?oliiiŁft& iresii. Velik Ijndski shod v Maribora. V nedeljo, dne 16 febr., se je vrsil v maribcrskem Nsrod. deiru velik ljudski shod. b& k&terem st& goverila dr. V. Seraec o položsjn Siovencev v M&nbcra in okcli ci ter urednik Žebot o trpljenja in križib primcr skih. benečkib, koroSkib, m preki*arskih S!ovecc< v Imenom zbranega občinstva je i&rekel gsaeralu Msiatro io njegori vojski globoko zabj&io za i jegovo obrsmbno delo v M?riboru in na jezikovni fflceji. Ljudetvo je narodnega generaia prisrčno pozdravljalo. Zbcroralci so nsto v r«.ioluc:u ooScvčno protestirali proti z&tiranjo Sloveoce? ca Priir.ors kem. KoroSkem in Prekmarskem Z*hfevali sa, da se te ptkrajise priklopijo tralj*itvn SH.S. Sbod je bil zaključen s petjem Esrodne L.irote »Lepa n»ša domovina.< Po sklepa sboda se je zbrala pred Narodnira domom mnogošteinlna uncžica, M je gcmerala Mtistra pri odhoda pczdrsvija z iuraiini živijoklici in pesmijo »Lepa nsSa tiomo?ins.< NemSki zahrbtneži kršili premirje na Koreškem. Iz Dobrove pri Velikovcn nam pišejo: V noči dne 15. febr. okrog 2. ure po polccSi. so močne nem Ške Sete napadle predslražo na Dobrovi pri Vov 8>rah. Napad se |e iz?r5il od treh strani s tremi strojnicsmi in mofinim streljaiijem iz puSk. Po pol oroem brzcm streljanjn so se Nemci nmaknili. Po hudem boja je pet slovenskih lantov krepko zaklicalo: >Ho-ro ruk! Za Jogcslavijz se gre! Sva3», Vam jt zmanjkald manicije ali kaj — da ste ntekli?« Le pogom vrlih slovenskih fantov je va roval nas Slovence, da nismo prisli v pest nemSkib divjakoT. Vatraj»osii jn^oslovanskih vojskov proti 15kratai premoCi se imamo zabvaliti, da ni priSla ta važna naSa postojanka v nemško oblast. Vsa čast varo, rrli slovensiki vojaki, za vaS jnna žki in reostrašeni nastop, Bog vas živi! — Slo7enke na Dobrovi. Nemški Mihel si lasti SIot. gor. Od Št. Andra2a v Slov. gor. nam pišejo: Notranji orad Nemške Avstrije je poslal ns tokajšnjo občino (menda Se tadi na druge!) abecedni seznaoaek vseh občin t Nemfid Avstriji. NemSki Mibel je spravil v svojo torbo Tse obcine SIov. goric in celega ptajskega okraja in še drage. V o?cdnem Clanlni pozivlja vse (posebno pa iupane) da delajvjo požHvovalao pri yolitrah za Nemško Avstrijo. Nemški Mihel, ki si nas na papirja spravil v lačenbergarijo, boSnas moral izpaatiti iz avoje požrešne mavhe, v katero cikdar nočemo in dc maramo. Razpnščeni občinski odbori. RazpnSCeni so sle deCi občinsii odbori: Jabltnci, gerent Jožef Kaj nik, posestcik v Jablancib; Rogoznica, gerent po sestnik Jožef Topiak; Selnica ob Dravi, gerent Maks Glaser, poeestnik v SelBici ob Dravi; Spod. 2eirjavci, gerent Jakob UrbanCiC t Spod. Žerjavcib; VihoT dol, gerent nadučitelj Simon Vodenik; Zi mica, gerent Alojzij Šaaperl, pos. r Zimici. Okrajni zastopi. V sosvet celjskega okrajnega zastopa so imenovani: Dr. Juro HraSovec, odvetpik v Celju, Fran ŠaSteršič, posestnik in gostilni5«r sa Tebarjih, Fran Roblek, veleposestnik in žopan v Žalca, Fran Goričan, potovalni nCitelj in pose«tnik v VoCji vasi, Vinko Kokovec, stavbni podjetnik na Lavi pri Celja in Maitin Kranjc, ža- pan v Velild Pirešici. V sos?et okrajnega zaatopa ˇ Marbeka so imenovani: Okrajni sodnik dr. Ja lij Kodec, Ivan Oset, trgovec na Mati, Miroslav Volčič, žapnik v Brezna, Emerik Mravljak, vele posestnik v Vazenici, Luka Držefioik v Arlici in Franc Morth v Marbega. V sosvet za Soštaajsiri okrajni zastop: Trgovec Matija Zalar, trgovecFranSsnica, čevljar Franc Schwarz, šolski ravnateljAlojzij Trobej, delorodia Jakob ArzenSek in ka-plan Viktor Lander v SoStanjn. Okrajni zastop slorenjgraški je razpaSč8n. Za vladnega komissrja je imenovan Alojzij Čižek, mestni žapnik v Slovenjgradca. Kot prisedniki so ma dodeljeni: Dr. Aiojzij Bratkovie, od?etnik v v Slovenjgradco, Kourad JrSifi, po3estnik v Št. Iljn, Pogač, žnpan v Pamečah, Ivan Ksc, poaestnik v Sraartoem pri Siovenjgradcu m Ivan Schoudor- fer, posestnik in žapan v Starem trgu. Za celjski sodni okraf se je osnovala organizacija Kraeeke Zveze, dae 13. t. m.. ki ima pred vsem nalogo podroboo organiaifžti somiSlieciks K. Z. tega ok?aj& v kraje^a« ornnnizacij«? ozircma krajev&e cdbore. Sklsnil ae |e ta«Ii pjsio?aik sa okrajno in trrajevno orgaaizacijo. N*čelst/o okraji>i>ga odgora se je sestavilo sledaCe: NaSelnik dr. Ogtiaek, tajnik JeriC, odbornik: žapnfi Veternik, pcs. Rebov in PiSek. Naslov: Okrajni adbor KmečMe Zvcze v Celja, Hotel Bsli voL Za celjsko Okolico se vrši ustauovai »hod krajevne organlzacije Kmečke Zve<:e v nedeljo, dne 23. februarja 1919 ob 8. uri zjutrai v dvoraai pn Belem volu v Celja. Somi^etukl pndite polnoStevilno. Shod V radgonskem okraiu Dne 23, S^iof l? ldmaŠl Jb 28h°d • ^ ^* 5* g ^v' P°P0l.dan Ob 2> un Pa na Sčav"mci v žob, Govonta posl, Roškar in aadrevi zor Vladimir Pušenjak o političnem in gospodarskem položaju. V Leitersbergn so pcbirali podpiss za Nemško Avstrijo še naslednji: Rupert Maraas in Neža Stifter na KoSakn ter Alojzij Felser. Ti trija se sedaj lazijo od hiSe de biše ia begajo ljadi, da sir&vno je orožniska posUja tam blisa. JnZ^ LP T 7 Ł 8? far?e^kipriJ8 ?JL zeleznigkih vozov sladkor petrolej, «ol iB enaki reči ki so nameniena z* Jncosla^ n reci, ki so namenjene za JugoslaTijo.