Pavšalni Iranko » dfini SHS. 341. Ifev. Izhaja razen nedelj (n prašnike« v s a h dan ob tO. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. »Oopise frankirati in pod-i isati, sicer ec lih r.e pri' i-bci. Rokopise ge ue vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X M mm p0 K 1-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust. V Uubllani, v torek 19. oktobra 1920. Poiameana itev. 1 kron«. Leto IV. Glasilo lugoslov. socllalno - tiemokra&cne stranke. Telefonska St. 313; Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo ieto T{ 240, za pol Jeta U 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo loto U 312, za ostalo tujino in Amerik? K 360. Reklamacije na lisi so poštnino proste. Upravnistvo ic v Ljubljani Frančiškanska ulica st.6'1., Učitelislia tiskarna. Izid skupščinskih volitev v Avstriji. Dunaj, 18. Od 151 mandatov za narodni svet je bilo po predležečih uradnih rezultatih doslej izvoljenih 57 socljalnih demokratov, 71 krščanskih socijalcev. 12 velenemcev, 3 pristaši kmetske stranke in 1 pristaš meščanske delavske stranke. Manjka še poročilo o izidu volitev v Kremsu, ki ima 8 mandatov. K tern 151 mandatom pride še 9 mandatov iz Koroške, kateri bodo do tedaj, da se izvedejo volitve, zastopam po odsedanjih poslancih. 4 sociialnj demokrati. 3 krščanski so-Cijalci in 2 Velenemca. Razen tega se na podlagi ostalih glasov razdeli se 15 mandatov med stranke, ki prihajajo v poštev. Po teh, do sedaj ugotovljenih rezultatih izgube soci-cijalni demokrati šest in velenemci tudi šest mandatov, od katerih sta dva pripadla od njih odcepljeni kmetski stranki. Judovski nacijona-listi in Čehoslovaki so izgubili vsak po 1 mandat, krščanski sociialci so pridobili 12 mandatov. Bivši južno-tirolski in južno štajerski mandati, po številu 10, niso prišli v poštev. Med izvlojenimj socija.ln:mi demokrati je omeniti državna tajnika dr. Rennerja in Hanuscha, dalje tudi Friedricha Adlerja, med krščanskimi socijalci državnega tajnika Mavra in predsednika Hauserja. med velenemci predsednika Dinghoferja. Pred pogajanji z Italijo. Beograd. 18. Krai direktnih dogo-vrrov z Italiio še ni določen. Na vsak način se bodo no?ašania vršila na Železniški progi BenetVe-Firenza. Za odsotnosti ministrov, ki se bodo teli razgovorov udeležili, bo zastopal ministrskega predsednika dr. Korošec ministra za finance DraŠkovič in ministra za zunania dela dr. Ninčič. Stavka angleških rudarjev popolna. da ?* ,z Londona javljajo, tintir.! ^iav. mdariev v tem tre- t u popolna. Stavka en milijon rudarjev. Lloyd George ie v manife- !!i.P?ZVal naro(** na' se nasilnim siedstvoni rudarjev krepko upre in naj v to svrho zbere vse svofe ino- VPRASANJE koroške glasovalne CONE. LDU. Dima], 16. Dunajski korespondenčni nrad poroča ia Pariza: Veleposlaniška konferenca je na današnji seji sklenila, od jngoslovenske vlade z vso res nostjo zahtevati takojšnjo izpraznitev koroškega glasovalnega ozemlja. O tem Je francoski poslanik Cambon obvestil avstrijskega poslanika Elchhoffer, odgovai-JajoC mu na njegov protest in dodal, da su dobili zastopniki zavezniških držav v Bel-gradu nalog, energično v tem zmislu posredovati pri jngoslovenskl vladi. Zaraal oddaje v avstrijsko upravo naj se plebiscitna komisija v Celovcu sporazume z avstrijsko vlado. NAREDDA O »REDU IN RADU«. LDU. Beograd, 18. V soboto popoldne le razpravlja! ministrski svet o naredb! o »redu in rado« ter o pooblastitvah, katera naj da vladi narodno predstavništvo. Na-redba o čuvanja lavne varnosti In reda, za katero zahteva vlada pooblastil od parlamenta, bi imela vsebovati samo osnovna nčela, katera bi se s posameznimi odredbami klasificirala. Posebno obsežna so pooblastila glede zatiranja hajduštva. Vlada zahteva odobrenje za osnovanje sodišč »dobrih ljudi«. Ta sodišča bi se imela brigat! za zapuščeno deco. V borbi proti draginji s« uvedejo kazni do 5 let. Posebne odredbe s« izdane proti propagandi, ki merijo nato, d« se nasilno izpremeni današnji državni in družabni red. PRESKRBA DIJAŠKIH MENZ V INOZEMSTVU. LDU. Behgrad, 18. Na predlog ministra za prosveto Je finančno - gospodarski svet ministrov sklenil, da dovoli izvoz živil dijaškim menzam v inozemstvo, ne da bi bito treba plačati carino in zavarovati valuto, in sicer pod kontrolo naših poslanikov. VOLITEV V ŠTA.IESRKI DEŽELNI ZBOR. Oradec, 18. Pri volitvah v štajerski deželni zbor je bilo izvoljenih 30 krščanskih socijalcev,-22 socialnih demokratov. 8 Velenemcev in 6 pristašev kmetske zveze. 4 mandati se zasedejo kasneje. Med izvornimi so od krščanske socijalne franke deželni glavar prof. dr. Kmtebcn, deželni podglavar dr. Ahrer, od socijalno demokratične stranke deželni podglavar Pon* ?n župan Muchitsch. od vele- uomske stranke odvetnik dr. Dan- ci. On za svojo osebo ne dvomi, da se stavka ne bi izjalovila. Prve posledice stavke na Angleškem že dobro čutilo. Cela vrsta tvomlc se je moralo zapreti. Vendar pa stavka ni popularna. Volitve v Avstriji. tine, od kmetske zveze deželni poslanec dr. Kluserriann. IZID DEŽELNOZBORSKIH VOLITEV NA DUNAJU. Dunaj, 17. V dunajskem volilnem okraju 1 do Vil ie bilo izvolje^h 28 socijalnih demokratov. 16 krščanskih socijalcev, 3 Velenemci in 1 pristaš meščanske stranke (Otokar Czernin). Socijalni demokrati izgube 4 mandate, krščanski socijalci pridobijo 5 mandatov, Velenemci pridobijo I mandat, dočim izgube židovski nacijonalci in Čehi po 1 mnadat. Med izvoljenimi so predsednik Seitz, državni tajnik dr. Deutsch, dr. Ellenbogen. državni tajnik He'nl, državni podtajnik 018-ckel, državni podtajnik Resch in nižjeavstrijski deželni glavar Sever, AMERIKA NE BO PR1POZNALA RUSKO-POL.1SKE POGODBE. Pariz. 16. okt. (DunKU.) Kakor doznava »Chicago Tribune«. Zedi-nlene države ne bodo orinoznale no-srodeb med Pollsko in Rufeiio. ker se ie odločalo o niškem ozemliu brez Drivr-Iilve prebivalstva. AVANTURIST ŽELIGORSKI. London, 18. General Želigorski je proklamiral samostojno republiko Srednjo Litvansko. RUSKO . POLJSKA VOJNA. Varšava. 17. okt. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 17. t. m Naši oddelki korakalo y zmislu skleniene-ca premirja oroti litvanski m©ii Sovražnik se vsled velikih izgub zad-nMh dni le še slabo unira. Naše konjeniške čete. ki so od 11. do 14. t. m. med tratnimi pohodi naredile več kot 200 km noti. so razpršile v liutem boiii šest sovjetskih djvizil nri čemer so uiele 1500 sovražnikov in untenile veliko voiaškega orodia. Pri Minsku so se naše čete umaknile do one črte. ki ;e določena v no-godbi za nremirie. Predstraže nagega 5 nehotnega Polka, ki so mimogrede nasedle Minsk, so zaplenile tamkai mnopo stroinic; V Polesiu smo zasedli nekai kraiev. Pri Zwi-clieln smo odbili trdovraten nanad i sovražnika ki im n tam -'osredr-toče- , nib mnogo sil. Sovražni oddelki so j nanadli Ostronol In so uničili mesto. S Boliševiki so Žide pomorili. V nedelio. 17. t. m. so se vršile v Avstriii volitve za Drvi redni avstrijski parlament Za Drvi redni oar-lament — ker ie ta nesrečna dežela vkllub tam vladajoči bedi in ffladu vendarle usnela da si ie izbrala že lansko leto svoio konštituanto. ki le ■‘la osnovne temeie novi državici. dočim nji. bogati Jn^slovani. nimamo no dveletnem obstoiu še n rti konstHjiantc. kamoli reden parlament- ■ „ Ko te vrstice pišemo, končnove-Haven izid gJasoyama še ni znan. A že iz doslei obiavienih številk se vidi da ie nastoDiia v številu moči strank znatna i?.orememba: Socnalnj demokratie. ki so bili v konsPtuanti na^čneiša stranka, so morali oa-stoDiti prvenstvo krščanskim socjia-listom. To ie nrva važjia ugotovitev ki nas seveda ne navdala z veseliem. katero Pa ie treba priznati kot obstoječo važno čjmenieo. Kako ie došlo do tega rezultata? Mi vemo. kai bodo Dišali nasprotniki: pisali bodo o nezmožnosti in nesposobnosti socialne demokracije ki ie doživela oopolen polom svoie politike: Dišali bodo o naraščaioči zavednosti krščanskega, Hudstva in o zmagi verske ideie: pisali bodo o napredku in o osvoboditvi izpod socialističnega iarma. Vse to in še mnogo več bodo pisali — pa nai! Nas to ne bo motilo^rfa ne bi pogledali stvari kritično, in Sih vzeli-, ka-koršne so. V Avstriii ie spravil socilalno tle-mokraciio na novrjHe splošni oolom bivše monarhiie. Zapuščina, katero so morali prevzeti, ie bila nad vse žalostna: beda. srlad in brezposelnost neznosna denarna kriza, ustavljen promet, voiaštvo. ki se ie vračalo iz voiske desorsranizirano in oo-diviano. to ie bila likvadaciiska masa. ki io ie zanustil oobeffli cesar švoiim naslednikom na vladi. Avstri-ia ie morala lesti erenki kruh premagancev. V tei snlošni zmešnlavi le bTla edino sociialistična stranka tista, ki se ie z vso resnostio zavzela za io. da iz kuna nesreče in razvalin reši vsai to kar sa še rešiti da In tako obvaruie nrebivalstvo nonolne^a do-gina in to te niena velika historična zaslusra. da rešitve ni noskušala doseči 7. nasiliem bnnak z uvedbo poštenih demokratičnih metod in soci-lalnih reform. Ali zlo * bilo orevellko. da bi se bilo dalo izlečiti kar čez noč. Sociial-nl demokratie so storili, kar se ie Dač dalo v kratkem tasu storiti in vsak oošten člov^ bo priznal da te to bilo mnosro. Vse Da le ni bilo. Lludie na. ki so bili ŽP Vr^a ,^'ti vseh ne-Driieinosti ki lih te rodila volna so Da hoteli vse na enkrat: hoteli so delati kakor nred v°i™>- a tudi živeti, kakor Dred volno. Ah le nri nas drugače? Ker ie oa bila rnšitev tega nroblema v tako kratkem času neiz-vedliiva za vsakima, tore! tudi za socialiste. le nezadovolfnost ostala in kakor sla se ieza in srd nezadovoljnega liudstva obrnila nred časom proti vof-nim krivcem, tako se ie val nezadovoinosti ki ia v liudstvu še ostal, obrnil sedai Droti sociialnim demokratom češ. ti tudi ne zmoreio mno^o ker še vedno ne živimo tako. kakor Dred voino. To te notranji oovod krščanskosocialne zrnate. Ne smemo Da ore-zreti tudi vnanJe-oolitičnili momentov. ki so to zma^o oodDirali In ki so važni tudi za našo državo. Odkar te Horthv zrušil madžarski komunizem, ie postala Ogrska torišče monarhistične reakciie. Iz PeStc so začeli oodpirati krščanske sociia-liste na Dunaiu. ki svoie črno-žolte ure*eklosti še niso Pozabili, z velikimi denarnimi sredstvi. Dokumenti, k* iih le obiavila dunaiska »Arbeiter 7eitunP’ i.rfd pfkai tčdm o madžar-s!'n ".ikotnih tnahinaciiab na Otinaiv za roaktiviranie inonarhile (s Karlom na čelu), so lasen dokaz Dravega razooloženia krščanskih sociialistov. Ta ookret dobiva svok> moralno pomoč. moeoče tudi materiialno. iz središča evropske reakčile iz Pariza. Francozie se boie dveh stvari: ruskega boljševizma ki ihn noče vrnili posojenih miliiard in združitve Av^r^c z Ncmči;o. Kot naiboliši lek Broli obema nevarnostiina smtara reakefia v Parizu Dovratek , Habsburžanov na avslro-madžarski Dre-stol in krščanski socialisti že lavno Dišcio v svoiih crlasllih. da bo avstrijska valuta holiša. čc Drideio oni na vlado in da bodo Frapoozie raie nomapali nlhn kot socialistom. Znjaga krščanskih socialistov na Dunaiu ie tonei delna zma?a svetovne reakciie in ni dvoma, da bo našla svoi odmev tudi nri nas v kakoršni-koli obliki. Kar ie nri nas svobodoljubnih elementov, imaio dovoli vzroka, da so zelo pozorni na dogodke bližnie bodočnosti. V prvi vrsti seveda socialisti. Drnca velezanimiva činiegjea. katero so Dokazale avstrilske volitve le nonoiln neusneh komunistov. Navadno se zeodl. da so naiboli potiskani lludie naiboli radikalni, ker obuo pripelle Mudi do delani, za katere že niso vedno odeovocni. V Av-stfMi do skrainosti le ni orlšk). Kal znači to? To Domeni, da le med delavstvom začel zmagovati hladen razum in trezna nrevdarnost nad strastjo in zasleDlienostk). Ce ima kdo vzrok biti radikalen komunist, ea ima dunaiski Droletarec. In vendar niso nadli ti sestradani reveži v ohim. oni ne verjamejo radialnim frazam o krvi In vešaljh. amDak oni veruielo v nozilivno ustvarlakiče delo nnoletariiata. To ie Doiav. ki utegne vnlivati tudi Dri nas. Sijajen shod soc. dem. stranke v Ljubljani. Volilski shod. ki ea ie sklicala soc. dem. stranka v nedelio v Liub-liani le bil pravcata manifestacija razrednozavedneca delavstva. Vse kiičanle klerikalcev in komunističnih voditeliev. da te 1 uibiana kot delavsko mesto n£zavediia. ie s tem shodom tako temeliito ovrzeno. da ni treba za to nikakoršnih dokazov več. Na shodu. 'Ki so ea nameravali komunisti in klerikalci, ki so tih komunistični demagogi nahujskali, razbiti ie dosegel povsem nasproten uspeh. Velika večina mladih komunistov ie namreč uvidela, da iih rafinirani demagogi samo W.rabKaio v korist kapitalizma in klerikalizma moti delavsivu, Ta usneh ic dosegel na tem shodu v orvi vrsti s. Etbin Kristan, ki ie govoril stvarno in pre- pričevalno zbranemu občinslvu ob burnem odobravanlu Jako umestna le bila na tem shodu odredba da so rfditeii vsakogar pustili na shod. samo osebno znanih razgraiačev in nrelenačev ne. To ie bilo potrebno. Ker že delavska čast zahteva da se delavski shodu' vrše dostoi.no in resno kakor zahteva boi razredno zavednega proletariata. Tu ned?lamo poročilo o shodu: Nagovor nredssdnika s. Kocmurja. Na prvein shodu v Mestnem Domu se ie ugotovilo, da Jugoslavila še ni ureiena država in se tudi ne more tako; uretjiti. Dob'ii smo sicer Narodno predstavništvo, ki na ie karikatura parlamenta. Kar ic namreč hotela lhuiska volla zgraditi, to le podrla narodno skupščina. Lludska volia se orolmia in obisk našega shoda oriča. d'3 so minuli Časi ko so delavca lahko usnavali. Živimo v dobi volitev« naša naloea ie pripravit! da bo delavec ne samo z glasovnico v roki. temveč tudi na drug način odločeval o usodi države. Danes bomo razvili svol program, ki ie ostal isti kakor ie bil ored voino. V svoii sredi imamo sodruga Etbina Kristana, ki ga ie voina pregnala v Ameriko (poslušalci anJavdirato). Preeaniali so ga tud: v Ameriki. On ie vztraial In se sedal vrnil v Evropo, da se na lastne oči Dreoriča o naših razmerah. V tem Imenu ga Dozdraviain in mu daiem besedo. Govor sodnica Etbina Kristana. Cenieni zborovalci! Zahvaliuiem se Vam s kratkimi besedami in ori-haiam tako! na važneišo stvar V Jugoslaviil stolimo Dred volitvami za ustavotvorno skupščino, na kar te narod čakal 2 leti. dasi bi bil to prvi nogo! kj bi ga morali izvršiti da državo konsolidiramo Edina prava tla. na katerih bi mogla in smela biti zcrarena država. Io voia liudstva. Dve leti ie bilo treba. Dredno so se vladatnči krogi odločili, da oodele liudstvu to pravico, ki mu gre od začetka m katere mu nihče na svetu ne bi smel vzeti, namreč nravloo. da izreče kako lmče imeti to državo urejeno In kako hoče živeti v niei. Zatm le bilo treba dveh let. Ne. kakor so r.arn nravili. radi nenrioravltonosti liudstva. ne zaradi tehničnih in (frt*-srlh tež koč. temveč enostavno radi »wa ker .so nekateri posoodfe misfllL da bodo. nreden niide lludstvo ao besede. urcd;li dr?avo tako kakor bi lim bilo všeč. napravili vtisk, da so razmere že neiznremenliive in nrisi-1111 iudstvo. da b? Um prikimalo reklo Amen ter živelo v hiši. katere sl n? zgradilo samo. Še danes misllio nekateri, da imamo v Jugoslavii že gotove stebre i» strehe katerih se nihče ne sme dotakniti. To ie prvo o čemer hočem govoriti. Volitve ki sto^ nred nami. imajo nalogo sestaviti konštituanto. To se nravi oarlameot, ki nai državo osnu-te in uredi Iz teca izvira da ne moremo ničesar, kar doslei obstoia, smatrati za stalno, za ureieno in tie-dotril'liivo temveč, da sfoiimo dnnes pred nič In da bo moral narod 28. no-v?mb™ določiti sam kai nai se do teh volitvah izvrši in zgradi. Leta 1914. ie napoved naiboli zločinske voine nn tem svetu posegla v notranie živlienie narodov in presekala nit razvoia. Potem le šest let sledilo prelivanje krvi uničevanie. moritev. pustošenle in beda. Ko so liudstva izkrvavela oriliaiaio nekateri modriiani. ki mfcliio. da se preko teh šestih let lahko naoravi krfž In 'da se da zgodovina zonet privezati na dneve iz leta 1914. kier se fe po niihovem mneniu ustavila Sest let smo noreli. s*»dai oostanimo pametni to se nravi taki. kakršni smo bili ored voino. To se lahko reče: a kar se lahko reče sp ne da vedno izvesti Ta voina ni morda le epizoda ki se zan’^0 v knligo In pozabi. Ta voina ie tako vplivala na svetovne dogodke da ni le zapustila svoiih sledov temveii da le kratkomalo orevrgla stari sveti da ie na razvalinah starega sveta tieba ustvariti nekai novega. To ve-lia za vse države, tedai tudi za Jugoslavijo. Tudi Jugoslavila te nekai popolnoma novega Kdor hoče 28 novembra razumno glasovati, mora imeti nred očmi to. da ere v naši državi za nekai novsern novega, a ne za orenekovanie. starega kruha do. b# izpledai kakor svež. Avstriio ie vzel hudič! Kar so Habsburžani possiali. so roželi. Ec-dai 1W' ostancio kier so. bog z niimi! Z razmerami stare habsburške mo-najhiie nimamo več računlti. t Strm t. NAPREJ. ________ A Stev. 24t. P f Toda če smo si na jasnem srlede teea si moramo biti ravno tako na jasnem trlede drusree-a namreč, da IJueoslaviia ne more biti oritiVclina. katnikoli oreišnii državi. Ako ni Ju-Efoslavita tiadafievante stare Avstrije tudi ni enostavno oovečanie stare Srbiie. Položai ie fak da kadar se snide konstituanta. ni več Srbiie. nt več Avstriie. ni več Crne Oore. temveč le mine na katerih ima konsti-tuanta zeraditi nekai nrveca kar inora biti tako ureieno. da bo za narod čim naibolie Dreskrblieno. To te edini zakon ki more in sme voditi kcnslituanto. Iz teea izvira, da se motik) oni trosocdie. ki Drihaiaio v volilni horbi k nam in določuieio točke kut pr e nai se iz diskusiie kar izouste. Tako na nrimer nai bo aksiiom nai bo ve-liavno in necjotakliivo. da te naša država mnnarhiia nod dinastijo Kara-triorvievičev. Radi bi vedeli v katerem svetem, oismu strni zaoisano. da mora biti tako da ne smp biti nič drugače. Če Draviio nekateri eosood-ie da te treba noslati one ki eovore o renubliki. v blaznico. se mi zdi. da ontrehuieio zdravniške nomoči boli oni. ki eovore. da moramo soreieti stvari ne da bi smeli o niih razpravici. Ne vem. kdai te imel iuposIo-uanski narod nriliko iasno in veliav-no r-ovedati kam si želi. ali ie za rrio-narhite ali »e za renubliko. L">oslei te or;iike še ni imel. Vem sicer, da se ie v L lubliani in Zierebu v onih časih nrevtata. ko ie bilo vse navdušeno, ko ie vse vrelo in kinelo. oo ulicah razltpal klic: »Živela Jugoslovanska renibiika«. Vem. da ie Sla v Beotrrad neka deDutaciia da se Dokloni njegovemu visnčanstvu nrectolonasled-niku in rekla, da se žele Slovenci In Hrvati nridružiti srbski državi. Toda celo nietrovo visočanstvo Drestolo-nas!e£?"'k ie imel toliko politične preudarnosti da ie iziavil. nai odloči konstituanta kako nai se država uredi. Tako nima absolutno nihče oravice trditi, da imamo tu že mra-momato monarhiio za veke. ood dl-nastilo Kara^ioreievičev. Trditi moramo le to da imamo tukai narod, ki bo sam odločal in ako se izreče z večf?o za reDubliko. tedai ni moči na zemln in ne na nebu. ki bi imela pravico zabraniti. da bi se država uredila no republikansko Zdi se mi tudi. da ie liudem. ki znaio misliti, odveč razlagati, na kateri strani ie prednost. Mi. ki smo živeli v nekdani? »švarctrelberskl« monarhih vemo dobro, kal oomeni ta tron in krona. Imeli smo nriliko dotao vrsto let spoznavati habsburško mrlost in modrost moč in slabost. Videli da obstoii v monarhi* vedno delstvo da ima ena oseba s krono na plavi vse niti v svoiih rokah »n cuka marionete do svo« volti, ali ra te zbrana okro? veličanstev klika ki drži od svote strani vse niti v rokah in lih cuka do svoil volii Račun olačuie v obeh slučaiih narod. Ako nastopimo za republiko in ii da temo prednost ored monarhiio ie pa treba tudi vedeti kakšna Kodi tista republika da bi nam npaiala Klirj iz občinstva od strani komunistov in klerikalcev: »sovletska! sovietska!) Predsednik zvoni in prosi komuniste nai se kasneie oglase k besedi. Nemir in hrup ko predsednik m ekine shod in nozove reditelie nai nemirneže odnraviio iz dvorane. Predsednik ueotovi. da so se komunisti rripravliali že ves teden, da razbitem shod. Danes so se zbrali ored dvorano že ob no! devetih. Za besedo orosi sodr Oolouh. Ko Stoni na oder. ea komunisti burno oozdravliaio. Sodr. Oolouh trovori: Prišel sem na shod z edinim namenom da poslušam. In sem pričakoval tudi 011 drusih da se udeleže shoda s tem namenom da namreč čuiejo. ah' odpovaria mnente tovornikov niihovemu mišlleniu. Ako ne •^^nvaria ima vsakdo pravico, da se lavi k besedi in :zr>ove svole pre-piicante. To te edini aksiiom. katerega se moramo držali Nai se mote besede tolmačijo kakorkoli, povedati motam tole: Sem od one stare earde. iz oneza časa ko ie neščica sodr upov srlcdala v Etbinu Kristana svole^a starega učitelia. Jaz nie^ov učenec, imam svoie mnenie. Toda kot svoie?a uci-telia pa pozdravi iam s tepa mesta. Nai bo izid naše borbe tak ali tak. ctm vem za srotovo. da mora biti or-va dolžnost nas vseh. ki delamo v politično in kulturno še ne dovoli razvitemu narodu, da naroda še boli ne roživinimo. Ali si želite v političnem boiu odkrite besede, ali ne več? Kakor imamo mi pravico povedati svote mnenie tako io imaio tudi soci-ialui demokratie. Toda. sodrugl. ko sem povedal te resnice, o katerih ne more biti snora. ako še nismo oodoI-noma izgubili razuma.Vam oovem še da sem se odločil in iavil k besedi za-raditeca. ker me te srce bolelo, da vidim trenotku. ko se v parlamentu dela nn to. da se uvede zakon o redu in radu. to se pravi, da se uvede v tei žalostni državi oni naiboli reakcilo-narni zakon zakon. kJ nai odvzame delavcem nravico štraika in osemurnega delavnika. ko vidim na vladi tako strnieno fronto naivečiih reakci-ioaariev — da opazuiem v takem času da med oroletariiatom ni te edinosti ki bi morala biti navzlic vsem diferencam. Sodruffi! Zahtevani od Vas. da se ponašate mirno naoram Etbinu Kristanu zahtevam od vas da nokažete. da niste pozabili besede disciplina. Ako se danes ta nrvi volilni shod v Sloveniii razbite bodo imeli od repa korist le oni ki hočeio uvesti zakon nroti stavki in osemurnemu delavniku. — V Nemčiii te izbruhnil svol-čas Kanpov ouč kf te hotel snraviti Nemčiio nod voiaško kano. Pri tel nriliki se te nrnletariiat pokazal solidarnega nroti voiaškl kliki. Ali mislite. da mi v Juposlavil! ne živimo nai voiaško Vano raznih Kanpov? AH mislite, da te .Juposlaviia danes različna od one Nemčiie ki bi bila nastala. ako bi se bil puč posrečil ki pa se te ponesrečila ravno radi solidarnega nastooa vsepa oroletariiata? Vidimo, da ie Juposlaviia v oblasti nrihulših reakciionariev in snekulan-tov da v niei kraliuteio meščanski mopotci. Zato trdim da imamo reakcionarno vlado, ki se nič ne razlikule od one katero so hoteli ustvariti v NsmČiU. Mi se še ne zavedamo, da le naša nalvečia dolžnost pokazati zrelo noimovanl dopodkov in moči revo-lucitenarnetra oroletariiata Jucosla-vite. Resen te problem konstituante za nas. ki vemo. da sociialne revoluciie. ki b: te radi izvedli v tem trenotku ne bo še dobo let. ne boi te ker >e to povedal tisti, ki ve o revoluciii več kakor mi. to te namreč Lenin. On nas te onozoril nai se ne iPramo na soci-ialrio revoluciio v zapadni Evropi. Povedal nam te. da so prilike v Ru-siii take. da se bo tam sociializem uresničil šele v petdesetih letih. Ako slišimo take besede s te tribune moramo reči. da bomo na sovietsko republiko še do|po čakali. Ker ne moremo živet* od samepa oričakovanla. motamo Gledati da s svoiiml silami in svohrrM revoluciiami skuono na-stonamo. Sodrugl svarim vas. da ne poI-muiete tePa tako otročie Vprašalne te. ali se z našim razkolom izboliša noiožai v meščanski družbi Svarim vas. da se ne iprate socoalno revo-lucilo za katero ste navdušeni, a ki ii delate slabo uslusro. Svarim Vas v imenu rus'Kepa oroletariiata. Rusi so čakali da izbruhne revoluciia v za-nadni Evropi. Vzrok, da so Rusi sta-vih svoie nnpnie na to premiso ie bi! ta da nihče ni imel oot^ma Rusom povedati da nr.ši narodi še niso sposobni izvesti sociialno revoluciio Ne varaimo Rusiie- Mi Jugoslovani, ki se bahamo da smo naivečii revoluci-lonarii Imamo še danes vsled naše nezrele politične taktike sramoten madež na sab: da boikot oroti Madžarski ni usoel. ker iupovlovanski oroletariiat svoie dolžnosti ni izpolnil. Jaz imam v politiki to prdo navado. da eovorim pošteno Otroško te od vas da sedai zahtevate sociialno revoluciio ko ored par meseci niste imeli niti toliko moči. da bi bili nastopih za boikot oroti Madžarski. — Naši in naših otrok interesi so tu v ipri Vprašante le ali dobimo tako konstituanto v kateri bodo imele me. ščanske stranke moč izročiti se vo-la^tvu ali tako v kateri bomo imeli svoie oravice. Ako oride do voiaške monarhiie. bo naš boi neuspešen. Trenotek v katerem živimo, ni lahak ;n vsi ne znamo brzdati svoiih živcev. Žalibocr se politika ne dela več z razumom temveč z živci, ne držimo se več Marxa. ne držimo se več objektivnih načel. Vodimo politiko maščevanja. Ta ni nikier zdrava. Tudi boi proti obstoiečemu sistemu mora bit' razumen Ako boste vod:li~to politiko nanrei bodite orenričani. da ne bo imela usneha in ako razbiiete ta shod bo imel oroletariiat od tepa le !zpubo. namesto da bi nam shod pridobil tolfao in toliko plasov Ako boste izvrševali politiko sovraštva se bodo tisoči plasuv ki bi orišli na delavsko listo izgubili v orid politike, ki dela oroti štralku in osemurnemu de'avniku v orid voiaške monarhistične klike Gotovo bi radi napravili naivečii revoluciiski čin. radi bi napravili uslugo zlasti ruskemu nroletariiatu. a pomislimo le. kako. smo se obnašali ob priliki boikota proti Madžarski. To ie zame večiepa oomena. kakor vse revolucijske fraze, ki iih trobimo. Postooanle oroletariiata povodom boikota oroti Madžarski ni imelo le namena zrušiti Horthvjevo vlado. temveč pokazati vsem kapitalističnim vladam srednie Evrooe da moremo zrušiti vse sile. Ako bi se bil posrečil, bi bil to dokaz, da ie orole-tariiat tako močan, da more v slučaiu svetovne voine isti trenotek oreore-čiti vse nakane meščanskih vlad. Proletariiat drugih držav ie izvršil svnio dolžnost in gleda na nas kot na izdaia'ce. Pririsuimo si to na svoi račun in mesto da kričimo se, uživimo v ooložai iuposlovanskega proietarl-iata. da preprečimo, da se v bodoče ne bo z niim delalo nroti nieniu. Na Hrvalskem ie oroletariiat glasoval za komuniste Vlada ie občinske svete razpustila. V Beogradu te vlada razpnst’la komunistični mestni odbor. Kdo od vas le imel moč da bi to preprečil? Nihče! Vsi srno molčali ter nrenašali to nasilie. Ves svet se nam ie rr^al. Mi smo bogati na frazah a beraški na deianiih Ne zahteva :mo sovietske republike, ker ne zfiamo voditi niti meščanske komune. Oooznriam komuniste na posledice take politike tudi če me razklireio za izdaialfa. Ako misliio. da s tako demnpopiio kai dosežem nri volitvah nai se vprašate kai lih čaka potem. Kai bodo storile mase iko se »im ne izpolnilo obliube? Lahko te zahtevati sovietsko republiko. A iaz iziavliam s tega mesta, da bo samo sociiahstfč-ni sistem mogel rešiti vse delavske probleme. Kričante no sovietski republiki pa te zastoni zlasti a' razu osrednjih držav hodili po isti poti, katero očitajo svojim sovražnikom. Ali je sploh kdo med njimi, ki govori o človečnosti? Noben pošteniak ne more zagovarjati pogodb, ki so iih naložili premagancem. Ako bi bila zmagala Nemčija, bi tudi ne bila stavila nobenih drugih zahtev. Nihče ne dvomi o tem, da morajo premagana plačati odškodnino, toda ali morejo Plačati absurdne odškodnine, s katerimi jih nameravamo obremeniti? Brezdvomno »a bile zahteve teritorialne izpremembe potrebne, toda ali so bile res potrebne vs» one, katere smo narekovali? + Med Dittmannom In Stoeckerjem. Dlttmann je na kongresu v Halleji govoril o komunizmu in obsojal njegove metode. Rekel je: »AH se moramo navduševati za vojno proti kapitalističnim državam? Po na&lh socialističnih načelih moramo vojno obsojati. Gospodarski preobrat se ne more tako dolgo udejstvovati, dokler niso dani gospodarski pogoji. Zaslepljeno sredstvo nasilja postane lahko usodepolno celemu svetovnemu proL‘arijatu.« — Stoecker je drugačnega mnenja. V ostrem govoru Je napadal nasprotnike III. internacionale, čemur so sledili razburjeni prizori. Dejal je, da odklanja vsak kompromis s tistyimi neodvisnl-ki, ki so proletariat »skopili«. + Svet zveze narodov se je na svojem bruseljskem zborovanju posvetoval o Armeniji ter o načrtu italijanskega senatorja Tit-tonija glede razdelitve sirovin onim državam, ki jih potrebujejo, a jih nimajo, ter o bodočih vers. In narodnostnih manjšinah v Avstriji in Bolgariji ter o bodočih odnošajih med Gdanskim in Poljsko. Razpravljali so tudi o švedsko-norveškem predlogu glede omejitve oboroževanja. + Sprememba v romunski vladi. Sed-mograško in bukovinsko ministrstvo se razpustita. Ministra Starcea in Mocsonyl prestopita v diplomatično službo. Minister za Industrijo Tazloanu prevzame resort za Javna dela. Koncem oktobra se Izvršijo še nekatere izpremembe v kabinetu. + Načrt generala Wrangla. Poveljnik protiboljševiške armade na Krimu, ki si Je ustanovil tudi že svojo vlado. Je Imel v zadnjih tednih v svojih bojih z Rusi precejšnje uspehe. Njegova akcija je v tesni zvezi z vojno akcijo Poljakov, glavna nit pa vodi Pariz. Pred dnevi se je VVranglov minister za zunanje zadeve, Struve, napotil v spremstvu francoskih političnih agentov v Pariz k važnim posetovanjem. Voči-glod dejsta, da so Poljaki sklenili z Rusi premirje v Rigi, se čuti general Wranget-hudo ogroženega, ker bodo boljševiki z vso svojo vojaško silo napadli Wranglovo vojsko. Struve se bo sestal v Parizu s poljskimi odposlanci, kjer jim bo pojasnil ves načrt skupne akcije, kakor si jo je zamislil general Wrangl. Poleg tega bo VVranglovo odposlanstvo v Parizu zahtevalo nadalinje materialne in moralne podpore. Wrangel zahteva, da Poljaki nadaljujejo vojno, da pa zasedejo le toliko ruskega ozemlja, da ne bo boljševiška vlada ime«« zopet povoda dvigniU ves ruski narod a parolo, češ, da je domovina v nevarnost). Wranglovl delegati bodo iz Pariza najbrže odpotovali še v Varšavo. Nameravajo pregovoriti poljsko vlado, da izroči VVrangV« vseh 80.000 boljševiških ujetnikov, ki lit ima Poljska. T e vojne vjelnike hoče Wran-gel izvežbati in uvrstiti v svojo armado, da bi ž njimi tem uspešnejše nadaljevat svoj kontrarevolucionaren boj. Wraiu;w, torej upa, da napravi iz dosedanjih revom-cijonarcev kontrarevolucijonarce. Od Francozov zahteva 400 milijonov posojila, k! ga obljublja vrniti v vojnem plenu in v žitu. Če bi šlo vse po njegovih načrtih, izraža mnenje, da bo konec boljševikov prihodnje leto tekom poletja. + Clevelandski »Am. Delavski Li,;‘.y« so se zavzeli za desnico in prinašajo ostro kritiko komunističnega delovanja. Pišego, da je bil sploh že zadnji čas, da so izključili iz stranke komuniste. SpaiiujajiB se s plima fflail Organizacijski vestnik. Iz stranica. Načelstvo stranke te v svoti seii dne 18. t. m. z ozirom na zadnie do-eodke v Mariboru, kier so nekateri bivši orjstaši naše stranke ustanovili novo stranko »Uiedinieni sociiaiisti«. napravilo sledeče sklepe: 1.) Konštatira. da se skriva za nokretom »Uiedinieni sociiaiisti« komunistična stranka .luvoslaviie. ki si ne una nastmati v Mariborskem okviriu Dod svote firmo. 2.) Vsak Dristaš in vsaka oreranl-zaciia. ki se orišteva k stranki »Uje-dini^nili sociialistov« se s tem Dostavi izven soeiialno-demnkratična str.-mke Z«to ie bo imel noben član stranke »Ujedinienih sociialistov« niti t^i stranki nriklnnHene n^a^iza-eite rtristoiia na strankin zbor v Celiti. 3.) Socralna demokratična kra-ievna in okrožna nolitična organizacija v Mariboru se reorganizira na oodlasri novih Dristonnih iziav Načelstva JSDS. * Ljubljanske zaupnike in zaupnice opozarjamo na sestanek danes ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Svarilo včerajšnjim razgrajačem. Vo. lilnl odbor za Ljubljano nam sporoča, da z ozirom na včerajšnje motenje soc. denn shoda v Unionski dvorani ne bo napravljal nobenih ovadeb, ker bi biti pri tem nekateri mladi po brezvestnih ljudeh zapeljani ljudje lahko britko prizadeti. Opominja pa, da, če bi se še dogodila taka netaktnost in nepoštenost, se bo neobzirno postopalo proti krivcem. Iz strok, erganizaefi«. Centralna seja osrednjega društva il* vtiskih dela v cev le v sredo, dne 20. oktobra v Prešernovi sobi pri Novem svetu ob 5. url popoldne. Povabljeni so tudi odborniki podružnice pekov in pivovarniške stroke. Shod pekovskih pomočnikov v Ljublian se vrši v sredo dne 20. t. m. ob 15. uri popoldne v restavraciji pri Novem svetu. Poročevalec bo sodrug Ceh iz Maribora. Usnjarji stavkajo v Zagrebu in Osjeku. Nihče naj tam ne sprejema dela. Vestnik Svobode. Delavsko Izobr. društvo »Svoboda« ** Zagorje naznanja svojim članom kakor tudi strokovno organiziranim delavcem, da so otvori dne 24. okt t 1. dopoldne od 8, ure do 10. ure knjižnica, ki ima na razpolagj čez 400 najboljših poučnih in zabavnih knjig. Sodrugi t Ali se nahaja „NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Delavska Olympiada. K nastopu pri slavnostih Olympiade je pozval odbor D. O. češkoslovaško zvezo delavskih kolesarjev. Kakor poročajo, namerava omenjena Zveza na Olympiadl prednašati slikovita kolesarska predvajanja. — Na D. Oiympi-adi bo priredila Delavska Akademija razstavo del šolskih otrok. Predlog v tem smislu je že podal učitelj sodrug Zitny na zadnjem zboru socljalnodemokratičnega učiteljstva čsl. republike. Z delom se je že pričelo. — Zbor delavskih telovadnih jed-not v Ameriki se je vršil ob velikanski udeležbi ameriških del. telovadcev v Clevelandu (Ohio). Priprave za samostojen nastop pri Oiympiadi so v polnem teku. — Razpisane nagrade za proizvajanja posameznih točk ob spremljanju godbe se bodo razdelile v najkrajšem času. V razsodišču so poleg Zvezinih orjanov ludl slavni češki komponisti kot Foerster in dr. —i 01ympiada se bo izvedla v največjem štilu hi bo lahko v ponos mednarodnega delavstva. — Stroški za 01ympiado znašajo po dosedanjih obračunih 6 milijonov Kč, Sfcv. 24?. NAPREJ, Slran 3. Disivna kronika. Pričetek šolskega :et:i 1920*21 na ljub-Banskih obrtno-nadalje v alnih šolah. Na Obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani se 3- Pričelo Šolsko leto 1920—21 v nedeljo, itoe n. oktobra 1920. Vpisalo se je: i. za strokovno nadaljevainico za mehansko- tehniške obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici št. 19; 2. za strokovno nadaljevainico za stavbne obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5-1; 3. za moški oddelek strokovne nadalje-\alnice za umetne ta oblačilne obrti v vodstveni pisarni !V. mestne deške ljudske šole a i5rul;|h št. 13-1; 4. za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in o lačilne obrti v ravnateljski pisarni I. mestne dekliške meščanske šole na Sv. akoba trgu št. 1; 5. za'splošno obrtno-na-daljevalno šolo v vodstveni pisarni lil. mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti št. 21-11. Vajenci in vajenke, ki se še niso vpisali, kakor tudi oni, ki se niso že Pri vpisu izkazali z odpustnico ljudske šole ter prispeval 10 K vpisnine za učila, naj store to takoj naknadno. Pouk se prične začetkom tega tedna. Katere dneve se poučuje, zvedo vajenci in vajenke pri šolskem vodstvu, ki daje vsa podrobna pojasnila. Obisk obrtno-nadaljevalnih šol je za vajence m vajenke v zmislu 3. odstavka § 99 b obrt. reda obvezen. Delodajalci in delo-aialke so dolžni skrbeti za redni šolski 0 is . Proti onemu, ki bi to svojo dolžnost *anemar*al’ se k° kazensko postopalo. .. f r°8ov natakarjev in natakaric v Ju liani. Ljubljansko delavstvo in občinstvo se gotovo še spominja splošne stavke lanskega leta. Takrat smo bili toliko nelojalni po mnenju ljubljanskih meščanov, da smo storili napako ali zločin, ko smo tudi mi stavkali kot proletarci, da smo se predrznih nekatere naše sotrpine opozoriti na njihovo dolžnost, namreč na solidarnost. K Slej ga spaka, bilo je to državi nevarno Početje, seveda posledice so bile take, da so nas vrgli v zapore, nas preganjali, kaznovali itd. Vse to smo pretrpeli. Drugače je bilo pa pred dnevi, namreč 12. t. m., ko so Pridrveli mladi iantje v kavarne in gostilne zvečer ter zahtevali zatvoritev istih. Dovoljujemo se pa vprašati, kdo nam bo povrnil škodo, ki jo posamezni plačilni natakarji trpimo, ker veliko gostov svojega računa v tej splošni razburjenosti ni plačalo a mi pa smo morali gospodarjem vse od-računati, kar je bilo naročeno. Naj nam mladeniči to pojasnijo. Več natakarjev. Obšire pretskave zaradi pouličnih izgredov v Mariboru so * teku. Zaslišanih le nad 100 prič. »Tabor« piše, da Je bil voditelj razgrajaških dijakov sin klerikalnega Poverjenika za prosveto, dr. Verstovška. Odpust volilnih upravičencev od orožnih vaj. Z ozirom na člen 3 zakona za volitve poslancev v ustavotvorno skupščino ter z ozirom na finančne in druge okolnosti je odredilo ministrstvo za vojno In mornarico naslednje: 1. Rezervni častniki in obvezanci se ne pozivajo več k dvomesečnim vajam. 2. Rezervni častniki m obvezanci, ki so bili pozvani k službovanju, pa še niso nastopili svoje službe, se takoj odpuste In se lih ne bo več klicalo na vaje. 3. Vsi rezervni častniki in obvezanci, ki se v tem trenutku nahajajo pri vajah, se odpuste v £asu od 27. oktobra do 3. novembra t. 1. ter se jim ne bo treba več vrniti na vaje. 4. vsi rezervni častniki, ki pa hočejo prostovoljno še dalje ostati na vajah, se ob-drže v službi, vendar pa se jim da na podlagi člena 3 volilnega zakona v konstitu-anto primeren dopust o priliki volitev 5.. Za primer neobhodne potrebe se morajo staviti predlogi za poziv na dvomesečno vajo v zakonitem roku. Nove metode komunistične agitacije. V Bjelovaru so pred nekaj dnevi komunisti imeli svoj shod. Ker so vedeli, da bi drugače zborovalcev sploh ne bilo, so Ut shod sklicali na sejmišču in sicer na seimovni dan. Tu je govoril tudi našemu delavstvu znani komunistični kričač, bančni uradna Horvatin iz Zagreba in neka gospodična Značilno za komuniste je dejstvo, da je tiorvatin na tem shodu pozival kmete, da ftaj volijo pri volitvah le seljačke stranke komuniste. Ta dični »komunist« je torej kmete direktno poživljal, da volijo buržo-*2ne stranke, kakor je n. pr. Radičeva. Odveč bi bilo razlagati, kam da pes taco moli, saj so komunisti že povsem odkrito začeli agitirati za buržoazne stranke. Gibanje privatnih nameščencev. »Sa-! vez privatnih nameštenlka Jugoslavije--; v Zagrebu je razposlal vsem delodajalcem svojih članov memorandum za regulacijo in povišanje plač privatnih nameščencev. V slučaju, da bi eventualna pogajanja ne dovedla do sporazuma, je pričakovati tudi stavko. -- Dne 31. t. m. bo v Zagrebu kongres Zedin^nja vseh društev in organizacij privatnih nameščenev. Pravico do sodelovanja imajo tudi vse pokrajinske delavske strokovne organizacije. Gibanje cerkvenih re lom isto v na Hr-vatsketn pridobiva čimdalje več ugodnih tal. Kakor znano, zahtevajo reformistični hrvatski duhovniki demokratizacijo in nacionalizacijo cerkve v obče. Klerikalci se seveda tega branijo / vsemi štirimi in cerkveni glavarji se trudilo, da bi to gibanje udušill. Reformistični duhovniki so klerikalcem na Hrvatskem zelo na potu, ker so ljudstvu razkrili že marsikatero grdo spletko klerikalcev. Hrvatski kmet odobrava v čimdalje večji meri gibanje reformističnih duhavnikov in zahteva, da se cerkvene službe (maše itd.) opravljajo v hrvatskem jeziku. Na svečani način so se že vršile maše v hrvatskem jeziku v Koprivnici, Virju in v Andrijaševcih v Slavoniji. Ponekod so kmetje tudi zahtevali, da se jim da reformistične župnike in da se za stalno uvede v cerkvah hrvatsko bogoslužje. Ker se torej gibanje cerkvenih reformistov, na Hrvatskem precej naglo širi, namerava nadškof zagrebški zahtevati od oblasti zaščito interesov rimske cerkve, ali pravzaprav zaščito klerikalizma. Baje je v tem oziru že storil korake v Belgradu. Nadškof je naziranja, aa so vse cerkve last rimske cerkve (papeža v Rimu), ter da vsled tega ljudstvo ne sme župnih cerkva uporabljati za hrvatsko bogoslužje. Zdi se, da stopa cerkveno gibanje na Hrvatskem v iste oblike, kakor na Češkoslovaškem, kjer se župnija da v roke duhovniku, ki služi cerkveno službo v domačem jeziku, če se je za to izjavilo nad 50% prebivalstva. Klerikalci na Hrvatskem hočejo, kakor se zdi, s silo preprečiti reformistično gibanje, s člmur se spravlja v zvezo tudi odpotovanje zagrebškega nadškofa v Belgrad. To pa se jim skoro gotovo ne posreči. Retta-Obradovlč priredi danes v Novem mestu svoj večer. Po sijajnih uspehih, ki Jih ie mojster doživel v Ljubliani, Tržiču bi Škofii Loki upamo, da ne bodo hoteli nit! Novomeščant zaostajati za drugimi. Kot izvanredno točko opozarjamo na tele-patične poskuse g, Rette z njegovo soprogo Jeleno. Šolstvo v Srbiji. Po urad nlh statističnih podatkih, ki jih je izdelalo ministrstvo prosvete, je bilo v prvem polletju šolskega leta 1920 v Srbiji in Crni gori vseh učencev 19.679, učenk pa 9801 V drugem polletju le bilo 18.012 učencev in 9308 učenk. Konztilarn! trgovski oddelek ministrstva za notranje stvari objavlja: Francoska vlada, ki je pred kratkim ukinila svoj pod-konzulat v Skoplju, je sedaj tam otvoriia konzularno agencijo, katere upravo je poverila francoskemu državljanu Agamemnonu Timonu. — Naš peneralni konzulat v Chicagu. V obveščeme inte-esirancev se obfavlia. da ie naslov novoustanovljena peneralne^a konzulata kralievhie SMS v Chicagu: Consufat General of the Kinedom of the Serbs Croats and Slovens 115 F. C Doar-bard. St. Chicaeo 111. U. S. A. V nie-povo iunsdikciln spadalo tele države v Severni Ameriki: Arkansas Illinois. Indiana. Jo\va. Kentuc’KV. Louisiana Michiean. Minnesota. Missouri. Termcsse ?n Wiser>nsin. Lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenilo in Istro podelil je v zadnjem času naslednje nove lekarniške koncesije: mag. pharm. Bogdan De-vldc za Sv. Lenart v Slov. Goricah, mag. pharm. Ferdu Vrabiču za Šoštanj in mag. pharm. Antonu Ustarja za Ljubljano s stojiščem v gornjem delu Sv. Peterskega odnosno Poljanskega predmestja. Po svetu. Agrarna reforma v Romuniji. Iz Bukarešte javljajo: Novi zakon o agrarni refor-se je pričel v Romuniji izvajati. Drža-¥a bo od spahijev pokupila za dve in pol jMiiardi zemlje, katero bo razdelila med »mete. Vpoštev pridejo oni kmetje, ki so v vojski in vojni obvezanci. V okolici ukarešte so zemljo že razdelili. — Armando Borghi, tajnik Zveze Ita-■nanskih strokovnih organizacij, je bil te-°m demonstracij v Milanu aretiran, ker se zoperstavljal javni straži. H h ®*avn<>stna otvoritev prve židovske v e univerze se je vršila včeraj v Bu-^'ešti. i'~ Bukareško gledališče zgorelo. V gle- ču »Ihoatre moderne« je v petek n* »»n način izbruhnil ogenl. Gledališče te j dočim ie resnica, da v njo zaupa ogromnu zgorelo popolnoma. Škoda znaša več milijonov rumunskih lejev. — Švica proti ruskim delegatom. Zvezni svet je potrdil odlok odseka za justteo Ul policijo, da se ruski delegati ne avtorizirajo k prihodu na kongres švicarskih strokovnih zvez. — Francoske strokovne organizacije »a Amsterdam. Te dni se je v Orleanu tu Francoskem vršil kongres »Francoske konfederacije dela«. Razpravljalo in sklepalo se je tudi o vprašanju strokovne Inte*-nacijonale t. j. ali Moskva, ali Amsterdam. Na tem kongresu se je francoski proletarllat odločil za Amsterdam. Za amsterdamsKo strokovno internacionalo ie glasovalo 147S delegatov. Manjšina je dobila 602 glasova, ekstremisti 42, 83 glasovnic pa je bilo pra?.-nih. — Naši komunisti še vedno govore o razbitju amsterdamske mtemacijoiiate, večina svetovnega proletarijata. Amsterdamska internacijonala predstavlja ogromno silo 28 milijonov organiziranega delavstva hi to dejstvo morajo rešpektlrati tudi komunisti. — Ravnatelj Ageuce Havas Franklin je v soboto umrl. Franklin je bil zelo naklonjen Jugoslovanom. — Stavka na veliki operi v Parizu se je razširila na tri druga gledališča, kjer se že v soboto ni moglo igrati. — Bratci se iščejo. Papežev nuncij v Budimpešti, rfionsignor Schlopa, se je predstavil gospodu Horthyju in, kakor je že »i takih prilikah navada, da se enakovredni drug drugemu do golega razkrinkajo, mu je dejal, da hrepeni »sveta stolica« po čtm tesnejših zvezah z Madžarsko katoliške nestrpnosti, ker je madžarski narod tekom vojne počenjal »čudeže junaštva proti krivovercem,« — Nota bene: da je s »krivoverci« menjen srbski narod, ki ne bo taso kmalu pozabil tistih »junaštev«, katere le počenjalo vitežko pleme za časa avstrilsKe zasedbe na račun njegove kože. Zanimivo je dejstvo, da postavlja drug papežev nuncij, monsignor Cberubini v Belgradu, lu-goslovanske pravoverne ovčice pod zaščito »krivovernika« Stojana Protiča. Seveaa, bratci niso le bratci, ampak tudi grdi hinavci. — Štrajkajo z gladom. Zadnji čas smo poročali, da je župan mesta Corka na Irskem vzdržal že 50 dni brez hrane v ječL V AmerfU, in sicer v Washlngtonu, pa je bale neki dezerter, ki leži v bolnišnici, že 84 dni brez hrane. Zupan mesta Corka, (Swiney) je sedaj brez hrane že nad 60 dni. Oslabel je tako, da ne more izgovoriti že nobene besede več. Kulturni ves nik. Repertoar narodnega gledališča v Ljubljanič Opera: torek: Od bajke do bajke, B: sreda: Rigoletto, C: četrtek: Hofmanove pripovedke, B: petek: Faust, A; sobota: Lepa Vida, E; nedelja: Od bajke do baike, izven: ponedeljek: zaprto. — Drama: torek: zaprto: sreda: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, izven; četrtek: Pygmallon, A; petek: Anfisa, uradniška predstava, izven; sobota: Ljubimkanje, D; nedelja: Pohujšanje v dolini Šentflorianski, izven; ponedeljek: Lju- bimkanje, C. —Vstopnice kupljene za predstavo Faust, katera bi se morala vršiti 12. t. mH so veljavne za Isto predstavo dne 22. t. m. Dramatično društvo v Celju priredi danes 19. t. m. ob 20. uri v tukajšnjem mestnem gfedalfšču premtjero barke s petjem v treh dejanjih »Rodoljub I* Arne-rike«, katero je spisal g. R. Dobovišek. Pevske točke je uglasbil g- Ciril Pregelj, pevovodja Celjskega pevskega društva. Snov igre je vzeta iz življenja našega naroda pred svetovno vojno ter Je prežeta z zdravim ljudskim humorjem. IgTB le zelo originelna, zato opozarjamo vse merodajne kroge na njo. Pripravna le tudi za uprizoritev na manjšem odru na deželi. V sredo, 20. t m. se Igra ponovi. Druga številka »Maske* ie izšla ta prinaša marsikaj zanimivega, med drugim nadaljevanje Skrbinškovega članka o moderni režiji, Koštialovo študijo o Izgovorjavi slov na’ odru, ^nek o malih odrih, med kritikami Bravničarjevo o »Lepi Vidi« L dr. Začudili smo se pa, ko smo brali med drugimi tudi Nučiča - mladlega »polemiko« proti članku' »Isralci hi kritika«, ki ga le objavil F A v »Gledališkem listu«. Lepo le, da oustl uredništvo vsakemu do proste besede v svoji reviji, vendar pa to ne more veljati za slučaj, da )e Pisec tako očitno nepoučen o vsebini predmeta, proti kateremu polemizira. To vendar ne gre, da bi se v resnem listu nekdo tako naivno ščeperti kakor petelinček na gnoju. — Revizija carinski tarif, Gospodarstu svet je imel sejo, na kateri se je razpravljalo o ureditvi naše notranje in zunanjt. trgovine. Izdan Je odlok, ki bo omogočil, da se naši industriji z vsemi sredstvi pomada in da se našim proizvodom zajamči uspe.-t v inozemstvu. Rad* teKa se vr5!la revizija carin, tarif za predmete, ki so za Izvoe dovoljeni in za predmete, ki so neobhodno potrebni. Na luksuzne predmete se bo p>j odloku gospodarskega sveta naložila visoKa carina, vendar pa je uvoz teh predmetov dovoljen. — I jublj. trg Je pretekli teden zelo živahen. Cena slanine ie padla na 50 K kg, na debelo se dobi po 49 K. Pomanjkanje telečjega mesa Je občutno, sedanja tržna cena je 22 in 20 K za kg. Opozarja se Interesente da se ne bo dovolilo povišanje cen za telečje meso, ker bo Ljubljana od prekmurskega trga itak malo dobila in ne more slediti zagrebškemu in mariborskemu trgu. Špecerijsko blago ima danes sledeče ene: Rio kava 60 do 64 K, santos 66 do 76 K, Portoriko 94 K; žgana kava I. vrste 112 K, drtige 96 K, tretje 76 K: sladkor kristalni 64 K, v kockah 74 K; riž I. vrste 36 K, II. vrste 32 K; namizno olje 62 do 72 K, liter, jedilno 52 do 54 K; sol 8. K; poper cel 72 K, zmlet 80 K; paprika 40 K, sladka paprika 90 K; petrolej 26 K; testenine I. vrste 22 do 26 K, II. vrste 18 do 22 K. Moka M. 0 16 K, krušna moka 12 do 13 K. Kottzumira se večinoma samo bela moka, ker se ne zaupa krušnim mokam. Kilogram belega kruha stane sedaj 15 K, črnega 8 K. Zelenjave je na trgu dovolj po nizki ceni, a se malo kupuje. Primanjkuje novega luščenega fižola; ribničan 6 K, pre-peličar 7 K kg. Jajca so na ljubljanskem trgu zelo redka. Perutnine prihaja na trg mnogo. Kmečki sadni trg ob semenišču je zelo živahen in se blago navadno že v prvih jutranjih urah razproda. Najvišia cena za jabolka je 3.50 K za kg. Občinstvo se opozarja, naj ne plačuje prosto- voljno višlih cen, ker stanejo najlepša jabolka na stojnicah 4 K za kg. Kostanja je na trgu zelo mnogo, plačuje se po 3 K liter Neprestano se dogaja, da imovitejše stranke plačujejo lahkomiselno vsako zahtevano svoto brez ozira na dnevne cene in s tem skrajno neugodno uplivajo na cene. Postopalo se bo proti takim strankam istotako kot proti trgovcem. Občinstvo se prosi, da vsak slučaj naznani ta- koj tržni straži. — Državna nabava bukovih Izdelkov. »Politika« piše: Pred kratkim je država ra svoje potrebe nabavila večje količine bakra iz borskega rud niha. Te nabave se pa do danes še niso izplačale, ker zahteva uprava borskega rudnika, da se plača v angleških funtih ali pa v dinarjih, ki bi se zaračunali po kurzu angleških funtov. Država tega težkega pogoja ni mogla sprejeti Nazadnje ie gospodarski odsek ministrov rešil to vprašanje takole: Plačilo se bo Izvršilo v dinarjih po ceni, ki jo bo odredila posebna strokovna komisija za Izdelke Iz bakra. Ta komisija se je takoj določila in so v njo imenovani en rudarski inženir, kemijski tehnolog ministrstva za trgovino In še trije strokovnjaki. Cene, kl lih bo odredila ta komisija, bodo veljale za vse državne nabave bakrenih predmetov Iz borskega rudnika. Društvene vesti. — Sestanek slušateljev ljubljanske univerze se vrši danes 19. t m. ob pol 20. uri v zbornični dvorani univerze. Dnevni red: Poročilo o novih državnih podporah in volitev dveh delegatov dijaštva v komisijo za podeljevanje državnih podpor. Šport. Prvenstvena tekma Sparta : Svoboda ® s 3 (0 j 2). Precej zaspana igra. Ob premoči Svobode ni mogla Sparta napraviti ničesar. Stopila le v defenzivo to zahvali na! se svojemu dobremu vratarju, da ni odšla s tekme z večjim številom goalov. Svobodtna nedeljska kombinacija je bila najbolja 'M vseh kar smo jih videli do sedaj pri njej. Mnogo lepih strelov na goal je šlo Cez prečko ali v out. Sparta prišla malokdij pred nasprotna vrata. Koti 8 : 1 v pr?u Svobode. Za sodnika g. Hrasta »roka« pn tnnogobrcu sploh ne obstoja; pa tudi za drugo je večkrat slep. — Nog. podsavezu » album: Refrain vsega vašega hotenja In nulama je: točnost, točnost. Za vas pa točnost menda ne velja. »Za nas, ki druge vladam', kaj pol ure gor ali dol!« st mislite.. Pa g*, spoda ni tako! Nihče se ne pusti dolgo vlew za nos: v nedeljo bi kmalu ne mogli h. Igrišče niti igralci klubov, kaj šele občtn-stvo. »Ključev ni, blagajnika ni, se miri ra burjeno občinstvo. Podsavezni funkcijonarji prihajajo čez pol ure po otvoritvi Igre, čude* sploh, da Je g. sodnik prišel nekako o pravem času. Ako hočete, da agitiramo »■ udeležbo pri igrah pustite vsa! došle Na igrišče. Ta opomin je zadnji, pomnite. Jus. Prvenstvena tekma Ilirija : Slovan 9 : i (3 : I). lznenadll nas je tolik poraz Slovana. Bil je začetkoma v lepi formi; pozne,-5e popolno odnehanje pa je lllrilinl surovost zelo olajšalo zmago. Za Slovana je bila t« igra zelo poučna, ker videl je s kom se im« boriti za prvenstvo z ozirom na moštvo . z ozirom na vedenje. Brez stare znane Iti-rijine surovosti bi bila igra Ilirije lepa. Drugo polovico Igral Slovan z desetimi Vzron si lahko mislimo. Koti 12 : 3 v prid lirtie. Sodnik g. Černovic. Publike dovolj. — Poa-savez vprašujemo na tem mestu, kaj mlsti ukreniti v svrho omejitve Ilirijine surovosti. Ali hoče s surovostjo razžiriti slavu slovenskega nogobrca? Ali bo ob veljal j pravilo Ilirija — Nog. Podsavez? Prvenstvena tekma Sava : Hermes »o Je končala z zmago Hermesa 0 : 3. Iz Celja. Oni teden smo imeli tudi pri nas neko protestno komedijo, katero je pn redila tukajšnja organizacija narodnih so-cllalistov. Vse se bi imelo vršiti kot nekaka protestna manifestacija za koroške pokrajine. Žalibog je pa poslala na to zborovanje ccliska inteligenca neko mladino, katera je komaj — Schnellfeuer-hlačlce slekla, da bi v znak protesta razgrajala in razbijala po mestu. Seveda se to ni v polni meri posrečilo, kajti uslužbenci tvrdk so po posameznih krajih vzbog mnogoštevilne kompanije policajev sami častno bi nepre-tirano varnostno službo upravljali. Če Je pri tem si pridobil kak tnlečezobcc v bodrita kako gorko kloiuto, ki naj dotlcnik sam pripiše, mi mu ne moremo pomagati. Na drugih krajih je bilo treba zopet policaje podučiti, naj ne pohajajo po cesti, in naj vsaj sedaj pokažejo, da niso samo zavoljo lepšega v službi. Ni pa tako podučilo dosti zaleglo, ker vsied vednega pohajkovanja so policijstom tudi udi otrpeli. Brez opazke. In za celo tako — maso je kislega obraza korakal minister za socijalno politiko, naj-brže nezadovoljen, ker na tak način ie ’ sam uvidel, da se ne more rešiti Koroška. Rogaška Slatina. V nedeljo 3, oktobra dopoldan ob 10. uri se je vršil veliki protestni shod v gostilni gos. Juija Ogrizka. Za predsednika ie bi! izvoljen sodrus Vta-Kaj, ki je pozdravil mnogoštevilne zboroval« ce in podal besedo sodrugu Čepinu. Govor, nik je pojasnjeval vzroke sedanjih razmer, v katerih se nahaja ubogi delavec in mati kmet. O krajevnih razmerah je govoril s. Vidgaj, ki je ostro napadel zdraviliška upravo, katera namerava ves obrat zapreti in pometati delavce na zimo na cesto. Oglasil se je k besedi tudi komunist Verhovšek, ki mu pa zborovalci niso pustili govoriti in jo je mora! popihati z dolgim nosom s shoda. Protestna resolucija proti zdraviliški upravi je bila soglasna sprejeta. Protestirali smo prvič proti trošarini na mineralno vodo, drugič proti temu, da bi se'ustavil obrat, ker bi trpela vh okr bolniške blatraine. I inbliana. Turjaški trtr seia volilnpern odbora Nuinost in neodložHivost raznrav-nih nredmrtov zahteva udeležbo v«:eb člannv bre7, tzieme. Volilni odbor TSR? Za Kranjsko, UttMlnria. Knafllevs ulica 4. Zaunnlkl volilcl! Volilni manifest \e dotiskati. Danes ea bomo začeli raznošillatl vsem. ki so va doslei naročili Sodruir; poskrbite da bo nriŠe! volflnf manifest v sleherno hišo. Zatmiikf naročite takof manifest In noiSčite sodnice. H <*a bndo Sirili! Onozariamo da le sedal vsako odlašnn!e naročila kvarno končnemu us^ej1” Zmmniki. volilcl. oobricaite, se za manifest! Volilni odbor ISDS za Kranjsko, Lhihltana. Knafjfcva iiPca 4. Zauonikl. volile«! Da ustrežemo mnoeoStevilnfm žellam naših sodruorov. bo noslovala do volitev aoitarmka nišama vnlil-neea odbora .ISDS. za Krants’tr se na tiče očitanja ninavskih poklon'-tev in izseljevanja potnikov, na to pa Vam kot duševnemu revežu sploh odgovarjati ne maram, ker tega ne razumete. Jugoslavba pa je lahko ponosna na takšnega poročeval-ca kakor ste Vi. Za Vašo izmišljeno laž pa ostanete, dokler dokaza resnice ne predložite hi Isto z Vašim imenom ne podpišete« od mole strani navadni rezač poštenja. Odgovorite, ako ste mož! Simon Kmetec. Uredništvo odgovarja le v zmislu za« kona. Izdalatell: Ivan Mlinar. OdRovorni urednik: lak, Vehovec, Staran 4. NAPREJ. Stev. 241. Meški in ženska. (Poslovenil Fran P o 2 a C n I k.) *. (Dalje.) Oprostite, ako sem kaj slabo napisal; poskušal sem preti Bogom povedati, kar sem preživel hi kar sem mislil o teni vprašanj«. * Neprijetno razmerje med zakonskima more Izboljšati le ponižno življenje, kakor moremo razviti vozel le, ako nitki vztrajno sledimo. Vedite, da ni zunanjih pogojev, ki bi bili sami po sebi dobri in da je nespameten človek, naj ima za ženo angelja ali vraga, enako nezadovoljen in da mnogo, a ne samo mnogo, nego skoro vsi s svojim zakon, skitn življenjem nezadovoljni ljndle (hi vsi ti so nezadovoljni) smatrajo svoje sianje za najncznosuejšc. enako. Torej se godi vsem Ako smatraš žensko za predmet naslajanja, najsi bi bila m tembolj, ako je tvoja žena, tedaj prešestv uješ in grešiš. Ako služiš kruli v potu svojega obraza, občuješ z ženo, da telesno uživaš in da skrbiš za zarod; ako pa živiš v obilici, je tako občevanje le razvrat Vrtnarita je zopet porodiia in zopet je prišla starka in odpeljala dete neznana kam. Vsi so strašno ogorčeni. Raba sredstev proti zarodu otrok ostaja negrajana, v tem primeru pa ne morejo najti dovolj obsojevalnih besedi, Sedaj se je izvedelo, da se je ženska vrnila in prinesla dete nazaj. Po poti se je starka sešla z drugimi ženskam), ki so tudi vozile take otroke. Enemu otroku so potisnili sešnljlco pregloboko v usta, požrl jo je se zadušil. En dan so pripeljali v iMoskvo 25 otrok, od katerih jih 9 niso sprejeli, ker so bili zakonski ali bolni. Ii. je hodila zjutraj tolažit vrtnarico. Vrtnarica je goreče zagovarjala svojega moža, govorila, da pri svoji siromašnosti in negotovosti ne sme imeti otrok. Tudi prsi so odpovedale. Z eno besedo, to ji je neudobno . . . Nekoliko pred tem sem zibal tri zapuščene otrolce in sem srečal še dečka, Vasinega sina. Sploh kar mrgoli dece. Rode se in rastejo, da postanejo pijanci, siiilitiici in podivjanci. Pri teni razmišljujejo o reševanju življenja Hudi in otrok in o njih uničevanju. Čemu ploditi podivjance? Kaj je tu dobrega? Treba je, ne jih ubijati, ne jenjati jih ploditi, treba pa Je zlasti iz podivjancev vzgajati ljudi. Samo to je dobro delo. To delo pa se izvršuje nele z besedami nego z vzgledom življenja. * Ako sl že padel, ali padla, vedi, da ni drugega odkupa od greha kakor 1.) osvoboditi se skupno izkušnjav, 2.) vzgajati otroke, služabnike Božje, Bodita oba (mož in žena) previdna in nadvse pozorna do vzajemnih odnošajev, da sc ne prikradejo vanje navade prenapetosti In odtujenosti. Ni lahko, postati eno telo in ena duša. Treba pa je po teni hrepeneti. Nagrada za trud je velika. Kot glavno sredstvo v to navajam radi zakona ljubezni niti trenotek pozabiti — človeške ljubezni in spoštovanja, da bi bilo razmerje tako, kakor moža napram ženi, glavno pa kakor razmerje do bližnjega. Na tem temelji država. Ne zvišujta medsebojne naklonjenosti, nego z vsemi silami omiljujta razmerje, da ue pride do nasprotsiev. To je strašna navada. Najožje in najbolj vsestransko razmerje vlada med možem fn ženo in vedno pozabljamo nazaj misliti in se ga zavedati, kakor se ne zavedamo več svojega telesa, in to je nesreča. * Da sta zakonska tako srečna, kakor se piše v romanih in kakor si tega želi vsako člaveško srce, mora vladati med njima soglasje. Da pa vlada med njima soglasje, jc treba, da imata mož in žena popolnoma enko naziranje o svetu in smislu življenja (to je zlasti potrebno, kar sc tiče otrok). Da bi pa imela mož in žena enake nazora o življenju, in da bi stala na eni in isti stopnji pojmovanja, se tako redko dogaja, kakor da bi list na drevesu popolnoma pokrival drugi. Ker tedaj tega ni, je edina možnost soglasja in zato sreče, da eden zakoncev podredi svoje pojmovanje drugemu. (Dalje prih.) (EV L JI aAc / prodajajo se po znatno znižanih cenah. I % Zaloga Ljubljana, Breg na debelo in drobno. k. Izdelki zajamčeno Iz samega najboljšega usnja. G3E 3=F Anonjnl zavod Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča sledeče tvrdke in podjetja: v Ljubljani: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. J,r““ .Svetla" Mestni trg št. 25. Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nabrežje 5. Prodaja in popravila pia. strojev The Rex Co. Selenburgova nliea 7/1. Elektrotehnični predmeti »Svetla* Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Oblast, konees. zavod sa pokoniavanje mili in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska u ica štev. 39/11. Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnlk Cena K 2*— Naroča se v opravi ,NAPREJ*. Erlsvec a Turk, i i Mam pri »Zlati lopati* aaa pral« Hammera« hmkft, ... Ualtllaa, Miamiju lig itn. 7, nasproti MrMaitska corkvo. Petrolejske vrče in zaboje kapnjeaio (aaboj z dvema vrčema) po K 58 - posamezne vrte po K 22— franke partija od pošiljatelja. Hrovat I Komp. Ljubljano. Polog reolko. dve z zabojem plačamo po 98 K, posamezne po 23 K vsaka železniška postaja SEVER A KOMP., Ljubljano. iM !l A salsi mmm K0BT6 Gostilna Debevec Breg it. 20 se priporoča cenj. občinstvu, loboma pristna vina ter dobra kuhinja po smernih cenah. ttaumit n tam uta Mntl Izkušen in trezen špedici jt»ko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica It. 4. Veletrgovina 8 premogom, drvmi, loto In raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobnot Selenburg. ul. 12. Zmeril« cene! za pihala in orkester se takoj sprejme. — Več se poizve v upravi „Napreja“. hi.JK.Mia Spodnja Slika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba la zmerne cene. Mil Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraia J. Goreč Gosposvedaka c. 14. Mannfaktnra in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. Raznoževalne aparate Opalograpbe in potrebščin-' k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ul. 7. Špedicija F. & A. Uher Selenburgova ulica A Beton, železobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal TMJerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Goaposvet*ka cesta 6. Exporl čevljev Kiiii lai! Mii mislil meblirano ali prazno iščem za te kol. im Mi M tnlunilK k MM. Cenjene ponudbe na upravo Napreja. Po zelo znižani ceni nova Dvokolesa, plašči, zračnice, šivalni stroji in vsakovrstni deli, karbitne svetilke, gorile! itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. i. iiiiEL. imuni, n«) tu n. a. s Dr. Ješe zopet redno ordinira za očesne bolezni 10.—12. dop. Dunajska cesta 17. Za premogovnik v Hrastniku se išče strojni paznik Maschinenaufseher Reflektanti, ki Imajo potrebno 6trokovno izobrazbo (absolvent) obrtne šole) naj vpoŠljejo svoje ponudbe opremljene s spričevali obrtne šole in * navedbo dosedanjega službovanja na ravnatdtf' stvo premogovnika v Hrastniku. 1 Plača, in nastop službe po dogovoru. Oblačilnica za Slovenijo priporoča svojo veliko zalogo vsakovrst. čevljev po najnižjih cenah. Opozarjamo na nakup zlasti vse konsutnne in nabavne zadruge in j8vne nameščence. Slednje se opozarja, da si morejo nabaviti oblačilne in obuvalne potrebščine na obroke samo še do konca decembra t. I. Charles Princ Ljubija Manufaktura Zaloga i Turjaški trg 1 Pisarna i Zidovska ulica 1-1. Kdor sl želi nabaviti pristnega in znanega Haložana uuj ae blagovoli poslužiti tvrdke; Prva halolka trgovina a vinom ANTE KORENJAK In drug grl Sv. Baibarl v Halozah. Blago solidno! Cene ugodne L Gerkman Ljubljana. Velika zaloga podplatov, kož, i. t. d. na debelo. lltell|Ci Sv- Petra cesta 71. Aleksander Oblat Sv. Petra c št 16. Skaboform se zopet dobiva? Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naibližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoimovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Sknbaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri »Zlatem jclcnu“ IV., - - - Marijin trg. - - - ru i Naznanilo. i Rihard Sušnik Krojaška delavnica Krekov Ira M 10 v hiši Iiupex. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havli!-: nasl. J. Simčič G'e;:oru?cv;’ ulica 6. j: :L 33 za obrtno in rodbinsko rabo v vseli - oprenmli. - Istolam ge dobe pObaniezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine Za šivilje, krojače in Čevljarje. im kihih. mij ji Podpisana tovarna javija. da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo svojih različnih suknjeiiih izdelkov ljubljanskim tvrdkam I. C. Mayer, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbanc, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. Tovarna suknja BRATA MORO, Vitrinle. Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoie odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od staiuienomirane Viirinjfke tovarne vso letošnjo produkcijo njenih čisto volnenih izdelkov, kakor lodnov, ševijetov, Double-ov v izvalite dno bogati izberi. Cene so pioli minuli seziji za več kot polovico nižje. I. C. Maver, Fran« Ks. Souvan, Feliks Urban«. Tisk »UCltcliskc tiskarne« v. Llubtlaoi,