i %
ž 30.1001
METLIKA - Danes se bodo direktorji, sekretarji in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz metliških delovnih organizacij ter člani komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS pogovarjali o dosedanjem uveljavljanju delavskih ustavnih dopolnil v občini.
GLAŽUTA - Jutri dopoldne bo v Glažuti pri Ribnici posvet sekretarjev komitejev ZK ljubljanskega območja, na katerem bodo ocenili javno razpravo o slovenski ustavi, predkongresno delo ZK in razpravljali še o nekaterih zadevah.
METLIKA - Nocoj ob 19.30 bo v prostorih kina občni zbor metliškega turističnega društva. Predvajali bodo tudi filme o belokranjskih in drugih turističnih posebnostih.
SEVNICA - Včeraj je bila seja izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti, na kateri so govorili o razvoju amaterizma, knjižničarstva in o izvedbi že tradicionalnih gostovanj osrednjih slovenskih gledališč v občini v tej sezoni.
Industrija motornih vozil je sprejela in gostila delegate kovinskopredelovalne industrije. (Foto: Cedo Negovanovič)
VAVPOTICEVA ^ RAZSTAVA PRELOŽENA
V četrtek, 25. oktobra, bi morala biti v Dolenjski galeriji odprta retrospektivna razstava del akademskega slikarja Ivana Vavpotiča. Razstava, načrtovana v okviru prireditev ob občinskem prazniku Novega mesta, naj bi hkrati počastila spomin pomembnega slovenskega umetnika ob 30-letnici njegove smrti (Vavpotič je umrl leta 1943 v Ljubljani). Nepredvidene ovire, ki so zunaj dosega in volje Dolenjskega muzeja, nas silijo, da razstavo Ivana Vavpotiča, našega rojaka, ki je z mnogimi vezmi povezan z Novim mestom in Dolenjsko, preložimo na začetek leta 1974. Retrospektiva umetniške fotografije Marjan Pfeiferja „Kamera riše“ je podaljšana do 20. novembra, na kar ponovno opozarjamo poleg ljubiteljev fotografske umetnosti zlasti vse foto krožke na naših šolah.
Uprava Dolenjskega muzeja
	
Delavcem je lokalna zaprtost tuja
To so poudarili samoupravljavci treh republik (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine) prejšnji teden v N. mestu na zboru, ki je ena najpomembnejših manifestacij XII. zleta bratstva in enotnosti
Kolpa združuje
Občani Duge Rese in Črnomlja se bodo pobratili
Kolpa ni nikdar ločevala, pač pa je združevala in povezovala ljudi z obeh njenih bregov, je bila enotna misel vseh, ki so posegli v razpravo na srečanju predstavnikov občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij občinske skupščine iz Duge Rese in črnomaljske občine. Srečanje je bilo 19. oktobra v zdravilišču Lešće.
V sodelovanju obkolpskih občin sta prišli doslej najdlje omenjeni občini oziroma njihovi prebivalci. Da bi se sodelovanje še izboljšalo, saj je nedvomno za obe strani koristno, kar so tudi večkrat poudarili, so na seji imenovali komisijo, ki bo pripravila konkretne predloge o nadaljnjem poglobljenem sodelovanju. Ze v prihodnjih dneh pa bodo pričele bolj kot doslej sodelovati posamezne organizacije z obeh strani Kolpe.
Na predlog črnomaljske občinske organizacije ZZB NOV pa se bosta obe občini 19. februarja prihodnje leto, ko slavi črnomaljska občina svoj praznik, pobratili.
B. P.
Od četrtka do sobote prejšnji teden je bil v Novem mestu prvi zbor samoupravljavcev zleta bratstva in enotnosti, ki obsega območja Banjaluke, Bihaća Gospića, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska. Samoupravljavce so zastopale nekajdesetčlanske delegacije iz posameznih zletnih območij.
Prvi dan so imele delegacije plenarno zasedanje na Otočcu, drugi dan dopoldne so bili samoupravljavci v gosteh po novomeških delovnih organizacijah, zvečer pa so se udeležili akademije, ki so jo pripravili pevci, recitatorji in folklorne skupi-
ne iz zletnih mest. Po akademiji so sprejeli zaključni dokument prvega zbora samoupravljavcev, poslali pozdravno pismo tovarišu Titu in obsodili oživljanje nacizma v Avstriji ter imperialistično zaroto v Cilu.
V zaključnem dokumentu poudarjajo, da je v procesu samoupravljanja čutiti po II. kongresu samoupravljavcev, sprejemu ustavnih dopolnil ter pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ nove utripe in ustvarjalne možnosti. V primeru, ko samoupravljanje prestopi meje delovnih skupnosti in občin, postaja še trdnejši temeljni
ZA DAN MRTVIH
Zveza borcev pripravlja za 1. november v počastitev padlih komemoracije. Na šmihclskcm pokopališču bo komemoracija ob 8.30, na novomeškem pokopališču v Ločni ob 9.30 in v Žužemberku pri spomeniku na Cviblju ob 11. uri. Na komemoracijah bo igrala novomeška pihalna godba, sodelovali pa bodo tudi pevski zbor Dušan Jereb in recitatorji.
kamen za medsebojno povezanost naših narodov in narodnosti.
„Ko izvajamo programske naloge ZKJ, posebno odločno poudarjene v pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ter v platformi za X. kongres ZKJ, smo se samoupravljavci zletnih območij Banije, Bele krajine, Bosanske krajine, Dolenjske, Korduna, Like, Moslavine in zahodne Slavonije dogovorili, da bomo s svojim čvrstim delom zagotovili, da bo v
(Nadaljevanje na 4. str.)
VLOM V ŠOLO
V prostore osnovne šole Grm v Novem mestu je 23. oktobra vlomil neznan vlomilec. Tat je poiskal železno omaro in vlomil vanjo. Po prvih podatkih je iz blagajne odnesel 14.000 din. Komisija še preiskuje vlom.
Brežice in Novo mesto praznujeta
Spet je leto okrog in spet slavita brežiška in novomeška občina vsaka svoj praznik — Brežice 28. in Novo mesto 29. oktobra.
Svojemu prazniku posvečajo delovni ljudje obeh občin delovne zmage enoletnega obdobja.
Uspehov ni malo: novi. delovni prostori, večja proizvodnja, povečan izvoz. To je samo nekaj iz tvornosti brežiške in novomeške občine od lanskega do letošnjega oktobra.
Zunanji videz bodo praznikoma dale najrazličnejše prireditve. V obeh občinah so jih napovedali nemajhno število, in veliko le-teh je že za nami.
Čestitkam za praznik brežiške in novomeške občine se pridružujemo tudi mi. O uspehih na področju družbenih dejavnosti govore prispevki v prilogah, ki ju danes posvečamo obema praznikoma. Pripravili smo ju v sodelovanju z odbori za praznovanje v Brežicah in Novem mestu.
Častno izpolnjene naloge
Po 30 letih so se znova sešle članice ustanovnega kongresa AFŽ - Dobrnič jih je na svoj krajevni praznik dočakal z odprtimi rokami
Krsto Hegedušić prižiga festivalni ogenj na otvoritvi III. grafičnega bienala jugoslovanskih pioniijev pred Lamutovim likovnim salonom. (Foto: I. Zoran)
Tako vidijo punte otroci
III. pionirski grafični bienale odprt - Razstave v Kostanjevici, Krškem in Sevnici
| Mrak se je že delal, ko je hrvaški akademik in slikar 1 Krsto Hegedušić, pokrovitelj UU. grafičnega bienala jugoslovanskih pioniijev, 20. oktobra ' prižgal festivalski ogenj na vrtu 1 Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici. S tem je bila največja likovna' manifestacija mladih pri nas uradno odprta.
Žirija je od 1.600 grafik, ki so jih
E slali učenci osnovnih šol iz raznih ajev Jugoslavije, izbrala za razstavo 388 najboljših: 149 je razstavljenih v Lamutovem likovnem
salonu, 191 v Sevnici, 48 pa v krški galeriji. Prireditelji so izdali obsežen katalog, ki ga je omogočila ljubljanska Lesnina.
Na otvoritvi, kjer se je zbralo nekaj tisoč mladih, med njimi delegacija pionirjev iz Romunije, ter gostov (podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej, predsednik republiškega prosvetno-kultur-nega zbora Miloš Poljanšek, sekretar SZDL Hrvaške Pero Djetelić in drugi), je 0 bienalu spregovoril predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar.
Pokrovitelj Krsto Hegedušić se je k mladim obrnil med drugim z besedami: „Ohranite, kar je v vas, ne sramujte sc tega!“
REŠITEV BELTA?
Predstavniki republiškega sklada skupnih gospodarskih rezerv so se odločili za pomo_£ črnomaljskemu Beltu. Obljubili so zelo ugodne dolgoročne kredite, ki pa jih bo kolektiv Belta dobil le v primeru, če se bodo za pomoč odločile tudi banke. Te se še niso dokončno odločile, njihovo odločitev pa pričakujejo v kratkem. Znano je, da se bo Belt gotovo „rešil“, če se bodo bančniki odločili za pomoč. Rešitev je seveda v največji meri odvisna od volje in pripravljenosti zaposlenih, da z delom nadoknadijo vse zamujeno.
Z novim asfaltom, lepo okrašen in ves v slavnostnem vzdušju je v nedeljo, 21. oktobra, Dobrnič s svojimi prebivalci toplo sprejel delegatke ustanovnega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze in številne goste.
Po daljšem spremenjlji-vem vremenu se je v noči na sredo ozračje pri nas ohladilo, s severnimi vetrovi pa bo dotekal nad naše kraje tudi v naslednjih dneh stih zrak, nočne temperature pa bodo pod ničlo.
V istem poslopju kot pred 30 leti, le v prenovljeni dvorani, se je v nedeljo trlo ljudi. Ivanka Pavlin, predsednica OK SZDL Trebnje, je začela slovesnost in izrekla prisrčno dobrodošlico vsem delegatkam in delegacijam. Posebej je še pozdravila IvančL-čevo mamo iz Petrinj pri Sodražici, ki je bila častna predsednica že na ustanovnem kongresu AFŽ.
Razen delegacij republiških družbenopolitičnih organizacij so se jubilejne slovesnosti udeležili delegacija žena iz Bosanskega Petrovca, kjer je bil I. kongres AFŽ Jugoslavije, predstavniki pobratene občine Obrenovac in delegacije Slovencev iz zamejstva.
Tudi tokrat je imela slavnostni govor Mara Rupcna-Osolnikova, prva sekretarka SPZŽ Slovenije, ki je s prisrčnimi besedami osvežila spomin na izredni delež slovenskih žena v narodnoosvobodilnem boju. Med drugim je dejala: „Kadar se še srečujemo, čeprav je to na žalost zaradi sodobne naglice bolj redko, kot bi sicer lahko bilo, se nam utrne topla misel na pohorsko Milko, Majcnovo in Beceletovo mater, na Minko Galctovo, Katjo, Angelco Ocepek, Heleno, Mico in Marjano in še nešteto drugih, ki so skupaj z nami tkale mrežo tiste organizacije, ki je jeseni 1943 ob prvem dihu
svobode imela svoj prvi kongres.*' Prav tako prisrčen pa je bil pro-
gram v izvedbi domačinov. Med izbranim recitalom Zvonke in inž. Jožeta Falknerja iz Trebnjega je v dvorani nemalo zbranih brisalo solzne oči.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Dobrnič v nedeljo: udeleženke osnovno šolo. (Foto: R. Bačer)
slavja si ogledujejo prenovljeno
DBH
MUSTI
JE VAŠA BANKA
ZA 31. OKTOBER, SVETOVNI DAN VARČEVANJA, POZDRAVLJAMO VSE VARČEVALCE Z ZELJO, DA POSTANE PRIVAJANJE ČLOVEKA NA VARČEVANJE SESTAVNI DEL VZGOJE V DRU2INI, SOLI, PODJETJU IN POVSOD DRUGOD!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Št. 43 (1230)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 25. oktobra 1973
tedenski
mozaik
Afera Watergate je nenadoma (še enkrat) eksplodirala kot bomba z zadržkom: zaradi nesoglasja glede magnetofonskih trakov je odstopil ameriški pravosodni minister Richardson, samo nekaj ur kasneje pa še njegov pomočnik. Tak je najnovejši razplet te dolgotrajne afere, zaradi katere Nixon počasi vse bolj izgublja zaupanje med volilci (tako vsaj kaže zadnja raziskava javnega mnenja znamenitega Gallupovega instituta). Pravosodni minister je odstopil zato, ker se ni strinjal z Nixonovim sklepom, da je treba posebnega preiskovalnega sodnika Coxa, ke je raziskoval zadevo s trakovi, zamenjati, pri čemer pa je Nixon odločno vztrajal Kot je znano, gre za magnetofonske trakove, na katerih so v Beli hiši snemali razgovore, ki jih je imel predsednik s svojimi sodelavci Te trakove bi naj Nixon izročU preiskovalcem, vendar pa se je temu uprl, češ, da gre za osebno lastnino predsednika, ki jo ni dolžan dati javnosti na vpogled... kdove kaj vse bo še iz tega...?
„Če bi kdorkoli izmed nas prišel v roke ugrabiteljem ne želimo, da bi vlada za naša življenja porabila niti centa. Nočemo, da bi se sploh pogovarjali z njimi ali v zameno za naša življenja izpustili na prostost katerega koli ujetnika. “ Tako piše med drugim v čudnem pismu, ki so ga te dni poslali mehiškemu predsedniku ugledni državni funkcionarji na pobudo mehiškega zunanjega ministra Emilija Rabaza. Ta je sicer dejal, da ne verjame, da bi kdorkoli poskusil koga ugrabiti, kljub temu pa se je odločil za to nenavadno akcijo, v kateri je sodelovalo okoli 80 najvidnejših funkcionarjev mehiške vlade. S tem želijo preprečiti, da bi se morebitni obupanci odločili za " tak korak Čeprav je res, da v Mehiki doslej niso ugrabili še nobenega državnega uradnika, pa so ugrabili že več kot 10 bogatih industrialcev in zadnje dobili kar 50 milijonov pe-set... previdnost pred najhujšim ali bolje je preprečiti kot zdraviti...
Republiške cene mesa?
Vprašanje, če je tako res mogoče izboljšati preskrbo z mesom - Učijo naj nas izkušnje!
Najvišje dovoljene cene svežega mesa je doslej določal zvezni izvršni svet. Medrepubliški komite za trg in cene pa je pred kratkim predlagal, naj bi to prepustili republikam in pokrajinama. Ni se namreč strinjal s predlogom zveznih sekretariatov za kmetijstvo, da bi cene mesa v prodaji na drobno zvišali za okrog 15 odstotkov. Ali bodo republike ločeno bolje urejale trg z mesom kot enotno za vso državo?
Slovenski živinorejci in mesarji že dolgo predlagajo, naj bi podoben dogovor o pospeševanju živinoreje in oblikovanju cen živine in mesa, kot ga imajo pri nas, sklenili tudi v drugih republikah oziroma medrepubliškega, ki bi veljal za vso državo. O cenah se je namreč težko dogovarjati v posameznih republi-
TELEGRAMI
BONN — Zahodnonemška policija je aretirala našega državljana Faika Durmišija, osumljenega, da je povzročil požar v poslopju v Frankfurtu, v katerem je zgorelo devet naših delavcev. Sumijo, da je to storil iz maščevanja.
LAVOV - V 35 sovjetskih mestih pripravljajo študentje načrte za poslopja politehniškega inštituta v Lavovu. Le v zadnjih dveh letih je bilo sprejetih 110 načrtov mladih ustvarjalcev tega ukrajinskega univerzitetnega centra.
PHNOM PENH - Radio Lon No-lovega režima je sinoči sporočil, da so kraljici Kosamak, materi kambo-škega princa Sihanuka in nekaterim članom kraljevske družine dovolili zapustiti deželo. Kraljica je zelo slabega zdravja in zato ji bo dobrodošla zdravniška nega zunaj dežele.
kah, če je trg enoten v vsej državi. Kako naj dobro ureja preskrbo z mesom in razvoj živinoreje vsaka republika zase, če se na skupnem sestanku ne morejo sporazumeti za usklađeno ureditev?
Nekateri pravijo, da bodo republike lahko upoštevale razmere na svojem območju. Prav — toda ali razmere v eni izmed naših republik niso tesno povezane z razmerami v sosednjih republikah?
Poskusimo odgovoriti s primerom! Pristojni organi v neki republiki določijo nižje cene mesa kot v drugih, da bi porabnike bolj zaščitili. Potem mora biti cenejša tudi živina. Ali ne bodo prišli mesaiji od drugod in pokupili živino, saj bodo doma lahko prodali tako meso z večjim dobičkom. Tako torej ne bo šlo. Kjer bi bile najnižje cene, bi bilo najmanj mesa. Tako je že dolgo.
Pri dosedanjem določanju najvišjih cen mesa so bile napake. Slišali smo predloge, naj bi zvezni izvršni svet določil enotne naj višje cene za vso
sraga
MADRID - Več kot 100 milijonov dolarjev škode in nekaj sto mrtvih - taka je bilanca katastrofalnih poplav, ki so prizadejale Španijo. Oblasti se boje, da bo na prizadetem področju izbruhnila epidemija, razen tega pa se utegne število žrtev, ki so jih doslej cenili na 100, povzpeti na več kot 500. Na sliki: prizor z razdejanega popravljenega območja v Španiji, kjer se življenje še vedno ni povsem normaliziralo. (Telefoto: UPI) -	*
- Kot obifiojno imamo za vas obljube.
državo, da bi založenost mesnic bila povsod približno enaka. Enake naj bi bile tudi odkupne cene živine. Le takrat bi bile lahko tudi trdne za daljše obdobje. Občine in republike pa naj bi delale na svojem območju ustrezne popravke, da bi bil dosežen glavni namen.
Nekateri to zavračajo s sklicevanjem na pravice republik. Prav — toda ali države v zahodni Evropi, članice Evropske gospodarske skupnosti, nimajo vsaj enako velikih pravic kot naše republike, ko lahko skupno urejajo trg?
Živinorejci zatrjujejo, da so za njih bolj koristne trdne cene. Tudi porabniki želijo'tak red, da bi bilo v mesnicah dovolj mesa. To pa je moči urediti le enotno za vse območje, na katerem ni carinskih ali drugih administrativnih pregraj.
IN ŠE DOPOLNILO! Ko je bil ta komentar že napisan, so se republike le sporazumele o enotnih osnovah za oblikovanje cen mesa. To pa naj bi bile odkupne cene živine, ki so jih določili nižje, kot so plačevali mesarji v zadnjem času. Posledice tega bodo verjetno take kot letošnjo pomlad.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Družbeni vpliv pri gozdovih
Na republiški gospodarski zbornici so prejšnji teden razpravljali o nekaterih značilnostih sedanjih gospodarskih gibanj v republiki — v razpravi so posebej poudarili, kako nujno je, da se naše gospodarstvo boljše organizira. Samo v tem in pa v povečanju produktivnosti je izhod iz sedanjega položaja, ki je težaven, saj so se nekatere gospodarske organizacije znašle glede akumulacije že na robu rentabilnosti, so dejali.
Poseben poudarek so ob tem razčlenjevanju sedanjega stanja dali nujni delitvi dela, polni zaposlitvi vseh zmogljivosti po podjetjih, hkrati pa tudi skladnemu razvoju — brez česar si ni mogoče misliti ustrezne družbene akumulacije, ustrezne rasti narodnega dohodka. Doslej smo še vse preveč usmerjeni v iskanje rezerv, so menili, ter vse preveč iščemo ekonomizacijo samo pri fizičnem delu, premalo pa iščemo poti do rezerv, ki bi jih lahko uresničili s povezovanjem in sporazumevanjem med gospodarskimi organizacijami. To vprašanje - ključno vprašanje integracij v našem gospodarstvu — bo pač najpomembnejša družbena naloga v našem prihodnjem obdobju.
Zvezni izvršni svet je prejšnji teden izrazil soglasje k dogovoru republiških in pokrajinskih izvršnih svetov — le-ti so se namreč dogovorili o načinu določanja maloprodajnih cen za sveže meso. Ta dogovor predvideva, da se višina maloprodajnih cen za sveže meso določa na podlagi enotnih odkupnih cen (za kilogram žive teže) in sicer: za pitana teleta (najmanj 100 kg težka) po 17 dinarjev, za ovčetino po 15 dinarjev, za mesnate svinje po 13,5 dinarjev, za goveda po 12 dinarjev in za mastne svinje po 9,75 dinarja.
Podrobnejše maloprodajne cene za sveže meso bodo sedaj na temelju tega medrepubliškega dogovora določale občinske skupščine (v skladu z republiškimi organi), kar naj bi pomagalo urediti nenehne tržne težave z mesom, ki se pri nas kar nočejo in nočejo nehati.
tedenski zunanjepolitični pregled
Kljub temu, da je Varnostni svet na pobudo ZDA in SZ sklenil, da je treba sovražnosti na Bližnjem vzhodu takoj ustaviti, se spopadi nadaljujejo tako na Sinaju kot na Golanu in to je realnost prvih ur današnjega dne.
Začetek najnovejšega razpleta je bil več kot presenetljiv: najprej je novi ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger koncem minulega tedna nenadoma odpotoval v Moskvo in se sestal z najvišjimi sovjetskimi voditelji, nato pa sta predstavnika obeh velesil v Združenih narodih skupaj zahtevala nujen sestanek Varnostnega sveta, ki je skoraj brez razprave sprejel skupno sovjetsko-ameriško resolucijo.
Ta določa takojšnjo ustavitev sovražnosti, pri čemer ostanejo nasprotniki na tistih položajih, ki so jih imeli v trenutku začetka premirja — to pa je bilo v ponedeljek ob 17.52 po jugoslovanskem času. Po ustavitvi sovražnosti bi morali takoj začeti z uveljavljanjem resolucije št. 242 iz leta 1967 in hkrati z iskanjem mime rešitve trajnega in pravičnega miru na tem področju.
Zapleti so se začeli že nekaj ur potem, ko naj bi začelo veljati premirje. Medtem ko sta Izrael in Egipt brez pridržka sprejela resoluciojo, se Sirija tudi v trenutku, ko to poročamo, še vedno ni opredelila, Libija, Irak in palestinska osvobodilna organizacija pa sta se izjasnili proti.
Stališča drugih, v vojni tako ali drugače udeleženih arabskih držav, v tem trenutku prav tako še niso znana.
To je okvir trenutka in treba je reči, da je ta okvir majav in negotov. To je tako predvsem zaradi tega, ker je resolucija Varnostnega sveta sama dovolj nejasna in splošna, da dovoljuje različna tolmačenja. Če je bilo to nemara potrebno zato, da so jo sploh lahko sprejeli, pa je prav tako nesporno, da bodo iz tega izvirale tudi mnoge kasnejše težave.
Nekatere med njimi se že porajajo tudi na političnem in ne zgolj na vojaškem področju. Tako so v Tel Avivu izjavili, da si bodo razlagali resolucijo št. 242 iz novembra 1967 po svoje a prav ta resolucija naj bi predstavljala srž rešitve.
(Za boljše razumevanje nekaj najbistvenejših postavk te tolikokrat citirane resolucije: najprej bi se morali Izraelci umakniti z vseh zasedenih ozemelj, nato pa bi se morale vse države tega področja odreči sili in priznati pravico do suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in mirnega razvoja znotraj varnih in priznanih meja brez uporabe ali grožnje sile.
Resolucija razen tega zahteva, zagotovitev svobodne plovbe po mednarodnih vodnih
poteh in pravično rešitev begunskega vprašanja.
Izrael je to resolucijo zavračal od vsega začetka in tudi včeraj je Tel Aviv, kot rečeno, takoj izjavil, da sicer topot pristaja na resolucijo Varnostnega sveta, da pa si jo razlaga po svoje.
To kajpak utegne bistveno spremeniti možnosti za trajno in pravično rešitev bližnje-vzhodne krize, rešitev, ki mora vsekakor vključevati tudi umik izraelskih sil z zasedenih oze-
Spopadi
kljub
premirju
melj in ureditev palestinskega vprašanja.
Novo v sedanjem položaju je v primerjavi s tistim iz leta 1967 vsaj dvoje: prvič so arabske države na bojiščih dosegle spoštovanja vredne rezultate in niso v tako brezupno podrejenem položaju kot so bile po šestdnevni vojni... drugič pa sta si velikanki topot vse kaže bistveno bližji v stališčih kot sta bili glede bUžnjevzhodne krize kadarkoli.
Prav skupna akcija ZDA in SZ je naposled tudi omogočila sprejetje resolucije v Varnostnem svetu, s čimer je bil ne le poiskan izhod iz politične slepe ulice zadnjih nekaj dni, marveč prvič po sestanku Nixon-Brež-njev tudi v praksi preizkušeno ozračje popuščanja napetosti med obema supersilama.
Tako dogovarjanje ima kajpak lahko tudi svoje negativjie posledice za male države — če bi namreč veliki sklenili kaj na škodo slednjih. Če ne bo tako, če bodo rešitev krize, se pravi odpravljanja vzrokov za vojno, iskali prizadeti sami brez pritiskov od zunaj, potem si lahko obetamo na Bližnjem vzhodu stanje trajnega in pravičnega miru — pri čemer je kajpak pogoj za to umik izraelskih si) z zasedenega ozemlja in ureditev palestinskega problema.
TELEGRAMI
BOGOTA - Kolumbijska vlada bo zvišala cene nafte od 1,56 na 2,34 dolarja za sod. Dnevna proizvodnja nafte v latinskoameriških državah znaša 200.000 sodov.
SAIGON - Sajgonsko poveljstvo je sporočilo, da je število njihovih .vojakov, ki so padli v spopadih po sklenjenem premirju, od 28. januarja, že preseglo 10.000.
ŽENEVA - V Ženevi se je začel sestanek sveta medparlamentarne unije. Jugoslovansko delegacijo vodi na tem zasedanju Peko Dapčević.
Eden zelo pomembnih novih republiških zakonov je sedaj pripravljen za sprejem v skupščini - republiški izvršni svet je prejšnji teden (v četrtek) na svoji seji med drugim obravnaval in odobril predlog novega zakona o gozdovih. S tem novim zakonom, katerega priprava je potekala že precej časa, se zagotavlja družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi, trajnost gozdov in donosov, ter se določajo merila, na podlagi katerih se gozdovi razglašajo bodisi za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim pomenom.
Ta novi zakon bo urejal (seveda brž ko bo sprejet) tudi položaj kmeta v skupnem gospodarjenju z gozdovi — in sicer tako, da bo njegov položaj v obratih za kooperacijo v gozdnih gospodarstvih izenačen s položajem delavcev v temeljnih organizacij ždi združenega dela gozdno gospodarskih organizacij. Kmetje, združeni v obratu za kooperacijo, bodo ob tem tudi hkrati z delavci v takšni TOZD enakopravno odločali o vseh zadevah skupnega pomena za gozdno gospodarstvo v celoti.
Določila novega zakona nadalje še urejajo razna lastninska vprašanja — tako bodo imeli lastniki gozdov pravico do lesa za neposredno uporabo v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu ter za potrebe domače lesne obrti. Nadalje bodo imeli pravico tudi do cene lesa na panju za posekan les v njihovem gozdu, pravico do sodelovanja pri odkazo-vanju drevja za posek in pri drugih gozdno gospodarskih ukrepih v njihovem gozdu.
Izvršni svet je ob tem obravnaval še sedanje razmere v trgovini ž lesom — kjer je videti, da poslovanje, posebno glede cen, ni ustrezno urejeno. S tem v zvezi je treba še posebej urediti razmere glede zasebnih žag in vprašanja tako imenovane črne trgovine z lesom. Tudi lesno predelovalna industrija ima zaradi teh neurejenih razmer vedno večje težave — zaradi visokih cen lesa zahtevajo, naj se cene gozdnih in lesnih sorti-mentov primemo popravijo.
Prejšnji teden (v sredo) je bil ob 30. obletnici ustanovnega kongresa slovenske protifašistične ženske zveze v Ljubljani zbor sa-moupravljalk — delegatk iz vseh slovenskih občin. Osrednja slovensot je bila v poslopju republiške skupščine — na zboru je udele-žlikam spregovoril predsednik CK ZKS France Popit. Potem ko je dejal, da je za obdobje po osvoboditvi značilno vse širše zaposlovanje žensk na vseh področjih našega življenja in dejavnosti, je opozoril na to, da materinstvu — ki ima ob tem še vedno veliko delovnih težav — ne moremo izboljšati raz-
mer samo z normativnimi akti. To bo mogoče najprimernejše usmeriti šele v organizacijah združenega dela, je dejal, v sporazumu z zaposlenimi materami pa je nujno uvrstiti to problematiko tudi v določila samoupravnih aktov sleherne organizacije združenega dela.
Franc Popit je ob tem spregovoril tudi o problemih otroškega varstva - ki so veliki posebno tam, kjer sta zaposlena oba starša. V Sloveniji je 70.000 predšolskih otrok, pri katerih sta zaposlena oba starša, je dejal, prostora v varstvenih ustanovah pa imamo samo za 20.000 otrok. Družba vidi te probleme, kar je vidno iz dejstva, da so se občani v veliki večini občin odločili z referendumom za samoprispevek za graditev nujnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov.
Trojica močnih dolenjskih izvoznikov
PŠENICA LETOS IN PRED VOJNO
Dokončni statistični podatki o letošnjem pridelku pšenice v Jugoslaviji se glasijo: poželi smo na 1,696.000 ha (13 odst. manj kot lani), pridelali pa
4.703.000	ton (3 odst. manj kot lani). Povprečni pridelek je znašal 27,7 stotov na hektar, to pa je 2,5 stota več kot leta 1971.
V	zadnjih letih je to ena najslabših letin, vendar je še enkrat bogatejša, kot je bila v povprečju pred vojno, ko smo pridelali le dobra dva milijona ton na leto (ob tem pa pšenico izvažali). Takrat so jo sejali na večji površini, na 2,14 milijona hektarjih. Hektarski donos je napredoval od predvojnih 11 stotov na skoraj 28 stotov; če bi zdaj zasejali toliko kot takrat, nam pšenice ne bi bilo treba kupovati v tujini, pa četudi se je število ust zvečalo za polovico.
Sejmišča
NOVO MESTO: izjemno živahen je bil tokrat sejemski vrvež. Naprodaj je bilo 485 do 3 mesece starih in 74 starejših prašičev. Prodanih je bilo skupno 481; mlajši so veljali 390 do 460 din, starejsi pa 470 do 850 dinarjev. Cene so bile torej nekaj višje kot teden dni poprej.
BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 477 pujskov in 32 nad 3 mesece starih prašičev. Lastnike je menjalo 331 živali; mlajši prašiči so dosegli ceno 24 din, starejši pa 20 din za kilogram žive teže.
Kmetijski kotiček
Novosti vinskega zakona
„Vino je sonce v steklenicah,“ spoštljivo pravi njegov častilec. Vino pa je še marsikaj drugega, tudi predmet goljufije, ponarejanja, špekulacije. Koliko besed je že bilo o tem, koliko poskusov, da bi zatrli te njegove nečedne spremljevalce!
Novi slovenski vinski zakon, ki ga zdaj pripravljajo, izhaja iz naslednjega osnovnega hotenja. Izboljšati je treba kakovost vina ter zaščititi vinogradnika in potrošnika, vse druge pa usekati po prstih, da bo bolelo. Zakon prinaša precej novosti, delno pa povzema tudi določila že prej sprejetega zakona o označevanju vin.
Dokončno bo razčiščena pravda, ali je vino hrana, torej kmetijsko — živilski pridelek, ali je industrijski izdelek. Zmagalo bo prvo, to pa je tudi prav. V isti sapi, ko to trdimo, je treba pobiti površno tolmačenje, češ da bo to potuha alkoholizmu. Alkoholizem in vino kot dopolnilo k hrani sta dve nasprotni stvari. Morda se bo slišalo nesmiselno, toda dejstvo je: s propagiranjem pametnega uživanja vina se v svetu borijo proti alkoholizmu.
Zelo pomembna novost novega zakona o vinu, ki nosi uradno ime „Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina“, bo uvedba obveznega vpisa v register pridelovalcev vina. Samo tisti ^ imetnik vinograda, ki bo imel prijavljen pridelek, bo vino lahko C prodajal, seveda le toliko, kot ga bo pridelal. S tem želi zakon v kali zatreti špekuliranje, nakupovanje grozdja, „tanjšanje" vina in podobne posle, ki so v preteklosti mnogim prinesli nezaslužene dobičke, vinogradništvu pa še neprimerno večjo škodo.
Novi zakon bo imel zelo zaostrena še nekatera druga določila, predvsem tista, ki zadevajo pripravljanja vina. Omejil bo pridelovalna območja, ki so osnova za priznavanje geografskega porekla vina. Predvideva tudi zožitev cvičkove dežele, saj bizeljskemu vinogradniškemu okolišu ne priznava več geografskega porekla za cviček, k*' Lv, gotovo vzbudilo nasprotovanje in pomisleke.
Inž. M. L.
( ^ rr(»dno
Septembrski temni, dolgi večeri, „naročeni“ za razmišljanje, po njih pa še uradnih 680 milijonov dinarjev škode v slovenskem gospodarstvu (sodijo, da je številka v resnici še večja) so bili tudi koristna šola. Utrdili so zavest, kako nujno je načrtovanje v elektrogospodarstvu in energetiki nasploh ter kaj prinaša nojevsko obnašanje do tako imenovanih strukturnih problemov.
Začasno je stisko rešilo (pre)izdatno deževje, popravilo v Šoštanju ter več nakopanega premoga. Če bo vreme vodnim elektrarnam naklonjeno vsaj tako, kot je običajno, in če ne bo nepredvidenih motenj v termoelektrarnah, v prihodnjih mesecih ne bo tako hudo, kot so napovedovali Tudi za vse leto 1974 trdi „Ocena gospodarskih razmer v SR Slovenijiki nam jo je poslal republiški Zavod za planiranje, da bo električne energije za silo dovolj. Seveda ob že prej naštetih „če-jih “.
Tiščimo pesti!
Kako bo vnaprej z elektriko, pa je največ odvisno od gradnje novih elektrarn, ki edino lahko trajneje zadostijo povečanim potrebam. Že omenjena ocena republiškega Zavoda za planiranje trdi, da je vse odvisno od tega, ali bomo sposobni uresničiti načrt, ki predvideva, da bo Slovenija do začetka leta 1979 dobila 7 novih elektrarn oz. agregatov, od tega dve na našem območju: PE Brestanico in NE Krško.
Prva bi morala poslati nove kilovate v omrežje plinska elektrarna Brestanica z močjo 60 MW, ki naj bi začela obratovati 1. novembra prihodnje leto. V naslednjih letih bomo dobili, če bo šlo po načrtih, še šest drugih virov električne energije. Zadnja iz te serije naj bi bila dograjena jedrska elektrarna p Krškem, ki bo začela obratovati predvidoma prvega januarja 1979.
Običajni	„potrošniki“
tiščimo pesti, da se bo tako tudi zgodilo in da se ne bo ponovil september 1973!
M. LEGAN
V____________________________J
Med zborovanjem v Novem mestu so delegacije samoupravljavcev iz območij Zleta bratstva in enotnosti obiskale več novomeških delovnih organizacij. Farmacevti iz delegacij so se napotili xv tovarno zdravil Krko, kjer so jih v knjižnici seznanili s proizvodnjo in organizacijo. (Foto: Bačer)
V	soboto, 20. oktobra, je v prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine direktor podjetja KROJAČ v Novem mestu Jože Majerle odprl prenovljeno poslovalnico. Na sliki: ogled prostorov.
(Foto: Mikulan)
Table za označbo dovoljene teže na lesenem sevniškem mostu so kot harmonika: ob večji vodi in popravilih dopustna obremenitev „pada“ od ure do ure, vendar se na to le malokdo ozira. Te dni so v teku spet večja popravila, ki dajejo upanje, da bo most zdržal, dokler ne bo zgrajen nov! (Foto: Železniki
S svečane seje krajevne skupnosti v Kostanjevici, ki je v nedeljo, 21. oktobra, slavila svoj krajevni praznik. Na sliki: predsednik krajevne skupnosti Ivan Abram (levo) izroča Romanu Dulaiju plaketo mesta Kostanjevice. Plakete so letos podelili
*>rV1 *	^	(Foto:	J.	Teppey)
- Ali ni žalostno, ko listje odpada . ..
(Karikatura: Marjan Bregar)
Trpek priokus
Letošnje znižanje življenjske ravni pri nas se kaže tudi v turistični „žetvi“. V osmih mesecih, ki vključujejo glavno turistično sezono in so zato že kar zanesljiv kazalec, se je letos število nočitev domačih gostov zmanjšalo za 2 odstotka, število tujih pa zvečalo za 18.
V	recepciji na Otočcu skoraj za četrtino večji promet.
Podobno velja tudi za Dolenjsko. Otočec, ki postaja vse bolj vabljiv, je imel skupno 38.967 nočitev ali 23 odst. več kot lani v istem času, vendar predvsem na račun tujih gostov, ki jih je bilo skoraj za eno tretjino več. Še večji uspeh so doživele Čateške Toplice, ki so imele kar za 59 odst. več tujcev, kljub temu pa je tam prenočilo le 17 odstotkov več ljudi kot lani. Tudi bera Šmarjeških Toplic je bila rekordna, če imamo v mislih tujce. Tujih nočitev je bilo 41 odst. več, domačih pa 10 odst. manj.
Dolenjske Toplice v rasti očitno ne morejo več tekmovati s svojima dvema vrstnicama. Letos o imeli celo za 3 odst. manj nočitev kot lani, domačih gostov za 6 odst. manj, tujih pa za 14 odst. več. Novo mesto ima ob tolikšni invaziji tujcev svojevrsten „dosežek”: tujih nočitev je bilo za 9 odst. manj, domačih pa za 6 odst. več. Te številke dajo razmišljati o razdrobljenih, neučinkovitih turističnih zmogljivostih metropole, že večkrat zaman grajanih. Potrjujejo tudi, da je kritika bila inje še potrebna!
Kmet-ekonomist
„Kmet je najstarejši ekonomist,44 je med drugim pribil na posvetovanju predstavnikov novega poslovnega združenja „HP44 (Hrana - Pijača) na Mirni predsednik ZKS France Popit. Kmet mora res temeljito preračunati, preden se odloči.
Kot je nazorno povedal tudi direktor trebanjske Kmetijske zadruge inž. Slavko Nemanič, se bo kmetu posebno izplačal naslednji račun: na hektar je mogoče pridelati 250 stotov krompirja; to vrže 30.000 din; če pa bi na isti površini zasejal pšenico, bi iztržil destkrat manj. Toda pridelati je mogoče še mnogo več. Dokaz so rekordi v Dobrniški dolini, kjer je na tekmovanju najboljši poljedelec pridelal 389 stotov na hektar.
Pri pridelovanju krompirja je že mogoče shajati brez motike. Vsaj pet kmetov se mora združiti v sttoj-no skupnost; zadruga jim s pomočjo posojila banke preskrbi potrebne stroje, s katerimi je mogoče mehanizirati vsa dela razen pobiranja krom-piija. Pobiranje s kombajnom se namreč na hribovitem zemljišču ne izplača.
Kot so ugotovili na posvetovanju, lahko večino teh del opravi sama žena. To je zelo primerno za polpro-letarske družine. Polproletarcev pa je pri nas dandanes zelo veliko.
Statistični podatki o slovenskem izvozu v prvem polletju kažejo na prodor dolenjskih izvoznikov. Izvoz slovenske industrije je v prvem letošnjem polletju za četrtino večji kot v enakem lanskem obdobju.
Najmodernejša oprema v novi kemijski sintezi KRKE
Od dolenjskih podjetij je novomeška Industrija motornih vozil kar na drugem mestu na slovenski lestvici. Iskra je izvozila za dobrih 14 milijonov dolarjev izdelkov, IMV za
11,334.000	dolarjev - vse na konvertibilni trg. Če upoštevamo samo izvoz na konvertibilno tržišče, je IMV celo najuspešnejša slovenska izvoznica.
Med dvajseterico najuspešnejših slovenskih izvoznikov sta še dve dolenjski podjetji, obe iz Novega mesta. Tovarna zdravil
Krka je z izvozom, vrednim več kot 3,7 milijona dolarjev, na desetem mestu, Novoles pa, z malenkost manjšim izvozom kot za 3 milijone dolarjev, na 15. Še posebna značilnost pa je, da ima samo Novo mesto tri podjetja med dvajsetimi najmočnejšimi izvozniki, kar po svoje tudi kaže na dinamično rast gospodarstva v dolenjski metropoli.
Sicer pa je v slovenskem merilu najmočnejša izvoznica kovinska industrija, za njo pa so lesna, tekstilna, elektro in usnjarska industrija. Za IMV pa so po izvozu zaostala tudi taka podjetja, kot so Gorenje, Imp-
ol,	Cimos, mežiški rudnik svinca in ruška tovarna dušika.
Obeti: prihodnje leto laže do traktorja
Traktorski upi
Že mesece in mesece so kmetijski traktorji iskani kot voda v puščavi. Samo slovenski kmetje bi, sodeč po prijavljenih potrebah, letos kupili 5.800 traktorjev. Dobili pa jih bodo lahko le kakih 1.000. Pri tem zasebni uvoz, ki postaja izhod v sili, ni vštet.
Ob tem, ko so bile take možnosti na trgu, sta se proizvajalca traktorjev oziroma motorjev neutrudno prepirala o ceni motorjev (o tem smo takrat pisali) in potem seve naredila precej traktorjev manj, kot sta v začetku leta obetala. Ker ni bilo konkurence, so njuni izdelki dobili na tržišču še večjo ceno - na jezo družbenih in zasebnih kmetov.
Vendar pa je prav te dni zasijal svetel žarek upanja za vse, ki doslej niso mogli do traktorja. Beograjska
banka je namreč odobrila proizvajalcu traktorjev IMT iz Novega Beograda 334 milijonov dinarjev posojila -to je sploh največje posojilo, dano kaki delovni organizaciji - in tako zagotovila tuje posojilo za povečanje te tovarne, ki bo čez tri leta namesto sedanjih 15.000 izdelovala
35.000	traktorjev na leto. To je skoraj toliko, kolikor znaša letos povpraševanje po traktorjih.
Premor v dirki
Življenjski stroški 4-članske slovenske družine se po podatkih republiškega zavoda za statistiko v septembru niso povečali (v primerjavi z avgustom), vendar so bili hkrati za 16,9 odst. večji kot v istem mesecu lani.
Statistiki ugotavljajo, da se je v skupnih življenjskih stroških hrana v septembru celo pocenila. Bila je za 2 odst. cenejša kot avgusta, vendar še vedno za 8,6 odst. dražja kot v lanskem decembru in za 16 odst. dražja, kot je bila lani v poprečju. V letošnjih 9 mesecih se je udeležba stroškov za hrano v skupnih življenjskih stroških povečala za 22 odstotkov.
Avgustovske cene so obdržali tobak, pijače, izdatki za kulturo in razvedrilo. Za en odstotek sta se podražila mleko in obutev, za 0,5 odst. stanovanje (najemnine in komunalne storitve), za 0,7 odst. stanovanjska oprema, za 0,9 odst. higiena, največjo podražitev pa je imel promet - kar 3,4 odstotka.
V septembru — cenejši živež
V primerjavi z lanskim decembrom sta sc najbolj podražila kurjava in razsvetljava - za 23,7 odst., stanovanje za 17,5 ods., stanovanjska oprema za 12,1 ods., kultura, razvedrilo in oddih za J 1,8 odst., obleka in obutev za 11,4 odst., promet za 10,4 odst. in higiena za 6,2 odstotka.
R. K.
Delavcem
(Nadaljevanje s 1. str.)
razvoju družbenoekonomskih odnosov najvtfčja vrednota - človek,“ je rečeno v dokumentu.
„Delavska solidarnost in medsebojna pomoč v naši samoupravni večnarodnostni skupnosti ne poznata nacionalnih meja. V interesu razvoja samoupravljanja in samoupravljavcev vse Jugoslavije je, da so osnovne in druge organizacije združenega dela, občine in druge družbenopolitične skupnosti odprte za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.“
Na tem zboru so se dogovorili, da bodo tovrstno obliko sodelovanja in izmenjavo izkušenj samoupravljavci zleta bratstva in enotnosti obdržali, tako da bo zbor samoupravljavcev vsako leto na drugem zletnem območju.
I.	Z.
Samoupravljalci tovarišu Titu
Udeleženci prvega zbora samoupravljavcev z območij Zleta bratstva in enotnosti so iz Novega mesta poslali tovarišu Titu pozdravno pismo, v katerem pravijo:
„Delegati delovnih ljudi Zleta bratstva in enotnosti, ki obsega območja Banjaluke, Bihaća, Gospića, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska, zbrani na
I.	zboru samoupravljavcev v Novem mestu, Ti pošiljamo prisrčne pozdrave.
Izrabljamo to priložnost, da Te obvestimo o akciji, ki jo v okviru XII. zleta bratstva in enotnosti razvijamo v treh socialističnih republikah. Na zboru, ki ima povsem delovni značaj, smo izmenjali izkušnje iz svoje samoupravne prakse, še posebej pa smo spoznali gospodarski in družbeni razvoj posameznih zle-tnih območij. Hkrati smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje med delovnimi ljudmi.
Naš zbor je v času, ko se pripravlja jubilejni Zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu. To bo 30-letnica prvega zleta.
Naša skupna želja je, da se te velike manifestacije bratstva in enotnosti udeležiš in daš s tem priznanje našim prizadevanjem pri širjenju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije - največji pridobitvi naše socialistične revolucije, ki si ji Ti, naš tovariš Tito, posvetil in ji še posvečaš vse svoje revolucionarno življenje. “
Častno...
(Nadaljevanje s 1. str.)
Nedeljsko snidenje je bilo edinstveno doživetje, tovarišice delegatke pa so lahko ponosne na svoje delo, kar je med drugim poudaril že na prvem delu proslave 17. oktobra v Ljubljani France Popit, predsednik CK ZKS, ki je rekel: „SPŽZ je s svojim delovanjem častno upravičila pričakovanja in zahteve ter častno izpolnila naloge, ki jih je pred njo postavljal zgodovinski trenutek, izročilo in duh I. kongresa pa sta še prav tako živa kot pred 30 leti, kar zadeva pripravljenost in zavest odgovornosti takratnih delegatk, da se spoprimejo z novimi nalogami v graditvi ljudske oblasti, zato da bi lahko soodločale o tem, kakšna bo nova ljudska oblast.*1
Udeleženkam ustanovnega kon-
 \
IŠČEMO NOVE SODELAVCE!
KRKA
KRKA, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov.
Novo mesto
IŠČE VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV IN DELAVK,
ki imajo končano osemletko. Pri moških imajo prednost kandidati, ki imajo že odslužen kadrovski rok.
Vsi, ki so zainteresirani za zaposlitev, naj oddajo pismene prošnje oziroma naj se osebno oglasijo v kadrovskem oddelku KRKE.
Jožetu Šegedinu v spomin I
V	Ljubljani je bil pred nekaj dnevi pokopan v ožjem krogu rodbine dolenjski rojak Jože Segedin, upokojeni sodnik vrhovnega sodišča SR Slovenije. Odšel je od nas tiho, kakor je živel tiho in skromno. Odklonil je vsako slovesno zadnje slovo, kakor tudi ni nikdar naglašal svojih zaslug ali pričakoval kakega priznanja za živega. Toda ali nas prav to ne obvezuje, da spregovorimo o njegovem življenju ob njegovem koncu, če že tega nismo storili za časa, ko je še živel? Spregovorimo naj ne zaradi njega, marveč o njem zaradi nas. Bil je prvoborec, nosilec spomenice 1941, vse življenje s partijo, ne glede na to, ali je bil njen član ali ne. Menim, da imamo moralno obveznost do takšnega človeka, da je naša dolžnost, da o njem spregovorimo zaradi človeških in moralnih odnosov, ki naj obstojijo v naši družbi in v Zvezi komunistov, katere član ali partizan je bil vse svoje življenje.
Jože Segedin seje rodil 19. marca 1911 v Novem mestu. Po rani očetovi smrti je okusil pomanjkanje in vso trdoto življenja. Volja in sposobnosti so ga gnale v študij. Preživljati pa se je moral sam z inštrukcijami in
r-----------
gresa je po programu podelila spominske plakete Olga Vrabič, predsednica republiške konference za družbeno aktivnost žensk. Žene so šle tudi tokrat iz dvorane s pesmijo „Za vasjo je čredo pasla41.
R. BAČER
RAZSTAVA ZA PRAZNIK
V nedeljo, 28. oktobra, ob
11.	uri bodo v Semiču v počastitev krajevnega praznika odprli muzejsko zbirko, ki jo je pripra-^vil Belokranjski muzej. ^
SEVNICA: MLADINSKI OBISK
Včeraj sta obiskala predsedstvo občinske konference ZMS član predsedstva republiške konference ZMS Lojze Ratajc in strokovni sodelavec Jože Dular. Pogovarjala sta se s člani političnega aktiva in vodstvom konfekcije Jutranjke, opoldne sta sc udeležila sestanka mladinskega aktiva na osnovni šoli Krmelj, popoldne seje mladinskega političnega aktiva v Sevnici, zvečer pa še sestanka mladinskega aktiva na Blanci.
„MIRNA OSVOBOJENA!"
V	ponedeljek je filmska ekipa Zastava filma iz Beograda končala na Mirni snemanje tretjega filma o splošnem ljudskem odporu v krajevni skupnosti. Ta ekipa je doslej na Mirni posnela že dva filma. Prvi je obravnaval priprave krajevne skupnosti n? vojno, drugi krajevno skupnost v vojni, v sedanjem filmu pa so prikazali osvobajanje.
METLIKA - Jutri ob 8. uri se bodo sestali delegati občinske konference SZDL. Spregovorili bodo o pripravah na spomladanske volitve, vlogi krajevnih skupnosti v novi ustavi, seznanili pa se bodo tudi z rezultati javnih razprav o osnutkih ustav.
KOČEVJE - Včeraj je aktiv komunistov delavcev razpravljal o kadrovskih pripravah na volilne konference, sprejemu v ZK in izhodiščih za 10. kongres ZKJ.
TREBNJE - V torek je obiskal predsedstvo občinske konference ZMS Trebnje član sekretariata republiške konference ZMS Ivan Nerad. Pogovarjal se je z mladinskim aktivom v tovarni in na terenu, udeležil pa se je tudi seje predsedstva občinske konference ZMS.
SEVNICA - V ponedeljek je izvršni odbor občinske konference SZDL na razširjeni seji ocenil javno razpravo o republiški in zvezni ustavi ter izhodišča za sestavo občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti, evidentiral je možne kandidate za delegate v občinsko skupščino, svete in druge organe.
BREZOVICA - V torek se je v lovski koči sestala občinska komisija za pripravo statuta. Usklajevanje besedila bo trajalo tri dni, statut pa naj bi bil gotov sredi novembra.
SEVNICA - Včeraj je občinski komite ZK obravnaval priprave na bližnjo sejo konference ZK, na kateri bodo ocenili delo . komunistov po Pismu.
podobnim. V gimnaziji v Novem mestu je pokazal in dokazal svoje sposobnosti: bil je najboljši dijak v razredu. V Novem mestu so se zgodile sploh mnoge stvari, ki so vplivale na vse njegovo življenje. Tu sije zgradil svetovni nazor, ki ga je približal partiji in vodil v revolucijo. Tu se je oblikoval v osebnost skromnega in delavnega človeka, toda tudi v odločnega, kadar je bilo potrebno pokazati celega moža. Bil je prava dolenjska natura, čustven in vesele narave, dobrega in širokega srca, in vendar vztrajen v svojem prizadevanju in klen v svojem značaju. Tu je prepeval slovenske pesmi in osvajal s svojim prekrasnim liričnim tenorjem. Tu je našel v petošolski ljubezni svojo družico za vse življenje.
Veliko se je zadrževal v Dolenjskih Toplicah, kjer je mama vodila gostinski obrat. Prav tukaj pa se je povezal s krogom delavcev, ki so postali ustanovitelji partijske organizacije v tem kraju. Z njimi se je družil, z njimi razmišljal in z njimi snoval. Bilo je to v času šestojanuar-ske diktature in po njej, ko so bile prilike v bivši Jugoslaviji najbolj smrdljive in odvratne, ko je postala politika najbolj umazana, ko je cvetela korupcija in se je razmahnilo nasilje in denunciantstvo, da so delovni ljudje in mladina stiskali pesti od ogorčenja ter vedno odločneje terjali spremembo. V takih razmerah Jože Segedin ni mogel ostati neprizadet, je, da so le delavci tista realna sila, ki lahko spremeni to stanje. To je vedel ne samo iz teorije, to je spoznal tudi v praktičnem življenju. Zato je to spoznanje
postalo njegova življenjska orientacija, ki je uravnavala njegovo življenjsko pot leta 1941 in vse njegovo življenje do smrti.
Ko je prišla okupacija 1941, je bila partija tista spoznana, poklicana in edino resnična sila, ki je lahko nosila odgovornost in dejavnost odpora proti okupatorju, ki je lahko edma organizirala vstajo slovenskega naroda in ljudsko revolucijo. Zato je bil za Jožeta Segedina to čas, ko se je z vsem svojim bitjem oklenil partije in že leta 1941 vstopil vanjo. Bil je od okupatorja zaprt, mučen in interniran, dokler ni ob kapitulaciji Italije vstopil v partizane. V partizanih je kmalu prevzel vidno odgovornost v organizaciji pravosodja. Vodil je pravosodno upravo pri Glavnem štabu, bil predsednik brigadnega vojnega sodišča in vojni tožilec Višjega vojnega sodišča pri Glavnem štabu Slovenije.
Po osvoboditvi Beograda je z bogatimi skušnjami prevzel mesto sekretarja Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu. Pozneje je postal sodnik istega sodišča in leta 1957 v činu rez. polkovnika zapustil funkcije v armadi. Isto leto je bil izvoljen za sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije in to dolžnost opravljal vse do upokojitve pred letom dni.
Največji del svojega aktivnega življenja je deloval kot sodnik, bodisi v armadi, bodisi na vrhovnem sodišču naše republike. Tu je izčrpal svoje življenjske sile in na videz potratil svoje življenje za reševanje aktov. Tako je včasih videti. Tistemu pa, ki za temi akti in skozi nje vidi in doživlja uveljavljanje nove in mlade socialistične družbe, pehanje in nehanje delovnih ljudi, njihovo stisko in zapletene življenjske situacije, temu ni lahko biti sodnik. Potrebno je znanje in izkušenost in še vse to v mnogih primerih ni dovolj, ko želiš odločiti zakonito, principi-alno, življenjsko in humano. Sojenje postavlja sodnika neprestano na preskušnjo. In Jože Segedin je to preskušnjo prestajal in prestal, moralno in častno, pred lastno vestjo in pred slovensko in delavsko javnostjo. Bilo bi odveč razčlenjevati, kaj pomeni to za pokojnika, za družbo, za Zvezo komunistov. Edino, kar lahko naredimo ob koncu njegove življenjske poti je, da mu rečemo hvala za vse, kar je storil, in da izrečemo naše iskreno sožalje njegovi vdovi tovarišici Ruži, otrokoma in vsem sorodnikom.
DR. FRANCE HOČEVAR
%
Pred novim vzponom
Tovarna kondenzatorjev v Semiču in z njo ves kraj tudi ob letošnjem krajevnem prazniku lahko s ponosom pokažeta prizadevanje svojih rok
Ni odveč, četudi znova zapišemo že mnogokrat povedano resnico, da je ISKRA, tovarna kondenzatorjev, pobudnik in uresničevalec vsega napredka v širšem semiškem območju. Trenutno je ISKRA tudi najmočnejši in gospodarsko najboljši kolektiv v črnomaljski občini.
Letos povečuje 900-članski kolektiv proizvodnjo od lanskih 65 milijonov na 110 milijonov dinarjev vrednosti, medtem ko v letu 1974 računajo že na 140-milijonsko proizvodnjo.
Tako povečanje - gre za 35 odstotkov - bodo dosegli z otvoritvijo novega obrata, ki ga kolektiv gradi v Črnomlju, ter z novim obratom za proizvodnjo aluminijastih ohišij, zgrajenim v Semiču.
Tudi izvoz v ISKRI nezadržno raste. Na tuja tržišča bodo letos prodali za 1,600.000 dolarjev blaga, v prihodnjem letu pa bo izpod Semiške gore in mesta ob Lahinji potovalo v svet že za
2,500.000	dolarjev izdelkov.
Trenutno išče ISKRA 300 novih delavcev; okrog 230 jih potrebujejo za novi obrat kondenzatorjev v Črnomlju, 70 pa za tovarno v Semiču. Osebni dohodki v tem kolektivu niso več med tistimi, ki jih v Beli krajini štejejo za slabe. Letos je Iskrin delavec zaslužil poprečno 1.700 din, v prihodnjem letu pa računajo na nadaljnje povečanje, tako da bo poprečen osebni dohodek znašal okrog 1.900 do 2.000 dinarjev.
Semič praznuje
Tudi letos bodo Semičani svoj praznik 28. oktober počastili svečano in dostojno spominu Belokranjske čete, ki je ta dan leta 1941 zaradi izdajstva doživela tragedijo na Lazah.
V	Semiču bodo imeli 28. oktobra slovesnost s srečanjem Belokranjskega odreda, ki bo 6b tej priložnosti razvil prapor. Domačini pa bodo z ISKRO in drugimi kolektivi vred ter domačo krajevno skupnostjo spet pregledali dosedanje delo in govorili o načrtih za nadaljnji napredek kraja. Veliko je bilo narejenega v preteklih letih, velik vzpon pa si krajani obetajo tudi od prihodnosti.
Značilno za semiško ISKRO je, daje zrasla pretežno z lastnimi silami, z veliko požrtvovalnostjo članov kolektiva in z malenkostno družbeno pomočjo. Tudi za obrat, ki ga zdaj gradijo v Črnomlju, so k 12-mi-Ujonski investiciji prispevali sami večino sredstev, le 5 milijonov dinarjev posojila so dobili pri Ljubljanski banki.
Nenehno nezadovoljni z doseženim in vedno stremeči k napredku imajo že nove plane za nadaljnjo rast podjetja. V razvojnem načrtu tovarne do leta 1975 je predvidenih nadaljnjih 25 milijonov dinarjev investicij; večino tega bodo potrebovali že v letu 1974.
Glede na to, da sodi Semič v nerazvito črnomaljsko občino, in glede na doslej vložena lastna prizadevanja iskraši upravičeno pričakujejo pri nadaljnji rasti kolektiva malo več družbene pomoči.
Še vedno je ISKRA delovna organizacija, ki jo vselej stavlja-jo za zgled glede skrbi za celoten napredek okolice, kjer delavci tovarne živijo. Krajevna
skupnost je s pomočjo ISKRE letos dogradila cesto do Smuške luže, v Semiču gradijo spet nov 12-stanovanjski blok za zaposlene v ISKRI, za borce in za upokojence, razen tega pa z Iskrino pomočjo gradi vsako leto 20 do 25 ljudi zasebne hiše. Posledica vsega tega je, da se v črnomaljski občini Semič najhitreje razvija.
Domačini z zaposlenimi in družbeno-političnimi organizacijami vred pa si za bodočnost najbolj želijo gradnje partizanske magistrale od Črnomlja do Podturna. Gradnja je sicer začeta in je od Črnomlja že zgrajenih nekaj kilometrov asfalta, toda nova cesta zelo počasi napreduje in ta dela bi radi Semičani pospešili. Kot se sicer nimajo navado sklicevati na zasluge in žrtve v narodnoosvobodilni borbi, pa v tem izjemnem primeru le trkajo na vest širše družbene skupnosti. Z malo izdatnejšo podporo republiškega cestnega sklada bi nerazvita Bela krajinlahko dobila novo okno v svet, ki bi bilo 1 velikega turističnega in gospodarskega pomena.
/
Kadarkoli obiščejo črnomaljsko občino ugledni gostje in predstavniki našega družbeno-političnega življenja, jim običajno razkažejo tudi Iskro v Semiču. Posnetek je z letošnjega obiska Mitje Ribičiča, predsednika Republiške konference SZDL, v tem kolektivu. (Foto: R. Bačer)
NAJMANJ 200N DIN PRIHRANITE Z DRUŽINSKIM NAKUPOM pri
pri vsakem nakupu kateregakoli blaga v skupni vrednosti nad 2 000 N din zaračunamo samo 90% polne cene !
izjemna ugodnost velja le od 1.10. do 30.11.
je vizitka dobre modne prodajalne!
mm
IŠČEMO NOVE SODELAVCE! ^
inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mesTO
Z razvojem podjetja rastejo potrebe po sprejemu novih delovnih moči. Naglo povečujemo obseg del v proizvodnji avtomobilov in dosegamo vidne uspehe v proizvodnji prikolic. Odprta so nova delovna mesta za:
- DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE
za delo v proizvodnji, tehnologiji, kontroli, komerciali in razvojni službi,
- DIPLOMIRANE INŽENIRJE KEMIJE
za delo na področju kemijske tehnologije in v razvoju,
- DIPLOMIRANE EKONOMISTE
za delo v nabavi, zunanji trgovini, finačni službi in v organizaciji službe za avtomatsko obdelavo podatkov,
- DIPLOMANTE VIŠJE KOMERCIALNE ŠOLE - EKONOMISTE
za delo v zunanjetrgovinskem sektorju, nabavi, prodaji in finačni službi,
-STROJNE TEHNIKE,
- EKONOMSKE TEHNIKE,
- KEMIJSKE TEHNIKE,
- ELEKTROTEHNIKE,
- ADMINISTRATIVNE TEHNIKE,
- ADMINISTRATORJE IN STROJEPISKE.
K sodelovanju vabimo kvalificirane delavce kovinske in lesne stroke:
- PRIUČENE KOVINARJE,
- PRIUČENE LESARJE
- KV OBRATNE ELEKTRIKARJE IN ELEKTROMEHANIKE.
Nekvalificiranim delavcem omogočimo specializacijo oziroma priučitev za poklice ozkih profilov:
- KLEPAR
- AVTOLIČAR
- VARILEC
Zanimivo delo nudimo vsem mladim, ambicioznim delavcem, ki imajo veselje do dela v proizvodnji avtomobilov oziroma proizvodnji prikolic ali želijo izpopolnjevati svoje znanje v strokovnih službah našega podjetja.
Cenjene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, kjer se lahko zglasijo kandidati tudi na razgovor glede pogojev dela.
POSEBNA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuje za določen čas prosto delovno mesto VZGOJITELJA
Pogoji: ortopedagog — PA ali vzgojitelj — srednja vzgojiteljska šola ali učitelj s strokovnim izpitom.
OD po samoupravnem sporazumu.
PROSTA UČNA MESTA
ELEKTROOBNOVA
LJUBLJANA-POLJE,
Ljubljana, Polje 351 /c,
razglaša prosta mesta za
VEČ UČENCEV V GOSPODARSTVU za izučitev v elektroinstalaterski stroki.
POGOJ: uspešno končana osemletka.
Oskrbo v internatu plačuje podjetje.
PROSTA DELOVNA MESTA
Razpisujemo tudi prosta delovna mesta za VEČ KV ELEKTROINSTALATERJEV in DELAVCEV ZA PRIUČITEV v elektroinstalaterski stroki.
POGOJ: odslužen vojaški rok, dokazila o izobrazbi. Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju delavcev. Nastop službe takoj.
RAzpis velja do zasedbe delovnih mest.
šO
NOVOTEKS", tekstilna tovarna Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
VODJE KUHINJE v menzi v Novem mestu
Pogoj: KV gostinski delavec kuharske smeri z najmanj 5-let-no prakso.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek 15 dni po ^objavi.
PROSTO DELOVNO MESTO!
„TRANSPORT", KRŠKO
objavlja na podlagi 3. odstavka 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list SFRJ 22/73) prosto delovno mesto:
FAKTURISTA - ADMINISTRATORJA
za delo na fakturno-knjižnem stroju.
Pogoji: srednja administrativna ali srednja ekonomska šola z obvladanjem strojepisja, vsaj tri leta delovne prakse v komerc. ali računovodskem poslovanju v gospodarski organizaciji.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v našem podjetju.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
VELETRGOVINA MERCATOR LJUBLJANA TOZD STANDARD NOVO MESTO
Na osnovi sklepa delavskega sveta z dne 5. 9. 1973 objavljamo prodajo:
TROSOBNEGA STANOVANJA
(skupna koristna površina znaša 62.14 m2) v stanovanjskem bloku v Novem mestu, Ulica Majde Šilc 10 - pritličje. Izklicna cena znaša 133.550.— din Stanovanje je zasedeno..
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Mercator Ljubljana, TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, do 5 XI. 1973.
ljubljanska banka
oktober
mesec varčevanja gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja
PROSTO DELOVNO MESTO!
„LABOD", tovarna perila NOVO MESTO
komisija za kadre skupnih služb
objavlja
prosto delovno mesto GLAVNEGA KOMISIONARJA v skladišču izdelkov.
Pogoji:
— ekonomska srednja šola ali
— poklicna trgovska šola s prakso pri prodaji tekstila.
Za začetek dela predvidevamo 2-mesečno preizkusno delo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: Labod, tovarna perila, splošna služba, Novo mesto.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Svet delovne skupnosti
UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. SOCIALNEGA DELAVCA z višjo šolo za socialne delavce in 2-letno prakso;
2. ŠEFA IN MATIČARJA KRAJEVNEGA URADA MOKRONOG IN TREBELNO s srednjo šolsko izobrazbo in matičnim tečajem;
3. STROJEPISKE v strojepisnici z 2-letno administrativno šolo;
4. PRIPRAVNIKA na davčnem knjigovodstvu z ekonomsko srednjo šolo.
Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o
izobrazbi pošljite v 15 dneh po dnevu objave Svetu delovne
skupnosti uprave ObS Trebnje.
Fersped se ukvarja s sodobnim kontejnerskim prevozom
ZŽTP Ljubljana
FEUSPEl)
izpostava NOVO MESTO, Ljubljanska 27, tel.: 21—941
V Novem mestu že tretje leto posluje izpostava ljubljanskega špediterskega podjetja za mednarodni in tuzemski promet FERSPED. Izpostava opravlja za nekatera novomeška podjetja in zasebnike vse posle v zvezi z uvoženim blagom in blagom, namenjenim za izvoz. Podjetje organizira tudi vse vrste prevozov po železnici, cesti in z drugimi transportnimi sredstvi.
V zadnjem letu je novomeška izpostava FERSPEDA opravila
za SGP PIONIR, ki izvaža na Poljsko, kjer gradi v Zakopanih velik hotel, vreden 9 milijonov dolarjev, vse izvozne posle za prevoz gradbene mehanizacije in materiala. Omeniti velja tudi transport s kontejnerji, saj je FERSPED med največjimi podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim transportom.
Kolektiv novomeške izpostave čestita vsem delovnim organizacijam za praznik občine in se hkrati priporoča za poslovno sodelovanje!
Nalaganje Pionirjeve mehanizacije za na Poljsko (Foto: M. Vesel)
POTA Ii\ STA?
Kamen je bil, ampak...
Kazen fantu, ki je ponoči in v dežju vlomil v bencinsko črpalko v Vavti vasi
Dežurni poročajo
RAZGRAJAL V TRGOVINI -Miličniki so 16. oktobra pridržali v zaporu Rajka Brajdiča iz Žabjeka, ker je v trgovini Elektrotehne v Novem mestu delal nered. Brajdič se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
UKRADENA ŽAGA - V noči na sredo je zlikovec, ki so mu že na sledi, v Rumanji vasi ukradel Valentinu Zupančiču iz nezaklenjene garaže motorno žago Homelite, ki je vredna 3000 din.
GARDEROBNI TAT - Med dopoldansko izmeno je 17. oktobra neznanec iz garderobne omarice v tovarni Krka v Bršlinu izmaknil 500 din Slavki Šega.
PRETEPAL DRUŽINO - Ker je Franc Bajuk v torek dopoldne razgrajal v stanovanjskem bloku v Bršlinu in pretepal družino, so ga miličniki pridržali v zaporu.
ZMERJAL GOSTE - Semiški miličniki so v soboto pridržali do iztreznitve Stanislava Križana iz Pri-ložja pri Črnomlju. Križan je v hotelu Smuk razbijal kozarce in zmerjal goste. Za svoje neprimerno ravnanje se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške.
TAT V STANOVANJU - Alojzu Grabrijanu je neznan tat iz stanovanja odnesel 1600 din.
konj Caka gospodarja -
Franc Kovačič iz Grobelj pri Novem mestu je na svoji njivi našel izgubljenega konja. Najdeni konj čaka na gospodarja v Kovačičevem hlevu.
RAZGRAJAČ V METROPOLU
-	Miloš Radovanovič je zaužil preveč alkohola in potem razgrajal v hotelu Metroool. Novomeški miličniki so ga pridržali do iztreznitve.
Okrožno sodišče v Novem mestu je sredi oktobra prisodilo 5 mesecev zaporne kazni pogojno, za dve leti, 23-letnemu Seču Djukiču iz Dol. Vrbinje v Črni gori. Spoznan je bil namreč za krivega vloma v bencinsko črpalko Vavta vas v noči na 9. julij letos.
Djukić je bival predtem v Vavti vasi pri znancih, hkrati pa je v Novem mestu iskal zaposlitev. Tisti dan so v vavtovški gostilni popivali, domov grede pa se je fant znašel pred bencinsko črpalko in v dežju vedril. Bila je noč, vse temno, vse tiho, on pa brez sredstev in pretirano korajžen po zaužiti pijači. S kamnom je nato razbil steklo, zlezel v pisarno in iz nezaklenjenega predala vzel 100 din. Več ni našel.
Že naslednji dan so storilca prijeli. Denar je imel še pri sebi in je tudi dejanje priznal. Prav tako je odkrito govoril na razpravi, kjer je lahkomiselnost tudi obžaloval. Samo glede kamna se senat z njim ni strinjal. Djukić je namreč hotel svojo krivdo zmanjšati z izgovorom, da je kamen brcnil in tako razbil šipo. Tega mu niso veijeli, ker dokazi govore drugače.
Pri odmeri kazni so upoštevali fantovo dosedanjo nekaznovanost in pa pripravljenost povrniti nastalo škodo. Razbita šipa ne bo ravno poceni!
SMRT V PESKU
Med kopanjem peska v peskokopu v Rojah pri Trebnjem se je smrtno ponesrečil Leopold Slak. Nesreča se je pripetila v petek, 19. oktobra, popoldne. Osemindvajsetletnega delavca so sicer odkopali, vendar je bilo že prepozno: pod težo peska se je Slak zadušil.
SAMO UKOR
V	št. 36 našega tednika smo na 18. strani objavili novico „Prepozno opazila pešca“ in v njej, da je pri voznici „alkoskop pozelenel čez
Polovico". Prizadeta voznica Pepca leterski iz Brestanice je ta teden poslala uredništvu fotokopijo odločbe o prekršku, iz katere je razvidno, da ji je sodnik za prekrške izrekel le ukor. Iz dokumenta je tudi razbrati, da vinjenost pri voznici ni bila izkazana, ker „alkoskop ni pozelenel čez polovico“.
„Če zmoreš še dva deci konjaka, ti plačamje nekega večera v aprilu pred dvema letoma v Pirčevi gostilni v Veliki Loki nagovarjal Anton Kožar že vinjenega Ivana Korelca. Ko je ta na dušek izpil ponujeno pijačo, je dal za „repete“ še Stane Šlajpah in možak je vdrugič konjak pognal po grlu. Čez dve uri je bil mrtev!
Korelčev pogreb je minil, toda govorice o njegovi čudni smrti niso ponehale. Tako so siromakov grob čez tri tedne odkopali in truplo obducirali. Strokovnjak z inštituta za sodno medicino je ugotovil, da je Ivan Ko-relc, delavec iz Gor. Podbor-šta, umrl zaradi zastrupitve z alkoholom. Potem se je začel klopčič odvijati s pomočjo preiskovalnih organov. Zbranega je že toliko gradiva, da je občinski javni tožilec Dušan Brelih te dni vložil obtožbo.
Pred občinskim sodiščem
Umrl zaradi žganja
v Trebnjem se bosta morala zagovarjati Anton Kožar z Iglenika in Stane Šlajpah iz Vel. Loke, oba zaradi uboja iz malomarnosti. Gostilničarka Jožefa Pirc pa je obtožena opustitve pomoči.
Ko je tistega večera Ko-relc v desetih minutah na dušek spil toliko žganja že potem, ko je vinjen prišel v lokal, se je nedolgo zatem nezavesten zgrudil. Odnesli so ga v drvarnico, od časa do časa pa je kateri od radovednih gostov stopil gledat, če se je korenjak že zbudil. Okrog 21. ure pa je spet eden prišel z drvarnice in preplašen izjavil: ,Možak nič več ne diha..." Takoj so poklicali zdravnico, vendar je ta lahko ugotovila samo še smrt.
Po izjavi strokovnjakov je bilo za pokojnega Korelca usodnih ravno dvakrat po dva deci konjaka, ki sta mu jih ponudila in plačala Kožar in Šlajpah. V obtožnici je rečeno, da tudi gostilničarka ni brez krivde. Ker ima izkušnje z vinjenimi gosti, bi morala vedeti, da pomeni za vinjenega človeka rahlega zdravja, za kakršnega je veljal Korelc, smrtno nevarnost še štiri deci konjaka povrhu. In tudi ni poklicala zdravnika, čeprav je vedela, da leži v njeni drvarnici nezavesten človek.
Tako se je iz gostilniške šale izcimila huda obtožba. Ta žalosten primer pa je lahko v svarilo. Ob letošnji izredni vinski letini, ki bo tudi z maligani bogata, in ko je pijače po kleteh še od lani na pretek, se bodo najbrž spet kje nalivali in nalivali. .. Konča pa se lahko tudi pred sodiščem.
R. BAČER
S trs ■
v.
Ko bomo za zimo izbirali trdne in dobre čevlje, se spomnimo, da tudi naš avto potrebuje zimsko obutev. Izlizane gume so bile že dostikrat vzrok nesreči na spolzki in rahlo zmrznjeni cesti. Zdaj je čas oskrbeti tudi zaščitni sloj na spodnji strani avtomobila. (Foto: Jaranovič)
LOČNA: TRK S STRANSKE POTI - V ponedeljek, 15. oktobra, ob 10. uri zjutraj je Stanojlo Dunić iz Kraljeva vozil z osebnim avtomobilom skozi Ločno. Tedaj mu je s stranske poti pripeljal na cesto kombi, ki ga je vozil Anton Peterlin z Vinjega vrha. Vozili sta trčili, da je bilo škode za 9000 dinarjev.
CIKAVA: SRNA V AVTO -Anton Avsec je v ponedeljek, 15. oktobra, peljal iz Cikave proti Šentjerneju, ko mu je pred avto skočila srna, ki je bežala pred dvema lovskima psoma. Srna je zadela vetrobransko steklo in ga razbila. Gmotne škode je za 1200 din.
NOVO MESTO: NENADOMA ZAVIL V LEVO - V ponedeljek zvečer je Franc Kolenc z Malega vrha voziL osebni avtomobil po Novem trgu od pošte proti hotelu Metropol. Naproti mu je pripeljal Martin Bizjak iz Leskovca pri Krškem. Tik pred srečanjem je zavil na levo in trčil v Kolenčev avtomobil. Gmotna škoda na vozilih znaša 7000 din.
V	mestih, kjer so ulice in križišča obremenjena z velikim prometom, pride do take gneče, da mora voznik včasih čakati po pet minut, da se lahko za nekaj metrov premakne dalje. Glavne točke za ustvarjanje takih situacij v prometu so pred križišči s semafori.
Vsakemu vozniku se običajno kam mudi, mudi tako, da včasih težko ustavi vozilo pred prehodom za pešce ali celo pred semaforom v križišču, ko zagori luč. Če se
varnosti cestnega prometa, povedo, kdaj tudi pri zeleni luči ne smemo z vozilom zapeljati v križišče. Gre za posebne razmere na cesti: kadar je očitno, da zaradi gostote premeta ali nepremične kolone vozil ne bomo prišli čez križišče, pač pa bi pri spremembi svetlobnega znaka obstali v križišču. S tem bi ovirali promet z bližnjih vozišč. Če torej vidimo, da poslednje vozilo z zadnjim delom stoji v križišču in se kolona ne premika,
STOP tudi pri zeleni luči
voznik znajde pred semaforom, v katerem še gori zelena luč, takrat nikdar ne bo ustavil, čeravno bi včasih moral. Kljub zeleni luči. Večina voznikov meni, da ima pri zeleni luči na semaforu absolutno prednost in da takrat lahko zapeljejo v križišče neglede na to, kakšen je promet v križišču in v ulici, kamor nameravajo zapeljati.
Pravila o cestnem prometu, ki so napisana v 13. členu temeljnega zakona o
ne smemo pri zeleni luči zapeljati v križišče, ampak moramo počakati pri prehodu za pešce.
Na priloženi skici je videti, da pri zeleni luči in pri vožnji naravnost, zavijanju v desno in levo ne smemo zapeljati v križišče zato, ker bi se ustavili na mestu, kjer je zarisan avtomobil s prekinjenimi črtami. Zato upoštevajmo, da lahko pridemo v položaj, ki nam narekuje STOP tudi pri zeleni luči.
VELJA KOČIČ
0
i tdi.g. •?
38 Dolenjcev bi še lahko živelo
»Prevelika naglica je za voznike motornih vozil največkrat usodna,« pravi v intervjuju Jože Tavčar, prometni inšpektor pri UJV
— Tovariš inšpektor, koliko nesreč je bilo letos do konca septembra na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, kamor seže vaš delokrog?
„ V devetih mesecih smo imeli 1113 prometnih nesreč, v katerih je bilo 435 ljudi poškodovanih. Cenimo, da je bilo težjih telesnih poškodb približno polovica. “
— Kakšna je bilanca smrtnih žrtev v teh nesrečah in ali jo lahko primerjate z lanskimi podatki?
„Doslej smo imeli 38 mrtvih, medtem ko je bilo lani v vsem letu 36 smrti kot posledica prometnih nesreč. Ta primerjava pove, kako število hudih nesreč raste.“
— Nam lahko poveste vzroke nesreč, ki so prevladovali v karambolih na dolenjskem območju?
„Hitrost je največji krivec pri vseh nesrečah, saj se je ena tretjina vseh nesreč primerila zavoljo pretirane naglice. Pri ostalih vzrokih, kot so nepravilno prehitevanje, prekratka varnostna razdalja, neupoštevanje prednosti, pa prav tako tiči naglica v ozadju. Tudi v takih primerih je hitrost tista, ki sili voznika v kršitev prometnih predpisov.“
— Dolenjci veljamo med že tako znanimi Slovenci za posebne ljubitelje kapljice. Ali je vinjenost pogost vzrok nesrečam na naših cestah?
„Pri vzrokih prometnih nesreč je vinjenost pri nas v poprečju na četrtem mestu, zgodi pa se kakšen mesec, da največ nesreč povzroči vinjenost za volanom. Toda to so izjeme.“
—	Omenili ste, da je v prometnih nesrečah do oktobra letos umrlo že 38 občanov. Je morda med njimi največ voznikov motornih vozil?
Omejitev velja!
Letošnji Uradni list št. 35 prinaša odredbo o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah v Sloveniji, in sicer od 30. oktobra letos do aprila 1974. Omejitev velja za vsa motoma vozila, od mopedov do tovornjakov in od fickov do mercedesov.
Na magistralnih in regionalnih cestah smemo voziti največ 100 km na uro, na lokalnih cestah pa ne več kot 80 km na uro. Omejitev hitrosti ne velja edinole za avtocesto Vrhnika-Postojna.
Kljub novi odredbi pa bomo morali tudi v bodoče upoštevati omejitve hitrosti na posameznih delih cest skozi naselja in omejitve hitrosti, ki so s predpisi določene za avtobuse, kamione itd. Kdor se omejitvam ne bo podredil, bo plačal dokaj veliko kazen.
Omejitev hitrosti na slovenskih cestah je eden izmed ukrepov, s katerim želimo omiliti, če že ne zmanjšati, veliko število prometnih nesreč. Prevelika hitrost je mnogokrat kriva smrti ob karambolu ali pa je vzrok hudih telesnih poškodb in velike materialne škode.
„Med žrtvami prometnih nesreč je bilo letos 5 pešcev, 13 voznikov motornih vozil, 1 vodič vprege, 2 kolesarja, 4 motoristi in 13 sopotnikov. Posebej bi omenili, da sta bila med mrtvimi tudi dva otroka.“ R. BAČER
TRIJE RANJENI
V	nedeljo dopoldan, 21. oktobra, je v Selah pri Zagorici prišlo do hujšega trčenja. Veroslava Markovič iz Kaludjerice je na poti proti Zagrebu pri Selah začela prehitevati. Pri zavijanju v desno je oplazila osebni avtomobil Milojka Vasiljeviča iz Kragujevca. Pri tem jo je odbilo na levo stran, da je čelno trčila v osebni avtomobil, ki ga je naproti pripeljal Jože Marn iz Praproč pri Trebnjem. Pri trčenju so se poškodovali: Jože Mam, Veroslava Markovič in njena sopotnica Dragica Bornkešel iz Smedereva. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilih je za 20.000 din škode.
PREHITRO PO MOKRI CESTI
Ko je 8. oktobra okrog 11. ure Marija Maver iz Trebnjega vozila proti Soteski, jo je pri Gabrju na blagem in preglednem ovinku zaneslo v |evo. Avto je podrl obcestni smernik in drog električne napeljave, nato ga je vrglo še 5 metrov s ceste na njivo. Voznica je padla iz avta in je poškodovana obležala na njivi. Odpeljali so jo v bolnišnico, gmotna škoda pa znaša 11.000 din.
KRAKOVSKI GOZD: NEZNANEC ODPELJAL - V soboto zvečer je Stipe Mijatovič iz Gornje Straže vozil tovornjak iz zagrebške smeri. V Krakovskem gozdu je njegov tovornjak pričel prehitevati neznan voznik tovornjaka. Pri prehitevanju sta se vozili oplazili. Mijato-viča je potisnilo na bankino, da se je prevrnil po nasipu. Neznani voznik je odpeljal dalje, na Mijatovičevem tovornjaku pa je škode za 20000 din.
NOVO MESTO:	TRK PRI
ČRPALKI - Proti Ljubljanski cesti je 16. oktobra pripeljala osebni avtomobil Anica Kafol iz Male Bučne vasi. Pri bencinski črpalki je s stranske ceste pripeljal Novomeščan Ludvik Bon in trčil v osebni avtomobil Kafolove. Škode je za 8000 din.
NOVO MESTO:	NEPAZLJI-
VOST - Mimo poslopja občinske skupščine se je v torek popoldne z osebnim avtomobilom pripeljal Jože Kosec, ko je s parkirnega prostora Viktor Pavlenč iz Mirne peči zavil na cesto, da bi se vključil v promet. Pri tem je trčil s Koščevim avtomobilom. Škoda znaša 4000 din.
BROD: USTAVIL V NEPREGLEDNEM OVINKU - Med vožnjo proti Novemu mestu je 18. oktobra popoldne Jože Fink s Suhorja pri Dolenjskih Toplicah na Brodu v nepreglednem ovinku ustavil vozilo. Bojan Bencik, ki je peljal za njim, je trčil v zadnji del stoječega avtomobila. Gmotne škode je bilo za 4000 din.
HINJE: SREČANJE V OVINKU
-	19. oktobra je Ivan Papež s Suhorja vozil avtobus proti Prevolam. V ovinku mu je naproti pripeljal osebni avtomobil, ki ga je upravljal Jože Hribar iz Žužemberka. Med srečanjem sta vozili trčili. Potnikom in voznikoma ni bilo nič hudega, gmotne škode pa je za 10.000 din.
DRNOVO: TOVORNJAK NA NJIVO - 20. oktobra je Mitre Tr-pevski vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani. V Drnovem je zaradi tehnične okvare na vozilu tovornjak zaneslo v levo preko ceste na njivo. Škode je za 5000 din.	,
(D
PRAVI	^
JOŽE PODRŽAJ
Zaradi poročila „Čez okno po salame4*, objavljenega v prejšnji številki Dolenjskega lista, se je v našem uredništvu oglasil Jože Podržaj, zaposlen v IM V, in nas prosil, naj pojasnimo, da on ni tisti, ki je vlomil v novomeško Delavsko restavracijo. Vlomilec je bil res Jože Podržaj, tudi iz Novega mesta, vendar pa doma na Karlovški 7, brez zaposlitve in trenutno v zaporu v Celju, ker ga je zaradi klateštva sodnik za prekrške obsodil na 30 dni zapora.	.	i
Mejnike je ruval
Alojza Ančimra so obsodili na 700 din kazni
Dvainštiridesetletni delavec, doma iz Osrečja, je pretekli teden spet sedel na zatožni klopi novomeškega občinskega sodišča. S Kalči-čevimi so mejaši na parceli in spori med družinama trajajo že dolgo. Alojz Ančimer se je moral tokrat zagovarjati zaradi tega, ker gaje 17. oktobra lani zapeljala prehuda jeza:
Vrnil se je iz službe in izvedel, da je sodna komisija z geometrom razmerila sporno mejo in postavila mejnike. Samo zato je začel kričati —t na sosedo Marijo Kalčič in ji grozil, da jo bo ubil. Potem je šel in izruval štiri uradno postavljene mejnike.
Ker se je ženske že enkrat prej tudi fizično lotil, je bila prestrašena in je grožnjo prijavila. Na razpravi je vsaka stranka vztrajala pri svojem, senat pod predsedstvom Vladimira Bajca pa je spoznal Ančimra za krivega in mu prisodil 700 din denarne kazni. Če bo sodba spoznana za prevnomočno in če Ančimer kazni ne bo plačal, bo moral v zapor. Za vsak dan za rešetkami vračunajo 50 din!
tim 113
ŠPORTNI KOMENTAR
rokomet
Mehurček iz milnice
Tekma desetletja s Španijo je prinesla le to, kar je naš nogomet v resnici sposoben!
Toliko napovedovana tekma desetletja med nogometaši Jugoslavije in Španije je pred 70.000 gledalci prinesla polom Jugoslovanom: po neodločenem rezultatu 0:0 so se našim bržkone ponovno zaprla vrata na najbolj elitno tekmovanje: finale svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Nemčiji.
Dvomim, da bomo sposobni po tej tekmi realno pogledati resničnemu stanju našega nogometa v oči. Kajti takoj po tekmi in v ponedeljkovih izdajah časopisov so se že pojavili naslovi, da bodo Jugoslovani nadoknadili spodrsljaj iz Zagreba proti Grkom v Atenah.
Neverjetno je, kako si mečemo pesek v oči: od leta 1962 v Čilu nas ni bilo na nobenem svetovnem prvenstvu več. Če odštejemo še Nemčijo, kamor nas vodijo samo še teoretične poti, potem imamo možnosti šele l. 1978. Se pravi: 16 let nas ni bilo med najboljšimi. Priznajmo si, da že zdavnaj nismo evropska, kaj šele svetovna nogometna velesila!
V	teh temnih obdobjih našega nogometa smo imeli
že nekaj „tekem desetletja“ in smo na vseh propadli. Umetno čaščenje nečesa, česar v resnici ni, se nam je ponovno maščevalo. Bahave izjave, cele strani v časopisih, umetno narejeno vzdušje - vse je v nedeljo počilo kot mehurček iz milnice. Zvezni selektor Vujadin Boškov sploh ni prišel na intervju po tekmi, čeprav je pred njo obljubil, da bo prišel neglede na rezultat. Igranje skrivalnic je že od nekdaj naša nogometna resničnost, ki ji nismo znali stopiti na prste. Priložnost desetletja je splavala po vodi - zdaj je priložnost, da v našem nogometu mimo in trezno postavimo stvari na svoja mesta. Brez vzdihovanj, brez nadutih samohvalnic. Kajti naš nogomet je visoko samo po premijah, po igri sodi komaj v evropski srednji razred.
Najbrž bi ne bilo odveč urejati razmere tako, kot jih znajo v jugoslovanski košarki ali rokometu. Na tako trdnih temeljih bi z manj denarja prišli do lepših uspehov. Tako pa v nogometu napihujemo milne mehurčke in živimo v gradovih iz oblakov ...
J. SPLICHAL
Sevničani še naprej zadnji
Brežičanke prodirajo v zgornji dom v drugi zvezni ligi - Z novo zmago so si Ribničani zagotovili dve točki naskoka - Črnomaljke na dnu
Sevničani so izgubili, kot je bilo pričakovati, vendar bi v Splitu lahko presenetili. Toda priložnost v zadnji minuti so zaigrali in domačini so si iz nasprotnega napada zagotovili zmago. Presenetile pa so Brežičanke, ki so si z zmago v gosteh zagotovile priključek k vodilni skupini, čeprav so za zdaj še sedme. V slovenski ligi so Ribničani z golom razlike premagali Branik in še vodijo, Čmomalj-ke pa so močno izgubile in so zadnje.	/
SPLIT - SEVNICA 19:17
V	živčni igri sta ekipi naredili dosti napak, razen tega sta igrali izredno ostro. Najbolj bi ustrezal neodločen izid, vendar je Sevničan tik pred koncem zastreljal izvrstno priložnost pri rezultatu 18:17 za domače. Split je v nasprotnem napadu dosegel ^ol in si zagotovil zmago. Razveseljivo je, da je Trbovc tokrat
RIBNIČANI NAJBOLJŠI
V	organizaciji športne komisije AMD Ribnica in pod pokroviteljstvom „Rika“ je bil v nedeljo turistični rally Riko 73 na 254 km dolgi progi. Tekmovalo je 29 posadk iz 9 slovenskih AMD. V kategoriji do 750 ccm je zmagal Kranjc iz Slovenske Bistrice, drugi je bil Žvan (ZŠAM Celje), tretji Mihelič (AMD Ribnica). V kategoriji do 1150 ccm je zmagal Lupša (AMD Ribnica), drugi je bil Plevnik, tretji Planinšek (oba ZŠAM Celje). V kategoriji nad
1.150 ccm je zmagal Kajtna (AMD Ribnica) pred Abramom (AMD Krško) in Širovnikom (ZŠAM Celje). Pri ženskah je zmagala Cokanova (AMD Lukovica). Ekipni zmagovalec je postala Ribnica, sledita: AMD Zdravko Šlander in ZŠAM Celie-	F. ŽELEZNIK
odboika
Krka prva. Trimo pa zadnji
Po dveh kolih v slovenski odbojkarski ligi dve zmagi Novomeščank, dva
poraza Trebanjcev
Novomeške odbojkarice so po dveh kolih v slovenski odbojkarski ligi prve, trebanjski odbojkarji pa so zadnji v enaki moški konkurenci. Že za uvod je torej vzpostavljeno stanje, kakršnega smo pričakovali: Krka se bo borila za prvo mesto, Trimo se bo otepal izpada. Škoda je poraza Trebanjcev na domačem igrišču, saj so dobili prvi niz, potem pa so proti Mežičanom povsem popustili.
TRIMO-MEŽICA 1:3
Dragoceno točko je moštvo TRIMA v nedeljo zapravilo v srečanju z Mežico na Mimi. Gostje so se po izgubljenem prvem nizu predstavili kot uigrana, borbena ekipa, sposobna za hitro, moderno odbojko. V nasprotju s tem pa so Trebanj-® Po dobrem začetku popustili, živčno slabo vplivali drug na druge-
Ža in delali nepotrebne napake, oraz z 1:3 (10, -10, -12,-5) je
hud, zanj pa je kriva ekipa sama, saj je zaigrala slabše, kot zmore. Tekmo
Nov poraz — Slak
sta ostro in odločno vodila Hvala in Marucelj (Lj.). V nedeljo potujejo Trebanjci v Celje, kjer bodo igrali z Gaberjem.
M. L.
BRANIK - KRKA 0:3
Mariborčanke so se sicer prvi in ttetji set močno upirale Novome-ščankam, zato pa so drugega izgubile celo 15:0! Odbojkarice Krke tako dokazujejo svojo moč in opravičujejo trditve, da se bodo tudi letos borile za prvo mesto v ligi.
Krka: Dokl, Fila, Boh, Forte, Pi-lič, Rajer, Gostiša, Babnik, Adam-čič, Fabjančič.
ŽUŽEMBERK - Odbojkarji iz Žužemberka so gostovali v Kamni gorici in izgubili 2:3. Žužemberk, ki je novinec v ligi, je v šestih kolih dvakrat zmagal in štirikrat izgubil. (P.Š.)
odlično zaigral in da igrajo Sevničani izredno borbeno. Tako najbrž niso pretirana pričakovanja: zmaga proti Zenici v naslednjem kolu doma.
Sevnica: Krivec, Papež, Simončič, Šumej 1. Jurišič 1, Bizjak, Radič 5, Koprivnik, Štojs 2, Šilc, Trbovc 8, Logar.
METALAC - BREŽICE 11:18
Zmaga Brežičank je bila zaslužena, saj so igrale znatno hitreje in bolj prisebno od Zagrebčank. Žlasti v drugem polčasu so si gostje v hitrih nasprotnih napadih ustvarjale lepe priložnosti za dosego gola, povrh vsega pa je bila vratarka domačih popolnoma nerazpoložena.
Brežice:	Hribernik,	Molan	4,
Lampe in Petaci v mednarodnem!
Odlična uvrstitev dveh . brežiških dirkačev
V	Prilip'ah pri Brežicah je bil v nedeljo zaključni nastop dirkačev motokrosa v nacionalnem in mednarodnem razredu. Slovenski dirkači so osvojili štiri naslove od petih možnih.
Rezultati: mladinci - 1. Kozlovič (Koper), 2. Ahačič, 3. Justin (oba Tržič). Skupno: Golja (Orehova vas), Fajfar (Radovljica), Ahačič (Tržič).
Nacionalni razred: 1. Petaci (Brežice), 2. Šparovec (Tržič), 3. Kavšek (Šentvid). Skupno: Šipek (Zabok), Šparovec, Smolčič (Kutina). V mednarodni razred sta se uvrstila tudi Brežičana Lampe in Petaci, kar je nedvomno izredno lep uspeh.
Mednarodni razred:	1.	Zupin
(Tržič), 2. Malekovič (S. Marof), 3. Fras (Orehova vas). Skupno: Zupin, Šoštarič (Karlovac), Malekovič.
Med ekipami je zmagala Orehova vas, v skupni uvrstitvi pa Tržič, končna ocena za državno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško pa je 42:39. V Prilipah je tekmovalo 93 dirkačev.
V. PODGORŠEK
RIBNICA - Iniciativni odbor za ustanovitev TTKS je sklenil*, da bo imela skupnost 35 delegatov: 12 jih bodo dale TOZD, 6 krajevne skupnosti, 17 pa telesnokulturne organizacije (F. L.)
Priključek zgornjemu delu — Smerkoljeva
Štauber 2, Bah, A. Mišič 2, Smerkolj 5, V. Mišič 3. Engel, Toplak 2, Lipej.
RIBNICA-BRANIK 12:11
Ob polčasu so gostje vodili z golom razlike in že tedaj je bilo jasno, da bo borba za točki izredno trda. Tako je tudi bilo, saj sta bili obrambi res čvrsti, oboji pa so dali vse od sebe. Sreča, navsezadnje pa tudi znanje sta bila tokrat na strani Ribničanov, ki so si z novo zmago zagotovili tudi dve točki naskoka na lestvici slovenske lige.
Ribnica: Lovšin, Abram, Žuk, S. Kersnič 2, J. Kersnič 4, Matelič, Andoljšek 2, Mikulin 3, Ponikvar 1, Ambrožič, Nosan, I. Kersnič.
F. L.
ČRNOMELJ-SLOVAN 3:21
Slovanove igralke, ki še niso izgubile srečanja, so tudi v Črnomlju krepko zmagale. Znimivo pa je, da je bil rezultat 6:3, šele potem so Ljubljančanke zagospodarile krepko zmagale. Zanimivo pa je, da je bil rezultat 6:3, šele potem so Ljubljančanke zagospodarile na igrišču.
ČRNOMELJ; Starešinič, Špec 1, Geltar 1, Jesih, Povše, Grdič l,Cve-tič, Željko, Gizdavec, Švajger.
T. L.
DOLENJCI SE DRŽIJO
Sevničani nimajo sreče: vsako leto jim jo ob meddruštveni kriterijski dirki v počastitev spomina narodnih junakov Majcna in Mevžlja zagode dež. Kljub mokri progi pa v Sevnici v nedeljo razen ene lažje nesreče ni bilo poškodb. Pri mlajših mladincih so pobrali prva mesta Zagrebčani. Prvi je bil Bogovič, 2% Bozovič, Šele 3. je bil Kranjčan' Udovič. ’Novomeščan Antončič se je prebil na 6. mesto. Pri starejših mladincih so bili prvi rogovci (1. Krhnikar in 2. Perkov), tretji je bil Novomeščan Štih, rojaka Gosenar in Fink pa sta bila 7. oz. 9. Pri članih si je domačin Žuraj priboril 4. mesto, za Rakušem (Bled), Žagarjem (Sava) in Končarjem (Rog). A 2
LJUBLJANA - Na medklubskem tekmovanju atletov v deseteroboju je zmagal član Olimpije Penca, odlično pa se je uvrstil tudi Novomeščan Dragaš, ki je bil tretji in je zbral 5741 točk. (J. S.)
BREŽICE — Domači nogometaši so zaradi nepazljive obrambe že v tretji minuti dobili gol, vendar pa so do konca le še zmagali (2:1). Mladinci so v Celju premagali Olimp 4:2. (V. P.)
NOVO MESTO - Nogometaši Elana so premagali Cement iz Trbovelj 2:1 v prvenstveni tekmi ljubljanske lige; gole sta dala Maksimovič in Rožanc. Mladinci so istoimenskega nasprotnika premagali 2:0, pionirji
S a so v Ljubljani premagali Ilirijo :0. (J. M.)
BREŽICE - Rokometaši iz Brežic so v Križah izgubili 17:24 v prvenstveni rokometni tekmi conske lige, ker so igrali premalo borbeno. (V. P.)
DOBOVA - Z zmago nad Artičami 29:11 v zadnjem kolu zasavske lige so rokometaši iz Dobove postali jesenski prvaki. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, saj so v prvenstvu igrali borbeno in zrelo. (V. P.)
ČRNOMELJ - V prvenstveni nogometni tekmi podzvezne lige sta Bela krajina in Krim igrala 2:2. Tudi mladinski ekipi sta se razšli z enakim rezultatom (T. L.)
GRADIŠČE — Domača rokometna ekipa je v tekmi dolenjske lige izgubila z vodečim Črnomljem kar z 21:34. (F. L.)
ŠENTJERNEJ - V prvenstveni tekmi dolenjske rokometne lige so domačini izgubili s Semičem 6:11. Z enakim številom točk so semiški rokometaši drugi za Črnomljem. (F. L.)
NOVO MESTO - V prvenstveni tekmi ljubljanske rokometne conske lige sta Novo mesto in Olimpija igrala neodločeno (19:19). (J. S.)
RIBNICA - V dolenjski rokometni ligi so v 8. kolu igrali: Ribnica B
-	Šmarje-Sap 10:0, Gradišče -Črnomelj 21:34, Višnja gora -Sodražica 17:20, Itas - Grosuplje 21:23 (F. L.)
RIBNICA - V ljubljanski conski rokometni ligi za ženske je Ribnica izgubila z Olimpijo 4:16 (F. L.)
NOVO MESTO - V tekmi II. slovenske odbojkarske lige je Novo mesto premagalo Mokronog 3:0.
NOVO MESTO - Na delavskih športnih igrah v kegljanju je zmagal Novoteks, sledita IMV in Pionir, med posamezniki pa Hren, sledita Turk in Mrzlak. (J. M.)
Belokranjski športni danes
Pred ustanovitvijo temeljnih telesnokulturnih skupnosti v Metliki in Črnomlju - Oboji upajo na več denarja in napredek športa
Novomeške odbojkarice so se letos odpovedale nastopu v zvezni ligi in igrajo pod pokroviteljstvom Krke v slovenski konkurenci. Stoje (od leve): Dokl, Babnik, Fila, trener Pučko, Gostiša, Fabjančič. Čepe: Boh, Forte, Adamčič, Rajer, Pilič. (Foto: Splichal)
„V metliški občini ima iniciativni odbor za ustanovitev TTKS tri komisije, ki bodo pripravile akte za ustanovitev in delovanje skupnosti, kadrovska komisija bo evidentirala kandidate po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in ustanovah, tretja komisija pa bo pripravila delovni program za prihodnje leto in še srednjeročni program,“ pravi predsednik iniciativne- . ga odbora v Metliki, inž. Ivan Kostelec.
Po besedah Jožeta Strmeča, ki sodeluje pri ustanavljanju skupnosti v črnomaljski občini, so že pripravili vse potrebne akte za ustanovitev TTKS, ki je predvidena za sredo novembra. Imela naj bi 27 delegatov in 7-članski izvršni odbor. Ljubitelji športa si obetajo zlasti načrtnejše delo športnih organizacij, kar naj bi omogočil stalen vir financiranja.
V	Črnomlju računajo, da bodo imeli vsako leto po 150 tisočakov, medtem ko zdaj životarijo z 80.000 dinarji na leto. V metliški občini so zdaj šport podpira-
li iz občinskega proračuna, poslej pa bodo podpisali samoupravne sporazume z delovnimi organizacijami in so prepričani, da bo denaija za šport več.
Zlasti v Črnomlju bo od denarja neposredno odvisna usoda športa: atletsko sekcijo s 40 mladimi atleti so že razpustili, v nevarnosti so tudi košarkaiji. Zato vsi upajo, da bo ustanovitev TTKS prinesla preobrat.
V metliški občini je izredno zanimanje za šport. Sodijo, da so k temu pripomogli uspehi košarkarjev Beti. Izkazalo se je, da kakovost spodbuja množičnost.
V Črnomlju so se že odločili. da bodo dajali prednost
splošni telesni kulturi v okviru Partizana, saj imajo okrog 300 telovadcev, ki so dosegli lepe uspehe tudi v republi-
Jože Strmec
Inž. Ivan Kostelec
škem merilu, nogometu, rokometu, in če bo denar, tudi košarki.
V	Metliki bo prva naloga nove skupnosti gradnja telovadnice, ki naj bi bila razen šolaijem namenjena še športnikom. Največ skrbi pa jim povzroča vzgoja kadrov in menijo, da bi morali težave reševati v okviru regije. Prav tako bi lahko enotno sodelovali pri gradnji objektov, ker bi denar najpametneje uporabili.
B. PODOBNIK
— Miha, tole je najboljši ovčar, kar sem jih sploh kdaj imel!
— Mamica, sploh ni nič vrtal
PolenMd Uri | pre(| 20 leti
Praznik prerojenja
NOVO MESTO - DOLENJSKA METROPOLA. Kako zastonj so želeli, da bi klonila. Želeli so. da bi tiho ždela v objemu zelene Krke in bi ne štela stoletij, ki so vstajala, udarjala v mestno obzidje in spet zamirala, kakor usiha voda ob suši v kameniti kraški svet. Hoteli so, da bi se zasanjala v davne dni in v vse tisto, česar ne bo nikoli več nazaj. Ob koncu prve polovice 20. stoletja si, srce dolenjskih gričev, vzplamtelo v uporu in v upor je vzplamtela s teboj vsa Dolenjska. — Danes praznuješ svoje prerojenje sredi uspešne gospodarske rasti in se z razprtimi očmi oziraš v bodočnost, ki so ti jo dali dobri, skromni, preprosti ljudje.
V KANDIJI pri Novem mestu so začeli prav te dni kopati temelje največji agro-tehnični postaji na Dolenjskem. Pod streho bo že letos, a dograjena bo stala 40 milijonov dinarjev. V prvem obdobju gradnje bodo postavili bencinsko postajo, delavnice, a stranske delavnice bodo zgradili kasneje. Popravljali bodo predvsem kmetijske stroje in izdelovali tudi nadomestne dele najvažnejših kmetijskih strojev.
V SOBOTO ZVEČER, 17. oktobra, so se po 10 letih spet zbrale v Dobrniču protifašistke in delegatke I. kongresa SPŽZ, ki je bil prav tu pred 10 leti. Na svečani akademiji v isti dvorani, kjer je bil leta 1943 prvi kongres, je zbranim govorila tovarišica Angela Ocepek, predsednica glavnega odbora SPŽZ Slovenije, za njo pa narodni heroj tovarišica Cana Babović. Ob koncu zborovanja je pozdravil vse navzoče v imenu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto tovariš Viktor Zupančič. Po zborovanju so nastopili moški pevski zbor SKUD „Dušan Jereb“ iz Novega mesta, kulturno-umetniška folklorna skupina iz Preloke, godba Ljudske milice iz Ljubljane in člani domačega KUD Jože Slak, folklorna skupina iz Adlešičev ter novomeški pevski zbor.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 23. oktobra 1953)
Zgodilo seje.V.
STARO IME - Cape Kennedy, kjer izstreljujejo vesoljske ladje, bo spet dobil staro ime Cape Canaveral. Vesoljski center se bo še naprej imenoval po pokojnem ameriškem predsedniku, sicer pa bodo spet uveljavili ime, ki ga je ta del vzhodne Floride dobil že pred 400 leti. Samo 10 let za minljivost slave . . .
ZGODOVINA POLJUBA - V ameriški kmečki pratiki je zapisano, da so poljub „izumili44 jamski ljudje. In vzrok? Davni človek si je želel soli in je odkril slan okus, če je oblizoval lice svojega trenutnega sobesednika. Nič romantike v zgodovini!
MATEMA1ICNA — Nizozemec je zmagal v dvoboju, na katerega ga je izzval mehiški matematik. Naloga je bila:	izračunati	19. koren
132-mestnega števila. Nizozemec je potreboval za-to delo 9 minut, od tega tri za pregled rezultata. Hitro in natančno - toda nekoristno . ..
SAMO GEORGIJA - Po desetih letih so v državah južnega dela ZDA spet dovolili lov na aligatoijc. V Louisiani bodo smeli lovci ustreliti
6.000	plazilcev, ki imajo izredno lepe kože. Podoben sklep so sprejeli tudi na Floridi, kjer je nedavno aligator usmrtil kopalko, ki seje sončila na peščini. Samo Georgija še vztraja pri prepovedi lova na aligatorje. Sveta zapoved - dokler ne bo digator koga oožrl . . .
ŽIVALI ČUTIJO — Psihologinja Caroline Anderson meni, da bi bilo dobro raziskati nemirno obnašanje živali pred potresi in drugimi naravnimi nesrečami. Za zdaj namreč še niso rešili uganke, kako da živali -zlasti psi - čutijo bližajočo se nesrečo. Dokazov za to je dovolj: psi so zavijali vso noč, predenje 18. aprila 1906 potres uničil San Francisco, enako nemirni so tudi pred ognjemi-škimi izbruhi. Neraziskana področja!
POBEG - Mladega bika so v Wiesbadnu gnali v mestno klavnico. Žival je začutila, kaj seji bliža, in je ušla - žal le na dvorišče policijske postaje. Z dežja pod kap!
ODŠKODNINA - Mlada Teksa-čanka je leta 1967 uživala kontracepcijske tablete, ki so se pojavile na tržišču kot novost - in je zaradi njih umrla. Porota v Chicagu je pred dnevi končala dolgotrajen proces. Razsodba: družba, ki je izdelala tablete, bo morala staršem umrle hčerke plačati 100.000 dolarjev. Doslej edina žrtev .. .
POD ZEMLJO - V madžarskem glavnem mestu bodo uredili muzej, ki bo štiri metre pod zemljo v opuščenem predoru podzemske železnice. Obiskovalci si bodo lahko ogledali stare tramvaje in druga vozila mestnega prometa iz prejšnjih desetletij. Da ne bodo pozabili, kako so se včasih vozili. . .
NESPRETEN TAT - V francoskem podeželskem kraju je tat obiskal vilo in naredil sramoto svojemu stanu. Ker je imel le'eno nogo, je ukradel en sam škorenj, drugega pa je pustil v vili. Policiji ni bilo treba drugega, kot pregledati kartoteko in poiskati vlomilca z eno nogo. Nespretnost, kot na vseh drugih področjih življenja, tudi tu ne ostane nekaznovana!
SVEĆE - Vse kaže, da bodo angleški vojaki poslej med obvezno opremo šteli tudi sveče. V uradnem pojasnilu je zapisano, da sveče ne dajejo le luči, ampak jih je mogoče v nujni potrebi tudi pojesti — torej lahko pomagajo vojakom, da bodo ostali pri življenju. Pri nas bi jih mnogo bolj potrebovali zaradi luči .
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Židje zdaj vse prevladajo
(Židje) v sedanjem času vse prevladajo. V nekem nemškem mestu je bil semenj isti dan, ko so bili židovski prazniki. Židje so že popreje nabili na svoje prodajalnice napise: „Zaradi praznikov ne bo semnja!“ Ljudje, meneči, da sploh ne bo ničesar na prodaj, niso prišli in tako so imeli krščanski prodajalci, ki so pripeljali na prodaj svoje blago, veliko izgubo. Ta židovska pretkanost!
(Na Tirolskem) se je dne 28. septembra slovesno postavil spomenik slavnemu vodju Andreju Hofeiju, ki je v francoskih vojskah kot priprost hribovec branil svojo domovino in bil vodja svojim tovarišem. Te slovesnosti se je udeležil cesar sam, nekateri vojvode in ministri. Tirolski Lahi so pri tej priložnosti prosili cesarja, da bi jim dovolil samoupravo, a dobili so malo upanja. Ti Lahi pač nimajo vzroka, da bi se pritoževali; ko bi imeli mi Slovenci toliko pravic, kolikor jih imajo oni, bili bi veseli.
(Ustrelil) se je 9. t.m. na kapiteljskem griču Gustav Jekovec, Ljubljančan, pisar pri tukajšnjem delegiranem sodišču. Kakoršnjo življenje, taka smrt!
(Vodnikov) spomenik v Ljubljani so neki zlikovci po noči ometali s konjskimi figami. Fej jih bodi!
(Kočevjska) pošta je nehala voziti v Ljubljano, ker sedaj pošto vozi železnica. Ali, ravno ko je peljala zadnjič, se je prigodila velika nesreča. Konj se je splašil, drl čez železniški tir, ker ni pregraje, konj pa brati ne zna besede „Pozor na vlak!“ Vlak je razdrobil voz, konja in hlapca pa močno poškodoval.
(V Ameriki), dela strašno primanjkuje. Naši rojaki se selijo nazaj v domovino; resno svarimo take, ki morda nameravajo še čez široko morje, naj tega ne store.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1893)
Konec vlomov
Japonci so iznašli magnetne ključavni-
ce
Na Japonskem gredo zelo dobro v prodajo nove vrste ključavnic, za katere je mogoče trditi, da bodo sčasoma izrinile vse druge. Na zunaj se razlikujejo po tem, da ključi nimajo običajnih vrezov, temveč so narejeni na povsem drugem načelu. Na ključe in ključavnice so vgrajeni posebni magneti. Ključavnico je mogoče odpreti samo tedaj, če uporabimo tak ključ, katerega magnetni poli se bodo skladali z magnetnimi poli ključavnice.
Ključavnica z vgrajenim magnetom ima več prednosti pred ključavnicami, ki jih uporabljamo zdaj. Ključ se sploh ne izrabi, kljub dolgoletnemu uporabljanju. In kar je najvažnejše; ni ga mogoče ponarediti. Kombinacije magnetnih polov ni mogoče ugotoviti brez poznavanja notranje gradnje vsakega posameznega ključa. Vsaka serija ključev ima skupno
400.000	različnih kombinacij, to je tisočkrat več, kot jih je možnih pri dosedanji obliki ključev. Zato tudi največji „eksperti“ ključavnic ne bodo mogli vlomiti.
Zanimivo je, da je vseh teh 400.000 kombinacij ključev iz ene serije na zunaj popolnoma enakih. Japonci nove ključe že množično uporabljajo ne samo pri zaklepanju stanovanj, omar, potovalnih kovčkov, temveč tudi avtomobilov. Napovedujejo, da se bo prodaja ključev razširila po vsem svetu, saj bodo ti ključi zadali smrtni udarec vlomilcem. Vsaj upajo tako!
Kaj pa, če ključ zgubiš?
NE BITKA, VOJNA:
Finska proti kajenju
Najprej denarne kazni, potem tudi zapor!
Nedavno so na Finskem začeli ogorčen boj proti kajenju. Imenovali so posebno komisijo, ki pripravlja predloge, po katerih naj bi bilo kajenje prepovedano skoraj v vseh javnih prostorih. Za prekršek je predvidena sprva denarna, nato pa zaporna kazen. Strokovnjaki toplo priporočajo tudi prepoved sleherne reklame za cigarete. Po njihovem mnenju naj bi nobena oseba, stara manj kot 15 let, ne smela kupovati tobaka, avtomati za prodajo tobačnih izdelkov pa bi morali biti nameščeni v takih krajih, ki mladini niso dostopni.
Komisija nadalje priporoča, naj bi vsi uradi, tovarne, bolnišnice, šole in vlaki imeli posebne prostore za kadilce. Kdor pa bi kadil v prostorih, ki so namenjeni vsem, tudi po opozorilu, naj preneha, bi bil lahko takoj aretiran.
Komisija meni, da bi bilo treba s seznama javnih prostorov izločiti kavarne in restavracije, saj nihče ni obvezan, da te lokale obiskuje. Vendar bi tudi kavarne in restavracije morale poskrbeti za dovolj močno ventilacijo, da se bo zrak dovolj hitro čistil. Pač pa bodo banke in drugi uradi šteti kot javni prostori, zato bo kajenje tam prepovedano.
Oblasti se zavedajo, da zgolj z zakoni ne bodo preprečili kajenja, toda poskusiti je treba,' kajti nekadilci imajo nedvomno pravico, da dihajo čim manj okužen zrak. Kadilcem pa naj bo odmerjen svoj življenjski prostor, kjer bodo lahko puhali in uživali :v kajenju, ne da bi ogrožali zdravje tistih, ki niso navdušeni za vdihovanje tobačnega dima.
Strokovnjaki menijo,da bo prehodna doba trajala približno pet let. Za uresničevanje omenjenih načrtov bo potrebno dosti samozatajevanja in razumevanja, toda za reševanje zdravja in življenja ni nobena žrtev prevelika.
I
Spoved
„Ta je pa bosa!“ sem vzkliknil, ko sem izvedel, da je začel prekanjeni Pavliha deliti moje podobe ljudem, ki znajo na šaljiv in ukovit način soliti pamet, kjer je treba. Vesel sem bil te novice, posebno še, ako me čez nekaj let postavijo celo v pratiko za svetnika. Nič se ne ve, kako bo, kajti še ciganka ne ve vsega. Malo me je pa le zaskrbelo, da se mi ne nakreti tako, kot se je dr. Betancu v Tožbanji vasi, ko je stal namesto svetnika na oltarju vaške kapelice. Ravno takrat, ko so ga najbolj častili, so prišli ponj možje postave in ga odpelja-
Tožbanjci imajo pa res smolo. Spet so prišli ljudem v zobe, da si z njimi brusijo hudobne jezike. Vse mogoče jim podtikajo. Ne bi bil rad njihov sodnik ali njihovi sovražniki vedo povedati tole:
V	nedeljo zjutraj so pobožni Tožbanjci in vaščani iz okolice prišli v farno ^ cerkev k maši. Po stari nava-
di so se zamudniki skrivali pred božjim obličjem, pa so se gnetli pod korom. Med njimi je bilo nekaj fantov, ki so težko stali, morebiti zavoljo dolge poti ali pa prekrokane noči.
Da bi sedeli na tleh, to vendar ne gre. Z mačjimi koraki so se prikradli do spovednice, kakor bi hoteli kaj ukrasti. Eden je izginil za zaveso, drugi so pa posedli naokoli. Ko so ženske začutile, da je nekdo v spovednici, so brž navalile, da se izpovedo svojih grehov.
To je opazil mežnar, ki je precej vedel, da je nekaj narobe. Urno je stopil, da prepreči nesrečo, in je žugal v temo: „Čakaj, čakaj, ti pokora zagatna! Kdo te je klical? “
Še preden se je prerinil do grešnikov, da bi jim stopil na prste, so se skrivaj izmuznili proti domu.
Živa duša ne ve povedati, kdo je bil, pa vendar za vse to krivijo le Tožbanjce.
MARTIN KRPAN
%
Hansen s sošolkami
Rečeno -storjeno
Kako postane Dane( učitelj gospodinjstva
„Niti vode ne znaš skuhati!] so se norčevali znanci in prijate-; lji iz Jensa Erika Hansena (23 let) iz Kopenhagna, ko je pred tremi leti skenil, da bo postal učitelj gospodinjstva. Zdaj se jim Hansen smeje; izpit je opravil z odliko.
Mladi Danec se veseli, ko pripoveduje: „Ko razlagam prijateljem, da sem kljub vsemi* uspel, morajo dati najprej za kozarček žganega, sicer mi še vedno ne verjamejo!“ Prvi učitelj gospodinjstva na Danskenu. je vesel priznanja, ki gaje dobV na strokovni šoli.
Misel, da bi si služil denar i značilno ženskim poklicem, se je Hansenu porodila „konec nekega presnetega tedna v letu 1970“, kot sam pravi: „Žena Suzana je ležala s hudo gripo v postelji. Ni mi preostalo drugega, kot da sem v hipu napredoval v šefa kuhinje ...“ Čeprav se mu prej nikoli še sanjalo ni, kako je treba ocvreti jajca ali jih skuhati v trdo, je zdaj nenadoma ugotovil, da kuhanje pravzaprav niti ni tako težko. Tal kole meni Jens:
„Prebrskal sem več kuhar skih knjig, da bi presenetil bo!-1 no soprogo z dobro, tečno jedjo. Po daljšem oklevanju ifl premišljevanju sem se odločil za rusko zelenjavno juho. Suzana je bila nad mojim prvim kosilom navdušena . ..“
Ko je žena ozdravela, se je Jens prijavil v šolo za gospodinj stvo v Kopenhagnu. Bil je. edin1 moški med 36 ženskami v šoli' Jens: „Vesel sem, da sem se na vrat na nos odločil za ta poklic! Skritega talenta le ne kaže 72' metavati.. .“ Tako je Danska dobila svojega prvega učitelja gospodinjstva.
In „šibki spol“? Pravijo, da je bil prikupni učenec v gospo* dinjski šoli med najboljšimi, ^ čemer govori tudi odlično spr‘? čevalo. Da bi ostal kdaj brez dela no — tega pa se mlademu Dancu zares ni treba bati...
25. Paradižnik je po prstih stol je veje. Na jasici v gošči je kroj deset, petnajst možakarjev, f osvetljevali zarotniške obraze. Paradižnik — bog hoče pač vs dlan k ušesu in ujel:
„Tako ne gre več dalje, fa dukt“ ima — reci in piši! — sKj
Družbo je treba postaviti na trdno osnovo. Človek s svojo pravico odločanja mora postati osnova vsega razvoja. To je zapisano v novi ustavi.
„Srečna okoliščina je, da časovno sovpada razprava o novi ustavi z razpravo o dolgoročnem razvojnem konceptu Posavja," meni Ermin Kržičnik, dipl. ekonomist, ki že nekaj let sodeluje pri izdelovanju tega načrta. Kajti dolgoročni razvojni koncept je odkril nekatere globoke probleme Posavja, ob katerih se bomo morali prav vsi resno vprašati: „Kako naprej? "
ODGOVORIMO LAHKO SAMO VSI, KO SE DOGOVORIMO
Že štirideset let število prebivalstva v Posavju upada, predvsem zaradi slabega gospodarskega razvoja. Če smo se na tihem nemara že sprijaznili z dejstvom, da smo obstali med manj razvitimi območji v Sloveniji, pa nas vendarle zadene, ko slišimo: „ V 1969. letu je bil naravni prirastek prebivalstva v vaši občini dva človeka. Ali veste kaj to pomeni? To je vendar blazno!" {Nada Majcen v razgovoru o socialnem programu.)
Namen dolgoročne usmeritve je v tem, da pokaže možnosti in načine, ki bodo zaustavili izseljevanje ljudi iz Posavja in iskanje kruha v drugih, bolj razvitih krajih in v tujini. Treba je izkoristiti možnosti razvoja, ki jih doma imamo: vodo, ravno in plodno zemljo, nekovinske rudnine, naravne lepote in izredno ugodno prometno lego.
Gre pravzaprav za načrt velikega preobrata v družbenem razvoju Posavja. Celotno območje se bo moralo na vseh področjih hitreje razvijati, kot bo povprečen slovenski razvoj. Treba bo vsaj delno nadomestiti velik zaostanek in združiti vse materialne in moralne moči za velike naloge v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
LJUDEM VEČ ZNANJA
Zlasti pa je pomembno reševati problem izobraževanja. Zavzeti se bo treba za vsakega človeka, ki je voljan izobraževati se, in omogočiti predvsem mladim generacijam približno enake možnosti za vstop v življenje. To je prvi življenjski cilj Posavja. Prihodnje obdobje bo čas velikih organiziranih in načrtnih naporov, da se obrne krivulja razvoja strmo navzgor. (Po zapisu Ermina Kržičnika, dip. ekonomista.)
Odločitev za razvoj, za temeljit preobrat terja stalno skrb za delo — za uspešnost dela. Za enotno usmerjanje svojih prizadevanj sprejemamo vsako leto resolucijo o družbeno-gospodar-skem razvoju občine. Tudi v letošnjo smo tretjič po vrsti zapisali prizadevanja za stabilnejše gospodarstvo.
Samo denar še ne pomeni stabilnosti. Materialna sredstva so v prizadevanjih za hitrejši napredek samo eden od bistvenih pogojev, težava, ki je znana in s katero največkrat računa-
OBČINA BREŽICE SLAVI SVOJ PRAZNIK
Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih
' zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan!
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
Vodstva vseh družbeno političnih organizacij in društev v občini.
Čestitkam za praznik se pridružujejo tudi kolektivi, ki so se predstavili v današnji prilogi ter kolektiv Dolenjskega lista!
mo o pravem času. Huje je, kadar se zatakne v miselnosti ljudi.
„Predlagamo, da se pri opredeljevanju ključnih problemov razvoja Posavja na prvo mesto postavi kader in angažiranje subjektivnih sil" (Iz razprave o dolgoročnem razvojnem konceptu Posavja v juliju 1973.)
ODPRETI VRATA, ČEPRAV ŠKRIPAJO
Med Rudnikom Globoko, Salonitom Anhovo ter Opekarno Brežice je bila včasih velika razdalja. Več let so jo vztrajno zmanjševali ljudje s svojimi napori. 22. marca letos so vse tri organizacije podpisale združitev.
„Mislim, da je ta dogodek pomemben prav zato, ker se lomijo prejšnje ozkosti — zaprtost občinskih meja ali zaprtost kolektiva, kar je vedno škodovalo delovnemu človeku pri naporih za boljše delovne rezultate. Združevanje materialnih moči, delovnih naporov in solidarnost pomenijo tisto zagotovilo za razvoj, ki lahko pripelje na večja tržišča, do novejših tehnologij, kar vse bo človeku večkrat povrni-
lo	vloženo delo. Mislim, da ta dogodek lahko pomeni zgled, ki bo pripomogel k hitrejšemu lomljenju zastarele miselnosti in bo imel za posledico
(Nadaljevanje na 10. strani)
Nova šola za 17 vasi
Kdo ve, kdaj bi jo dobili, če ne bi bilo samoprispevka -Za praznik tudi pošta in asfalt
V Cerkljah dobi človek te dni vtis, da se je s šolo vred prenovila tudi vsa okolica. Zbledele , od časa načete podobe 73 let starega šolskega poslopja ni več. Šolo so prenovili zunaj in znotraj in ji dozidali nov trakt s 4 učilnicami, s prostori za otroško varstvo, kuhmjo, telovadnico, sanitarijami in garderobami, zbornico in pisarno.
Čez noč so vsi prostori zaživeli in nihče več si ne more predstavljati, kako so učitelji in učenci lahko tako dolgo vzdržali v stavbi s štirimi normalnimi in eno zasilno učilnico — brez telovadnice, brez garderob in brez toplega udobja v mrzlih zimskih dneh.
Zdaj je vse drugače, pouk je samo dopoldne, izboljšali so prehrano, saj za šolarje in varovance otroškega vrtca kuhajo tudi kosila. V novi hiši so delo v krožkih na široko zastavili. Odprle so se možnosti za bogatejše kulturno življenje. Šolarji bodo imeli poslej vse prireditve pod lastno streho. Takoj na pomlad se bodo potrudili za dokončno ureditev okolice. Pripravljeni so sodelovati in jo olepšati z delom svojih rok.
Z 260 učenci vred se veseli lepše, prostornejše, svetlejše in sodobnejše šole sedemnajst vasi, kolikor jih zajema šolski okoliš. Zdaj ljudje spoznavajo, kako zelo je bil potreben vsak „da" na referendumu o samoprispevku.
Ta krajevna skupnost se bo za praznik brežiške občine postavila tudi z novimi prostori za pošto in avtomatsko telefonsko centralo, ki bo kraj hitreje povezala s svetom. Prebivalci so to leto veliko prispevali za asfalt na cesti Cerklje-Crešnjice-Hrastje in za asfaltno prevleko na delu ceste, ki pelje iz Cerkelj v Dolnjo Pirošico. Občani so sklenili zbrati 150 tisočakov za krajevne pridobitve, še enkrat tolikšno vsoto pa so jim obljubile delovne organizacije in krajevna skupnost. Tako bo letošnji 28. oktober predvsem praznik občanov tega območja, saj jim pomenijo nova šola, vrtec, pošta z avtomatsko telefonsko centralo in asfaltom na cestah uresničenje dolgoletnih načrtov za napredek krajevne skupnosti.
Vsak dan več spretnosti in več znanja. Kaj vse bomo še zgradili! Na sliki so učenci v novih prostorih osnovne šole v Cerkljah. (Foto: Baškovič)
oplunizemjeosnovamizvoja
Tudi ob letošnjem občinskem i prazniku, ki je obeležje trajne vezi i med NOB in graditvijo socialisti-: čne samoupravne družbe, bomo i ocenili dosežene uspehe, kritično j pokazali pomanjkljivosti in posku-; šali nakazati naloge za prihodnje j leto z namenom, da bi imela obči-\ na kot celota jasne razvojne cilje.
t	y
i	Ker	imamo že osnovne podatke	^
; o razvoju v tem letu, dograjeni pa ^
\ so tudi nekateri pomembni objek- ^
; ti, lahko trdimo, da je bilo enolet- ^
\ no obdobje med dvema prazni ko- ^
' ma uspešno. Dosedanja vztrajnost, ^
\ zavzetost in spoznanje, da si samo ^
; z delom lahko zagotovimo boljše £
\ življenje, so garancija, da bomo ^
\ tudi v bodoče složno in prizadevno ^
\ izgrajevali brežiško občino v trdno ^
\ samoupravno skupnost.
\ Vsem občanom čestitam za ^
\ občinski praznik v letu 1973 in jim ^
5 želim mnogo delovnih uspehov in ^
\ osebnega zadovoljstva v priho- ^
J	dnjem	letu.	^
VINKO JURKAS	\
predsednik občinske	^
skupščine Brežice	^
KJE SMO	j
\ Praznujemo. Pa ne samo zato, ^ £ ker se je po letu dni datum povrnil ^ ^ spet na 28. oktober. Praznujemo ^ £ kot lani, kot vsako leto, bi nemara ^ ^ rekli. Pa vendar ne kot lani!
^ Vsako praznovanje ima svojo ^ ^ vsebino, ki mu daje pravo vred- ^ ^ nost. Te pa ne more pomeniti sa- ^ ^ mo tradicija, temveč vedno znova ^ ^ vse delo, ki smo ga ljudje v občini ^ ^ in vsi, ki so nam pomagali od zu- £ ^ naj, vložili na vseh področjih, da bi ^ ^ se primaknili za celo leto bliže ^ ^ svojim ciljem.
^ Težko bi stvarno ovrednotili ^ ^ lastno delo, če bi ga primerjali kar ^ ^ z — nemara najvišjimi, pa vendar £ ^ premalo opredeljenimi cilji, ki jim ^ | ponavadi pravimo lepša, bogatejša, ^ ^ svobodnejša prihodnost. Sodobno, ^ ^ organizirano življenje terja od nas, ^ ^ da si takšno prihodnost načrtno ^ ^ ustvarjamo. Da si ciljev ne postav- ^ ^ ljamo v neki nedorečen čas, tem- ^ ^ več v povsem določena obdobja. ^ ^ In vsakokrat, kadar se odločimo za ^ | korak naprej, pretehtamo svoj \ 'a včeraj in svoj danes, da bi v jutri ^ ^ lahko stopili trdno in pogumno. ^ | Imamo nekaj ciljev, postavljenih £ £ v leto 1985. O njih bomo občani ^ ^ še v tem letu izrekli svoje mnenje. \ £ Imamo ugotovitve o svoji preteklo- ž
V	/
^ sti, o svojem sedanjem položaju. \ Kje smo in kam želimo? In koliko \ '/, smo ob letošnjem prazniku bliže ^ ^ ciljem, kot smo bili lani?
„Če je dovolj prostora in je voda topla, potem umivanje sploh ni več nadloga!' Posnetek je iz novega otroškega vrtca v Brežicah. (Foto: Baškovič)
Cesar ne zmore človek, opravi tehnika, in kadar tehnika odpove, je tu spet človek. Na sliki pogled v studio Radia Brežice.	(Foto:	Baškovič)
DOTJSHJSKI UST
Možnost za delo je, čeprav poglavitna, vendarle samo ena človekovih potreb. Poleg dela potrebuje človek stanovanje, varstvo za otroke, šolo, družbeno pomoč pri šolanju otrok pa zdravstveno varstvo in socialno varstvo in kulturo in šport. Veliko skrbi imamo kot družba! Potrebno se jih je lotevati načrtno, kajti možnosti za uresničevanje bodo omejene. Ravno zato tudi odločitev, da bi za Posavje izdelali socialni program, ki bo pokazal, kako moramo reševati človeške probleme. Da človeka — najbolj življenjske osnove razvoja — ne izgubimo. In da bomo šli z delom in dosežki v vsakem primeru naprej.
VEČ POVEDATI -VEČ IZVEDETI
Včasih premalo vemo o sebi, o dogajanjih v svoji sredi, od katerih je zelo odvisno naše življenje. Ne zanima nas prav posebno, včasih nam nihče ne pove. Vendar — izvedeti je naša dolžnost! Prav tako kot — povedati! Časopisi, radio — to je le del obveščanja, vendar je bil vse doslej prevečkrat edini vir.
„Informiranje je tisti pogoj, ki lahko, če ga ne bomo izpolnili, tudi popolnoma zruši delegatski sistem." (Lenart Šetinc v ustavni razpravi.)
Naša prihodnost ni zasnovana samo na tistih predvidevanjih, ki jih je možno izmeriti in zapisati s številkami. „Optimizem je bistvena osnova prihodnjega razvoja Posavja," trde strokovnjaki, ki se sicer veliko pogovarjajo v številkah.
Vsako leto se veliko ljudi spravi v jarke, da bi prišli do vodovodov, ali na ceste, da bi ostali povezani. In vsako leto se čemu odrečemo v korist prihodnosti: za šole, za vrtce, za zdravstveni dom! In vse to bi navsezadnje lahko vsako leto ovrednotili, sešteli in nato zapisali, da imamo za velike številke optimizma.
Stran uredila: J02ICA TEPPEY
Splošno livarstvo iz Dobove je lani zgradilo nove proizvodne prostore, sedaj pa gradi skladišče. Kolektiv priporoča svoje izdelke in čestita za praznik!
Program proslav in prireditev za praznik brežiške občine
ČETRTEK, 25. OKI UBRA:
ob 15. uri — Otvoritev prostorov nove pošte in ATC v Cerkljah ob Krki ob 16. uri - Otvoritev moderniziranih cestišč v Cerkljah ob Krki ob 17. uri — Telovadna akademija na osnovni šoli v Cerkljah ob Krki
PETEK, 26. OKTOBRA:
ob 16. uri - Otvoritev vodovoda na Dobenem
ob 16. uri — Svečana predaja motorne črpalke gasilskemu društvu Pečice ob 17. uri — Rokometni turnir članov na rokometnem igrišču v Brežicah ob 19. uri — ,.Mladina preizkuša svoje znanje“ v gasilskem domu Cerklje ob Krki
SOBOTA, 27. OKTOBRA:
ob 10. uri — Otvoritev komercialnih hlevov „Grude“ iz Ljubljane v Dobovi ob 11. uri - Otvoritev proizvodnih prostorov „Beti“ iz Metlike — obrat Dobova
ob 15. uri - Otvoritev novih prostorov otroškega vrtca v Brežicah ob 18. uri — Prvenstvena rokometna tekma II. zvezne lige za ženske med RK „Partizan“ Brežice in RK „Triko“ iz Bosanske Gradiške ob 19. uri — Svečana akademija v prostorih Prosvetnega doma v Brežicah združena s proslavo 10. obletnice RADIA Brežice
NEDELJA, 28. OKTOBRA:
ob 8. uri — Svečana razglasitev rezultatov delavskih športnih iger, podelitev prehodnih pokalov, plaket, diplom in priznanj ob 9. uri — Svečana seja splošnega zbora občine Brežice v Cerkljah ob Krki ob 10. uri — Javno zborovanje v Cerkljah ob Krki
ob 11. uri - Otvoritev adaptiranih in novozgrajenih prostorov osnovne šole Cerklje ob Krki
PONEDELJEK, 29. OKTOBRA:
ob 10. uri — Delovno srečanje predstavnikov slovenskih lokalnih radijskih postaj v Brežicah ob 12. uri — Otvoritev ATC Bizeljsko
Sl. 43 (1230) - 25. oktobra 1073
„V majhnih krajih ponavadi ljudje vedo o vsem vse. Prepričan sem, da so vam dobro znani problemi, s katerimi se je Kovinska galanterija srečevala doslej. Prav zato, ker te probleme poznate, pa vem, da boste vsi dejavniki v kraju priskočili kolektivu na pomoč. Res ne vem, zakaj bi morali biti najbolj zaskrbljeni sedaj, ko so najtežji časi za nami. Zagotavljam, da bo Kooperativa izpolnila vse svoje obveze do te organizacije," je dejal direktor Kooperative Garešnica septembra 1973. Na sliki: delavec v kovinski galanteriji na Bizeljskem (Foto: Baškovič)
(Nadaljevanje z 9. strani)
razvoj, ki bo omogočil delavcu boljši kos kruha jutri". (Rudi Šimec, predsednik občinske skupščine Nova Gorica ob podpisu pogodbe o združitvi.)
DVA MOČNEJŠA KOT EDEN
Vse bolj postaja očitno, da (o)stati sam ne pomeni nujno samostojnosti.
V	letošnjem letu sta se združila obrat Slovenija vina iz Brežic in Kmetijska zadruga Bizeljsko (v eno TOZD), Kovinska galanterija Bizeljsko s Kooperativo Garešnica, na isti poti sta domači trgovski podjetji Krka in Ljudska potrošnja. O povezavi s Slovenijalesom — Tovarno pohištva Brežice
—	razmišlja Dekorles. Vsako leto uresničimo del programa integracij, ki smo ga sprejeli 1970. leta.
MOŽNOST MORA SPODBUJATI
„Pri opredeljevanju za nosilce prihodnjega razvoja je potrebna skrajna elastičnost: odločiti se je treba za področja, ki jih bomo razvijali, in se potem vprašati, kdo je najsposobnejši, da prevzame vodilno vlogo v razvoju območja. Možnosti pa morajo biti vsem enako odprta!" (Iz razprave o dolgoročnem razvojnem konceptu Posavja.)
Odprta možnost pomeni spodbudo, ne samo delovnim organizacijam, slehernemu človeku.
„Trdim, da v tej družbi kmetje še vedno nismo izenačeni z delavci. .." (A. Vinetič v razpravi o akcijskem programu kmetijstva.)
•	V resolucijo o družbeno gospodarskem razvoju občine za letošnje leto smo zapisali:" Zavedati se moramo, da je proces preobrazbe kmetijstva tudi družbeni problem tako v zasebnem kot v družbenem sektorju in tako terja največjo pozornost, pa tudi odgovornost."
„Zmanjšanje števila ljudi v kmetijstvu pomeni istočasno tudi zajezitev gospodarskega izseljevanja. Zato so nujni premiki prav na tem področju." (Miloš Poljanšek v razpravi o dolgoročnem razvojnem konceptu Posavja.)
Vidni so prvi rezultati kooperacije. Agraria nadaljuje sodelovanje z zasebnimi proizvajalci, ki se preusmerjajo. V okviru Slovenija vina poteka načrtna obnova vinoara-dov .. ."
ČLOVEK JE PRVI
V desetih letih 1600 oddaj
Štirikrat na teden se oglasi Radio Brežice
Jubileji nas silijo, da se ozremo nazaj in ovrednotimo to, kar smo ustvarili. Veliko preprostejše je, če lahko pokažemo na tovarno, na ceste ali mostove, kot pa če moramo ocenjevati manj otipljive stvari. In kaj je bolj neoprijemljivo kot besede, izgovorjene v eter? Prisluhnemo jim, jih pozabimo in že v naslednjem trenutku pričakujemo novo, aktualnejše sporočilo.
In tako živi z nami iz dneva v dan tudi radijska postaja Brežice, rojena za občinski praznik pred desetimi leti. Na pomoč moramo poklicati številke, da bomo laže izmerili opravljeno delo: 1600 oddaj v desetih letih, to je že uspeh!
Ledino so zaorali postopoma, najprej z eno, potem z dvema oddajama na teden, pozneje pa so prešli že na štiri oddaje. Leta 1964 so imeli 230 ur lastnega programa, lani že 561. Razmerje med govornim in glasbenim programom je bilo 42 proti 58, čistega informativnega sporeda pa so imeli nekaj nad 30 odst. V prvem desetletju obstoja je Radio Brežice imel 4300 ur lokalnega programa. Predstava bo
nazornejša, če povemo, da je to 180 dni neprekinjenega oddajanja podnevi in ponoči.
Hkrati s količino je rasla tudi vsebinska vrednost programa. V sporedu so se razen poročil vedno pogosteje pojavljale reportaže, komentarji, razgovori, magnetofonski zapisi in neposredni prenosi dogodkov. Dvoje anket med poslušalci je potrdilo, da je uredništvo na pravi poti. Občane so prite- * gnile predvsem nekatere stalne rubrike, serija obiskov krajevnih skupnosti, reportaže, športni komentarji in tudi glasbene oddaje. Radio Brežice je zadnje čase navezal nase poslušalce iz sosednje krške občine, ki jim zdaj odmerja že dobro četrtino programa. Tako povezuje obe občini. Prisoten je pri vseh dogodkih, še posebej pa se je doslej izkazal pri akcijah, kot so bili na primer referendumi za samoprispevek v obeh občinah.
Lokalna radijska postaja se torej uveljavlja kot sestavni del samoupravnega sistema. Pomembna ni le kot informativno sredstvo, ampak tudi kot soustvarjalec javnega mnenja, saj je dobro informiranje bistveni element političnega dela.
Vrtec za 4,5 milijona din
Lepo je biti mlad v tako prikupnem domu
V	skrbi za otroke se kaže humanost družbe. Prišli smo tako daleč, da nam ni žal seči v žep, če gre za mladi rod. Samo desetletje se ozrimo nazaj, v čas, ko so imeli skromen vrtec edinole v Brežicah, pa še tega v najbolj vlažni in mrzli zgradbi v mestu. Danes imajo varstvo predšolskih otrok že tudi v Dobovi, v Artičah in Cerkljah, v Brežicah pa bo v soboto slovesno odprta nova varstvena ustanova za 170 otrok.
Komaj pred šestimi leti je dobilo mesto oddelek vrtca za otroke od 3. do 4. leta starosti v stanovanjskem bloku na cesti 21. maja. Lani so od tam preselili malčke v staro šolo, kjer sta imela prostor dva oddelka. Prvič je bilo v varstvu 105 otrok, a še kljub
temu so jih morali odklanjati. Šele ob letošnjem junijskem vpisu so ustregli f vsem željam staršev. Sprejeli so tudi 24 dveletnih malčkov in tako ustregli zaposlenim materam.
Do zdaj se je v vrtcu nabralo že 48 novih prošenj za sprejem. Upoštevali jih bodo prihodnje leto. To pa že daje misliti, da bo za vrtec kmalu več kandidatov, kot je na voljo prostora. Seveda pa v nujnih primerih varstva ne bodo odrekli. Varovanci so deležni udobja, ki ga do zdaj niso poznali. Na toplem so, prav nič jih ne utesnjuje, edinole igrišče pogrešajo. Pa vzgojiteljic manjka, ker zanje nimajo dovolj stanovanj. Torej bo treba misliti v načrtih za varstvo tudi na te stvari.
Vzpon Agrarie Brežice, proizvodnega in trgovskega podjetja s pravico izvoznega in uvoznega poslovanja, se je začel po 1960. letu. Z združenimi močmi in sredstvi, z novimi programi in prizadevnostjo celotnega kolektiva je delovna organizacija dosegla velik napredek. Večina obratov, sedaj TOZD, se je gospodarsko okrepila. Uveljavili sta se kmetijski posestvi Globoko in Trnje, njive na Čatežu pa so spremenili v rastlinjake za vrtnarijo. Na nekdanji gmajni so zrasli objekti kmetijskega posestva Cerklje. Mnoga negospodarsko izkoriščena zemljišča so po zaslugi razvojnih programov Agrarie Brežice usposobili za kmetijstvo. Tako je cerkljanska gmajna spremenjena v polja, na čateški gmajni je vzoren nasad breskev, zamočvirjeni travniki, ki se razprostirajo skoraj dva kilometra od Globokega proti Cundrovcu in Bukoškiv Pa so zdaj izsušeni in spremenjeni v njive.
V	tem času je bilo zgrajeno centralno skladišče s polnilnico pijač exorado, mehanična delavnica, povečali in tehnično izpopolnili so klavnico ter uredili prodajalne mesa ter druge trgovine. Na novo so odprli skladišča cvetja v Ljubljani, v Mariboru, CeljLL in Zagrebu, cvetličarne pa so uredili v Brežicah, Krškem, Trebnjem, Grosupljem in Dravogradu.
Agraria Brežice se je uveljavila kot pomembna proizvajalka mesa, valilnih in konzumnih jajc, sadja, hmelja in predvsem cvetja. Organizirano ima prodajo cvetja in okrasnega rastlinja.
V	zadnjem obdobju izdeluje tudi brezalkoholne pijače exco-rado.
Ob večanju podjetniške dejavnosti se izboljšuje tudi tehnična usposobljenost in veča število zaposlenih, ki je v minulih dveh letih poraslo od 280 na
380. Večino kmetijskih del opravijo stroji in zadnje čase strojno obirajo tudi hmelj, koruzo pa pospravljajo s kombajni.
SADOVNJAKI, DO KODER BO SEGLO OKO
Čeravno podjetje vsako leto preseneča z novostmi, zaposleni pri Agrarii ne mirujejo, temveč snujejo nove obsežne programe za razširitev dejavnosti v naslednjih letih. Na prvem mestu je vreden omembe program za izboljšavo kmetijskih zemljišč in izkoriščanje teh z gojenjem takih kmetijskih rastlin, ki dajejo velike pridelke in veliko vrednost na površinsko enoto. V tekočem letu so na tak način že zasadili večje površine s hmeljem. Hmeljevi nasadi obsegajo sedaj nad 30 hektarov zemljišč.
Površine sadovnjakov bo
Agraria v naslednjih štirih letih povečala od sedanjih 22 na več kot 100 hektarov. Dosedanji pridelek 26 do 30 vagonov na hektar se bo povečal na 200 vagonov in več. Skladno s programom bodo že prihodnje leto zasadili 17 hektarov novih površin s hruškami in breskvami.
Število konzumnih jajc s perutninarskega obrata bodo povečali od sedanjih štirih oziroma šestih milijonov na petnajst milijonov. Nesnice bodo nastanili v 16 hlevih, ki jih bodo preuredili za perutnino. Goved bodo pitali okoli 500 glav na leto.
Vsi ti načrti zahtevajo tudi velike naložbe. Za organizacijo pravkar naštete proizvodnje bo Agraria potrebovala okoli štiri milijarde starih dinarjev. Člani kolektiva niso prav nič pesimistični. Dosedanji uspehi in izkušnje jim zagotavljajo, da bodo z enako zavzetostjo tudi v prihodnje lahko uresničili svoje programe.
„KOPERACIJA,, ZDRUŽUJE KMETE
Tudi TOZD „Kooperacija" je imela v zadnjih letih pomembne uspehe pri sodelovanju s kmeti, pri pospeševalni službi, hranil-no-kreditnem poslovanju in kooperacijski proizvodnji.
Kooperacija združuje tisoč kmetov. Predvsem se je poveča-
lo	pridobivanje mleka. V zadnjih štirih letih je količina odkupljenega mleka narasla od
800 tisoč na tri milijone litrov na leto. Kooperanti spitajo na leto po 600 telet in 150 mladih goved.
Pomembni so tudi uspehi pri selekciji goveje živine. V molzno kontrolo je vključenih 1600 plemenic. Slabše živali izločajo, kooperantom pa posredujejo in kreditirajo nakup rodovniških živali. Pred leti so nakupili 120 rodovniških krav in brejih telic z drugih območij.
Pravilno in polno gnojenje z umetnimi gnojili je pri kooperantih povečalo in izboljšalo pridelek osnovne krme, kar se kaže na povečani mlečnosti. Na območju vasi Črnec, Za kot in Bukošek se že razvija središče za sivorjavo govedo. Rejci rodovniških živali prodajajo ple-menice preko TOZD „Kooperacija," kjer strokovna služba živali oceni. V kooperaciji so kmetje zasadili tudi 15 hektarov črnega ribeza, 4 hektare jagod in nekaj poskusnih nasadov leske in malin.
S kreditiranjem z nasveti za polno gnojenje travniških in njivskih površin, z uvajanjem pašno-košnega sistema, z dosu-ševanjem, vpeljevanjem štiri-strojnih linij za pridelovanje koruze in več manjših linij za pridelovanje krme ter z ustanovitvijo nekaj kmečkih skupnosti za sadjarstvo in živinorejo je dosegla lepe uspehe pospeševalna služba. Organizirala je tekmovanje za pridelovalce koruze ter izpeljala sortne poizkuse s sedmimi novimi sortami hibri-
AGRARIA BREŽICE DANES IM JUTRI ®
Čez štiri leta sto hektarov novih sadovnjakov - Na čateški vrtnariji bodo razširili rastlinjake še za pet hektarov - Na leto bodo v njih pridelali 1250 ton kumar in paradižnika - Kokoši bodo v 16 hlevih znesle letno po 15 milijonov jajc - Kooperanti bodo pridelovali velike količine krompirja in povečali nasade jablan, hrušk, ribeza, malin in jagod - Na leto bodo oddali po 4 milijone litrov mleka
Sami repi. Petsto jih boste našteli, če obiščete živinorejski obrat Agrarie.
Koruzo za živinsko krmo Agraria sama prideluje. Pospravljajo jo s kombajnom, ki opravi vse delo na njivi. Zrnje sproti nalaga na traktor, ki ga odvaža v silos. (Foto: Jožica Teppey)
Samo v svojih nasadih bo Agraria povečala pridelek od 30 vagonov na 200 vagonov v kooperaciji pa na 80 vagonov.
dne koruze na desetih mestih. Nekatere nove sorte SK hibridov so pokazale tudi do 30 odstotkov večje pridelke od dosedanjih.
Hranilno-kreditna dejavnost se razvija kot pomemben dejavnik pri razvoju zasebnega kmetijstva. Z združevanjem sredstev kmetov kooperantov, hranilnice in dodatnih sredstev banke ter republike so doslej financirali preusmeritev 32 kmetij. Razen tega so namenili veliko naložb za stroje, plemensko živino, kmetijske gradnje, nasade in umetna gnojila. Samo za letos je predvidenih v predračunu za 50 milijonov starih dinarjev naložb, od tega polovico iz kreditov.
SPECIALIZIRANE KMETIJE
TOZD „Kooperacija" bo v prihodnje razvijala predvsem specializirane kmetije. Planira jih 140. Odkup mleka se bo v naslednjih letih povečal na 4 milijone litrov. Kooperanti bodo spitali na leto po tisoč telet in 400 goved. Pitanje bodo razširili tudi na prašiče.
Večletno sodelovanje s tovarno za predelavo krompirja v Mirni na Dolenjskem bo omogočilo zasaditev večjih površin s krompirjem. Tako se bo kooperacija razširila tudi na predelovanje krompirja. Strojnim skupnostim za pridelovanje krompirja bodo dajali kredite za celotne strojne linije in kombajne. Predvidevajo, da bodo dali posojila
za nakup dvanajstih traktorjev, sedmih kompletnih linij za pridelovanje krompirja in petih kombajnov za spravilo. V tem primeru bi pridelali v kooperaciji okoli dva tisoč ton krompirja na leto.
Brežiško območje ima tudi odlične naravne možnosti za sadjarstvo in za gojenje jagodičevja. Leta 1974 bodo v kooperaciji zasadili štiri hektarje intenzivnih nasadov jablan in hrušk. V naslednjih šestih letih nameravajo nasade jablan in hrušk v kooperaciji povečati na 39 hektarov in tako pridelati nad 80 vagonov kakovostnega sadja na leto.
V	tem obdobju bodo zasadili v kooperaciji še 15 hektarov ribeza in 15 hektarov malin. Nasade jagod bodo od sedanjih 4 hektarov povečali na 30 hektarov in tako pridelali na leto več kot tristo ton sadežev. Posaditi nameravajo še pritlične češnje na petih hektarih. To bodo poizkusni nasadi.
Za uresničevanje teh načrtov čaka kolektiv TOZD „Kooperacija" veliko trdega dela. Zaposleni se tega zavedajo, vendar imajo pred očmi tudi to, da bo izpolnitev njihovih načrtov pomembno vplivala na delež Agrarie pri ustvarjanju narodnega dohodka v občini, predvsem pa na dvig življenjske ravni na podeželju, da mladim ljudem ne bo treba iskati kruha v tujini. Kolektiv računa na družbeno pomoč pri kreditih in financiranju pospeševalne službe.
Čez dve leti bodo rastlinjaki na Čatežu še obsežnejši. Razširili jih bodo za pet hektarov. Na novih površinah ne bodo gojili cvetja, ampak kumare in paradižnik. Na leto bodo v njih pridelali 1250 ton vrtnin. (Foto: Jožica Teppey)
JEKLENE KONSTRUKCIJE IN OPREMA
Dobro leto za kolektiv Obrtnega kovinarskega podjetja Iz Dobove - Ogromne tovarniške hale so delo njihovih rok - Komaj dohajajo naročila
Izdelovanje jeklenih konstrukcij za vse vrste industrijskih in drugih objektov ostaja še naprej najvažnejša dejavnost 85-član-skega kolektiva OBRTNEGA
KOVINARSKEGA PODJETJA iz DOBOVE. Razen tega izdelujejo kovinarji iz Dobove tudi industrijska kovinska harmonika vrata, okna za industrijske objekte in podobno.
Preteklo leto so delali pri rekonstrukciji tovarne papirja v Količevem, pri gradnji prodajnega skladišča Slovenijalesa v Celju, višji upravni šoli v Ljubljani, osnovni šoli v Zalogu, sedaj pa delajo kovinske konstrukcije za proizvodni obrat v Inlesa v Ribnici, za proizvodne in skladiščne prostore Tovarne pohištva v Brežicah in v drugih krajih po vsej Sloveniji.
Naročil imajo dovolj in vseh niti sprejeti ne morejo. Takoj bi
zaposlili še najmanj 10 kvalificiranih in prav toliko priučenih kovinarjev, pa jih ne morejo dobiti, čeprav so povečali osebne dohodke in nadomestila za delo na terenu. Podjetje daje možnost zaslužka tudi z akordnim delom v popoldanskem času. Tudi vajencev za svojo stroko že nekaj let ne morejo dobiti.
Delovne prostore v Dobovi nameravajo urediti in so zato zaprosili za kredit. Uredili bodo instalacije, centralno ogrevanje in pročelja poslopij.
Kolektiv Obrtnega kovinarskega podjetja iz Dobove čestita občanom in kolektivom za praznik občine!
ŠEŠIR ODPIRA OBRAT V STARI VASI
Škofja loka
V nekdanjem šolskem poslopju v Stari vasi bo odslej obrat tovarne ŠEŠIR iz Škofje Loke, kjer bodo izdelovali otroška pokrivala. (Foto: M. Vesel)
Tovarna klobukov ŠEŠIR iz Škofje Loke je znana slehernemu občanu. Podjetje se je specializiralo za proizvodnjo vseh vrst pokrival za moške, ženske in otroke. Kolektiv tudi izvaža.
saj proda na tujem tržišču četrtino izdelkov. Izdelki z oznako PICCADILLY so kvalitetni in izdelani po zadnji modi ter priljubljeni med potrošniki.
Ker želi kolektiv škofjeloške tovarne še bolj zadovoljiti potrebe tržišča, se je odločil obseg dela povečati z izdelovanjem pokrival iz različnega tekstilnega blaga. Prav zato se je odločil odpreti svoj obrat v Stari vasi pri Bizeljskem, ki bo specializiran za izdelavo otroških pokrival. Sedaj obnavljajo opuščeno šolsko poslopje, v katerem bodo lepo urejeni delovni prostori in kjer bo dobila zaposlitev prva skupina občanov z Bizeljskega.
Kolektiv tovarne klobukov ŠEŠIR iz Škofje Loke priporoča svoje izdelke, ki nosijo znak PICCADILLY, in hkrati čestita občanom brežiške občine za praznik.
C
USPEH V PRVEM LETU POSLOVANJA
Okrasno grmičevje v drevesnici Rimž pri Raki. (Foto: M. Vesel)
OKRASNE SADIKE IN UREJANJE OKOLJA
V zadnjem letu se je Gozdno gospodarstvo Brežice začelo ukvarjati z novo dejavnostjo: proizvodnjo in prodajo okrasnega drevja in grmičevja ter urejanjem okolja. Tovrstne dejavnosti doslej v tem delu Slovenije ni bilo. Lastniki hiš in vodstva podjetij, ki so želeli urediti okolico poslopij, so le s težavo dobili strokovnjake za to dejavnost, po sadike pa so morali v oddaljene kraje. Urejanje okolja, v katerem živimo, je bilo torej prepuščeno iznajdljivosti posameznikov.
Da bi prispevali k tej dejavnosti, je Gozdno gospodarstvo Brežice že pred nekaj leti, sicer v skromnem obsegu, pričelo v lastni drevesnici proizvodnjo okrasnih vrst drevesc in grmičevja. Zanimanje, ki so ga pokazali ljubitelji urejenega okolja, je spodbudilo vodstvo podjetja, da
je dejavnost še pospešilo.
V drevesnici RIMŠ pri Raki, kjer so prej gojili le nekaj vrst sadik za pogozdovanje, lahko sedaj izbirate med več desetinami vrst drevesc in grmičevja. Tu lahko dobite marsikaj, kar si
želite v svojem vrtu: srebrno smreko, omoriko, kriptomerijo, thujo, ciprese, razne grmovne vrste brinja, sadike za žive meje in drugo.
Ker je proizvodnja sadik od semena ali potaknjencev do velikosti, primerne za prodajo, dolgotrajna, so uvozili 40 vrst sadik iz Holandije. To so dve-do tri-letne sadike. Nekaj teh sadik je že naprodaj, nekatere pa morajo še doraščati v drevesnici. Poleg tega imajo za presaditev v drevesnico pripravljenih nekaj tisoč potaknjencev lastne proizvodnje.
Razen okrasnih vrst sadik, ki
so večina tujega izvora, pa pripravljajo tudi proizvodnjo domačih vrst grmičevja in drevja, primernega za ureditev okolic novozgrajenih cest in drugih objektov, kjer tuje vrste ne bi uspevale.
Gozdno gospodarstvo	iz
Brežic pa je hkrati organiziralo obrat, ki bo po naročilu urejal okolico pri vseh novih gradnjah, urejal parke, zelenice in podobno. Dela bodo opravljali po načrtih in željah naročnika, pripravljali pa bodo tudi načrte * in projekte za ta dela. Podjetje ima sodelavce za to dejavnost na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, oddelku za urejanje krajine.
Hitro razvijajoča se Dolenjska je tako dejavnost potrebovala, saj je urejeno okolje stanovanjskih naselij, tovarn, šol in drugih objektov še kako |K>-membno za normalno življenje.
Kovinarji iz Dobove nameščajo jekleno konstrukcijo za nove prostore tovarne pohištva v Brežicah.(Foto: M. Vesel)
MOTEL PETROL
ČATEŽ OB SAVI
Kolektiv motela PETROL na Čatežu pri Brežicah ima za seboj prvo leto obratovanja. V tem obdobju se je sodobno urejeni gostinski lokal že močno uveljavil, namenjen pa je predvsem prehodnim gostom. Motel ima restavracijo z 250 sedeži, poleti pa na terasi z lepim razgledom na Brežice, Posotelje in Hrvaško Zagorje še 250 sedežev. Za posebne priložnosti imajo na voljo sobo z 20 sedeži in aperitivno sobo s prav toliko sedeži. Za poslovne sestanke in proslave imajo banke-
tno sobo s 35 sedeži. V pritličju je snack-bar in v njem lahko postrežejo blizu 200 gostov hkrati. V motelu je 40 ležišč v moderno opremljenih dvoposteljnih sobah. Omeniti je vredno še velik parkirni prostor za 200 osebnih avtomobilov in 30 avtobusov. Kuhinja je najsodobneje opremljena, v njej pa lahko visoko kvalificiran kader vsak čas pripravi najrazličnejše jedi in kulinarične posebnosti. Tudi strežno osebje opravlja svoje delo prizadevno in vestno. Cene so zmerne.
V	sezoni je primanjkovalo prenočišč. Čeprav imajo pri zasebnikih rezerviranih 30 ležišč, bi imeli še veliko več prometa, če bi imeli več postelj. Odločili so se, da bodo za motelske garaže predvidene prostore preuredili v sobe in pridobili 24 ležišč. Ker tudi to ne bo zadostovalo, nameravajo
trakt s sobami dvigniti za eno nadstropje in urediti še 50 ležišč.
Kot smo že omenili, obiskujejo motel največ prehodni gostje. Kar 75 odst. nočitev odpade na inozemce; največ je Nemcev, zatem Italijanov, Francozov in drugih.
Kolektiv motela PETROL na Čatežu šteje že 110 zaposlenih in 30 vajencev obeh gostinskih poklicev. Kolektiv je sedaj še samostojna delovna organizacija, od novega leta naprej pa bo temeljna organizacija združenega dela v okviru trgovskega podjetja PETROL. TOZD GOSTINSTVO bo predvidoma združevala vse dosedanje gostinske enote pri Petrolu. O tem je sklepala tudi že delovna skupnost motela na Čatežu.
Kolektiv želi občanom in vsem gostom veselo praznovanje občinskega praznika.
Pogled na motel PETROL na Čatežu pri Brežicah, ki je eden najsodobnejših gostinskih objektov na Dolenjskem. (Foto: M. Vesel)
( te. ODSLEJ V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH A* ]
jejo ženske bluze, spalne srajce, kombineže in drugo. V novem prostoru je še krojilnica, kontrola kvalitete, pakirnica in prostor za vzdrževalce strojev.
V	prizidku so tudi novi prostori za vodstvo obrata.
V	starih prostorih je delalo blizu 100, v novih pa je sedaj 128 zaposlenih in 22 vajenk. Ko bosta stekli dve popolni izmeni, bo imelo zaposlitev blizu 200 ljudi. Največ zaposlenih je iz Dobove, prihajajo pa tudi iz okoliških krajev in bližnje Hrvaške. V obratu sami organizirajo priučevanje za in-
terno kvalifikacijo.
Stare prostore sedaj preureju-jejo in bodo uredili menzo, skladišče, garderobo, bolniško sobo, sanitarije in podobno. Za novo gradnjo in celotno ureditev prostorov so porabili okoli 6,5 milijona dinarjev.
Metliška tovarna BETI je leta 1964 odprla v Dobovi svoj obrat. Delovne prostore so uredili v starem poslopju. Obrat so širili, kolikor se je to dalo, saj je zanimanje za delo v tem kraju veliko. Ker se pa v nemogočih delovnih pogojih ni dalo več dobro delati, je kolektiv začel misliti na nove prostore.
Leta 1971 so se začele priprave, minulo zimo pa že gradnja. V novi, svetli in moderno urejeni proizvodni hali je blizu 1000 kvadratnih metrov delovne površine. V njej so uredili dva tekoča trakova, kjer izdelu-
no pa mladinska in sindikat. Omenimo naj akcijo sindikata za zbiranje lončnic za okrasitev prostorov, zbiranje pomoči za poplavljence in obisk bolnih sodelavcev.
Ko bpdo sprejeti samoupravni sporazumi v tovarni BETI, bo dobovski obrat posloval kot samostojna TOZD.
Nove proizvodne prostore in preurejene stare bodo svečano izročili namenu za letošnji praznik občine Brežice. Kolektiv BETI čestita občanom brežiške občine za praznik!
Sicer pa je obrat BETI v Dobovi pomembna pridobitev za Dobovo in brežiško občino, kjer še vedno primanjkuje delovnih mest za ženske. V do-bovskem kolektivu BETI so delavne vse organizacije, poseb-
Pogled na prostore BETI v Dobovi. (Foto: M. Vesel)
V	novih delovnih prostorih v Dobovi je delo organizirano po sodobni tehnologiji. (Foto: M. Vesel)
Kmetijski stroji iz Brežic
V CATESKIH TOPLICAH GRADIJO
imeli moderne čistilne naprave. Nove štiri bazene gradijo v podaljšku sedanjega olimpijskega bazena. Nared bodo do 20. aprila prihodnjega leta in za majske praznike pričakujejo že prve kopalce.
Do 10. maja 1973 pa bo zgrajeno tudi novo poslopje, v katerem bo 7-stezno avtomatsko kegljišče, mini casino, dve točilnici, prostor za biljard in drugi potrebni prostori. Za zgraditev naštetih objektov bodo porabili 11 milijonov dinarjev.
V	naslednji etapi gradnje bodo ves kopališki kompleks uredili z novim vhodom in blagajnami, garderobami in slačil-
nicami ter sanitarijami.
Največja naložba v Čateških Toplicah bo sledila z gradnjo novega hotela A kategorije s 500 ležišči in z vsemi pripomočki ter bazenom za sodobno vodno terapijo. S tem objektom bodo Toplice postale pravi turistični velikan.
Sicer pa so imeli letos v Čate-ških Toplicah kar lep promet. V prvih 9 mesecih so zabeležili 48.091 nočitev, kar je blizu 2000 več kot lani v istem obdobju. Porast je pri tujcih, saj jih je bilo kar 20 odst. več kot lani.
Kolektiv zdravilišča Čateške Toplice čestita kolektivom in vsem občanom za praznik občine!
obratna sredstva je namenila 2,8 milijona din, trenutna investicija za skladišča in lakirnico pa jo bo veljala poldrugi milijon dinarjev.
Brez skladišča obrat ne bo mogel dolgo vzdržati. Trenutno je v delu 1200 strojev. Samo za eno pošiljko potrebujejo en hektar zemljišča. Začasno vozijo stroje v staro dobovsko livarno in v Mokrice, do zime pa upajo, da bodo imeli zanje več strehe doma.
stroje. V programu imajo sadilec in stroj za izkopavanje krompirja. Za letos predvidevajo, da bodo izdelali 4 tisoč strojev in priključkov. Ko se bo začela redna proizvodnja, bodo številke še bolj obetavne.
zdravilišče
Čalotthe
toplico
k. ČATEŽ
Prvega oktobra letos je Agrotehnika iz Ljubljane ustanovila v Brežicah obrat za proizvodnjo kmetijske mehanizacije v izgradnji. Poskusna proizvodnja je že stekla in do konca leta se bo njena vrednost približala desetim milijonom dinarjev.
V	novem obratu s sedežem v zgradbi bivšega Posavja izdelujejo trosilnike za umetni gnoj, dele za kosilnice, traktorske kabine, kosilnice za parke in kultivatorje, pozneje pa bodo proizvodnjo razširili še na druge
V	obratu za izdelovanje kmetijske mehanizacije je Agrotehnika doslej zaposlila 50 ljudi. Za odkup delavnic in ureditev dvorišča je izdala en milijon dinarjev, za strojno opremo in
V	Čateških Toplicah so zače-
li	uresničevati program razvoja, ki ga imajo pripravljenega že nekaj let. Pionirjevi gradbinci so že zasadili lopate pri gradnji prvih novih objektov. To sta dva bazena v velikosti 30 x 25 metrov in dva otročja bazena v velikosti 10 x 10 metrov. Od velikih bazenov bo eden za neplavalce, vsi novi pa bodo
agrotehnika
V	novem brežiškem obratu AGROTEHNIKE izdelujejo serijsko kmetijsko mehanizacijo. Na sliki vidimo posipalnik za umetna gnojila. (Foto: M. Vesel)
V	Čateških Toplicah so začeli graditi nove bazene in poslopje za kegljišče ter gostinske prostore. (Foto: M. Vesel)
Stanovanjsko in komunalno podjetji
BREŽICE
OBČANOM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
AGROSERViS BREŽICE
Obrat Agrotehnike Ljubljana
Popravljamo avtomobile in kmetijsko mehanizacijo. Za praznik čestitamo!
ZA POTROŠNIKE BO SKRBELO »POSAVJE))
Kolektiv Tovarne pohištva v Brežicah se je letos zagrizel v rekonstrukcijo.
Vrednost investicij cenijo na 15 oziroma 16 milijonov dinarjev. V tej vsoti predvidevajo 4,5 milijona dinarjev za opremo, 4 milijone za objekte, ostalo pa za obratna sredstva. Podjetje je tokrat prvič prisotno s 70-odstotno udeležbo lastnih sredstev. Tovarna bo z drugo etapo rekonstrukcije zaokrožila tehnologijo in se povzpela med največje proizvajalce spalnic. V letu 1974 jih napoveduje 16 tisoč, leto dni pozneje pa nas bo prese-
l	netila že s Številko 20 tisoč^
{ POGUM 0 PRAVEM ČASU VELIKO VELJ/Tl
Vsa rekonstrukcija je usmerjena tako, da bi se 90 odstotkov sredstev, vloženih avgusta letos, začelo aktivirati že januarja 1974. Naložbe v sodobnejšo tehnologijo zmanjšujejo obseg fizičnega dela in hkrati omogočajo delavcem višji standard.
In kaj pravi direktor Franc
Puhner o letošnjem poslovanju?
„Bili smo izpostavljeni vsem možnim vetrovom, od devalvacije do zamrznitve OD in zvišanja cen reprodukcijskega materiala. Vse te stvari so zmanjšale predvideni dohodek kolektiva za 2,6 milijona dinarjev. Najbolj sta nas prizadela devalvacija dolarja in sedanji drseči tečaj dinarja do dolarja. To pa predvsem zaradi tega, ker smo spričo zastoja na domačem trgu izvažali več na konvertibilna območja. Resno smo že razmi-
šljali, če naj s tem prenehamo ali naj še naprej plačujemo davek zato, da bomo obdržali tuje kupce.
V	RESNIH DVOMIH
Tako smo bili v prvem tromesečju primorani pretehtati vse pluse in minuse, nakar smo zaradi izvoza znižali finančni plan od 80 na 75 milijonov. Odločili smo se tudi za umirjeno rast osebnih dohodkov, za tako, ki bo odsevala produktivnost.
V	devetih mesecih smo dosegli za 40 odst. večjo proizvodnjo. Na povečanje je vplivala sprememba programa hkrati z novo tehnologijo in zmogljovo-stmi strojne opreme. Osebni dohodki so porasli samo za 16 odst. Krizo smo prebrodili tako, da smo več ustvarili in si na ta način zagotovili kruh za leto 1974.
Pogum in prisotnost duha, ki ju je kolektiv pokazal v kritičnem obdobju letos, izvirata iz drugačnega gledanja na jutrišnji dan, kot smo bili vajeni prejšnje
čase. To je zagotovilo, da se naši delavci ne bodo ustrašili stabilizacijskih ukrepov, za katere ta hip še ne vemo."
PASO LE IMELI PRAV
Druga etapa investicije gre h koncu. Objekti morajo biti zaključeni do 29. novembra, opremljeni pa v januarju 1974. Kolektiv se zaveda velikih na- * log, ki ga čakajo po Novem letu. Finančni plan je zasnovan na 100 milijonih dinarjev, proizvodna zmogljivost pa bo
16.000	spalnic.
Tovarna pohištva v Brežicah gradi nove proizvodne in skladiščne prostore. (Foto: M. Vesel)
Serijska proizvodnja pohištvenih elementov, namenjenih za izvoz. (Foto: M. Vesel)
ZADNJA VEST
Kolektiva obeh podjetij sta 22. oktobra 1973 izglasovala združitev.
V	Brežicah poslujeta dve trgovski podjetji:	LJUDSKA
POTROŠNJA od leta 1951 in KRKA od leta 1954. Medtem ko se prvo ves čas bavi s prodajo na drobno, se je drugo v začetku bavilo s prodajo na veliko, od leta 1959 pa tudi na drobno. Obe trgovski podjetji
sta si ves čas prizadevali svojo dejavnost razširiti in nuditi potrošnikom veliko izbiro blaga. KRKA ima 3 skladišča za prodajo na veliko in 21 poslovalnic, LJUDSKA POTROŠNJA pa 17 prodajaln, od leta 1970 pa tudi gostinsko enoto s hotelom TURIST v Brežicah.
Poslovanje obeh trgovskih podjetij je bilo vsa leta uspešno in sta v času, ko je bila večja možnost za investiranje, preuredili vse svoje prodajalne in zgradili veliko novih.
Ker kolektiva podjetij ugotavljata, da je kupna moč v Brežicah vsak dan večja — v občini se zadnja leta odpirajo številna nova delovna mesta — in da se kupna moč odliva v druge kraje, največ pa v Zagreb, se že dlje časa pripravljata na združitev, saj ekonomski pokazovalci kažejo koristnost take odločitve.
Ponovna akcija za združitev se je začela v obeh kolektivih. Izbrali so skupno komisijo, ki je pripravila osnutek sporazuma.
ŽIVINA IN MESO IZ DOBOVE
Dejavnost zunanjetrgovinskega podjetja GRUDA iz Ljubljane je raznovrstna in obsežna. Podjetje se ukvarja z izvozom in uvozom živine, konj, divjačine, mesa in mesnih izdelkov, pa tudi živinske krme, industrij skih rastlin ter s posredovanjem v mednarodnem in maloobmejnem prometu.
V zadnjem obdobju je GRUDA izredno povečala lastno proizvodnjo pitanih govedi. Letos bo teh približno 70.000 glav. 60 odst. so namenili za izvoz in bodo tako v letu 1973
ustvarili 32 milijonov dolarjev prometa. 40 odst. govedi bodo prodali na domačem trgu, ki bo tako dobil približno 6.000 ton kvalitetnega mesa.
Ker zadnje mesece omejujejo izvoz živine, je padel interes za to dejavnost, saj je le z izvozom mogoče doseči tako ceno, da je za rejce spodbudna. Prav zato bi morali povsod pospešiti in razširiti obseg pitanja in omogočiti izvoz, saj bi tako zaposlili predelovalno industrijo in pripravili tudi več mesa za domače mesnice.
Da bi tudi na našem območju pospešila svojo dejavnost, je GRUDA letos zgradila v Dobovi
pri Brežicah moderne hleve za vzrejo živine. Poleg hlevov s približno 500 stojišči so zgradili prostor za krmo, gnojišče, nakladalno napravo s tehtnico, prostore za osebje in pisarniške prostore. Iz lastnih sredstev so namenili za objekte v Dobovi 3 milijone dinarjev. Do leta 1976 nameravajo zgraditi še nove objekte, tako da bo prostora za približno 3.000 glav živine. Nadaljnja širitev pa je seveda odvisna tudi od urejene in dolgoročno zastavljene vzreje goveje živine pri nas.
Kolektiv GRUDE čestita občanom brežiške občine za praznik!
Hotel Turist v Brežicah je sodoben gostinski objekt, ki ga je uredilo trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA. (Foto M. Vesel)
IVlarket KRKA v Brežicah je največja prodajalna v tem kraju. (Foto: M. Vesel)
Pogled na moderno urejene hleve, ki jih je v Dobovi zgradila GRUDA. (Foto: M. Vesel)
Delavska sveta obeh podjetij sta predlog sporazuma obravnavala in ga sprejela s 100-odst. večino, saj zagotavlja združitev večje poslovne uspehe, hkrati pa bo novo večje podjetje lahko nudilo občanom in vsem potrošnikom boljšo preskrbo in storitve.
Razpisali so referendum, ki bo proti koncu oktobra. Novo podjetje bo organizirano po TOZD. Te bodo tri: grosistični oddelek, maloprodaja in gostinska dejavnost. Skupne službe
bodo posebna organizacijska enota in bo opravljala določene naloge za vse tri TOZD v okviru novega podjetja.
Združeni trgovski podjetji bosta od novega leta poslovali pod novim imenom: Trgovsko
—	gostinsko podjetje na veliko in malo POSAVJE Brežice. Imelo bo 330 zaposlenih in 120 vajencev trgovske in gostinske stroke. Dejavnost se bo odvijala v treh skladiščih, 38 prodajalnah na drobno in 5 gostinskih obratih. V prvem letu skupnega
gospodarjenja predvidevajo 220 milijonov prometa.
Z združitvijo Ljudske potrošnje in Krke v novo trgovsko podjetje se brežiški trgovini obeta napredek. Možne bodo nove investicije in večji izbor blaga, zmanjševalnje poslovnih stroškov pa bo ugodno vplivalo tudi na cene blaga.
Kolektiva obeh trgovskih podjetij čestitata občanom in vsem potrošnikom za praznik brežiške občine!
JCSW'^£ia<ia«i,
• UlfO	•	IZDELUJEMO	PROJEKTE	ZA	INDUSTRIJSKE	IN	STANOVANJSKE	OBJEKTE,
*	SREDNJEROČNO IN DOLGOROČNO EKONOMSKO PLANIRANJE, m REGIONALNO PROSTORSKO PLANIRANJE,
URBANIZEM
POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
Prevoz Brežice na vseh cestah
Novi delovni prostori „Prevoza" bodo vsak čas pod streho. Kolektiv tega transportnega podjetja bo z njimi pridobil 1800 kvadratnih metrov pokrite površine. Med uspehe leta šteje „Prevoz" tudi povečanje voznega parka za 160 ton nosilnosti. V podjetju se pravkar dogovarjajo za nakup desetih novih avtotrenov s skupno nosilnostjo 300 ton.
Od lani so povečali število zaposlenih za trideset. Kolektiv šteje zdaj 194 ljudi; všteti so tudi vajenci. Podjetje se širi in zavzema v občinskem gospodarstvu vedno pomembnejše me-
sto. Povečuje se vrednost, ki jo ustvarja s prizadevnim delom, vzporedno z njo pa narašča tudi čisti dohodek.
Cene za prevoz blaga so popravili šele v drugi polovici letošnjega leta in jih tako približali naraščajočim materialnim stroškom. Za osnovo so vzeli železniško tarifo.
V razpravah o integraciji prevozniških podjetij v Sloveniji „Prevoz Brežice" ne stoji ob strani. „Prvi koraki so narejeni," ugotavlja direktor Anton Kostanjšek. „Dosegli smo poslovno-tehnično sodelovanje v raznih oblikah. Imamo medsebojni sporazum o cenah in tako so osnovne tarife cestnoprometnih storitev v Sloveniji izenačene. Urad za cene je že dal svoj pristanek.
Velik napredek je tudi to, da imamo vsa transportna podjetja skupno strokovno službo, ki nas zastopa pri raznih organih in zbira podatke o poslovanju vseh cestno-transportnih podjetij."
KOLEKTIV
PREVOZA BREŽICE
ČESTITA KOLEKTIVOM IN OBČANOM
ZA PRAZNIK OBČINE!
Gradbišče novih vinarskih objektov v Brežicah, ki jih gradi Slovin TOZD Brežiče. (Foto: M. Vesel)
MOKRICE SO VSELEJ PRIVLAČNE
Kolektiv gostinskega podjetja „Grad Mokrice" si že vsa leta delovanja prizadeva, da bi širša družbena skupnost poskrbela za obnovo gradu in nove naložbe v gostinstvo na Mokricah, ki so po legi in znamenitostih izredno privlačne za domače in tuje turiste. Doslej se kaj konkretnega ni storilo. Ostanek dohodka, ki ga ustvari 38-članski kolektiv pa ni dovolj niti za sprotno vzdrževanje prostorov v gradu, ki jih uporablja v gostinske namene. Sicer so v zadnjih letih
usposobili nekaj tujskih sob in modernizirali kuhinjo, za kakšen večji poseg v obnovo pa ni denarja. Tako o Mokricah, ki so na meji med Slovenijo in Hrvaško, kroži med Slovenci naslednje mnenje: „Se pozna, da so blizu Hrvaške, zato so tako zanemarjene!" Med Hrvati pa: „Kako morejo ti Slovenci Mokrice tako zanemarjati!?"
Kolektiv je že leta 1962 naročil investicijski program za obnovo gradu po spomeniško-varstvenih načelih in gradnjo novih objektov: garnija, prireditvene dvorane, sprejemnih prostorov in kempinga ob avtocesti in drugo. Ta investicija bi sedaj veljala približno 6,5 milijarde starih dinarjev, pred leti pa neprimerno manj. Pred dvema letoma so začeli razgovore z novomeško tovarno zdravil, ki
ima v sestavu tudi gostinsko dejavnost. S Krko imajo še vedno občasne razgovore, samo konkretne odločitve še ni nobene.
Sicer pa so Mokrice privlačne predvsem za penzionske goste. Sem prihajajo zlasti taki, ki jih veseli konjska ježa. Na voljo imajo 12 jahalnih konj in 4 ponije. Pozimi je zanimiva vprega s sanmi. Pred enim letom so uredili hleve, sedaj pa najbolj potrebujejo zaprt jahalni prostor. Tako bi sedanjo privlačnost Mokric nudili tudi v slabem vremenu in pozimi.
Kolektiv je naročil tudi projekt za ureditev mokr iškega parka, ki je znan po eksotičnih drevesih in je redkost pri nas.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
V Drenovcu, v Janežćci gorici in v Pišecah ima kmetijska zadruga Bizeljsko večino svojih vinogradov. Trgatev je mimo in v nasade vinske trte se je naselila tiha jesen.
PREVOZ gradi nove skladiščne in delavniške prostore. (Foto: M. Vesel)
Mokrice so zanimive in privlačne za domače in tuje turiste. Posebnost je ta, da imajo na voljo konje za
ježo.
SLOVIN POVEZUJE PROIZVODNJO IN TR
Nedaleč od železniške postaje v Šentlenartu je sredi julija zaživelo veliko gradbišče Slovenija vina. Obrat Slovin Brežice ima tam dva in pol hektarja zemljišča,na katerem so medtem že zrasli nekateri objekti. Tačas je bila zgrajena prva faza predelovalnih naprav. V pravem trenutku so še ujeli trgatev in že to sezono predelali 80 vagonov grozdja.
V prvi fazi bo dograjeno še skladišče s 3000 kvadratnimi metri prostora, polnilnica, instalacijska zgradba z vsemi pri-
ključki, transformatorska postaja, naprave za centralno ogrevanje, servisna delavnica za polnilnico, kuhinja in pomožni prostori za delavce. Ko bo vse to končano, bo stekla naslednja faza izgradnje. Tedaj bodo dozidali nove predelovalne prostore in za nekaj sto vagonov kleti.
Brežiški Slovin zaposluje 160 delavcev. Letos so povečali število zaposlenih za 30 zaradi dvoizmenskega dela v polnilnici. Vpeljali so tudi nekaj novih služb, predvsem za delo s kooperanti.
Kolektiva obrata Kmetijske zadruge Bizeljsko in obrata v Brežicah sta se pred dvema mesecema izrekla za združitev v eno temeljno organizacijo združenega dela. V njej se bo razvilo tesnejše sodelovanje med proizvodnjo in trgovino, kar bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj. Poskušali bodo povezati kooperante okoli novo zgrajene kleti v Brežicah, ki bo največja v Posavju in bo lahko sprejela 600 vagonov vina.
Obrat Slovin Bizeljsko se ukvarja z lastnimi vinogradi in
predelavo grozdja, zelo pa se angažira tudi pri odkupu grozdja in vina. Zdaj ima okoli 65 lastnih vinogradov v rodnosti, v Piščecah pa so jih zrigolali še nadaljnjih 8 hektarov. V tem kraju nameravajo zgraditi tudi novo trgovino.
V kooperaciji so na Bizeljskem dosegli izredno lepe uspehe. Kmetje so v zadnjih letih obnovili okoli 300 hektarov vinogradniških površin. Zanimanje za obnovo je v tem vinorodnem predelu vsako leto večje.
je zrasel med velikane
Tovarna je pričela obratovati maja 1921 kot cementarna. Že naslednje leto je uvedla proizvodnjo azbestno-cementnih izdelkov z nazivom „salonit". Do druge svetovne vojne oziroma do priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji septembra 1947 se je razvoj tovarne prilagajal zaledju in razmeram v Italiji. Z rastjo proizvodnje se je večalo število delavcev. Čeravno so pri zaposlovanju imeli prednost Italijani, so dobili delo v tovarni tudi mnogi domačini.
Dolgoletni fašistični teror ter zatiranje osnovnih delavskih in nacionalnih svoboščin sta zaposlene spodbujala za množično vključevanje v Osvobodilno fronto in NOB. V boju za sovobodo je padlo 51 anhovskih delavcev — partizanov. Okupator je pobil 25 talcev, v koncentracijskih taboriščih pa je bilo 120 delavcev, kjer jih je 20 podleglo hudemu trpljenju.
Spomin na zatiranje, na žrtve, padle borce in aktiviste je ohranil anhovske delavce enotne ves čas boja za svobodo in kasneje po vojni v zahtevah za priključitev k Jugoslaviji in v boju za stroje. Pod vodstvom prekaljenih borcev in aktivistov se je 700-članski kolektiv leta 1947 z orožjem uprl in preprečil namero bivših lastnikov, da bi odpeljali stroje. Močno nacionalno in delavsko zavest je kolektiv dokazoval tudi po priključitvi k Jugoslaviji.
Z voljo so obvladovali povojne težave
V težkih razmerah povojnega razdobja so delavci brez vodilnih strokovnjakov in specializiranih tehnologov (ti so odšli v Italijo) le s praktičnimi izkušnjami in pomanjkljivim teoretičnim znanjem organizirali proizvodnjo in uspešno izpolnjevali ogromne planske naloge, ki jim jih je nalagala družba.
Zapleteni mednarodni odnosi po vojni, poslabšani odnosi Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in izredno pasivna državna devizna bilanca so vse do leta 1953 slabo vplivali na razvoj gospodarstva. Za kolektiv Salonita je to pomenilo predvsem negotovo in neredno oskrbo s kvalitetnim azbestom, ki je bil nepogrešljiv reprodukcijski material. Slaba tržna afirmiranost azbestno-cementnih izdelkov v Jugoslaviji pa je vse težave še stopnjevala.
Po letu 1953 so se odnosi postopoma normalizirali. Izboljšala se je oskrba z azbestom, drugimi reprodukcijskimi materiali in rezervnimi deli. Kolektiv je pridobil nekaj strokovnjakov in pričel intenzivno vzgajati ter šolati lastne kadre. Proizvajal je vedno bolj kvalitetne izdelke v čedalje večjih količinah, ki so se začeli uveljavljati doma in v svetu. S pritrgovanjem pri delitvi osebnih dohodkov in z odpovedovanjem višjemu osebnemu standardu je kolektiv nekaj let zaporedoma zbiral sredstva za rekonstrukcijo proizvodnje azbestno-cementnih izdelkov ter zgradil novo cementarno z letno zmogljivostjo nad 200 tisoč ton cementa.
Izvoz na več celin
Z rekonstrukcijo, ki je bila dokončana v letu 1961, so zasnovali tudi novo tehnologijo: proizvodnjo cementa (klinker-ja) v rotirni peči in avtoklavira-nje azbestno-cementnih izdelkov. Salonit Anhovo je postal izdelovalec najkvalitetnejšega cementa v Jugoslaviji, v proizvodnji azbestno-cementnih izdelkov pa ima vseskozi vodilno vlogo v državi in se uvršča med največje tovarne azbest cementa v svetu. Izdelki z oznako Salonit se še naprej uspešno uveljavljajo na domačem trgu, prav tako pa tudi v mnogih državah Evrope, Afrike in Azije.
V razdobju od 1940. do 1972. leta je Salonit Anhovo dosegel izredne proizvodne rezultate: več kot 2,5-krat večjo proizvodnjo cementa in 13-krat večjo proizvodnjo azbestno-ccmentnih izdelkov
Cosedapia politika zaposlovanja, izobraževanja in šolanja strokovnjakov je kolektivu
omogočila, da je prišel do potrebnega znanja v tehnoligiji, tehniki, organizaciji in upravljanju. Posluje uspešno, se razvija, navezuje stike z raznimi znanstvenimi institucijami ter omogoča razvoj drugih dejavnosti v bližnji in širši okolici.
Po novem postopku hitreje in bolje
V proizvodnji azbestno-cementnih izdelkov je podjetje osvojilo novo tehnologijo — avtoklaviranje. Cevi proizvaja v celoti po novem tehnološkem postopku. Leta 1970 je razširilo avtoklaviranje tudi na izdelovanje plošč, zaenkrat le na eno proizvodno linijo. Z dograditvijo potrebnih naprav pa bo avto-klavirana celotna proizvodnja plošč. Z novo tehnologijo in pospešenim zorenjem azbestno-cementnih izdelkov so izboljšali njihovo kakovost, obenem pa dosegli znatne prihranke v proizvodnji. Čas zorenja cevi so skrajšali od 30 na 2 dni, čas zorenja plošč pa od 15 na 2 dni. Avtoklavirane azbestno-cement-ne cevi so vsestransko uporabnejše od klasičnih, plošče pa trdnejše in primernejše za oplemenitenje — barvanje in podobno. Kolektiv se je lotil tudi izdelovanja površinsko barvanih plošč. Razširitev postopka avto-klaviranja na celotno proizvodnjo plošč pa bo še povečala njen obseg in izboljšala kakovost.
Anhovo je osvojilo proizvodnjo najkvalitetnejše znamke portland cementa v Jugoslaviji — PC 550 in PC 25 s 450, kar omogoča nadaljnji razvoj gradbeništva, gradbene tehnologije ter znatne prihranke v gradbeništvu, v industriji gradbenih elementov in betonskih pred-fabrikatov. Podjetje porabi za lastno predelavo že nad 150.000 ton cementa na leto. Izdeluje tudi sulfatno odporni cement, antikorozivni cement za zaščito armatur ter poseben cement za stabilizacijo spodnjega ustroja cestišč.
Kakovost azbestno-cementnih izdelkov je podjetju omogočila uspešen prodor na najzahtevnejša inozemska tržišča, v Italijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Avstrijo in drugam. Pomanjkanje tovrstnih izdelkov na domačem trgu pa trenutno zavira nadaljnjo rast izvoza.
Čas je zlato
Skladno z večanjem obsega proizvodnje je podjetje vpeljalo režim preventivnega vzdrževanja strojev, kar omogoča velik odstotek izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Od leta 1969
dalje se je odstotek teoretično razpoložljivega časa za proizvodnjo (24 ur x 365) v Salonitu povečal od 89 na 91.
Rotirna peč — osnovna in najdražja kapaciteta proizvodnje cementa — pa je izkoriščena celo 95 do 97 odstotkov teoretično razpoložljivega časa v letu. (Povprečna izkoriščenost zmogljivosti v cementni industriji v državah OECD je 80 do 85 odstotkov, v drugi industriji pa redko presega 75 odstotkov.)
izredno velika izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in nenehna rast proizvodnje na več kot 30 let starih osnovnih proizvodnih strojih dokazuje uspešno organizacijo preventivnega vzdrževanja. Delo v proizvodnji je organizirano v treh izmenah s štirimi posadkami. Ob prehodu na 42-urni delovni teden se je povečala izkoriščenost kapacitet, proizvodnja je narasla za okoli 13 odstotkov, nekoliko pa se je povečala tudi produktivnost.
Z rastjo proizvodnje, z množičnim izdelovanjem plošč in cevi so vpeljali tudi statistični nadzor nad kakovostjo izdelkov, kar ie zahtevalo posebne napore kontrolnega oddelka. Po metodi slučajnega vzorca izberejo izdelke, ki jih nato v laboratoriju preiščejo in testirajo.
raziskovalno službo, ki je razen barvanih izdelkov in lepljenih spceialnih izdelkov razvila azbestno-cementne filtre, izolacijske plošče ter emajlirane plošče in druge izdelke, ki jih bodo postopoma uvedli v proizvodnjo. Strokovnjaki podjetja sodelujejo pri raziskavah s 16 domačimi in tremi inozemskimi inštituti. Rezultati teh raziskav so bili in bodo še vneseni v proizvodnjo in konstrukcijo novih proizvodnih linij.
Anhovo - Brežice - Globoko
Po referendumu v začetku 1973. leta sta se Salonitu pridružila Opekarna Brežice in Rudnik Globoko. Združitev je bila utemeljena z razvojnimi načrti vseh treh kolektivov za bodoče proizvodno-tehnično sodelovanje, razvijanje nove tehnologije in osvajanje nove proizvodnje.
Salonit Anhovo bo za razširitev avtoklaviranja na proizvodnjo azbest cementnih plošč potreboval čedalje večje količine kremenovega peska. Na tej osnovi je bilo vzpostavljeno začetno sodelovanje med Salonitom in obema brežiškima kolektivoma.
V Globokem je mehanizacija in modernizacija rudnika peska in gline že v polnem teku z vsemi pripadajočimi napravami za oplemenitenje. Naporno, nezdravo in nevarno delo rudarjev pod zemljo bo zamenjal dnevni kop s sodobnimi težkimi rudarskimi stroji. Ti bodo omogočili večjo produktivnost in večji za-' siužek delavcem.
Nove tovarne
V Brežicah načrtujejo graditev nove tovarne silikatne opeke z velikimi zmogljivostmi, ki ustrezajo potrebam bližnjega tržišča. V naslednji fazi bodo v Brežicah začeli proizvajati tudi drug gradbeni material.
Tudi TOZD Opekarna Brežice se v okviru Salonita obeta hitrejši razvoj. Na sliki: opekarski delavec (Foto: J. Teppey)
Količinski podatki o rasti podjetja
Leto Povpr. Index Proizvodnja
štev.	cement	azbest	cement
zaposl.	ton	lndex	tona	Indes
1940	750	86	90.000	77	14.050	95
1950	871	100	116.219	100	14.827	100
1960	1291	148	116.565	100	57.813	390
1970	1901	218	299.410	258	155.765	1.050
1972	2242	257	433.590	373	194.560	1.312
sko vrednostjo 10 milijonov dinarjev. Zgradili jo bodo 1976. leta. Pri financiranju tega objekta v Anhovem so poleg lastnih sredstev angažirali tudi kredite kupcev cementa, kredite domačih in tujih bank ter posojila proizvajalcev opreme.
Težki rudarski stroji kopljejo in nalagajo pesek in glino v Globokem pri Brežicah. (Foto: Baškovič)
Kvaliteta izbranega vzorca daje sliko o celotni proizvodnji, kar se skoraj stoodstotno ujema z dejanskim stanjem. S tem so odpravili dolgotrajno prebiranje in pregledovanje vsakega izdelka posebej, kar je pri nekaj milijonih kosov dejansko neizvedljivo.
Skladiščenje in odpremo izdelkov je znatno izboljšala uvedba paletizacije, pri čemer je bilo Anhovo mea prvimi podjetji v Sloveniji in Jugoslaviji.
Podjetje ima razvito lastno
Uresničevanje ustavnih dopolnil zagotavlja popolno enakopravnost	delavcev	v vseh
pridruženih	obratih,	pravilno
razdeljevanje ustvarjenega dohodka, obenem pa tudi smot; no združevanje sredstev za uresničenje	skupnih	načrtov
bodočega	razvoja.	Salonit
Anhovo razen tega načrtuje razširitev obratov v Anhovem. Letos so bile zaključene priprave za graditev nove cementarne z zmogljivostjo 850.000 ton cementa na leto in predračun-
Pomanjkanje cementa v Jugoslaviji, zlasti v severozahodni Sloveniji, ter velik ugled, ki ga uživa anhovski cement, utemeljuje to veliko investicijo. Nova cementarna bo v tem predelu odpravila kronično pomanjkanje cementa ter omogočila gradbeništvu in industriji gradbenega materiala normalne pogoje za delo. Pripomogla bo k nemotenemu razvoju celotnega gospodarstva. Vzporedno z intenzivno graditvijo proizvodnih zmogljivosti vlaga kolektiv
tudi precej naporov za vzgojo lastnih kadrov, za nadaljnje znanstvene raziskave, za poglabljanje delavskega samoupravljanja in krepitev neposrednega odločanja delavcev. Zlasti v Sloveniji je v teku dogovarjanje z drugimi sorodnimi kolektivi za tesnejše medsebojno sodelovanje in morebitno združevanje dela in sredstev za učinkovitejše poslovanje.MART|N K0DELJA
✓ --------------------------
Med največjimi
Salonit Anhovo se uvršča med 30 večjih podjetij v Sloveniji. Poudariti pa velja, da se njegova proizvodnja pričenja pri kamnu, z ekstrak-tivno industrijo, s surovinami in materiali nizke stopnje predelave in nizke relativne vrednosti. Vseh materialov, ki jih azbestno-cementni izdelki nadomeščajo in zamenjujejo, v našem gospodarstvu in v svetu primanjkuje. Azbestno-cementni izdelki so osvojili vrsto področij (vodovodi, kanalizacija, stacionarni namakalni sistemi in strehe za industrijske ter druge gospodarske objekte), na katerih je ob sedanjem razvoju tehnologije nesmiselno in negospodarno iskati zamenjavo.
Na Goriškem je Salonit Anhovo največje podjetje. Danes zaposluje nad 2250 delavcev, pretežno iz najbližjih naselij ob Soči, kakor tudi iz Brd in bolj oddaljenih hribovskih vasi, Benečije in Banjške planote. Podjetje ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega življa na ozemlju ob zahodni meii.
Pogled na industrijo cementa in azbestnega cementa „SALONIT ANHOVO"
MAT V ENI POTEZI
Predsednik CK ZKS France Popit se je na posvetovanju članov poslovnega združenja „HRANA - PIJ A CA “ na Mirni vneto zanimal za pravice delavcev in izkušnje o ustanavljanju TOZD. „Zaenkrat ne mislimo ustanavljati nobene TOZD, “ je dejal predstavnik kamniške ETE. Ob tem pa je nekako začutil pomanjkljivost svojega odgovora, zato je brž pristavil: „Hiti počasi - pravi pregovor!“ France Popit pa ga je posvaril: „Ravnajte se raje po drugem pregovoru: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj za jutri!"
ZNORELI SO — London je ponorel - vse govori le še o poroki med princeso Ano in njenim princem iz sanj. Da bi bilo vse v stilu, so med mladino zdaj najbolj v modi majice, poslikane z ženinom in nevesto. Posel je posel!
KISIK
PREIZKUS
TREZNOSTI
DEL
ČOLNA
PREBI-
VALEC
3AVARSKE
ŽIVAL IZ SKUPINE ĆLENARJEV
KAMBODŽ
POLITIK
ŽVEPLO
KDOR
LOVI
GR. BOG VOJNE
KRAJ PRI ŠK. LOKI
MAURER
OZVEZDJE
mr
PESNIK
POMLAD
CIRKU-
LACIJA
MAVEC
ZELEZOV
OKSID
PTIČ
LETEČA
POSAST
GARONER
BLAGO
UVAJALEC
NOVEGA
TOPILNA
snov
KL
100
KARDELJ
EDVARD
HRV-
PETROL
DUHOVN.
STAN
n
PODSTREŠJI
SOSS
KUTINA
KOPER
KESANJE
JUDOVSKI
KRALJ
ORANJE
VRLINA
PERZ.
KRALJ
SV. LETOVIŠČE
■ Venera sploh ni privlačna
I
I
I
i
I
I
I
I
I
I
■
Oblaki preprečujejo pogled na Venero - Na njej je vroče in temno -Kmalu tudi fotografije z Venere - Je na Veneri kot v »peklu«?
Človeško oko še ni videlo površja Venere. Kot jasna, svetla točka lebdi Venera nad. Zemljo. Če pa jo opazujemo skozi teleskop, vidimo brezoblično gmoto, prekrito s skrivnostnimi oblaki, ki zakrivajo njeno površje. Včasih so lahko znanstveniki govorili še tako fantastične zgodbe o posameznih planetih, sedaj si tega ne morejo več privoščiti, saj lahko vesoljske posadke take trditve ovržejo.
Dolgo časa je vladala neja- netu, je 800 Fahrenheitovih
snost, ali je Venera vroč ali hladen planet. Za zdaj je osvojena Saganova teza, ki so jo potrdili tudi podatki vesoljskih ladij, predvsem Marinerja 5 in Venere 4. Povprečna temperatura na Veneri, nam najbližjem pla-
stopinj, povprečen pritisk na površino pa znaša okrog 90 atmosfer. Čeprav vlada na Veneri približno enaka težnost kot na Zemlji, je v atmosferi Venere devetde-sefkrat več molekul kot v zemeljski. Tako gosta atmo-
1'
W
i* '	"v
I
m —1
v-.-;
\
\	L	•	v
,Mariner 10“ pred poletom proti Veneri.
sfera nad Venerinim površjem zadržuje toploto. Kakih 40 milj nad površjem Venere pa se zadržujejo oblaki, ki jih vidimo z Zemlje. Sagan trdi, da obstajajo v Venerinem ozračju žveplena, klorovodikova in fluor ovodikova kislina. Združene imajo veliko raz-krojevalno moč, zato se kaj lahko zgodi, da bi vesoljsko ladjo, ki bi pristala na planetu za dalj časa, ozračje razjedlo.
Za zdaj še nimamo fotografij površja Venere. Verjetno pa jih bomo čez nekaj let že imeli. Znano pa je, da z Venere ni mogoče opazovati sončnih žarkov. Zaradi pregoste atmosfere, ki onemogoča pogled na površje tega planeta. Znano je tudi, da je na Veneri takrat, ko je najbolj obsijana s soncem, svetloba podobna zemeljski v mraku.
Na osnovi vsega, kar je doslej znanega o Veneri, lahko ugotovimo, da ta planet ni privlačen zaradi vročine, velikega pritiska, različnih plinov in teme. Zanimivo pa je, da so taka mesta opisovale že stare legende — tako so opisovali pekel.
I
I
I
II I I I I I I I
I
JOŽE SPLICHAL
Upam, da Metličan Egon Petrič bolje plava v davkariji, kot je na delavskih igrah, kjer je skoraj utonil!
Sekretar Laboda Milan Bratož je včasih ujel velike ribe, potem nič, zdaj, ko se bo začel oblačiti v Diorjeve srajce, pa upa, da bo ujel takoooo veliko ribo!
Novomeški odbojkarji so pomladili ekipo: v nedeljo je spet igral odbojkarski fosil, arhitekt Marjan Lapajne...
Rešitev prejšnje križanke:
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
*
J
>il k grmovju. Razklenil I majhnega ognja sedelo lameni so skrivnostno Pridušeno so govorili, fe vedeti! — je prislonil
Jitje! „Piskroskledopro-> milijonov novih školjk
izgube. Do vratu brede v nelikvidnosti. Gline je leše za tri dni in prvega ne bo nič z osebnimi dohodki!“ je govoril prvi zarotnik.
Drugi je razlagal: „Cene skačejo kot nore. Liter mamutovega mleka stane že tri školjke in kila bizonovega mesa, če ga sploh- dobiš, je petdeset školjk! Za mestom, prijatelji, pa zevajo prazni hlevi."
Oglasil se je tretji. „In pri vsem tem se nekateri —
ne bom rekel kdo! — šopirijo v šestsobnih stanovanjih in se vozijo v dragih kabrioletih!“ je zarečpal s hripavim glasom.
Paradižnik med grmovjem je začel mencati. Mrzel pot ga je oblival po hrbtu. Naj jo pobriše, naj vleče še na ušesa? Zmagala je radovednost.
Slišal jih je še za poln koš. Od davčnih utaj pa do golih zadnjic v „Tri sto kosmatih“, reviji, ki jo je izda-jala ugledna časopisna hiša...
JAMES COOK:
TRUPLO V RIBNIKU
Stari Roy Hunter je udobno sedel v gugalniku in listal po knjigi. Ni se mogel povsem osredotočiti na to, kar je bral. Njegove misli so bile raztresene. Motil ga je ropot dimnika, katerega ena stran je bila že nekaj mesecev porušena in je neznostno klopotala ob najmanjši sapici.
Drugi vzrok, zaradi katerega je bil še posebno živčen, je bila vrnitev mladega Bobbyja Winterja v mesto. Kot njegov oče in kot stari Roy je tudi on doštudiral arheologijo. Vrnil se je s poti po Indiji, kjer je organiziral neka izkopavanja.
Bobby je bil zelo inteligenten in odločen fant in Roy se ga je bal. Bal se je možnosti, da bo Bobby zvedel resnico skrivnosti smrti svojega očeta.
Roy Hunter in Rihard Winter, Bobbyjev oče, sta bila tovariša že na univerzi. Pred petimi leti sta odšla v Indijo, da bi raziskala malo znano pokrajino, v kateri naj bi bila nahajališča diamantov.
Po dveh letih brezplodnega iskanja po pragozdovih južne Indije sta le našla kraj z določeno količino zelo lepih in dragocenih diamantov. Ni bilo kdove kako veliko nahajališče, .kar pa sta našla, je predstavljalo izredno vrednost.
Ves ta čas sta se Roy in Richard odlično razumela. Roy je imel malce nesrečno naravo, toda Richard, ki je to vedel, je pogosto popuščal, tako da ni prišlo do prepira. Ko pa je minilo obdobje skupnega truda in odrekanja in ko sta končno lahko uživala plodove svojega dela, je Roya začel razjedati črv pohlepa. Misel na to, kako bi bil bogat, če bi imel še Richardov del, ga je neprestano preganjala. Skušal se je znebiti teh grdih misli, pa mu ni uspelo. Te misli so postale prava mora. Nazadnje je pohlep premagal prijateljstvo. Začel je razmišljati, kako in kdaj bo ubil Richarda.
V divjini ni bilo težko ubiti človeka in to prikriti. Neko noč, ko je Richard trdno spal, je Roy vstal, se splazil k njemu in mu od blizu zasadil v vrat zastrupljeno puščico, edino orodje domačega prebivalstva. Vzel je diamante, ki so bili last obeh, in odšel, truplo pa pustil zverem.
Pozneje je svojim in Richardovim prijateljem povedal zelo prepričljivo zgodbo, da so Richarda ubili pripadniki nekega plemena. Isto zgodbo je povedal tudi Bobbyju. Diamantov ni omenil. Fant ni nič sumil. Čez nekaj let je tudi sam odšel v Indijo in Roy ni več slišal o njem.
Sedaj se je Bobby vrnil. BU je starejši in bolj izkušen, to je bilo prvo, zaradi česar se je Roy bal, mimo tega pa bi Bobby v Indiji lahko na kak način izvedel resnico o očetovi smrti.
Odkar je slišal za Bobbyjevo vrnitev, je bil Roy samo doma in prevzet od črnih misli. Potem pa se je odločil. Z Bobbyjem bo napravil isto kot z njegovim očetom. Ubil ga bo in njegovo truplo vrgel v stari, zapuščeni ribnik za hišo. Ta ribnik je bil že dolga leta obrasel s travo (in plevelom, vedno pa je bil poln vode.
Nekega dne je Bobby res prišel. Vstopil je, ne da bi kaj slutil. Ko mu je pomagal slačiti plašč, mu je Roy vrgel okoli vratu že prej pripravljeno zanko in jo zategnil. Fant je bil zelo močan, in komaj ga je obvladal. Bobbyjevo ohlapno telo je zdrsnilo na tla.
Roy je delal hitro in spretno. Vzel je svinčeno kroglo, spomin iz vojske, in jo privezal fantu za vrat. Odprl je vrata in ga hitro zvlekel dol po stopnicah. Ko je prišel na vrt, je pozorno pregledal okolico, in ko se je prepričal, da ga nihče ne opazuje, je zavlekel truplo k ribniku in ga vrgel Vanj. Umazana voda se je kmalu spet umirila.
Vrnil se je v stanovanje, se oprhal in sedel v naslonjač zraven kamina. Nekajkrat se je izprašal, ali je napravil vse tako, kot je treba. Nobene napake ni mogel najti. Najvažnejše je bilo, da ga ni nihče videl, ko je šel k ribniku.
Niti sam se ni zavedal, kako dolgo je sedel, ko je zaslišal zvok gasilske sirene. Nagonsko je stekel k oknu. Zagledal je dva gasilska avtomobila, ki sta se ustavila pred njegovo hišo. Hip nato je zaslišal močno trkanje na vhodna vrata. Stekel je in jih odprl. Eden od gasilcev je jezno zavpil:
- Človek, kaj nič ne opazite? Vaš dimnik je v plamenih. Lahko bi zgorela vsa hiša, vi pa bi še naprej mirno sedeli.
Zmedeno gaje gledal in ni vedel, kaj naj odgovori. Nič mu ni bilo jasno.
Vrgel je pogled na ostale gasilce, ki so nekaj delali na vrtu. Nenadoma mu je pogled obstal na enem od njih. Dajal si je opravka pri ribniku. Koje dojel,,kaj gasilec delaje okamenel od strahu.
Gasilec je dal črpalkino cev v ribnik. Voda je začela nezadržno vreti skozi cev proti gorečemu dimniku.
Nemočno je mahal z rokami in nogami, vpil je in pretil. V splošnem hrupu ni bilo slišati nobene njegove besede. Voda je bliskovito izginjala iz ribnika. Vsak hip se bo pojavilo golo, blatno dno .. .
U±I
ii?
uIMOTji
— Zginite že vendar, kaj le tako zijate!
GETRTK0V INTERVJU
mjm um	if|
Živijo z nami?
Učenci posebne šole se lahko vključujejo jS
PO ZADNJI SEJI DELAVSKEGA SVETA V STRAŽI:
Novoles (delno) potolažen
Odgovori predstavnikov občine in Dominvesta so le delno zadovoljili samoupravne organe Straškega lesnega kombinata • Tak vtis po seji DS
v družbo - Težaven položaj te šole
V	zadnjem četrtkovem intervjuju je Rudi Hrvatin zastavil zanimivo vprašanje o zaposlovanju otrok, ki so končali posebno šolo v Šmihelu: ali morda učenec težko dobi zaposlitev in ali delovni kolektivi zavračajo interesente te vrste. Za odgovor smo povprašali ravnateljico posebne šole v Šmihelu Slavko Keglovič.
„Ko učenci naše šole končajo šolanje, nimajo težav pri zaposlovanju. Tudi za tiste, ki končajo samo 7. ali 6. razred, ni večjih te-
Slavka Keglovič
žav, “ je povedala Slavka Keglovič. „Teže pa je za učence, ki spadajo v kategorijo srednje prizadetih in pravzaprav niti ne sodijo v naš vzgojni zavod, a jih kljub temu jemljemo. Njihova stopnja razvitosti jim ne dopušča, da bi lahko konča-
li	osemletko, kakršno imamo pri nas. Sposobni so le ročnega dela, ki pa bi mora-
lo	biti seveda vodeno in nadzorovano. Toliko delovnih navad jim lahko vzgojimo, medtem ko samostojnega dela niso zmožni. Da bi se ti otroci lahko, zaposlili, bi morali imeti ustrezno delavnico. “
Do sedaj je od preko sto učencev šole, ki so končali celotno nli *<>Ino šolanje,
ostalo le rnaio nezaposlenih. Podjetja ne delajo razlik in jemljejo učence posebne šole v redno delovno razmerje, kadar potrebujejo novih delavcev.
„Toda kakor sem že rekla, težava ostaja v zaposlovanju srednje prizadetih otrok. Ti so ravno tako enakopravni občani, z vsemi pravicami, ki jih daje ustava, samo družba še ni storila vsega, kar bi lahko in morala. Gotovo je - gledano s stališča ekonomike - nesmotrno, da ne nudimo možnosti proizvajanja tudi tem članom naše družbe, seveda v okviru njihovih zmožnosti. Po drugi strani pa je tu še moralno vprašanje. Naša družba, ki se imenuje socialistična, bi ne smela mimo njih. Omogočiti bi jim morala vključevanje v normalno življenje. Vsa večja slovenska mesta imajo urejene delavnice, kjer se mladi te vrste vključujejo v proizvodnjo, Novo mesto pa je ne premore. “
Na koncu razgovora je Slavka Keglovič potarnala o nevzdržnih razmerah, v katerih deluje posebna šola. Prostori v Šmihelu so premajhni, tako da ostaja precej otrok, ki bi morali obiskovati posebno šolo, v občajnih osemletkah ali kar doma, poleg tega pa so sedanji prostori povsem neustrezni.
„Radi bi, da vaše uredništvo poizve na ustreznem mestu, kdaj bo naš vzgojni zavod prišel do nove šole. Vemo sicer, da smo v planu, vendar ne moremo čakati. Prepričana sem, da bi morali mi priti kot prvi na spisek. Od vseh posebnih šol na Dolenjskem edino v novomeški občini delamo in se mučimo v slabih pogojih. “ M. MARKELJ
Troje pomembnih vprašanj so obravnavali 18. oktobra na seji delavskega sveta v Novolesu: letališče, zazidavo v Straži in stanovanjsko graditev. Na razpravo so povabili predstavnike občine in Dominvesta.
Načelnik občinskega oddelka za upravnopravne zadeve Jože Suhadolnik je menil, da ni bojazni, da bi letališče prehudo ogrozilo industrijsko cono, za katero je zainteresiran Novoles. Dodal je, da je v pripravi pomembna dokumentacija, s katero naj bi zavarovali tudi to cono. Predsednik občinske skupščine Avgust Avbar pa je poudaril, da moramo biti realisti, saj je jasno, da novomeško območje zaradi razvoja ne bo moglo biti brez letališča. Po njegovem gredo prizadevanja občine v smeri, ki zagotavlja, da interes industrijske cone ne bo bistveno okrnjen.
Prihodnje leto bodo dopolnili urbanistični načrt Straže, kar bo omogočilo tudi hitrejšo stanovanjsko zazidavo. Delavce v Novolesu zanima to tembolj, ker sami precej gradijo. Na seji delavskega sveta so poročali, da podjetje izdatno poma-
fa graditeljem s krediti. Zgradili so 0 stanovanj, od tega jih 60 zasedajo neposredni proizvajalci. Podobno kot do zdaj namerava Novoles še nadalje pomagati pri razreševanju
Inž. Zmago Novak je obrazložil, zakaj Novoles tako zelo zanima, kaj bo z letališčem. „Podjetje se je v Stražo preselilo zato, da bi se nemoteno razvijalo," je poudaril. Po letu 1970 so sprejeli investicijski program za naslednje 10-letno obdobje. Bližnji načrti predvidevajo širjenje Novolesa proti letališču, ki ga - kot je slišati - ne gradijo v skladu z urbanističnim načrtom. V Straži so prepričani, da pomeni to poseg v življenjski prostor lesnega kombinata.
NOVO DPM
Predsednik Društva prijateljev mladine v Šmarjeti, ki so ga ustanovili 18. oktobra, je trgovsld poslovodja Janez Perme. Društvo povezuje vse, ki se kakorkoli ukvarjajo z mladino, še posebej pa gasilce, rezervne oficiije itd., vanj je v celoti vključena komisija za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti. Kaže, da bo delo z mladino v tem kraju poslej precej boljše.
Šmarjeta vabi na dan šole
Po pevski reviji bo Niko Šilih govoril o napadu na Bučko - Na slavju tudi učenci iz Rimskih Toplic
Šmaiješka osnovna šola „29. oktober" bo svoj dan proslavila 27. oktobra. Slavje se bo začelo ob 9. uri na šoli z revijo mladinskih pevskih zborov. Na reviji bodo peli zbori iz šmarješke, škocjanske in otoške šole ter osnovne šole „Anton
OTVORITEV VRTCA
V	petek, 19. oktobra, so uradno odprli vrtec na Ljubljanski cesti, ki je otroke sprejel že pred otvoritvijo. Zbrane predstavnike družbeno-poli-tičnih organizacij, starše in samo-upravljalce iz sosednjih občin je v kratkem govoru pozdravil podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Niko Rihar . V govoru je poudaril, da z novim vrtcem vsa skrb družbe za olajšanje vzgojnih bremen delovnih žena še ni končana in da bo v nadaljnjem programu razvoja vzgojnovarstvenih ustanov treba še veliko narediti.
Otroci, gojenci vrtca, so gostom pripravili krajši kulturni program. Potem so si gostje ogledali prostore novega vrtca.
Ponovno zahtevajo U-načrt
Otočec: izjava načelnika inšpekcijskih služb zbodla predstavnike kraja • Na sestanku so ponovili, da mora kraj čimprej dobiti urbanistični načrt - Z večjim posluhom za red tudi na Trško goro
V Dolenjskem listu nedavno objavljena izjava h ranca Kotnika, načelnika medobčinskih inšpekcijskih služb v Novem mestu, o nujnem rušenju dveh črnih gradenj v krajevni skupnosti Otočec je spodbudila predstavnike družbeno-političnega življenja v Otočcu, da so prejšnjo sredo sklicali krajevni posvet in nanj povabili urbanistično inšpekcijo.
Franc Kirn, predsednik krajevne skupnosti Otočec, je poudaril, da najbrž nihče ni proti rušenju objektov, ki jih ljudje postavljajo brez dovoljenja, da pa je v pririieru črnih gradenj v njihovi krajevni skupnosti vendarle pogledati resnici globlje v oči. „Ne zdi se mi prav povečevati napake, ki so se pojavile pri nas, če hkrati vemo, da bi bilo črnih gradenj znatno manj ali pa jih sploh ne bi bilo, če bi Otočec že imel urbanistični načrt. Ljudem dopovedujemo, da tu in tu ne smejo graditi, ko pa nas sprašujejo, kje lahko, smo tiho. Sprašujejo nas tudi, kam se bo širila šola, za katero smo lani uvedli samoprispevek. Odgovora ne dobe, ker jim ga ne moremo dati. Ali ni po vsem tem čas, da se odgovorni za urejanje naše urbanistične dokumentacije zganejo? “
Franc Pavkovič, predsednik krajevne organizacije SZDL: „Z zahtevami po urbanistični ureditvi naselja in območja smo vzbudili pozornost, zato se je menda vse to zdaj nalašč zgrnilo nad nami. .. Resnica je, da bi se kraj rad širil in dobil nove ob-jekte.“
Franc Kirar, sekretar osnovne organizacije ZK: „Toliko časa se že
pogovarjamo o tem, da bi bil že skrajni čas, da bi našli skupni jezik. Naj nam naposled dajo urbanistično dokumentacijo v roke, pa ne bo več divjih gradenj in ne težav z lokacijami."
Jože Beg, član sveta KS: „Menim, da bi z rušitvijo obeh črnih gradenj počakali do sprejema urbanističnega načrta, potem bomo pa videli, ali na primer Junčev na črno postavljeni objekt res tako kvari. Kajpak nisem proti temu, da bi črne gradnje, rušili.'1
Jože Prosinečki: „Otočec je bil dolgo neurejen. Turistični značaj kraja in bližina gradu sta zahtevala, da nepravilnosti odpravimo in vzpostavimo red. Družbeno-politične
ZK SPODBUJA
Na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov bo 6. novembra v Šmaijeti razširjen ststanek sveta krajevne skupnosti. Govorili bodo o napredku kraja, učiteljskih stanovanjih, asfaltiranju ceste in drugem. Povabili bodo predstavnike gospodarskih organizacij iz Novega mesta.
organizacije in krajevna skupnost so začele veliko akcijo za red po urbanističnem načrtu. Tokrat o tem ne govorimo prvič, ampak so stvari žc stare.“
Na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi načelnik inšpekcijskih služb Franc Kotnik in urbanistični inšpektor inž. arh. Jovo Grobovšek, so se zavzeli tudi za red na Trški gori. Menili so; da bi morali biti pri tem dosledni: porušiti je treba vse, kar je bilo zgrajeno mimo dogovorov in načrtov, torej poleg Zajčeve zidanice tudi še katero. Udeleženci so tudi ponovili zahtevo, naj pristojni izdelajo tip zidanice za Trško goro, ker ni dopustno, da bi po tej znani turistični in vinski gorici gradili najrazličnejše vikende pod pretvezo, da so to zidanice.	'
Aškerc'* iz Rimskih Toplic, s katero so Šmarječani aklenili prijateljstvo. Nastopilo bo nad 160 mladih pevcev. Šmarješki zbor se bo predstavil ' s sporedom, s kakršnim je 20. oktobra nastopil v Stubici. Kulturni spored bo dopolnil s koncertom solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič. Sledila bo literarna ura, na kateri bodo svoja dela brali šmaiješki učenci. Športniki gostujoče šole iz Rimskih toplic pa se bodo pomerili z domačini na šmarjeških igrišč Di.
V	Šmarjeto so za ta dan povabili tudi Nika Šiliha. Pripovedoval bo o napadu na Bučko leta 1941. Tedaj je bil tovariš Šilih brigadni politični komisar. Dogodkom pred dvaintridesetimi leti bo posvečena tudi prvič v tem šolskem letu izdana številka Šolskega glasila „Kamenčki".
Srečanje mladih v osnovni šoli „29. oktober" bodo v Šmarjeti izvedli ob izdatni gmotni pomoči pokrovitelja - trgovskega podjetja Novotehna iz Novega mesta.
NOVOMEŠKA KS DOBILA VODSTVO
Na nedavni prvi seji skupščine novomeške krajevne skupnosti so za predsednika izvolili Štefana Seniča-rja. Predsednik sveta KS je postal Jože Majerle, člani sveta pa Julij Kavšek, Rudi Mraz, Stane Hladin in Pavle Ajdič. Tajnik bo še nadalje Franc Avsec. Na seji so obravnavali tudi osnutek zvezne in republiške ustave ter delovni osnutek občinskega statuta. Izvolili so komisijo, ki bo pripravila statut krajevne skupnosti.
V	njej so: Anton Trunkelj (predsednik), Franc Avsec (tajnik), Franci Cvelbar, Rudi Piletič in Miran Simič. Predlagali so štiri sodnike porotnike za okrožno sodišče, člana v začasno skupščino kmetijske skupnosti in člana v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V počastitev krajevnega praznika 29. oktobra bo 26. oktobra popoldne v telovadnici osnovne šole Katja Rupena skupna slavnostna seja skupščine KS in delovne skupnosti te šole.
»Dolenjski list« v vsako družino
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Sj£<y\JO
vaez
J4>9T i
blagovnica
— Pri mesu sicer ni izbire, je pa izbira v cenah ...
stanovanjskih vprašanj zaposlenih. Kot smo slišali na seji delavskega sveta,so veliko pričakovali od solidarnostnega stanovanjskega sklada. Ne strinjajo se povsem z odločitvijo skupščine tega sklada, po kateri bodo prva stanovanja za delavce zrasla v Novem mestu. Novoles zlasti zanima, ali' bo prišlo kdaj na vrsto tudi njihovo območje, saj je znano, da želi imeti delavce v neposredni bližini delovnih mest. Direktor Dominvesta Miha Hrovatič je delavski svet obvestil, da je upravni odbor solidarnostnega sklada že sklepal o programu, po katerem bodo delavska stanovanja v prihodnjih letih zidali tudi zunaj Novega mesta, v nekaterih večjih središčih, kamor sodi tudi Straža.
I. ZORAN
Suhokrajinski drobiž
OBČANI Z JDVORA in sosednjih vasi so skupaj s krajevno skupnostjo obnovili del odtrpanega mostu čez Krko nad ribogojnico, ki vodi k dvorski žagi. To je sedaj edina povezava za prevoz z osebnimi avtomobili in vprežnimi vozili na Dvoru. Ko bo voda upadla, bodo most ojačili še z novimi piloti, vendar bo ostal le prevozen za vozila kot sedaj.
PIONIRJI ŽUŽEMBERŠKE OSNOVNE ŠOLE bodo odslej skrbeli za čistočo na žužemberškem trgu, urejevali pa bodo tudi zelenice in cvetlične nasade. Dela opravljajo pod vodstvom učiteljev, ki jim s tem vzgajajo smisel za urejevanje in varstvo okolja.
ZA POMOĆ HRIBOVITIM KMETIJAM so se zavzeli na nedavnem sestanku odbora za splošni ljudski odpor in civilno zaščito pri krajevni skupnosti Žužemberk. Menili so, da je nujno preiti od besed k dejanjem. Hribovskim kmetijam je treba pomagati pri gradnji in urejevanju gospodarskih poslopij, pri izdaji gradbenih dovoljenj in pri najemanju kreditov ter pri urejevanju poti in naprav za boljšo oskrbo z vodo.
VEČJO AVTOMATSKO TELEFONSKO CENTRALO bo novomeško PTT podjetje namestilo v Žužemberku, ko bo pošta v tem kraju imela ustreznejše prostore. Priključek bo tudi za Šmihel pri Žužemberku, kjer si telefon že nekaj let želijo. Sedanjo avtomatsko telefonsko centralo nameravajo namestiti na Dvoru, da bodo naročniki z Dvora dobili direktno telefonsko zvezo.
MOST CEZ KRKO pri Mizarstvu Dvor bo po zadnjih informacijah zgrajen in usposobljen za promet ob koncu novembra. Most bo montažen in z veliko nosilnostjo.
M. S.
MINI ANKETA:
Slovenske ceste pobirajo vsako leto velik krvni davek, kar je posledica različnih vzrokov, med katerimi je tudi alkohol. Zadnje čase se je razvnela precej burna debata o določilu, kolikšno stopnjo alkohola ima lahko voznik v prometu. Mnenja so različna: od takih, ki v kozarčku ne vidijo nobenega zla, do takih, ki so za popolno abstinenco voznikov.
Pol promila
ANTON JAKŠE, knjižničar: „Zanimivo je primeijati našo deželo s Švedsko, kjer sem že več let zaposlen. Na Švedskem so problem alkoholizma za volanom rešili z 0,5 promila in jim ne povzroča nobenih večjih težav. Tudi pri nas bi lahko tako rešili ta problem. Pristaviti moram, da samo z določanjem gornje meje ni vse rešeno. Sele pogosta in stalna kontrola ter hude kazni za te prekrške bi napravile red."
BREDA OKLEŠEN, učiteljica: „Gotovo je alkoholizem tisto zlo, ki tudi v prometu pobira svoje žrtve, in prav je, da se izločijo iz prometa vsi tisti, ki imajo kaj alkohola v krvi. Po moje voznik, ki je kaj popil, ne more reagirati povsem normalno, čeprav govorijo, da en kozarček ne vpliva na voznikovo sposobnost."
MARTINA MATOH, uslužbenka: „Po moje majhna količina alkohola ne more voznika motiti pri vožnji. Če bo zakon predpisal popolno vzdržnost za volanom, bodo vikendi klavrni in posledice bo čutilo gostinstvo, ki živi od prodanih pijač. In zakaj ne bi voznik spil enega vrčka piva? “
MARJETA VIRC, uslužbenka: „Voznik, ki popije vsaj malo alkohola, nima več takih sposobnosti, kot če je popolnoma trezen. Alkohol je krivec mnogih prometnih nesreč. Opažam, da pri nas v Sloveniji ljudje veliko pijejo, četudi vozijo. Menda se ne zavedajo, da ne spravljajo v nevarnost samo svoje, ampak tudi življenje drugih. Prav je, da se voznikom prepove pred vožnjo uživati alkoholne pijače."
MARIJA RAVTER, uslužbenka: „Krivec mnogih nesreč, ki so na naših cestah veliko prepogoste, je zaužiti kozarček alkoholne pijače, zato je prav, da se z zakonom uživanje alkohola popolnoma prepove. Res je, da nekaterih ne ovira pri vožnji, toda vprašanje je, kako se bo voznik lahko držal nenevarne mere, saj se človek težko zadrži. Bolje je nič, kot pa malo."
M. MARKELJ
NOVOLES: OSEM TOZD
V	Novolesu so izdelali predlog, po katerem naj bi ustanovili osem temeljnih organizacij združenega dela. Šest TOZD bo po obratih, v samostojni TOZD bodo servisne storitve, v osmi TOZD pa naj bi bile skupne službe.
Kovomežka kronika
KOSTANJ - Na Glavnem trgu se je tudi letos pojavila prodajalka pečenega kostanja. Ljudje ga radi in precej kupujejo. Priznati pa je treba, da so,Novomeščani letos bolj redoljubni in ne mečejo kostanjevih lupin vsepovsod. Seveda so tudi izjeme, ki jim je čisto mesto neustrezno okolje in ga smetijo, da se počutijo prijetneje.
KULTURA NA CESTI - V tem primeru to ne pomeni, daje na psu, ampak da so iznajdljivi prodajalci knjig odkrili, da je možno knjige prodajati tudi na cesti. Če jim je kaj uspelo prodati, pa je ob poplavi akviziterjev vprašanje.
OZIVLJENJE - Fotokino klub Novo mesto, ki je dolgo spal, se je prebudil in oživel. Za začetek so organizirali tečaj o snemanju in fotografiji, ki je namenjen vsem ljubiteljem fotografije in filma. Cena tečaja je 30 din za osebo.
NAROČIŠ-DOBIŠ — Dogodi se, da občan naroči pri Kurivu bukova dvra, naročeno dobi šele po dveh mesecih z računom, ki ima vpisano ceno za bukova drva. Toda med drvmi, ki jih občan dobi, je bukovine bolj malo.
TRŽNICA - Živo srebro je padlo, cene so se dvignile, prodajalke na tržnici pa žalostno cepetajo na mrzlem betonu in upajo, da jim bodo morda le položili kakšne deske na tla. Jajca so dosegla že ceno 1,70 din, pa tudi jurčki po 50 din kilogram niso za vsak žep. Druge cene: solata 8 din, smetana 8 din, fižol 3 din, lešniki 20 din, sirček 1 dinar, redkvica 2 din in peteršilj 10 dinarjev.
SMRTI - Umrla sta: Edvard Lesjak, upokojenec iz Adamičeve l8, v 66. letu in Alojz Saje, upokojenec iz Ob Težki vodi 1, v 64. letu starosti.
ROJSTVA — Rodile so: Ivanka Šmalc iz ulice Pod Trško goro 5 -Aleša, Marija Oberstar iz Gubčeve 39 - Jožeta, Marija Strajnar iz Volčičeve 7 - Sabino, Zdenka Pri-zmič iz Kristanove 30 - Mitja, Zdenka Kostadinovska iz ulice Milana Majcna 1 - Rosano in Jožefa Kovačič iz ujjcc V brezov log 1 -Iztoka.
Ena gospa je rekla, da so si etnologi med ogledom Novega mesta ogledali tudi stebriček pred kavarno na Glavnem trgu, a jim vse znanje ni pomagalo, da bi ugotovili, zakaj tam stoji. Domnevajo, da je ostanek spomenika malomarnosti.
jankovec izmenjan v drobiž
Sredstva kulturne skupnosti so razdeljena
odbor temeljne kultu-<on^ . sti v Brežicah je do-Dafr/10 .^^likoval finančni kom 23 os- Vsem uporabni-5o pobrili 12,5 - odstotki 7Večanje sredstev v prime-Htelf.1??111 m ^etom- Posame-cirju akcije bodo finan-^ Posebej.
neb! \ tokrat so rezervirali Žicah enar^a za gradove v Bre-PredVaiV Pre^ju in v Pišecah.
Škj ^JJ1 °° treba urediti breži-zares Ji’	hočemo, da bo
^iavn^°*Sta^ žarišče kulturnih C”stl- Na obnovo čaka Bjost ta asac^a, pa tudi notra-stropje l,0pni«če in prvo nad-k-Zan-.^ stanujejo stranki (lQ(!tv[lre^^ve v dvorani seda-& " Primeren.
^iletr^j J^turna skupnost kulturo	^enar zavodu za
finski 7 0savs^emu muzeju,
H or» • Z* ^u^turno-prosve-Navslf<^. acy» področnemu fedalifU;1?11 odboru Združenja
i ^ovinskpSkupin sloveniJe>
^meniški arhivu in pomof u varstvu-
lodba na ^ dobili kapelska Wi%i P*hala in mladinski Netn.Tter S^asbene šole,
Nižnico ' Štvo v Dobovi za leto«	Za	vse to je
^jon h?3 Vo^° nekaj več kot N°st „^ariev- Posebno po-niem	Posvetili gostova-
'■^ssaar-1"
Pr^vi se je porodilo še
nekaj predlogov, med njimi zamisel o prenosu prosvetnega doma v upravljanje Zavoda za kulturo in predlog za ureditev spominske sobe jezikoslovcu Maksu Pleteršniku v Pišecah.y p
„DOM BERNARDE ALBE":
GLEDALCEV LE ZA POL DVORANE
Za začetek gledališke sezone seje brežiško občinstvo kaj slabo odrezalo. Med nedeljskim gostovanjem Primorskega dramskega gledališča je bila polovica sedežev v dvorani pralnih. Prejšnji večer so igralci z istim delom (Dom Bernarde Albe) gostovali v Kostanjevici, kjer se jim kaj takega ni pripetilo, čeprav je meste-’ ce dosti manjše od Brežic.
Na občinskem tekmovanju v poznavanju zgodovine kmečkih uporov se je v Brežicah uvrstila na prvo mesto ekipa osnovne šole bratov Ribarjev. Zmago je spremljal navdušen aplavz navijačev v dvorani. Ekipo čaka 9. novembra nova preizkušnja znanja na republiškem tekmovanju, ki bo prav tako v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey)
"KRKA*
bra, £?nedeljek, 22. okto-MiŠkih Se kolektiva obeh Krelja , trgovskih podjetij Plovno 3 združitev v eno b° ta ?r8anizacijo. Poslej ^r8ovslL Va*a P°d imenom
* n* veliWn8°Stinsko podje' ^ Brei m mal° ?0S^
p. czice
Htil°Vanje Je v °beh ko-^ounr P°kazalo veliko sNn0 ?° zrel°st in
^željp p0 napredku
IN „LJUDSKA POTROŠNJA" ZDRUŽENI
trgovine v občini. Pri Krki je od 231 volilnih upravičencev glasovalo 230 članov kolektiva. Za združitev se jih je odločilo 222 ali 96,10 odst., proti pa je bilo 8 glasov. Pri Ljudski potrošnji je glasovalo 241 zaposlenih. Odsoten je bil le eden. Združitev je podprlo 215 članov kolektiva (89,21 odst.), proti pa je bilo 22 volivcev (9,13 odst.).
“t n **	 ■______________________ __________
k *ga v7Qate,Jstva. Pobratenje brežiške občine z Veliko Piano v „j.Niki 0l ,66- leto. V tem času so izmenjali medsebojne obiske - Očinskih skupščin, amaterske kulturne skupine in i<jy J Pa Se,Vl‘ j^edstavniki skupščin in družbenopolitičnih orga-sliki .VSa^° leto srečajo na praznovanju občinskih prazni-^ S) in predsednik brežiške občinske skupščine Vinko Jur-°to- i^P^sednik skupščine Velika Plana Borivoje Živano-J°žica Teppey)
,^o0V0 V BREŽICAH
slavn„ZtDRUŽ, N NA'
°bčinsL ni akademiji v Br0,i 8a Panika in
Pevskih * nastoP‘*
C Žaf p°d vo,i ^°ra u Artic'' 111
5 bo il s1tVo,n Mihe Ha-bl vi. p°‘iaS bTSC1?° P0!ja’
lokrat F v Wo ^ Pevce i Zabavni del:
S A J1 alkoVo p*®13 Koblarja, wanca Babiča, hSbla Pinterič’ aslia Matjana KsMem0r ^ °Pb sPre™javi
SShUycster u SNč l^oniko h,c ,e 1 clek'
";/*	po*«-
§5'SSif[*v..w tbra,uv Rll>" bil°
k. s*eSI?OC; u<jh°r,i>ki
s« na četrkovi
seji potrdili spremembo v statutu sklada za študijske pomoči. Te znašajo za študij na visokih in višjih Šolah 800 din na mesec, na srednjih šolah pa 700 din.
ŠE VEC PODATKOV! Ko je komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK ocenjevala poslovne uspehe delovnih organizacij za prvo polletje, je pogrešala podatke o ekonomičnosti, izpolnjevanju izvoznih načrtov, podatke o stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu ter oceno letošnje turistične sezone. O dopolnjenem gradivu bodo ponovno razpravljali. Do takrat želijo imeti tudi pregled poslovanja za devet mesecev.
KULTURNA KRONIKA. Radio Brežice uvaja novo štirinajstdnevno rubriko, v kateri bo obveščal poslušalce o pomembnejših kulturnih dogodkih v brežiški in krški občini. Razen informacij bo posredoval tudi komentarje.
Mške VESTI
DELAVCI O USTAVI: „BESEDILO JE PRETEŽKO"
O ustavnih besedilih so doslej razpravljali v več kot 40 delovnih organizacijah brežiške občine. Obisk je bil zadovoljiv. Večina zaposlenih meni, da sta osnutka težko razumljiva delovnemu človeku s povprečno izobrazbo. Posamezni členi bi morali biti napisani tako, da ne bi dopuščali dvomljivih razlag. Ponekod so izjavljali, da bi zadostoval enoten zbor združenega dela, okrepili pa naj bi položaj samoupravnih interesnih skupnosti. Drugod so se zopet zavzeli za vse zbore, da bi laže reševali probleme s področja kulture, zdravstva, prosvete in šolstva. V novi ustavi naj bi razen tega zapisali, da mora biti obvezno šolanje brezplačno. Več bomo poročali potem, ko bodo predlogi zbrani iz vseh razprav.
SMO JIH OPAZILI?
Spet se bliža praznik in spet bo po mestnih ulicah igrala mladinska godba glasbene šole. Vsako leto prihajajo vanjo novi godbeniki, starejši pa odhajajo, zato je delo z orkestrom zelo naporno in godba ni vedno najbolj uigrana.
Mladi pa se kljub temu radi pokažejo v javnosti. Doslej so imeli okoli dvajset nastopov ob raznih priložnostih, a so samo enkrat ali dvakrat doživeli, da so jih pogostili s sendvičem in oranžado. Kdor je tedaj opazoval veselje otrok zaradi skromne malice, bi jim jo prihodnjič težko odrekel.
Saj ne igrajo zato, ker čakajo na nagrado, pa tudi nihče ni lačen doma. Vendar pomeni skromna malica zanje priznanje, ob katerem začutijo, da so pomembni, da so jih opazili in da cenijo njihovo igto ter praznično vzdušje, ki so ga pričarali s svojim igranjem.
J. T.
VZOREN SPORAZUM
Sporazum, ki so ga pripravili za združitev trgovskih podjetij Krka in Ljudska potrošnja v Brežicah, je komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK zelo ugodno ocenila. Člani so menili, da je sestavljen v duhu ustavnih dopolnil in da omogoča razvoj temeljnih organizacij združenega dela.
ŠPORTNO SREČANJE UČITELJEV V CERKLJAH
V ponedeljek, 22. oktobra, so sc na igrišču ob novi šoli v Cerkljah pomerili učitelji in profesorji telesne vzgoje v košarki. Tekmovalci so prišli iz vse občine in s srečanjem počastili občinski praznik.
Kaj smo napravili za otroke?
V treh letih dva vrtca, v šolah kosila in podaljšano bivanje učencev ■ Na vrsti so krajevne skupnosti, ki lahko veliko naredijo za mladi rod
Ustvarjanje boljših družbenih razmer za rast in razvoj otrok je vodilna misel, ki preveva vso dejavnost Zveze prijateljev mladine v krški občini. Na tem območju je zaposlenih 30,1 odst. žensk, zato nekaj let posvečajo pozornost družbenemu varstvu otrok. V zadnjih treh letih so v občini odprli dve novi varstvenovzgojni ustanovi: na Senovem in v Kostanjevici. Vrtca v obeh krajih lahko sprejmeta po 64 otrok in sta grajena tako, da ju bodo po potrebi pozneje lahko razširili.
V krški občini je zdaj v predšol-	štva, organizacije	in posameznike, ki
skem varstvu 14 odst. otrok, razen	se želijo posvetiti	reševanju teh vpra-
tega pa ibiskujejo vsi šestletni otroci	šanj.
malo šolo. Letos je trajala 142 ur. Nov je tudi predlog, da bi vrtci, Šole v Brestanici, v Krškem in na Senovem so vpeljale varstvo tudi za učence. Trenutno je v občini 5 oddelkov za podaljšano bivanje otrok.
Večina šol nudi učencem razen malic tudi kosila. Za izboljšanje in pocenitev malic so društva prijateljev mladine sodelovala pri jesenskih akcijah za zbiranje zelenjave in sadja. Na priporočilo inšpekcije Zavoda za napredek gospodinjstva bodo šolske kuhinje v občini nudile otrokom več mleka in mlečnih izdelkov.
Šolarji naj bi vsaj enkrat na teden pili pakirano alpsko mleko.
Med nalogami, ki jih je na konferenci 11. oktobra sprejela Zveza prijateljev mladine v Krškem, je na prvem mestu ustanavljanje svetov za otroško varstvo po krajevnih skupnostih. Povezovali bodo starše, dfu-
šole in društva v prostem času organizirali ure pravljic, mali kino, lutkovne igre in podobne prireditve za otroke, za kar so dali zgled na Zdolah in v Velikem Podlogu. Povsod tam, kjer še nimajo otroških igrišč, naj razmislijo, kje in kako bi jih lahko čimprej uredili, saj jim občinska zveza ne bo odrekla pomoči. Društva morajo še vestneje skrbeti za prehrano šolarjev in se vključevati v akcije za zbiranje poljskih pridelkov in sadja.
J. TEPPEY
PRAZNIČNA
KOSTANJEVICA
V nedeljo, 21. oktobra, je bila pred domom kulture žalna slovesnost, na kateri so se Kostanjevičani poklonili spominu 39 talcev, ki so jih Nemci ustrelili na ta dan pred 30 leti. Krajevna skupnost si je izbrala 21. oktober za svoj praznik. Na svečani seji, ki jo je vodil predsednik Ivan Abram, so letos prvič podelili plakete mesta Kostanjevice. Prejeli so jih občinska skupščina Krško, Dolenjski kulturni festival, Ludvik Selan (ustanovitelj Kleparstva) in Roman Dular, direktor Splošnega mizarstva.
POHOD MLADINE NA PLANINO
Člani mladinske organizacije iz Kostanjevice so v soboto, 20. oktobra, krenili na dvodnevni pohod po poteh Kostanjeviške čete. Ustavili so se na Planini, nato pa so se utaborili v šoli Brezje. Tam so zvečer priredili miting, naslednji dan pa so so se vrnili v Kostanjevico.
OTROŠKI DODATKI
V KMEČKIH DRUŽINAH
Socialno šibke kmečke družine so končno le prišle do tega, da tudi njihovi otroci prejemajo otroški dodatek. Ta denar jim veliko pomeni zlasti tam, kjer imajo šolarje v hiši. Koliko takih družin je v krški občini, nam pove podatek, da prejema otroške dodatke 243 kmečkih otrok. Dobijo ga samo tam, kjer imajo manj kot 300 din katastrske osnove na družinskega člana.
SPROTI O PROBLEMIH
Delavska univerza Krško prevzema v svojem programu tudi del informiranja, ki je potrebno za ocenjevanje tekočih dogodkov in za uspešnejše politično delo. V ta sklop sodijo predavanja o aktualni družbenoekonomski problematiki, seminarji za interesne skupine, seminarji o perečih idejnih vprašanjih, seminarji za vodstva družbenopolitičnih organizacij, seminarji za člane delavskih svetov, seminarji za novo sprejete člane ZK in družbeno-politična šola za mladino.
NA VRSTI LETA 1977
Tri in pol kilometra dolgi odsek ceste od Križaja do Cerkelj povzroča -pri voznikih nemalo jeze. Po tej cesti pelje vsak dan po 40 avtobusov v obe smeri. Težko je razumeti, da na relaciji od Brežic do Novega mesta samo ta del makadama prekinja asfaltni trak. Odborniki občine Krško predlagajo, naj bi cesto modernizirali v letu 1977:
f MEJNIK NAPREDKA ^
V Kostanjevici so letos lepo napredovali. Poleti so obnovili asfalt skozi mesto, pred kratkim pa so dogradili industrijsko halo za obrat Splošnega mizarstva, ki se je že preselil v nove prostore na levem bregu Krke. Vrsta gorjanskih vasi ie dobila vodovod, Vrtača in Vrbje pa cesto. Za cesto so prcbivalci žrtvovali veliko prostovoljnega dela, zato je bilo veselje nad to pridobitvijo na sobotnem slavju toliko večje.
Krajevna skupnost že zdaj razgrinja nove načrte. Med njimi sta napeljava vode do slehernega gorskega zaselka in dokončanje kanalizacije v Kostanjevici. Predvsem pa si bodo prizadevali, da bi mesto dobilo nov industrijski obrat, v njem pa kruh za okoliške ljudi.
Prišla je zlata jesen
Hitro je minilo njunih petdeset let
Najbolj prisrčen in najbolj ganljiv trenutek na jubilejnem slavju Jožefa in Antona Milerja iz Mrtvic sta pričarala vnuka Rudi in Lilijana s prikupno pesmico na čast starega ata in stare mame. Glas dobrih želja iz otroških ust je bil iskreno ubran na strune srca.
Po vrnitvi v domovino je postal Miler predsednik vaške obnovitvene zadruge. Tudi potem ni miroval. Povsod je bil zraven: pri elektrifikaciji Drnovega, Mrtvic, Viher in Bregov, pri napeljavi vodovoda pred tremi leti in še letos, ko so zbirali prispevke za asfalt skozi vas.
,„Pa zapišite, da bi radi tudi trgovino!“ mi je naročil. Še sva kramljala, dokler ni dogorela njegova cigara. „Druge dni kadim cigarete, danes pa sem si prižgal cigaro, ker sem ženin/* je ponosno dejal in se hip nato že urno kot mladenič zavrtel s plesalko po dvorišču.
JOŽICA TEPPEY
Čestitk za 50-letnico ni bilo ne konca ne kraja. Z darili so se spomnile zlato-poročencev številne družbene organizacije v kraju in občini, saj Anton Miler še vedno dela v njih. Bil je tudi borec generala Maistra za osvoboditev slovenski Koroške.
Po vojni je delal kot gradbeni delovodja, v stari Jugoslaviji je šel s trebuhom za kruhom po vseh banovinah. Žena je skrbela za otroke in domače ognjišče. Od osmih otrok jih živi še sedem; najstarejši, Rudi, je podlegel v koncentracijskem taborišču Dachau. V letu v 1941 je tudi Milerjevo družino doletelo izgnanstvo.
Slavljenca: „Imava veliko družino: tri sinove, pet hčera, 14 vnukov in štiri pravnuke.44
KRŠKE NOVICE
PRED USTANOVITVIJO - Člani pripravljalnega odbora za ustanovitev tclesnokulturnc skupnosti so na zadnji seji pripravili dokočno besedilo začasnega statuta, tako da se bo ustanovna skupščina sestala že v novembru. Štela bo 39 delegatov: 12 jih bo iz gospodarskih organizacij, 8 iz krajevnih skupnosti in 10 iz športnih društev, ostale bodo prispevali temeljna izobraževalna skupnost, šole in planinci.
NOVA PROGA — Enota za kooperacijo pri krškem Agrokombinatu je z Ljubljanskimi mlekarnami ta mesec uvedla novo odkupno mlečno progo na območju bohor-skih naselij. Zahtevalo jo je tamkajšnje prebivalstvo, ki pa je doslej za novost pokazalo le malo zanimanja. Odkup mleka je zaenkrat še tako majhen, da bo proga poskusno delovala le do konca decembra in jo bodo nato ukinili, če se razmere ne bodo izboljšale.
ZADOVOLJIVA LETINA - Te dni so v krški občini zaključili letošnjo trgatev, ki je prinesla nadpopre-
čen pridelek, vendar slabšo kvaliteto grozdja. Vinogradniki tokrat prvič v večjih količinah prodajajo grozdje, ki ga predelujejo v novi leskovški kleti. Poprečno dobijo za kilogram grozdja 6 novih dinarjev, s tem da prejmejo najprej predujem, nato pa še doplačilo.
SKLEPNE PRIREDITVE -Tekmovanje slovenskih pionirjev za „Plaketo Matije Gubca“, ki ga je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine, se izteka. Minulo soboto so pionirji sodelovali na velikem zborovanju v Dolnji Stubici na Hrvaškem, v Kostanjevici, Krškem in Sevnici pa so odprli Tretji bienale grafik jugoslovanskih pionirjev.
KDAJ POMOČ? - Zgledu krške-
fi obrata novomeškega „Laboda“, i je vsem zaposlenim in upokojencem pomagal pri nakupu ozimnice, naj bi se pridružili tudi po drugih delovnih organizacijah. Na to jih je pozval občinski sindikalni svet s pismom, ki so ga odposlali z zadnje seje članov predsedstva. Akcijo, ki naj bi jo čim prej izpeljali, je podprl z denarjem tudi občinski svet.
KRŠKI
TEDNIK
Ne banka, vlagatelji naj odločajo
Na računu združenih sredstev pri banki samo v 9 mesecih 1,14 milijona dinarjev, do kraja leta najmanj 1,40 milijona - Za kaj bo šel denar?
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Sevnica se je 16. oktobra sestal na prvi seji zbor vlagateljev, predstavniki gospodarstva in ustanov, ki po novih predpisih odločajo o denarju, obvezno združenem za kreditiranje stanovanjske graditve. Zbor je izvolil za predsednika Lojzeta Motoreta, vodjo planiranja v JUTRANJKI.
S tem je odpravljeno stanje, da so denar odvajali eni, o njem pa so odločali drugi. Predvidenih 1,40 milijonov dinarjev, kolikor naj bi se jih nateklo do konca leta, bo nedvomno še preseženih. „To vsekakor niso majhni denarji in lahko mnogo pripomorejo, da bodo v občini bolj poskrbeli za stanovanja/4 je dejal med drugim v uvodni besedi predsednik občinskega sindikalnega sveta Slavko Vilčnik.
VELEPODJETJE?
V razpravi o požarnovarnostnem načrtu sevniške občine na občinski skupščini je odobrnik in sekretar Kmetijskega kombinata ZASAVJE Rudi Cimper-šek izražal pomisleke o primernosti gasilskih trojk v obratih: „Proizvodnjo imamo tako razbito, da niti ne vemo, kje imamo kakšen obrat.. ./“
Zbor bo odločal o tem denarju, le-ta pa naj bi bil predvsem namenjen za stanovanja delavcev. Osnutek pravilnika, ki ga je pripravila celjska podružnica Ljubljanske banke za celjske razmere, bo treba prilagoditi. Tako so menili na zboru. Celjska banka je zaradi svojega odnosa do sevniškega gospodarstva doživela na sejah sevniških sindikatov že precej kritike. Ta graja pa je bila dobronamerna in z njo v Sevnici niso hoteli nikogar žaliti, kakor menijo v Celju. V skrajnem primeru namreč nova stanovanjska zakonodajo omogoča vlagateljem, da vlagajo svoj denar, tudi obvezni del, pri katerikoli banki. LISCA je to že storila za svoj obrat na Senovem. Denar je naložen pri Dolenjski banki v Novem mestu, ki pokriva krško območje. To je tudi v duhu večje samostojnosti obratov ali TOZD. V Sevnici se zavzemajo tudi za to,
Gradbeno podjetje ZASAVJE je že ponudilo 38 stanovanj, ki bodo nared prihodnje leto. Cena metra stanovanjske površine je zaenkrat še ugodna, zato je pomembno, kdaj je na voljo denar za gradnjo. Na sliki: trenutno so najbliže ključem za nove prostore uporabniki poslovno-sta.iovanjske stavbe komunalno-stanovanjskega podjetja in ljubljanske banke. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
KDOR IŠČE, NE NAJDE! To velja za tujce, ki pridejo preko lesenega mostu in ugledajo na križišču pri ST1LLESU med bolj ali manj skrivljenimi in drugače poškodovanimi tablami sorazmerno še najbolje ohranjeno, ki obeta avtomehanika. Gre za tablo AMD Sevnica, ki priporoča svojo delavnico na Poljski poti! Medtem pa so Poljsko pot že preimenovali v Prvomajsko, AMD se je že preselilo in prodalo te prostore, avtomehanik pa dela že lep čas na svoje! Vsekakor obetavna ponudba v sili!
DENAR BO, IZVAJALEC TUDI - Vse je že bilo: obljube in marsikaj, da se bo slednjič premaknilo tudi glede gradnje stanovanj za učitelje na Studencu. Slišati je bilo tudi, da ni gradbenega podjetja, ki bi se lotilo priprave kleti in podobnega, da se na to lahko postavi Marlesova montažna hišica. V resnici pa ni bil zagotovljen denar. Le-ta se bo našel šele sedaj iz denarja, obvezno oročenega pri banki iz sevniških delovnih organizacij in ustanov. Tako je namreč sklenil zbor vlagateljev. Iz tega vira bosta dobili po dve stanovanji še LISCA in JUTRANJKA, nekaj TRGOVSKO PODJETJE, Kmetijski kombinat in šola za adap-
tacije. Kdor bo prikrajšan, naj to pripiše sebi, udeležba iz nekaterih tovarn na zboru je bila namreč slaba.
MLADI SPET NA POHOD -Pohodniki iz vrst članov občinske konference ZMS Sevnica bodo za občinski praznik odšli po poteh herojev Staneta Majcna in Jančija Mevžlja. Ob tej priliki bodo, kot vse kaže, izdali novo številko glasila. Prva številka z vsebino iz prejšnjih pohodov je v zanimivi obliki prinesla doživetja mladih s pot slavnih borcev.
ZA ENE PREVEC, ZA DRUGE PREMALO - Boštanjski odbornik je na zadnji seji občinske skupščine izrazil nejevoljo, ker vozi, kot je dejal, delavski avtobus v Boštanj in nazaj v glavnem prazen. Medtem pa je odbornica z drugega konca občine izražala bojazen, da avtobus sploh ne bo več vozil na Marofin za Lončarjev dol, če občina ne bo uredila ceste. Sicer pa tudi boštanjski avtobus ne vozi zastonj, le ljudje se ga niso navadili. Najbolje pa bi bilo, če bi peljal dlje, po dolini Grahovice! ^
si:y\iški vestnik
da bi morala veljati različna dolžina roka za vračanje, in ne le najdaljša, 25 let! Že sedaj so namreč v marsikateri delovni organizaciji zaradi hude stanovanjske stiske in različne posojilne sposobnosti posojilojemalcev imeli krajše roke vračanja, kar je mnogo gospodarneje. Vlagatelji so tudi zahtevali, naj banka predloži predračun za administrativne storitve. Na zboru so sprejeli družbeni dogovor, ki omogoča takojšnjo razdelitev letos zbranega denarja, kar je zaradi trenutno ugodne cene gradnje v Sevnici pametna odločitev.
A.ŽELEZNIK
Nevredni
odgovora?
„Vprašanje, kako bo pri nas z veterinarsko službo, smo zastavljali na sestankih našega kmečkega društva za vzajemno pomoč, na sestankih SZDL in sejah krajevne skupnosti. Pisali in pošiljali smo zapisnike, tudi na občinsko skupščino. Skoraj tri mesece je že tega, odgovora pa ni. O naših-težavah smo pisali tudi na zvezo društev v Ljubljani," je bilo rečeno na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti, koordinacijskih odborov SZDL z območja KS Šentjanž, Krmelj in Tržišče v torek, 16. oktobra.
„Zakaj ne registrirate kmečkega društva za vzajemno pomoč, ustanovljenega v Tržišču? Vlogo smo poslali že pred pol leta!“ so se spraševali Tržiščanl
Odgovore o veterinarski službi so dobili na sestanku. Dobili so tudi obljubo, da bodo imeli v tem delu sevniške občine svojega veterinarja, ki bo imel sedež v Krmelju. Seveda če se bo kdo javil na razpis. „Tudi tržiško društvo bodo na občini registrirali," je bilo ljudem pojasnjeno.
Vseeno pa so ljudje zapuščali sestanek z mešanimi občutki. Niso mogli razumeti, zakaj niso dobili odgovora, ko so zanj pismeno zaprosili Niso bili zadovoljni z obrazložitvijo, češ da na občini odgovora niso vedeli. Bolj verjetno se jim je zdelo, da gre za podcenjevanje ljudi, za odnos, ki je vreden graje.
A. Z.
ZAGREB
KRŠKO
TREBNJE
OBVOZ NAD 5T
„Komu škodujejo? “ se kaže vprašati. Delovodstvo novomeškega Cestnega podjetja je to poletje končno postavilo sodobnejše prometne znake, ki so dobrodošli zlasti na črnih točkah vzdolž ceste 2. reda ob Savi. Zal so zlikovci kmalu po postavitvi hudo zdelali tablo z označenim obvozom pri mirenskem mostu. Tako načeta in zdelana nova tabla je slabo spričevalo za ves kraj. Tabla ali znak velja 750 dinarjev. Ko bi koga od zlikovcev izsledili in mu naložili nekajkratno povračilo škode, bi takšno početje kaj hitro opustil! (Foto: Železnik)
DRUŠTVO KNJIGOVODIJ: ŽE 130 ČLANOV
Sevniško Društvo knjigovodij prireja redne debatne večere , kjer se posvetujejo o tekočih nalogah, proučujejo predpise in podobno, l ako srečanje so imeli v prostorih LISCE tudi 9. oktobra. Upravni odbor društva bo v kratkem razposlal delovnim organizacijam in ustanovam poziv, naj prijavijo slušatelje za začetni knjigovodski tečaj. Finančnih strokovnjakov močno primanjkuje, iz srednjih šol jih pride v podjetje vse premalo. Ce bodo podjetja prijavila vsaj minimalno število slušateljev, sc bo tečaj nemudoma pričel. Vodstvo društva pripravlja tudi nekajdnevni študijski i/.iet članov v Beograd in Djerdap.
Ob koncu tedna daruje kri
„Zakaj ste prišli prav k meni? “ — se mi je preko telefona v vratarnici KPD Dob izvijal vzgojitelj Peter Šemrov, ko sem mu povedal, da bi pred krvodajalsko akcijo v trebanjski občini konec tedna rad govoril z njim. Po koncu službe, mi je nato razgrnil svoje dolgoletno človečnost: do septembra je že 28-krat dal kri!
Pravzaprav sem skušal dobiti jasnejše odgovore, ki jih niti ne poznajo na občinskem, odboru Rdečega križa v Trebnjem. Peter je namreč krvodajalec, ki ne čaka na redne odvzeme v občini. Zato so bili tudi podatki o 25 odvzemih v njegovi kartoteki v Trebnjem nepopolni. Lani je dobil priznanje Rdečega križa za ta dosežek. Se vedno se z radostjo spominja lanskega praznovanja krvodajalcev iz vse občine na Veseli gori.
— Se še spominjate prvega odvzema? — sem vprašal.
„To je bilo leta 1955, ko sem služil vojake v Titovi gardi v Beogradu. Takrat doma krvoda-
jalstvo sploh še ni bilo kaj prida znano. Tedaj sem pričel dajati kri redno. Kadar grem ob prostih sobotah z družino na nakupovanje ali kaj podobnega v Ljubljano, pustim družino po
opravkih, jaz pa se zapeljem n transfuzijski zavod...	.
Ko se iztečejo trije m6*0’ grem na odvzem. Letos bo tako dal do kraja leta kri enkrat. Tako bom delal vse o tlej, dokler bom zdrav. To lan stori vsak zdrav človek.14
Seveda bi lahko s^orvAria. stori Čeprav dosegajo v krvoo . jalstvu v vsej občini iz leta v lepše rezultate, Peter še ved predlaga: „Sedaj je da zapišejo v vseh kolektivih statute, da bi imel krv^g? vsaj pol, če ne že ves delavna prost, kadar da kri To že lep	^
s pridom izvajajo v n1116	j.
tovarnah. Kot član izpitne k sije za voznike motornih vozu zavzemam tudi za predlog F bliškega sveta za varnost nem prometu o popolni p F. vedi uživanja alkohola za	^
ke v cestnem prometu. Ni	-
stika hudih nezgod in druzinsKin Uagedij dovolj zgovorna.
To je skromni Peter, vsake tri mesece da krl ^j^
Dobre priprave, vse dobro
V pičlih 14 dneh se je seznanilo z ustavnimi dokumenti 2.277 občan^
Občinska konferenca SZDL je na seji 15. oktobra ugodno ocenila tako priprave na ustavno razpravo, kot tudi vsebino pripomb občanov. Izrekli pa so nezadovoljstvo, ker se seminarja za politični aktiv, ki je vodil razpravo po krajevnih skupnostih in kolektivih, ni udeležil noben predstavnik republiškega aktiva, čeprav so jih večkrat vabili. Republiški aktiv pa je pošiljal svoje člane, večkrat celo po dva in celo tri, v občine, ki so kadrovsko močnejše od trebanjske!
Občani so pokazali veliko zavzetost za nadaljnji razvoj in način financiranja krajevnih skupnosti. Zavzeli so se za povsem določno rešitev: v občini naj ustanovijo solidarnostni sklad, ki naj pomaga najmanj razvitim krajevnim skupnostim, posebno tistim, kjer nimajo delovnih organizacij. Poudarjali so odgovornost delegatov, da bodo res zastopali interese krajevnih skupnosti občanov in delavcev, ne le osebnih ali ozkih skupin. Glede položaja kmeta in kmetijstva v novih ustavnih tekstih so menili, da je nejasen in pomanjkljiv. Obravnavali so veliko vprašanj, ki se nanašajo na zakone, ki urejajo prodajo in nakup zemljišč, dedovanje zemlje, izenačevanje pravic delavcev in kmetov, varstvo človeka in okolja, zaščito liudi in posevkov pred divjačino ipd. Živo se sc zanimali tudi za vprašanje vzgoje in izobraževanja, za razvoj industrije, še posebno pa za komunalne dejavnosti
Po delovnih organizacijah je bilo celo več razprav, kot so jih predvideli. Kar dvoje razprav so imeli v TRIMU, TIP-TOPU, DANI, v IMV pa kar trikrat. Temeljna izobraževalna skupnost je priredila specializirano razpravo za vse zaposlene in tudi upokojene prosvetne delavce v občini. Kot prva je začela ustavno razpravo občinska skupščina za odbornike obeh zborov. Tudi predsedstvo občinske konference ZMS je imelo svojo razpravo. V občini so nezadovoljni edino le s premajhnim nepo-
PRIZNANJE
Občinska konferenca je izrekla priznanje številnim družbeno-političnim delav-.cem, ki so svoje zadolžitve za izvedbo in pojasnjevanje na javnih razpravah izvedli z velikim čutom odgovornosti. Kot nosilec priprav strokovnega usposabljanja vodij razprav po terenu se je izkazal tudi predavateljski aktiv. Predsedniku tega aktiva, predsedniku sodišča v Trebnjem Janezu (iartnarju, je konferenca izrekla posebno priznanje za v<xistvo tega odgovornega dela.
KDOR ŽELI, LAHKO DARUJE KRI ZA ARABCE
Ob redni jesenski krvodajalski akciji v trebanjski občini na kraju tega tedna bodo na željo dajalcev odvzemali tudi kri, ki jo bodo poslali žrtvam izraelsko-arabske vojne. Kdor bo želel darovati kri v ta namen, pa bo moral to posebej povedati komisiji pred odvzemom krvi!
CENTRI NA REPU
Zanimivo je, da je bila najslabša udeležba na razpravi o osnutkih zvezne in republiške ustave ter srednjeročnega razvoja občine v večjih krajih občine. V Mokronogu se je udeležilo razprav le 1,7 odst. občanov, le malo bolje je bilo v Trebnjem (2,1 odst.), Dol. Nemški vasi (2,1 odst.) Mirni (3,3 odst.) ter Velikem Gabru. Največji odziv je bil v Sclih-šumberku, kar 13,3 odst.
srednim vključevanjem v razpravo kmetov in obrtnikov. Delavci so se v
■ oii za delQV)
ustavni razpravi zanlJHau ^ nje predvidenega delefjIolfpravlf ma, zavzemali so se za s	zveZl
nje in sporazumevanj	jcrajevilin
izobraževanjem in vzg {„jmi ^UC skupnosti in samoup1.	ust^
nostml Menili so, da J dokumentih premalo	£ b„o J
osebna odgovornost, 'Lpravfl^ je treba zaostriti v safliouF sporazumevanju.	ZBUJAL
TREBNJE OB JEZERU? Takole je ob vsakem	j
Rečica, ali bolje, potok Temenica zaradi neure^;inl pa spreminja pokrajino od občinske meje z GrosuP J ^ j0p zapusti trebanjske občine. Na sliki: Odrga \'-°	/
(Foto: Železnik)
TREBANJSKE IVER1
KDO SO REKORDERJI? Zadnja tri leta so sc najbolj izkazali naslednji krvodajalci, ki so darovali kri že 25-krat; leta 1971 Frančiška Prah iz Trebelnega in Tone Golc iz Grma; leta 1972 Peter Šemrov z Mirne, 1'ranc Lindič iz Lakcnc in Tone Krese iz Mokronoga, letos pa sta priznanje prejela, kot smo že poročali, Tone Petje z Mirne in Tone Gole iz Trebnjega.
LARI ARJI ŽE NA PLANEM? Vse kaže, da bo prihodnji pust sila „resen**, saj so mokronoški larfarji že imeli prvi delovni sestanek. Ugotovili so, da znajo še vsi mokrono-ško himno, čeprav še ni stara leto dni. Delovni sestanek se je pričel zvečer in končal za najbolj vztrajne ob peti uri zjutraj. To naj da misliti konkurentom na Mirni!
V TRETJE GRE RADO - 26. novembra bo potekel drugi mandat predsednici mokronoške krajevne skupnosti dr. Jeleni Puvičcvič. Ge-prav je do predaje „malega županstva** še dokaj dni, obstaja v kraju resna bojazen, kdo bo prevzel to odgovorno in težko nalogo. Krajev-
. zaO“r
na skupnost Mojo*# ftjjjg leta lepo razvij^ enostavneje,	t	*	^
prevzame to ^tcti cn»*
VETERlNAR^slca rfj _ Ker s»vl"skiJ pla«v^1a
„ckaj » *^01 '“fasiitf/l«
^jtko°ZaP<S^0^
kurativo! Kmeti« sevni^jČiO t
n ih skuPn0Krn>elju *
drugim so d 1()futo,	v?*ejo
dcl° obseg del* **#(!»} Ljje zmanj. i(jani PjLiasO^^uti.**
,mja’ .časopi*^ ?>jent enega s	daJeU<^
še vedno ta™ etn. dela dobro m s
TREBANJSKE NOJg
ll
/mr ujo i
TRGOVSKI DOM - Blagovno hišo oziroma trgovski dom bo dobila Ribnica predvidoma leta 1976. Prihodnje leto bi morali opraviti vse priprave za gradnjo, leta 1975 bi se gradnja začela, naslednje leto pa bi dom že odprli. To naj bi bila tudi ena izmed posledic združitve domače JELKE z MERCATORJEM. Nekateri pravijo, da gradnjo lahko prepreči oziroma zavleče le, če ne bi dobili primerne lokacije.
LUKNJASTA CESTA - Kolodvorska ulica v Ribnici je polna lukenj. Že leta in leta jih je največ v asfaltu pred železniško postajo, zdaj pa tudi na kockani cesti. Luknje so nevarne za pešce, posebno pa za avtomobiliste, ki jih kasno zagledajo ali pa sploh ne, če jih na primer ob deževju zalije voda.
SPET POPLAVA - Pretekli teden so zaradi dežja vode spet začele naraščati. Ponovno je voda zalila del Dolenjevaškega polja.
KASNE TERJATVE - Sele oktobra so začeli dobivati občani zahtevke za plačilo davka od skupnega dohodka občanov za lani in akontacij za letos. Začetek šolskega leta in nakup ozimnice sta jim žepe dobro spraznila, zato so na občinski seji sklenili, da bi ta davek lahko plačali v obrokih, v prihodnje pa naj bi zahtevki za plačilo redneje prihajali.
občan vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj v ribniški dolini ni v gostilnah pijancev?
- Ker jih načelnik za gospodarstvo lastnoročno meče ven.
REŠET0
KOfiEUSKE NSU1CE
ANTON SOTOŠEK
Prehiteti povprečje republike
Predvideni so lepi gospodarski uspehi, - Cilj je dohiteti in prehiteti republiško povprečje narodnega dohodka
porast). Amortizacija je bila za 40,3 odstotka večja, ostanek dohodka za
11.5 odstotka večji, družbeni proizvod za 30,9 odstotka večji (za družbeno skupnost 47,7 odstotka in za delovne organizacije 24,5 odstotka večji), dohodek na zaposlenega je bil za 16,6 odstotka večji, osebni dohodek na zaposlenega pa za 12,5 odstotka večji.
Nadaljnji podatki povedo, da je bila ekonomičnost (gospodarnost) za 0,2 odstotka večja, produktivnost za 16,2 odstotka večja, rentabilnost pa se je zmanjšala za 27,9 odstotka.
Glede na posamezne gospodarske panoge je dohodek najbolj porastel v prometu, in sicer za 44,4 odstotka, v trgovini in gostinstvu za 25,7 odstotka, v stanovanjsko-komunalni dejavnosti za 19,8 odstotka in industriji za 11,9 odstotka, medtem ko je v kmetijstvu celo nekoliko padel, in sicer za 0,4 odstotka. Pretežni del dohodka je bil razporejen za osebne dohodke, katerih vsota je letos za
27.5 odstotka večja. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega pa so porastli od lanskih 1.629 din na
I.831 din ah za 12,5 odstotka, medtem ko so v republiki porastli od 1.765 din na 1.975 din ali za
II,9 odstotka. Povprečni osebni dohodki so v ribniški občini v odstotku torej porastli bolj kot v republiki, dejansko so pa še vedno nekoliko manjši.
Ribniško gospodarstvo je torej donosno poslovalo. Po pokritju vseh obveznosti in izplačilu osebnih dohodkov je gospodarskim organizacijam letos ostalo za 11,5 odstotka dohodka (za sklade) več kot lani. Podjetjem je tudi letos manjkalo obratnih sredstev. Niso tudi vedno dobila dovolj potrebnega materiala. Posebno pa je na doseganje boljših uspehov vplivalo hitro naraščanje
VEČ ZDRUŽITEV
V	ribniški občini je predvidenih že v bližnji prihodnosti več združitev delovnih organizacij. Tako naj bi se združili najprej obe kmetijski zadrugi, ki bi se nato že s 1. januarjem združili z Ljubljanskim mlekarnami. Tudi trgovsko podjetje JELKA je sklenilo, da se z novim letom združi z MERCATORJEM. O tesnejšem sodelovanju in združitvah razmišljajo tudi v drugih delovnih organizacijah, celo največjih, med drugim v INLESU in R1KU.
cen nekaterih materialov, saj so bile hkrati za proizvode ribniških podjetij cene zamrznjene.To pa je seveda povečalo stroške poslovanja.
J. PRIMC
REKU SO...
MILENA BOROVAC, ravnateljica osnovne šole Ribnica: V občini moramo razvrstiti vse težave (probleme) v take, ki jih lahko rešimo doma, v občini ali delovni organizaciji, in v take, za rešitev katerih je pristojna republika ali zveza. Naše zadeve moramo rešiti sami, rešitev ostalih pa moramo zahtevati od republiških ali zveznih organov.
KAREL ORAŽEM, tajnik občinskega sindikalnega sveta Ribnica: Samouprava je v obratih, ki imajo sedež podjetja izven naše občine, razmeroma zelo slaba. Kolektivi niti ne vedo, koliko ustvarijo. Obratni delavski svet v SUKNU se ni sestal tri leta. Kakšno bo torej tu samoupravljanje z novim letom, ko bodo ustanovljena TOZD?
IVAN GRADIČ, član občinske konference ZK Ribnica: Na dosedanjih sejah smo sprejeli veliko sklepov, nismo pa jih izvršili oziroma poklicali na odgovor tistih, ki jih niso izvršili. Zdaj jasno povejmo vsaki delovni in osnovni organizaciji ZK, kaj zahtevamo od nje in do kdaj! Naše dogovarjanje mora biti kratko in jasno.
DAVID TUZOVIČ, član občinske konference ZK Ribnica: Po bitki je lahko biti general,. .. Mi smo krivi, ker zaradi familiarnosti (domačnosti) nismo ukrepali v primeru STAN-GRAD, čeprav je vsak otrok videl, kakšen je položaj v tem podjetju.
IVAN LAVRIČ, član občinske konference ZK Ribnica: Direktor STANGRADA je hotel dokaze, sicer bo tožil, dokazov pa nisva imela ne jaz ne SDK, pa sem kljub temu imel prav, kot se je zdaj pokazalo. Sicer pa so bili v upravi STANGRADA sami taki, ki so bili včasih v občinski
ci /
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Gospodarske organizacije ribniške občine so v letošnjem prvem polletju dobro poslovale in dosegle celo boljše rezultate kot v istem obdobju lani. Tako ugotavlja zadnja analiza, o kateri je na zadnji seji razpravljala tudi občinska skupščina.
Celotni dohodek je porastel za
28,8	odstotka (ali za 2,8 odstotka več kot znaša republiško povprečje), porabljena sredstva so bila za
28,5	odstotka večja (kar je za 0,3 odstotke manjši porast v primeijavi z republiko), dohodek pa je bil za 30 odstotkov večji (ah za 9 odstotkov večji, kot je znašal republiški
O ČEM ŠE ZK?
Na prihodnji seji občinske konference ZK Ribnica, ki bo v kratkem, bodo predvidoma razpravljali o vplivu cerkve na družbeno življenje, kadrovskih pripravah na volitve v občini, o idejnopolitičnem izobraževanju in o osnutku sklepov o gospodarstvu v občini. Na zadnji seji v tem sestavu, ki bo predvidoma decembra, bodo govorili še o stanju po pismu in 29. seji, volitvah in o obračunu dela konference.
Na osnovni šoli v Sodražici dela tudi fotokrožek, ki ga vodi učitelj Košmrij. Pričakujemo, da bo krožek poslal tudi nam včasih kakšno fotografijo o zanimivih dogodkih ali zanimivostih Sodražice. Člane fotokrožka smo ujeli pri delu. (Foto: J. Primc)
V primerjavi z lani lep uspeh
Analiza gospodarjenja za letošnjega pol leta kaže v primeru z lani uspeh -ZK pa je ugotovila, da je uspeh slabši, če ga primerjamo z leti 1970 in 1971, ko je ribniško gospodarstvo najhitreje napredovalo
Izkušnje so drage
Poplava je mimo; za naprej moramo biti bolj pripravljeni
Franc Levstek, odbornik občinske skupščine Ribnica iz Loškega potoka, je dejal: „Ni res, da bi med poplavo pri nas reševali gasilci ali civilna zaščita. Iz svoje hiše sem moral reševati sam s pomočjo sosedov. “
Tudi iz Kočevja je bilo nekaj pripomb o delu občinskega štaba in posameznih enot CZ oziroma služb. Tako nihče ni načrtno obiskoval stanovanjskih in drugih zgradb na poplavljenem območju in ugotavljal, kaj je potrebno storiti za ljudi. Po poplavljenih ulicah so drveli razni osebni avtomobili in delali velike valove, tako da je voda prišla nekaj 10 cm višje, kot bi sicer.
Pripomb, kritik, predlogov in nasvetov je bilo pre-
cej. Prav bi bilo, da bi se zdaj odgovorni tovariši v obeh občinah zbrali in napravili analizo, kaj je bilo opravljeno v redu, kje. so bile pomanjkljivosti in kako bi te pomanjkljivosti pri morebitni prihodnji poplavi odpravili.
Poplava je draga stvar. Zdaj je sicer ni več, vendar ne smemo pozabiti nanjo. Zdaj, ko so še sveži spomini na komaj preteklo, je treba podrobno analizirati vse slabosti in narediti podrobne načrte, kako je treba ukrepati, ko doseže voda določeno višino. Prav pa bi bilo, da bi z ugotovitvami in načrti za zavarovanje ob poplavi seznanili vse delovne organizacije in občane na poplavnem območju.
J. PRIMC
Letos bo v kočevski občini dokončana investicija v IT AS (60 milijonov dinarjev), zgrajena je bila nova hala za proizvodnjo šolskega pohištva pri LIK (14,360.000 din), v Osilnici je bil odprt obrat za izdelavo plastične embalaže, te dni bo dana v obratovanje nova sirarna z zmogljivostjo	predelave
100.000	1	mleka	na dan
(17,600.000 din), v gradnji pa so še trgovina v Zeljnah, skladišča pri KOVINARJU in IN-KOP, nova barvama v TEK-STILANI, hlev za 200 glav živine v Cvišleijih, avtobusna postaja v Kočevju in več manjših
komunalnih objektov. Ena najpomembnejših investicij pa je posodobljenje ceste Kočevje-Brod na Kolpi, ki bo končana predvidoma do leta 1975.
Vse te investicije in tiste iz preteklih let pa omogočajo stalno rast družbenega proizvoda, čeprav občina izgublja rudnik rjavega premoga. Po pričakovanjih bo letos porastel družbeni proizvod v primeijavi z lani za 25 odstotkov, družbeni bruto proizvod za 20 odstotkov, narodni dohodek na prebivalca za 17 odstotkov (in bo znašal 18.500 din), povprečni mesečni osebni dohodek pa bo nekaj nad 2.000 din. Danes je v občini zaposelnih že 5.800 ljudi.
Predvideni rezultati bodo seveda doseženi le ob povečani produktivnosti v zadnjem tromesečju, saj je
Vprašanja Osilničanov
ZA UVOD - Ljudje smo pozabljivi, namerno ali nenamerno, zato bi obudil nekaj osilniških želja, ki so bile že večkrat zaman izrečene.
SODOBNEJŠO TRGOVINO 7 Osilničar.i si žele sodobnejšo trgovino, ki bo imela večjo izbiro blaga. Vedeti moramo, da ima Osilnica močno zaledje, toda majhno, staro trgovino.
ZVONEC ZA AMBULANTO -Bolniki si žele električnega zvonca na vhodnih vratih šole, v kateri je tudi ambulanta. Tako bi tudi ponoči lahko poklicali zdravniško pomoč. V ambulanti je tudi edina telefonska zveza Kolpske doline s svetom, ko je pošta zaprta!
ZA DVOJNO ZVEZO - PTT se na osilniškem območju noče posodobiti, niti noče osilniške pošte ponovno priključiti še na hrvaško telefonsko linijo.
DELO ZA MOŠKE - Osilnica je dobila industrijski obrat, toda moški si morajo še vedno iskati zaslužka drugod. Ko bo Osilnica dobila takšen obrat, ki bo zaposlil moške, bo začela mnogo hitreje napredovati.
VPRAŠANJA O ASFALTU -Asfalt je sicer položen skozi tri naselja, ne pa na vsem območju (8 km). Pristojni v kočevski občini pa naj odgovore: Zakaj ni bil porabljen ves denar, ki je bil namenjen za asfaltiranje osilniškega območja? Ali se ni dalo asfaltirati še tistih 20 do 30 metrov ceste v Osilnici? Kdo je kriv
-	investitor ali izvajalec? Kdo je dopustil asfaltiranje, če ni urejena kanalizacija skozi vas? (Op. ur.: Pri občinski skupščini smo zvedeli, da je ves denar porabljen in da so ostale ceste v mnogih vaseh še neasfaltirane, ker ni denarja. Krivdo za asfaltiranje, dokler še ni urejena kanalizacija, pa j6 treba pripisati vsem, ki so za to vedeli in so za to odgovorni, pa niso ukrepali.)__________________
STARA ŠOLA POŠKODOVANA
Staro Bračičevo šolo v Kočevju sta vihar in poplava precej poškodovala. Vihar je odkril 35 kvadratnih metrov strehe, streha pa je puščala povsod. Stropi so bili mokri v vseh učilnicah razen v eni. Novi belež je uničen, na stenah pa so se pokazale razpoke. Voda je stala tudi v telovadnici, vendar ni povzročila posebne škode, ker na tleh ni parketa.
DELEGATKE V LJUBLJANO
Pet delegatk iz kočevske občine se je udeležilo svečanosti ob 30-let-nici Slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bila 17. oktobra v Ljubljani.
ZAKAJ BREZ MATIČARJA -Ah je bilo potrebno ukiniti mesto matičarja v Osilnici? Ne v središču, na podeželju se ukinjajo delovna mesta, in to v času novih sprememb, ko beseda krajevne skupnosti nekaj pomeni! (Op. ur.: Pri občinski skupščini smo zvedeli, da matičar po merilih, ki veljajo za občinsko upravo, ni bil polno zaseden, zato so delovno mesto ukinili.)
jo2e OŽURA
bilo gospodarstvo močno prizadeto z redukcijo električne energije in poplavami od 24. do 29. septembra. Cilj programa srednjeročnega razvoja občine za republiškim povprečjem in celo da dohiti republiško povprečje pri narodnem dohodku na prebivalca.
Napredek bo dosežen z večjo prizadevnostjo vseh. Pri tem pa bo odigralo pomembno vlogo sodelovanje in združevanje kočevskega gospodarstva z večjimi podjetji izven občine, večji priliv kapitala in znanja v občino, donosne investicije, visoka produktivnost dela, zniževanje stroškov itd.
Pomembno mesto v srednjeročnem načrtu zavzema tudi razvoj družbenih dejavnosti, saj je od vzgoje, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne politike odvisno, kako in v kakšni meri se bo delovni človek vključil v neposredno proizvodnjo. Slab za razvoj podeželja pa je zajeta v načrtu tako, da je dan poseben poudarek razvoju turizma, zasebnega kmetijstva in ustanavljanju manjših proizvodnih obratov. Cilj je, da podeželje ne bi izumiralo, ampak da bi se strnilo okoli vodilnih krajev in se gospodarsko, pa tudi socialno krepilo.
(Napisano po podatkih iz govora predsednika občinske skupščine Mira Heglerja na svečani seji občinske skupščine v počastitev 30-let-nice Kočevskega zbora, ki je bila 6. oktobra.)
J. PRIMC
Letošnja nagrajenca Šeškovega sklada in dobitnika plakete Jožeta Šeška sta profesor Herman Kotar in učitelj Franc Volf. Najvišji občinski priznanji sta prejela med drugim tudi za uspešno delo z mladino in prizadevno družbeno-politično delo. (Foto: J. Primc)
Pokojni Anton je bil sin kmečkih staršev, ki so imeli 8 otrok. Mladost mu je bila težka. Po vojaščini je bil nekaj časa mlinar, a je moral kmalu obrt opustiti in se podati s „trebuhom za kruhom“. Prepotoval je velik del Slovenije, bil tudi v Ribnici, nazadnje pa se je ustavil v Kočevju, kjer se je zaposlil v rudniku Tu je prišel v stik z naprednimi rudarji. Leta 1939 se je poročil. V rudniku je ostal vse do odhoda v partizane leta 1943. V borbah za osvoboditev domovine je bil ranjen in odlikovan z medaljo za hrabrost ter z redom zasluge za narod III. stopnje.
Po vojni se je najprej zaposlil pri SGP ZIDAR v Kočevju, nato v TEKSTILANI in končno v MELAMINU. Leta 1964 se je upokojil. Bil pa je vseskozi tovariški in predan revoluciji.
•Na zadnji poti so ga spremljali
16.	oktobra s praporom soborci in upokojenci.
VEKOSLAV FIGAR
DROBNE IZ KOČEVJA
KORIST POPLAVE - Voluharji so imeli hudo uro ob poplavi okoli doma telesne kulture in v cvetnih gredicah v parku Gaj. Preko poletja so naredili v tem okolišu veliko škode. Lovili in uničevali smo te glodalce na vse načine, a žal z zelo malo uspeha. Sedaj jih je zalila voda. Prilezli so iz zemlje, precej jih je priplavalo k stopnišču doma telesne kulture, kjer jih je uničeval dežurni opazovalec vode. Poplava je uničila tudi veliko bramorjev, poljskih miši in drugih škodljivcev. Torej je vsako zlo za nekaj dobro.
MRTVE PTICE - Ptice so bile v zadnji nevihti nad Kočevjem množično uničene. Nevihta, ki se je pričela okoli 20. ure, ko so ptice že v gnezdih, jih je preplašila, zletele so na prosto, to pa je bilo zanje usodno. Po nevihti je ležalo po oarjug vekuji vrabcevm sinic in ščinkovcev, ki jih je pobila toča. Našli smo celo grlice s polomljenimi perutmi. Po mestu, posebno v okolici kavarne ZVEZDA, je bilo med mrtvimi pticami precej golobov.
SREČA V NESREČI - Kegljišče NAME v Gaju je imelo svojevrstno srečo, čeprav je bilo v njem nad 50 cm vode. Za kegljiščem so rastli znani Marincljevi hrasti. Nevihta je te dvestoletne hraste izruvala s koreninami vred. Sreča za kegljišče je, da so hrasti padli ob objektu. Če bi padli na streho, ki nima močnega ostrešja, bi bilo kegljišče popolnoma uničeno. Kljub temu kegljišče še ne obratuje, ker so bili poškodovani avtomati, steze in lučalne deske. Za kegljače je to hud udarec in zastoj sedaj, ko se je pričela tekmovalna sezona.
POLHARJI - Polšji lov je nekoliko zastal zaradi vremenskih neprilik. Vendar nekateri polharji ujamejo do 100 polhov v eni noči, če pobirajo dva do trikrat na noč. Nekateri pa ujamejo zelo malo. Nad območjem, kjer je bila nevihta, je toča oklestila ves žir. Posebnost letošnjega lova je, da so v Mali gori in okoli Starega loga nalovili veliko čisto belih polhov, pri Mozlju pa so ujeli popolnoma črnega.
V Ribnici so z deskami, vrečami peska in drugim materialom zavarovali vhode v trgovine in na hodnike, da voda ni zalila nekaterih zgradb, čeprav so bile na poplavljenem območju.
V Kočevju tega ni bilo opaziti, razen pri kinu „Jadran“. (Foto: J. Primc)
Pred kratkim so obiskali Metliko predstavniki Ljubljanske in Dolenjske banke in se pogovaijali s predstavniki občinske skupščine ter gospodarskih organizacij o načrtih razvoja metliškega gospodarstva in potrebah po novih vlaganjih v gospodarstvo občine v naslednjih treh letih. Med pogovori se je pokazalo, da metliško gospodarstvo v svojem nadaljnjem razvoju lahko računa na pomoč bank.
Načrti, ki so jih pripravile „Beti“, „Transportno gradbeno podjetje" in „Kornet", če omenimo le največje, so se pokazali za uresničljive in lahko upravičeno računajo na podporo bank. Gospodarske investicije v občini do 1976. leta naj bi znašale okrog 150 milijonov dinarjev. Več denarja kot za odpiranje novih delovnih mest naj bi bilo med novimi vlaganji namenjeno modernizaciji'že obstoječe proizvodnje in opremi z novimi, sodobnimi stroji. V vsoti, ki smo jo navedli, niso upoštevana vlaganja obrata „Novoteks“, ki bo že v prihodnjem letu pričel širiti svoje proizvodne obrate.
Predstavniki obeh bank so bili s pripravljenimi projekti, katerih izvedbo naj bi banke podprle, zadovoljni in so obljubili pomoč bank.
PODPRLI OBA OSNUTKA
Na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki je bila 19. oktobra, so člani ugodno ocenili pretekle javne razprave o osnutkih obeh ustav ter uspeh pri evidentiranju kandidatov za poslance na prihodnjih skupščinskih volitvah.
Razpravljalci so povsod podprli osnutka obeh ustav. Udeležba je bila zelo dobra. Evidentirali so tudi precej kandidatov za bodoče poslance. Na seji so podprli kandidaturo Zvoneta Hauptmana za sekretarja občinskega sindikalnega sveta in Milana Vajde za predsednika občinske konference SZDL.
PRORAČUN PO NAČRTU
V prvih osmih mesecih sc je steklo v občinsko proračunsko blagajno nekaj nad en odstotek več denarja, kot so predvidevali sestavljalci proračuna. Več denarja se je zbralo zlasti od davkov iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, davkov od obrtnih m drugih gospodarskih dejavnosti ter od davkov od avtorskih pravic. Manj denarja, kot so predvidevali, pa sc je v proračunski blagajni zbralo od davkov iz kmetijske dejavnosti. Računajo, da bo ob koncu leta proračun tak. kot so predvideli.
Seveda pa sedaj ta pomoč nalaga metliškemu gospodarstvu nove obveznosti. Najti in zagotoviti bo treba namreč denar, potreben za lastno udeležbo pri vseh novih naložbah. Nepopravljivo škodo bi si napravilo gospodarstvo v občini, če
tega denarja ne bi moglo zbrati in bi zato vsi dobri načrti zvodeneli.
Pa še nekaj bodo morali storiti v Metliki! Vse nove naložbe ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, če gospodarstvo ne bo imelo potrebnih’ strokovnjakov. Sedaj jih pa nima. Primerni kadri so jamstvo vseh novih vlaganj. Kljub štipendijam, ki jih podeljujejo gospodarske organizacije, v občinah strokovnjakov najbrž ne bo, dokler jim ne bodo mogli zagotoviti vsaj približno takih pogojev za družbeni in osebni standard, kot jih imajo drugje.
B. PODOBNIK
Uspeh ne sme uspavati
Osnovna naloga osnovnih organizacij ZK je sprejemanje novih članov - Izvoliti najboljše
ZDRAVNIK V „BETI"
V razvojnem programu metliške „Bcti“ tudi skrb za družbeni standard ni zapostavljena. Seveda so največ pozornosti posvetili reševanju stanovanjske problematike svojih zaposlenin, urediti si nameravajo prostor nekje ob morju, kjer bi njihovi zaposleni preživljali počitnice v prikolicah, prodali pa naj bi počitniški dom, v katerem so doslej letovali. Razen tega nameravajo v tovarni urediti obratno ambulanto, saj izgubijo zaposleni mnogo dragocenega časa, ko čakajo na zdravniško pomoč v mestnem zdravstvenem domu. V prvih sedmih mesecih letos je bilo v staležu vsak dan povprečno 50 zaposlenih.
STOP ZA PRODAJO
V Metliki bo odslej na območjih, kjer je predvidena stanovanjska gradnja ali gradnja komunalnih in drugih objektov - za to območje bodo izdelali tudi zazidalne načrte in ponekod uvedli postopke za razlastitev zemljišč - prepovedana parcelacija, gradnja ali sprememba kulture na teh zemljiščih. Tako pravi odlok o začasni prepovedi graditve, prometa z zemljišči in spreminjanja kultur na njih, ki so ga sprejeli na zadnji seji odborniki občinske skupščine.
Ena od glavnih dolžnosti vsake osnovne organizacije ZK je sprejemanje novih članov v vrste Zveze komunistov. To so poudarili na zadnjem sestanku člani metliškega občinskega komiteja ZK. Ugotovili so sicer, da so v zadnjem času pri sprejemanju novih članov imeli precej uspeha, kar pa ne sme biti razlog za uspavanost, nasprotno, prav ta uspeh nalaga nove dolžnosti.
Po mnenju članov komiteja v nekaterih osnovnih organizacijah ZK še vedno nimajo prave metode pridobivanja novih članov. Organizacije bi morale še vedno uporabljati „posamično metodo“, z vsakim kandidatom bi se morali pogovoriti, ga dodobra spoznati in se šele nato odločiti za sprejem v ZK ali pa njegovo kandidaturo zavrniti. Člani komiteja so tudi poudarili, da je sprejemanje v ZK stalna, ne pa enkratna naloga.
Na seji so spregovorili tudi o kadrovanju v organizacijah ZK, saj se bližajo volilne konference osnovnih organizacij ZK in občinske konference ZKS. Treba bo najti člane za vodstva osnovnih organizacij ZK, za člane občinske konference ZK, kandidirati kandidate za VIL kongres ZKS in X. kongres ZKJ. Člani komiteja so poudarili, da morajo biti v vodstva osnovnih organizacij ZK, člane občinske konference ZKS in za delegate izvoljeni taki komunisti, da bo njihovo delo zares uspešno in učinkovito.
Na seji so opozorili še na to, daje potrebno čim hitreje izdelati in sprejeti družbeni dokument o kadr-
ovski politiki, ki bi med drugim preprečil ,,krajo“ kadrov, ki je sedaj pogost, čeprav zelo škodljiv pojav.
B. P.
Nov sekretar
Komunisti vodijo kadrovanje
Na zadnji seji metliškega občinskega komiteja ZK so člani med drugim poudarili, da komunisti ne bodo spustili iz rok vajeti kadrovske politike. Pri tem so mislili predvsem na kadrovanje na vodilna delovna mesta v občinski upravi ter v družbeno-političnih organizacijah. Poudarili so, da mora biti izbor kandidatov za ta delovna. mesta številen, ne pa da posameznike preobremenjujejo s (pre) številnimi dolžnostmi.
Člani komiteja so podprli | predloge, naj bi za novega pro- \ fesionalnega sekretarja občinskega sindikalnega sveta izvolili Zvoneta Hauptmana, dosedanjega referenta pri občinski skupščini, za novega predsednika občinske konference SZDL pa sekretarja kmetijske zadruge Milana Vajdo, ki bo, če bo izvoljen, nepoklicno opravljal dolžnost predsednika SZDL.
SPREHOD PO METLIKI
O NAČRTOVANJU DRUŽINE - 21. oktobra je bila v prostorih gasilnega doma javna razprava o načrtovanju družine in zakonu o prekinitvi nosečnosti Razpravo so organizirale občinske družbeno-poli-tične organizacije in občinski odbor RK in se je je udeležilo mnogo deklet in žena, med njimi tudi predstavnica ‘ republiške konference SZDL.
OBČINSKI PRAZNIK - Zadnji ponedeljek so se sestali člani občinskega političnega kolegija in se pogovorili o poteku praznovanj dneva republike in občinskega praznika. V novembru bo več kulturnih in športnih prireditev, odprli pa bodo tudi knjižnico in nove mladinske klubske prostore.
TEKME - Delavske športne igre, posvečene prazniku republike in občinskemu prazniku, se nadaljujejo. V rokometu so bili najboljši igralci „Beti“, v odbojki in streljanju z zračno puško pa tekmovalci kmetijske zadruge. Sedaj pa se bodo v streljanju, kegljanju, odbojki in šahu pomerila še dekleta. Moški bodo tekmovali še v namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Ob občinskem prazniku bodo najboljšim podelili pokale ih diplome.
REKRUTI - Prejšnji torek je bilo v mestu živahnejc kot običajno. Za to so poskrbeli mladi fantje, ki so prišli na rekrutacijo. Slišati je bilo tudi petje in vriskanje.
metliški tednik
Luksuznih stanovanj ne bo!
Kdaj start za gradnjo delavskih stanovanj? - Združiti ves denar, namenjen gradnji stanovanj - Gradili bodo samo standardna stanovanja
V prihodnjih treh letih bo metliško gospodarstvo vložilo v razvoj 150 milijonov din - Realni načrti - Potrebno bo dobiti strokovnjake
AVTOBUSA PA NE!
V Semiču imajo pa kar cel avtobus odveč. Pravi avtobus, ki kar stoji in — propada. Včasih so v njem vozili šolarje, ko pa je prevzel prevoze „Viator , so mislili, da ga bo odkupil. Ta pa nič! Ponudili so ga še nekaterim avtobusnim podjetjem, a odpeljal ga ni nihče. Semičani si prizadevajo, da bi za avtobus iztržili denar, še preden ga bo „oglodal" zob časa. Upajmo, da se jim bo posrečilo.
OČE IN MENTOR
Na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine so se predstavniki občinske skupščine, šol in kulturno-prosvetnih organizacij s skromnimi, a prisrčnimi besedami poslovili od Dušana Muca, ki je kar 16 let delal v Beli krajini kot pedagoški svetovalec, še prej pa kot učitelj, in sedaj odhaja v zasluženi pokoj.
„Dušan Muc je bil oče in hkrati mentor vsem belokranjskim učiteljem, vedno je rad pomagal, za vsakega je našel toplo in spodbudno besedo. Njegov prispevek pri razvoju šolstva v Beli krajini je ogromen, vidni pa so tudi rezultati njegovih prizadevanj pri razvoju kulturnih dejavnosti,” je v poslovilnih besedah med drugim poudaril predsednik skupščine inž. Martin Janžekovič.
B. P.
Na metliškem sejemskem prostoru je vsak drugi torek zelo živahno. Mesa je na pretek'mesnice pa so se naprej prazne. . .(Foto: B. P.)	ji-	v
Banke so že obljubile pomoč
Pred dnevi je širši politični aktiv črnomaljske občine obravnaval stanovanjsko problematiko v občini, predvsem pa so člani spregovorili o gradnji stanovanj za delavce, ki jih v občini še niso začeli graditi. Sklepi, ki so jih sprejeli, naj bi pomagali hitreje premagati trnovo pot, ki vodi od besed h gradnji stanovanj.
Med drugim so sklenili, da nar, l^menjen gradnji najemnih
bodo v občini združili ves de-
stanovanj, ki leži sedaj v raznih skladih. Denar solidarnostnega stanovanjskega sklada, vročena sredstva pri banki, denar, ki ga imajo za stanovanjsko gradnjo nekdanji borci ter invalidi, in denar, ki je sedaj v delovnih organizacijah namenjen za gradnjo družbenih stanovanj, bodo združili, saj upajo, da ga bodo tako bolje uporabili, kot pa bi ga, če bo še naprej ostal razdrobljen v več blagajnah.
Organizacije ZK in sindikatov v delovnih kolektivih ter interesne samoupravne skupnosti pa so zadolžili, da morajo do konca leta izdelati srednjeročni program financiranja gradnje
stanovanj in program delitve družbenih stanovanj zaposlenim v organizacijah združenega dela in v TOZD.
Razen namenskih sredstev, ki se zbirajo za gradnjo stanovanj, naj bi denar za stanovanja iskali še drugod. Načrtovalci in graditelji stanovanj naj bi upoštevali trenutno hudo stanovanjsko stisko v občini in gradili hitro in le standardna stanovanja, taka kot doslej, saj je posebna komisija ugotovila, da v občini ni nobenega luksuznega stanovanja.
B. P.
PREMALO PROSTORA
V tekočem šolskem letu obiskuje črnomaljsko gimnazijo 171 dijakov. V gimnaziji imajo letos prvič osem oddelkov, še vedno pa imajo težave s prostori, saj si ne morejo urediti predavalnice za biologijo.
Beg učiteljev v mesta
Učitelji beže pred slabšimi delovnimi pogoji - Pri tožbe nad zobozdravniki v Črnomlju
M
Predstavniki šol so na seji skupščine opozorili na dva problema: beg učiteljev s podružničnih šol in pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce. Učitelji, ki naj bi poučevali v podružničnih šolah na podeželju, se tega vztrajno otepajo, kljub temu pa jim tega niti zameriti ni mogoče. Tam so slabši življenjski pogoji, materialna spodbuda pa običajno ne zadošča, ko se je treba odločiti ali ostati na deželi ali oditi v mesto. K taki odločitvi vodi učitelje običajno še dejstvo, da so stanovanja, ki jim jih ponudijo na deželi, zelo slaba, še večkrat pa jih sploh ni.
Zato so odborniki sklenili, da bodo priporočili skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, naj v bodočem stanovanjskem gospodarstvu računa na prosvetne delavce, saj je potrebna večja družbena skrb zanje. To pa se lahko pokaže tudi z dodelitvijo stanovanj.
Odborniki so naročili upravnim organom občinske skupščine, naj zahtevajo od črnomaljskega zdravstvenega doma, da naredi red v zobozdravstveni službi za šolske otroke. Predstavniki štirih šol so se namreč pritožili, da zobozdravniki v omenjenem domu otrokom prepočasi in slabo zdravijo zobe.
 \
Kratkovidnost
O pomanjkanju kadrov v črnomaljski občini je bilo izrečenih in tudi napisanih že mnogo besed. Pa ne bo odveč, če na ta problem, ki sicer ni le črnomaljski, še enkrat opozorimo, saj postaja vse težji, in kolikor bolj se mu ponekod izmikajo, kot da ga nočejo videti, toliko hujše posledice jih bodo doletele.
Šolniki v črnomaljski občini se pritožujejo, da jim podjetja posredujejo na zelo formalen način svoje tekoče potrebe ali pa jim to pošljejo le v vednost. V svoji kratkovidnosti nekatere delovne organizacije še niso spoznale, da imajo lahko prav šole oziroma učitelji v njih odločilen vpliv pri zagotavljanju bodočih potrebnih delavcev v posameznih podjetjih. Kdo pa lahko uspešneje in načrtneje poklicno usmerja učence kot učitelj? Niso vsi učenci sposobni za študij, pa tudi za posamezne poklice niso vsi enako nadarjeni. In prav učitelji lahko že izvedejo delno diferenciacijo na tem področju. Ne bodo pa je izvajali, kar je normalno, vse dotlej, dokler se delovne organizacije ne bodo povezale s šolami in jim sporočale svojih kadrovskih ffotreb. Šele takrat bi lahko začeli govoriti o načrtnem kadrovanju in o usmerjanju učencev v iskane poklice.
B. PODOBNIK
J
Hitre in natančne roke ter veliko znanja je potrebno imeti za delo pri zapletenih strojih ...
ČRNOMALJSKI DROBIR
POMOČ - Na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine so odborniki potrdili predlog komisije, ki je predlagala skupščini, naj potrdi njeno odločitev o dodelitvi priznavalnin, o povečanju le-teh in pomoči pri šolanju nekaterim otrokom nekdanjih borcev. Odslej bo dobivalo na novo pomoč pri šolanju 21 dijakov in študentov, 23 upravičencev bo pričelo dobivati priznavalnine, 29 upravičencem pa bodo priznavalnine povečali.
KONEC PRIPOMB - Se do konca tega tedna lahko občani črnomaljske občine posredujejo svoje pripombe k načrtu razvoja občine do 1975. leta. Pripombe bodo seveda upoštevane le, če bodo upraviče-
ne, sprejema pa jih oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini.
NOVI ČLANI - Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji zaradi prezaposlenosti razrešili tri člane občinske komisije, ki pripravlja nov občinski statut. Seveda niso pozabili imenovati njihovih namestnikov.
HITIJO KOT POLŽI - Črnomaljski odborniki so izrekli mnenje številnih občanov, ko so kritizirali počasnost del pri gradnji ceste Črnomelj - Kanižarica, ki jih izvajajo delvaci novomeškega Cestnega podjetja. Kljub vsemu pa bodo dela menda v prihodnjem letu le zaključena.
mmt:'
Prizadevanja večine prosvetnih delavcev so črnomaljski občini že obrodila sadove, saj so rezultati marljivejšega in kvalitetnejšega dela že vidni. Tako so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine Črnomaljski odborniki, ko so razpravljali o šolstvu. S tem so hkrati izrekli priznanje vsem, ki se kakorkoli ukvaijajo s to zahtevno dejavnostjo.
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
V kočevski občini še vedno poteka razprava o ustavnih dopolnilih, in sicer v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah. Tokrat ne bomo ponavljali zadev, ki so bile predlagane že na prejšnjih sestankih in smo o njih že poročali.
V OPREMI so med drugim denarjem imeli odločilno vlogo
Recital ,JVar od si bo pisal sodbo sam“ je povezoval v celoto zborovanje ob 30-letnici Kočevskega zbora. V njem so nastopili učiteljski pevski zbor „Emil Adamič“ iz Ljubljane, dramski igralci in televizijski napovedovalci ter domača delavska godba. (Foto: J. Primci
izrazili bojazen, da ne bi z ustanavljanjem TOZD drobili delovne organizacije v več manjših, ki smo jih pred leti komaj združili. Zanimala jih je tudi nova vloga delavskega sveta.
V ELEKTRU so opozorili, da bo poglobljena samouprava teijala več razprav in sestankov, s tem pa bo tudi več stroškov. Sestanki so namreč običajno med delovnim časom. Pri njih pa bo več stroškov še zato, ker je veliko delavcev stalno na delu na terenu.
V INKOP so zahtevali zagotovilo, da na osnovi družbenih dogovorov ne sme biti gospodarstvo preveč obremenjeno. Zato je treba res upoštevati, da bodo pri dodeljevanju denarja oziroma pri razpolaganju z
proizvajalci.
V več podjetjih so razpravljali o minulem delu in kako zagotoviti pravično udeležbo pri
JOŽE KOVAČ
14. oktobra je umrl družbeni delavec Jože Kovač, štirenski Jožek, iz Osilnice. Rodil se je 1. februarja 1911, se izučil za urarja in se do zadnje vojne bavil z urarsko-kro-šnjarsko obrtjo kot veliko mož in fantov iz tega kraja.
V NOV in POS je sodeloval od kapitulacije Italije. Postal je zelo znan borec in četni vodja v IX. SNOUB. Odlikovan je bil z redom za hrabrost in redom zaslug za narod. Bil je rezervni kapetan JLA.
Po vojni je bil vse do upokojitve logar za območje bivše občine Osilnica. Osnoval je drevesnico ter pogozdoval gozdove, pašnike in planine levega brega Čabranke in Kolpe, kar bo še dolgo spominjalo nanj. Deloval je v vseh krajevnih družbenih organizacijah in organih oblasti ter se zavzemal za napredek svojega kraja. Bil je sekretar partijske organizacije in nekdanjega občinskega komiteja ZKS Osilnica. Zavzemal se je za gradnjo šole in veliko prispeval zanjo ter za napredek zadruge, ki je vse do njene ukinitve „od zgoraj“ uspešno poslovala. Skrbel je za gradnjo, vzdrževanje in popravilo vaških in gozdnih poti, za elektrifikacijo, delo obrtnih dejavnosti in zaposlitev ljudi. Vse do smrti se je upiral izseljevanju iz te doline. Ko je preteklo leto občina Kočevje pokazala več razumevanja in zavzetosti za te kraje, se je spet oddahnil in srečneje zadihal. Vsem je bil na razpolago, kadar je šlo za skupne koristi kraja in napredek.
Na zadnji poti 16. oktobra ga je spremilo veliko ljudi iz domačega kraja. V njihovem imenu se je od njega poslovil Drago Štimec, v imenu ZKGP Kočevje inž. Saša Cvetko in v imenu občinskega odbora ZZB NOV Peter Sobar.
-t
Padli narodni heroji Kočevske so dobili pred kratkim lep spominski park, ki si ga domačini, in obiskovalci radi ogledujejo. (Foto: J. Primc)
Poslovanje je drago in delavcu nerazumljivo
Kako je nekdo roma! od pisarne do pisarne za vrečo sladkorja za čebele - »Proizvajalci zahtevamo poenostavljenje poslovanja tako v podjetjih kot službah in organih oblasti« - Pisati razumljivo
Na zadnjem sestanku so člani aktiva delavcev-komunistov iz kočevske občine poslušali predavanje o ustvarjanju in delitvi dohodka. V kasnejši razpravi so
delavci-komunisti poudarili, da je delitev dohodka zelo zapletena, da se delavec na vse to težko spozna in se zato čuti manjvrednega.
Še: »Spet zmrzujejo«
Glede na prispevek, objavljen pod tem naslovom v 41. številki Dolenjskega lista, dajemo prizadetim stanovalcem naslednje pojasnilo:
1. Skupščina občine Kočevje je 25. 7. 1973 izdala sklep o soglasju o povečanju cene za centralno ogrevanje v višini 70 odst. na ceno, ki so jo potrošniki plačevali v sezoni 1972/73, oziroma 0,148 din za 1000 K cal. Na osnovi tega je Stanovanjsko podjetje Kočevje pripravilo nov cenih ogrevanja posameznih stanovanj v prizadetih objektih in sklicalo sestanek kurilnega odbora, preko katerega je seznanilo stanovalce o novi ceni ogrevanja. Medtem pa so pri MELAMINU izdelali kalkulacijo stroškov ogrevanja in nas z dopisom z dne 11. t.m. obvestili, da ne bodo dajali toplotne energije pod lastno ceno, ki znaša 0,Ž46 din za 1000 K cal, kar bi predstavljalo povečanje cene za 66 %.
Stanovanjsko podjetje je takoj sklicalo sestanek s predstavniki Melamina in občinskih organov, na katerem je bila postavljena zahteva organov, pristojnih za kontrolo cen, da nova podražitev v nobenem primeru ni dopustna, ker bi to dovedlo do kršenja dovoljene ravni cen komunalnih storitev. Končni sklep je bil, da se ogrevanje v sezoni 1973/74 obračunava po odobreni ceni s pogojem, da se toplotna energija trosi bolj racionalno in s tem zmanjša poraba.
2. Stanovanjsko podjetje Kočevje je že 17.7.1973 pismeno naročilo pri podjetju „Kovinar" generalni servis zunanje in notranje napeljave centralnega ogrevanja pri vseh prizadetih stanovanjskih hišah. K sodelovanju je bil poklican tudi projektant iz Ljubljane, da bi napravil proračun ogrevalnih naprav, na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti ter odpraviti morebitne napake v sedanji instalaciji. Stanovanjsko podjetje je že večkrat urgiralo pospešitev del, ki so v teku in ki jih po izjavi izvajalca lahko opravijo le tik pred začetkom kurilne sezone, ker je treba kontrolo izvajati, ko je ogrevanje v pogonu.
3. Avtorju uvodoma citiranega prispevka priporočamo, naj pred objavljanjem takih prispevkov dobi podatke o resnični situaciji - za kar so odgovorni delavci pri Stanovanjskem podjetju vedno na razpolago - seveda če ni njegov izrecni namen blatenje in žalitev nekoga, pa četudi je to delovna organizacija, ki je zaradi 8-letne zamrznitve dohodkov danes vse prej kot v zavidanja vrednem položaju.	(
Zaradi objavljanja neutemeljenih, zlonamernih in pavšalnih ocenjevanj poslovanja naše delovne organizacije pa bomo iskali zadoščenje na drugem mestu.
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEV JE POSLOVNI ODBOR
Veliko je raznih dajatev, prispevkov in drugega. Zato je potrebno veliko pisanja in s tem birokracije. Poudarili so, da na primer manjše podjetje (hotel) vodi v sosednji Italiji le nekaj ljudi, pri nas pa cel kup.
Ko je eden izmed delavcev navajal praktičen primer o odvečni birokraciji, je povedal, kako je kupoval vrečo sladkorja za čebele. Najprej je šel v skladišče trgovskega podjetja, potem so ga poslali v pisarno po dobavnico, od tam pa v blagajno plačat. Ženske pri kavici so ga poslale še enkrat v skladišče, češ da je treba še nekaj napisati, kasneje pa se je izkazalo, da je bilo že prej vse v redu. „Birokratska kasta se preveč razrašča. Proizvajalci zahtevamo poenostavitev poslovanja tako v delovnih organizacijah kot v organih oblasti in drugih služb“ je poudaril Franc Lampe. S preprostejšim poslovanjem bi se prihranili marsikateri dinar, delavec in pravi strokovnjak bi bila lahko bolje plačan, to
do resnih člankov, izogibali pa naj bi se tudi tujk. Tudi s pisanjem „Komunista" niso bili zadovoljni, češ da ne piše zanje dovolj razumljivo.
J. PRIMC
pa bi tudi zajezilo odhod naših najboljših na delo v tujino.
Ob zaključku, ko so razpravljali še o delu aktiva in rezultatih, so poudarili, da je treba stalno ugotavljati, če stališča in sklepe aktiva delavcev odgovorni izvajajo. Ugotoviti je treba, če je kje zastoj in zakaj. Delavce bodo še bolj vključevali v delo ZK, saj je ZK avantgarda delavskega razreda. Delo pa bo uspešno le, če bodo komunisti razgledani, zato se bodo še naprej usposabljali in izobraževali.
Spregovorili so tudi o obveščanju in omeniti, da niso dovolj le sestanki z delavci in zapisniki, izobešeni na stenčas. Časopisi v podjetju in drugi naj bi poročali preprosto in delavcem razumljivo. Poudarili so, naj bi bilo v njih vsakega nekaj: od zabave
PEVCI V STUBICO
Na proslavi kmečkih uporov v Stubici je preteklo soboto pel tudi mladinski pevski zbor osnovne šole iz Kočevja. Na pot je odšel avtobus mladih pevcev, ki jih je pripravljal za nastop učitelj Ive Stanič.
tem predvsem tistih, ki so zamenjali službo pri več delovnih oziroma drugih organizacijah.
Na podeželju (Vas-Fara) so spet opozorili, da zaostala območja občine (Kolpska dolina, Draga, Poljanska dolina, Struge) nimajo dovolj prosvetnega kadra. Posebno so poudarili, da problemi šolstva, zdravstva, energetike, cest itd. niso le stvar posamezne organizacije združenega dela, ampak vsaj republike, če že ne države. Zgrešeno je samo kolektivom teh panog prepustiti samoupravo, ker so to službe splošnega pomena. To je treba tudi v ustavi pametno urediti.
Marsikje so poudarili, da odnos družina : država (oziroma družba) ni nikjer točno opredeljen, čeprav je družina osnovna celica družbe. Ob tem so opozorili tudi, da bi moral vsak otrok dobiti otroško doklado, te pa bi morale biti večje. Zdaj se že dogaja, da ponekod zaposleni nočejo več proizvajati, da ne bi presegli cenzusa (določene meje) in s tem izgu-
bili pravice do otroškega dodatka.
O sodelovanju med. trgovino in proizvodnjo so razpravljali v TRGOPROMETU. Ob tem so opozorili, da je treba najti pametno mero pri udeležbi m
metno meiu pu uueiezoi na dohodku med obema panogama, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje, ki ga panogi prevzemata.
J. PRIMC
ANGELA AŽMAN
Angela Ažman je bila rojena leta 1927 v narodno zavedni družini Rački v Grivcu pri Fari. Vsa družina je med NOB sodelovala s partizani. Brat Jože je padel leta 1942. Komaj 15 let staro so Italijani skupaj z ostalimi člani družine med ofenzivo leta 1942 odpeljali v internacijo v Gonars. Ko so se leta 1942 peš vrnili domov, so našli le razvaline. Pokojna Angela je sodelovala z NOB do osvoboditve. Po vojni je bila zaposlena v šoli LM in ZZB v Kočevju, dokler se ni leta 1951 poročila in se posvetila družini. Z možem sta vzgojila in spravila do kruha troje otrok.
Od nje se je poslovila 16. oktobra razen domačih še velika množica prijateljev in občanov.
VEKOSLAV FIGAR
Hočejo red pri ogrevanju
Krivce za neredno ogrevanje kaznovati - Več pravic hišnim svetom
Poročali smo že, da je zaradi zamude pri ogrevanju stanovanj v Kidričevi ulici v Kočevju (gre za blizu 200 stanovanj in samopostrežno trgovino) bilo med stanovalci precej nejevolje. Zbolelo je precej otrok, ženske so zaradi nemoči jokale, protestirali pa so celo občani, ki so sicer znani kot umirjeni in preudarni. Zaradi tega so nekateri nameravali sklicati protestno zborovanje vseh stanovalcev, na katero bi poklicali vse odgovorne za ogrevanje in predstavnike občine, ZK, krajevne skupnosti in druge.
Vendar je zmagala bolj umirjena struja (ker so medtem začeli ogrevati stanovanja). Taje izvolila svet soseske Kidričeve ulice	m sklenila seznamu
odgovorne organe s položajem zaradi nerednega ogrevanja, zahtevala, naj bo v bodoče ogrevanje redno in da je treba krivce za tako neodgovorno početje stro-
go kaznovati, če so člani ZK, tudi partijsko.
Nadaljnje zahteve so bile:
Če kemična tovarna ni zainteresirana za ogrevanje, naj odgovorni prouče možnosti, da bi Kočevje dobilo lastno toplarno ali da bi dobila lastno toplarno soseska Kidričeve ulice ali pa svojo peč vsak izmed stanovanjskih blokov oziroma stolpnic.
Stanovanjsko podjetje kot upravljalec zgradbe mora doseči, če treba skupaj z inšpekcijskimi službami, da bo ogrevanje redno in zadostno.
Posebno pa je bilo poudarjeno, da zahtevajo stanovalci bolj; še delo Stanovanjskega podjetja in da hočejo odločilno vplivati tudi na porabo vsega denarja, ki se zbira v obliki stanarine, in ne samo na sredstva za tekoče vzdrževanje. Kdor denar vplačuje, naj tudi odloča o njegovi porabi
J. PRIMC
Letošnji kočevski praznik se je začel z otvoritvijo razstave del slikaija Ivana Seljaka-Čopiča (zgoraj), zaključil pa se je s Tekom kočevskega zbora (spodaj), ki je bil 9. oktobra. (Foto: J. Primc)
OB RAZPRAVI O OBEH USTAVAH
Vplivati na službe splošnega pomena
Šolstvo, zdravstvo, skrb za ceste itd. so službe splošnega družbenega pomena, zato naj v samoupravnih organih teh služb enakopravno odločajo tudi predstavniki družbenih skupnosti oziroma zainteresirani
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda in očima
TEDENS^
E
Četrtek, 25. oktobra - Darinka Petek, 26. oktobra - Lucijan Sobota, 27. oktobra - Sabina Nedelja, 28. oktobra - Simon Ponedeljek, 29. oktobra - Narcis Torek, 30. oktobra - Sonja Sreda, 31. oktobra - Krištof Četrtek, 1. novembra - Dan mrtvih
liT
BRESTANICA: 27. in 28. 10. italijansko-francoski film „Nevidni sovražnik".
BREŽICE:	26. in 27.	10.
ameriški barvni film „Osvobiditev Bayroma Jonsona44. 28. in 29. 10. ameriški barvni film „V vroči noči44.
30. in 31. 10. angleški barvni film „Ljubezenski glasnik". 2. in 3. 11. angleški barvni film „Zadnji Drakula".
ČRNOMELJ: 26. 10. angleški barvni film „Normanove hipi avanture41. 28. 10. ameriški barvni film ,,Ne draži kavboja, ko ljubi“.
31. 10. ameriški barvni film „Na severu Aljaske44.
KRŠKO: 27. in 28. 10. ameriški barvni film „Buch Casydi in Clead44.
31.	10. italijanski barvni film „V dobi charlestona44.
METLIKA: Od 26. do 28. 10. ameriški barvni film „Kje je pot na fronto44. Od 26.	do	28.	10.
italijansko-španski	barvni	film
„Apokalipsa44. 31.	10.	in 1.	11.
ameriški film „Heroji Ford Apača44.
MOKRONOG: 27. in 28. 10. ameriški barvni film „Tepepa44.
MIRNA:	27.	in	28.	10.
„Tobruk44.
NOVO MESTO: Od 26. do 28.
10.	italijansko-jugoslovanski barvni film „General in vojak44. 28. 10. jugoslovanski barvni film „Bomba44. Od 30. 10. do 1. 11. nemški barvni film „Heintje - sonce bo spet zasijalo44.
RIBNICA: 27. in 28. 10. ameriški barvni film „Človek katerega je težko ubiti44.
SEVNICA:	27. in 28.	10.
ameriški film „Balada o Dingasu Magiju44. 31. 10. jugoslovanski film „Dekle s Kosmaja44.
ŠENTJERNEJ: 27. in 28. 10. „Siera Nevada44.
TREBNJE:	27. in 28.	10.
ameriški barvni vojni film „Catch 22“.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM žensko za varstvo otroka na mojem ali njenem domu. Naslov v upravi lista (2706/73).
IŠČEM frizersko pomočnico in vajenko. Frizerski salon Franja Uhl, Novo mesto, Koštialova 8.
IŠČEM mlajšo upokojenko za petčlansko družino. Dam stanovanje, ostalo po dogovoru. Tončka Žužek, Gabrijele 20, Krmelj.
IŠČEM MLADO DEKLE za varstvo otrok v Novi Gorici. Hrana in stanovanje v hiši. Preskrbim tudi zaposlitev. Informacije dobite v trgovini Borovo, Trebnje.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, tudi začetnico, sprejmemo. Nudimo opremljeno in ogrevano sobo, hrano, osebni dohodek in socialno zavarovanje. Po dogovoru možnost večernega šolanja. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod „TAKOJ44.
STANOVANJA
NA STANOVANJE sprejmem pošteno dekle. Naslov v upravi lista (2725/73).
ODDAM SOBO osebi, ki bi bila pripravljena inštruirati angleščino. Ponudbe pod „POSEBEN VHOD44.
Motorna vozila
PRODAM karamboliran fiat 124. Informacije na telefon 71-108 vsak dan od 6. do 14. ure.
PRODAM fiat 750, letnik 1967, karamboliran, lahko po delih. Naslov v upravi lista (2708/73).
PRODAM fiat 850, letnik 1968. Informacije: Janez Hočevar, Bel-šinja vas 5, Trebnje.
PRODAM motor na štiri prestave po ugodni ceni. Kovačič, Goriška vas 12 pri Mirni peči.
PRODAM traktor Deutz 20, mlatilnico in nemško slamoreznico na
Euhalnik. Pšata 32, p. Dol pri jubljani.
NUJNO PRODAM avto znamke NSU 110 SC, letnik 1967, po ugodni ceni. Jože Blažinec, Kettejev drevored 35, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO MB 1000, letnik 1967. Informacije na telefon 21-826, interna 66, Pavlič.
ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, prodam. Ogled med 16. in 18. uro. Danilo Adamič, Mirana Jarca
29,	Novo mesto.
TOVORNI AVTO IMV 1600 super, letnik 1969, malo karamboliran, z ogrodjem in novo cerado, prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Kotaijeva 7, Novo mesto.
PRODAM KOMBI IMV 1600 moriš ali zamenjam za osebnega. Naslov v upravi lista (2738/73).
PRODAM po ugodni ceni austin 1300, letnik 1970. Bukovec, Zagrebška ^»J'Jovo mesto.
PRODAM ŠKODO, letnik 1969. Informacije v nedeljo, 28. oktobra, pri Kavšku, Gotna vas 27, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM majhen klavir znamke Calles, dunajska mehanika, za
5.000,00 din. Naslov v upravi lista (2702/73).
PRODAM italijanski mizarski kombinirani stroj. Ludvik Oven, Zagradec pri Grosuplju 31. Ogled vsako popoldne.
PRODAM skoraj novo dvodelno omaro. Pirc, Majde Šilc 2.
UGODNO PRODAM novo dvodelno omaro in staro, dobro ohranjeno trodelno omaro. Ana Dodič, Cvelbarjeva 1, Novo mesto.
UGODNO PRODAM plinsko peč. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kuhinjsko omaro. Nad mlini 43, stanovanje
1,	Novo mesto.
TRANZISTOR Normende, UKW, a s podnožjem za avto, prodam za
1,250 din. Informacije 21-336.
POCENI PRODAM dobro ohranjeno orehovo spalnico. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (2728/73).
PRODAM spalnico. Ogled po 14. uri. Udir, Mestne njive 8, Novo mesto.
PRODAM JUNCA, starega eno leto, zimska jabolka, orehe, zelje, električni motor 5,5 KS in 13 arov vinograda na Pahi. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec.
PRODAM kuhinjski pult in visečo omarico. Potočar, Ljubljanska
19,	Novo mesto.
NUJNO PRODAM nov televizijski sprejemnik Gorenje avtomatik, moped, enoosno prikolico za traktor in traktor ferguson 65 KS. Alojz Marolt, Podbočje 51.
PRODAM dvoosno traktorsko kiper
Erikolico, samonakladalno priko-co za seno in prikolico za osebni avto. Godler, Brezina, Brežice.
UGODNO PRODAM televizor, kinoprojektor 8 mm normal, snemalno kamero in več kosov pribora. Naslov v upravi lista (2743/73).
NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 8 tednov, prodam. Cena: 300 din. Anton Rus, Metlika, Vinogradniška 16.
UGODNO PRODAM sobno in kuhinjsko pohištvo ter kombiniran sesalec. Tratnik, Novo mesto, Glavni trg 32/11.
PRODAM DVE PEČI EMO 5, na olje in trajno žarečo, ter rabljen kavč. Nadu, Bršlin 28, Novo mesto.
K U P I M
KUPlM traktor, letnik 1969 do 1972, od 25 do 35 KS. Naslov v upravi lista (2703/73).
POSEST
V KRANJU PRODAM enostano-vanjsko hišo. V kletnih prostorih možna manjša obrt, lokal, bife in podobno. Cena primerna. Leopold Lenardič, Kranj, C. Iva Slavca 1.
V STRELCU 1 (Mlada vina) pri Šmarjeških Toplicah prodamo kmetijo (4 ha) z gospodarskim poslopjem, primerno za vikend. Licitacija bo 4. novembra 1973 ob 10. uri na kraju samem. Informacije dobite pri Mesojedcu, Mršeča vas 1, ali Vrtačiču, Pra-proče, p. Šentjernej.
PRODAM PARCFLO velikosti 33 arov (16 arov vinograda za obnovo, ostalo kolosek in pašnik; možna preureditev za vinograd ali za vikend) v Novi gori pri Velikem Trnu. Dostop možen z avtomobilom. Interesenti naj se oglasijo v nedeljo, 28. oktobra, ob 13. uri. Naslov v upravi lista (2745/73).
UGODNO PRODAM en ha gozda pod Plusko, ob cesti in v neposredni bližini Trebnjega. Lahko tudi po pol ha. Francka Hočevar, Trebnje, Rimska cesta 8 a.
DNE 28. oktobra 1973 ob 13. uri popoldne bo javna dražba vinograda na Velikem Cerovcu št. 23 pri Antonu Šimcu.
RAZNO
UPOKOJENEC želi spoznati samsko žensko ali vdovo v starosti od 48 do 58 let ali upokojenko. Ponudbe pod šifro „POTREBUJEM GOSPODINJO44.
FANT (36/168) želi spoznati dekle, staro do 30 let, za skupno življenje na Švedskem. Želel bi tudi sliko, ki jo vrnem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „SAMO RESNO44.
POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IŠČEM DOBRO ŽENSKO, ki bi vzela v popolno oskrbo enoletno punčko za dobro plačilo. Pišite na naslov: Jože Turk, Sevno 1 pod Trško goro, Otočec.
sviram
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
FRANCA IMPERLA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili do groba, mu poklonili cvetje in vence ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Enaka zahvala tudi govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala zdravniku dr. Pesjaku za skrb v najtežjih trenutkih ter vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoči: sin Ivan in drugo sorodstvo. Podgorica, 9. oktobra 1973
Ob prerani in tragični izgubi našega dragega moža in očeta
JOŽETA TURKA
iz Bušeče vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala kolektivu Celuloze iz Krškega za vsestransko pomoč in udeležbo na pogrebu, župniku za pogrebne obrede, kolektivu Jutranjke iz Brežic, godbi iz Celuloze, pevcem iz Cerkelj, tov. inž. Skolšku za poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti ter mu zasuli prerani grob s številnimi venci in cvetjem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena Rozalija, hčerka Nada in sinček Roman
POSEBNA ŠOLA Šmihel - Novo mesto se upokojencem Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta najlepše zahvaljuje za 500 din, ki so jih podarili šoli namesto cvetja na grob tov. mgr. Marte Slaparjeve in Jane Klemenčičeve.
Posebna šola Šmihel-Novo mesto se najlepše zahvaljuje Zvezi prosto-voljcev-borcev za severno mejo 1918-1919 Novo mesto za din 200.-, darovanih namesto cvetja na grob tov. Škofa iz Metlike.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Novak iz Šcntlcnarta - Aleksandra, Albina Zorčič iz Kapel - deklico, Katica Golubič iz Laduča - Valentina, Jožica Dirnbek iz Brežine
Boštjana, Ana Gajšak iz Trebč -Franca, Breda Balon iz Brežic -Alenko, Zdenka Koletič z Velike Rakovice - deklico, Andreja Povh z Orešja - deklico, Marija Tomše iz Ponikev - Dušana, Renata Adamič iz Brežic - Katjo in Anica Plevko iz Rud - Krunoslava.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Zvonko Gajski si je pri prometni nesreči poškodoval desno roko; Elvira Jošt je padla na dvorišču in si poškodovala roko in nogo; Riza n Morina se je pri delu udaril s kladivom po nogi; Marija Punk je padla na dvorišču in si poškodovala nogo; Ana Zorenč je padla na štedilnik in se opekla po telesu; Antona Cingulina je nekdo napadel z nožem in mu poškodoval roko in prsni koš; Anton Horvatin si je pri prometni nesreči poškodoval ramo; Franca Kojsa je nekdo podrl z avtom in mu poškodoval roko glavo in nogo; Anton Sever je padel z motoijem in si poškodoval glavo; Frnest Koritnik je padel z motorjem in si poškodoval desno koleno; Franc Salmič je padel z avtomobila in si poškodoval kolk; Edvard Arh je padel po stopnicah in si poškodoval desno koleno; Ivan Hervol je padel pod voz in si poškodoval glavo; Minko Klent je padel s hiše in si poškodoval glavo; Kostadin Tomič je padel z zidarskega odra in si poškodoval glavo; Jerneja Stefančiča je podrl avto in mu poškodoval levo roko.
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Malneršič, upokojenec iz Brežic, star 81 let, Jožefa Zorko, upokojenka iz Kalc, stara 76 let, in Franca Šatovič, kmetica iz Klakr stara 62 let.
PORODNiŠNiCE&ttl
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Silva Štirn iz Mokronoga — Alenko, Marjeta Kofalt iz Vapče vasi - Dušana, Ivanka Krašna iz Škocjana - Mirijam, Danijela Krnc iz Zloganja - Rajka, Milena Pirc iz Straže - Mileno, Ana Gošek iz Dolškega - Natašo, Ana Vencelj iz Pluske — Tomaža, Vera Golobič iz Sela — Romana, Rozalija Krevs iz Mirne peči - Mirana, Marija Sančanin iz Trebnjega - dečka, Olga Kolenc iz Dolnjih Dolov - Janka, Jožica Lampe iz Šentjerneja — Matejo, Danijela Krajnc iz Senovega
- Bošjana, Francka Murn iz Podlipe
- deklico, Marija Pezdirc z Grma -deklico, Jožefa Kozjan iz Metlike -dečka, Anica Kociper iz Oštrca -dečka, Marija Medja iz Zavineka — deklico in Marija Tkavc iz Mirne peči - dečka. - Čestitamo!
Dežurni poročajo
DRAGEMU SINU in bratu MARTINU DERČARJU iz Prečne pri Novem mestu za 30. rojstni dan veliko sreče in zadovoljstva v novem domu med svojimi ter srečo za volanom! Mama, ata, bratje in sestre.
DRAGIMA mami in atu URŠKI in GAŠPERJU TRAMTETOVIMA iz Ruhne vasi pri Beli cerkvi iskrene čestitke za 50-letnico skupnega življenja. Hvaležni otroci z družinami.
JREKUCt =5;
JOŽEFA IN KAROL Kranjc, Kle-novik 10, Škocjan, opozarjava vse ljudi, naj ne dajejo najinemu sinu Dragu alkoholnih pijač. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
POTREBOVAL JE KOLESA - V noči na 22. oktober je dosedaj še neznan zlikovec s poltovornjaka Ivana Kaburja iz Jedinščice odmon-tiral dve kolesi in ju odnesel.
V ZAKLENJENO STANOVANJE - Neznan tat je 22. oktobra obiskal zaklenjeno stanovanje Rado-mira Todiča v Foersterjevi ulici in mu odnesel 600 dinarjev.
ŽEJNI CIGANI? - Ponoči 22. oktobra je iz skladišča Hmeljnika v Bršlinu zmankalo nekaj steklenic piva. Prvi podatki kažejo, da so si v skladišču gasili žejo Romi iz Zabja-ka.
SPET ZBIT PEŠEC
V četrtek, 18. oktobra, je v popoldanskih urah po mostu čez Krko v Novem mestu peljal Alojz Gazvoda iz Vinje vasi. Nenadoma je na prehod za pešce stopil Marjan Kos-trevc iz Novega mesta. Avtomobil je Kostrevca zadel in ga zbil na tla. Poškodovanega pešca so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Obstaja sum, da je bil pešec vinjen.
NI UPOŠTEVAL ZNAKA
Prometni znak pred mostom, ki vodi v ribniški grad, prepoveduje vožnjo v grad. Tega opozorila nekateri nadobudneži ne upoštevajo. Žrtev tega je bila Ivanka Lavrič iz Ribnice, ki jo je pred kratkim podrl pred gradom mlad kolesar. Lavričeva si je iri padcu poškodovala roko. Vseka-or so prometni znaki zato, da jih upoštevamo, tiste, kijih kršijo, pa je treba kaznovati.
F
k'
»Dolenjski list« v vsako družino
EDIJA LESJAKA
'iz Novega mesta,
Adamičeva 18
I
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom in vsem prijateljem ter delovnim kolektivom iz Novega mesta in Kranja za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. I osebno se zahvaljujemo za pomoč v bolezni zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka in tov. Stibriču za poslovilne besede. Prav lepa hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi —'»-ji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala.
fujoča žena Danica z družino in sin Edi z družino
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
IVANKE BARTOLJ.
roj. Rozman
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v neizmerni žalosti tolažili, nam stali ob strani in darovali cvetje. Hvala tudi dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Tone, sinovi Janez, Jože, Mirko, Štefan in Tone, hčerke Ivanka, Tončka, Angela in Milena ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
FLORJANA HRENA
iz Ločne
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, spremili pokojnika na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju, župnikoma za spremstvo, obred in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi kolektivom tovarne zdravil Krka, IMV GG iz Novega mesta in kolektivu Fructala iz Ajdovščine. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, sinovi Lojze, Tone, Ivan z družinami in* Cvetko, hčerki Mimi in Anica z družinama in drugo sorodstvo	*
Hvala za vašo kri,
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Cimprič, Anton Kraševec, Martin Luzar, Franc 'Brulc, Stanislav Šiler, Milan Bašič in Milan Goršin, člani IMV Novo mesto; Mirko Zupančič in Janez Smole, člana Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Martin Plantan, Joža Draginc, Marija Bozovičar, Ana Cesar, Tončka Gorenc, Jožica Florjančič, Rozi" Medle, Jože Žagar, Franc Božič, Tatjana Bogovič, Franc Zupančič, Lojzka Rapuš, Franc Franko in Anton Gole, člani Novoteksa Novo mesto; Anton Kraševec, član Iskre Novo mesto; Franc Kren, član Gorjancev Straža; Jože Gnidovec, Fani Čečelič, Silva Kavšček, Slavka Klobučar, Silvo Kramaršič, Edi Murn, Marjan Dragman, Franc Aš in Franc Klobučar, člani Novo-lesa Straža; Jože Rauh, član OMP Inštalater Novo mesto; Marjeta Antončič, Marica Nose, Marica Petrov, Marija Cesar, Marica Zupančič, Lidija Zupančič, Minka Pezelj, Marija Terče, Jožica Molan, Milena Prevalšek, Vesna Leko, Jožica Frankovič, Martina Kukovičič in Vesna Godec, dijakinje Šole za zdravstvene delavce Novo mesto; Štefka Šimič, članica Dolenjke Novo mesto; Slavka Božič, fotografka iz Črnomlja; Jožica Hudoklin, članica Splošne bolnice Novo mesto; Vlado Magnik in Miroslav Gutman, študenta iz Novega mesta.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo ?iest0/š’ USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej
-	Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: I cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, I cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega otl stavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokmjisov in lotogratij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
m1y g ^ ^lu y y %%%%% ®11ji,w%jmjš %\%% f iUl #/111 I rl y w IH111| ^mkš t	i	u‘HU*»4
28. IN 29. OKTOBRA 1973
LICITACIJA
PRI CARINARNICI LJCRLJANA
Carinarnica Ljubljana bo 28. in 29. oktobra 1973 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in ostalo blago.
Avtomobile v nedeljo, 28. oktobra 1973, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek, 29. oktobra 1973, od o. ure naprej, v prostorih Carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Smartinska 152 a.
Ogled vozil in drugega blaga (vhod z Letališke ceste) in plačilo kavcij bo možno samo v soboto, 27. oktobra 1973, od 8. ure do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala D.
SEZNAM AVTOMOBILOV:
Zap. št. vozilo
1. o. a. RENAULT 15, letnik 1973, zaleten
2. o. a. AUDI 100 LS, letnik 1970, zaleten
3. o. a. OPEL REKORD, letnik 1972, zaleten
4. o. a. CITROEN DS 21, letnik 1969, nevozen
5. o. a. VW 1300, letnik 1969, zaleten
6. o. a. NSU TT PRINZ 100, letnik 1967, nevozen
7. o. a. FIAT 124, letnik 1968, zaleten
8. o. a. FIAT 850 SPORT COUPE, letnik 1969, nevozen
9. o. a. LANCIA FULVIA, 1,3 S, letnik 1971, zaleten
10. o. a. FORD TAUNUS 15 MXL, letnik 1969, zaleten
11. o. a. OPEL REKORD COUPE 1700, letnik 1966, nevoz.
12. o. a. FORD CAPRI 1500 L, letnik 1969, zaleten
13. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, nevozen
14. o. a. RENAULT 16 TS, letnik 1970, zaleten
15. o. a. AUDI 72, letnik 1966, nevozen
16. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968, zaleten
17. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1962, zaleten
18. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1965, nevozen
19. o. a. OPEL REKORD, letnik 1968. zaleten
20. o. a. VW 1500, letnik 1963, nevozen
21. o. a. AUDI L, letnik 1968, zaleten
22. o. a. VW KOMBI poltovorni, letnik 1965, nevozen
23. o. a. OPEL RECORD COUPE 1900, letnik 1969, zaleten
24. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
25. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen
26. o. a. VW 1300, letnik 1966, zaleten
27. o. a. FIAT 125, letnik 1968, zaleten
28. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, nevozen
29. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, nevozen
30. o. a. VW 1200, letnik 1966, nevozen
31. o. a. SIMCA 1000 RALLY, letnik 1971, zaleten
32. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen
33. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, zaleten
34. o. a. VW KOMBI, letnik 1960, nevozen
35. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen
36. o. a. FIAT 1500, letnik 1964, zaleten
37. o. a. OPEL REKORD AUTOMATIC, letnik 1969, reg. motor.
38. o. a. RENAULT 4, letnik 1965, nevozen
39. o. a. VW 1300, letnik 1966, zaleten
40. o. a. VW 1500, letnik 1966, nevozen
41. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1965, brez motorja
42. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
43. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen
44. o. a. OPEL REKORD 1700 L, letnik 1965, zaleten
45. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1960, nevozen
46. o. a. ALFA GIULIETA TI, letnik 1963, nevozen
47. o. a. OPEL KADET L, letnik 1968, zaleten
48. o. a. VW 1200, letnik 1962, zaleten
49. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen
50. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen
51. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
52. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1964, nevozen
53. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen
54. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1962, nevozen
55. o. a. VW 1300, letnik 19<71, reg. motoija
56. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten
57. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten
58. o. a. HILMAN SUPER MINX, letnik 1960, nevozen
59. o. a. NSU PRINZ L, letnik 1971, reg. motorja
60. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen
61. o. a. NSU PRINZ 47, letnik 1962, nevozen
62. o. a. SIMCA 1501, letnik 1967, reg. motorja
63. o. a. VW 1200, letnik 1955, nevozen
64. o. a. VW 1200, letnik 1964, reg. motoija
65. o. a. CITROEN DS 21, letnik 1969, reg. motorja
66.	o. a.	VW	1200, letnik	1965,	nevozen
67.	o. a.	VW	1200, letnik	1957,	nevozen
68.	o. a. VW	1200, letnik	1958,	zaleten
69.	o. a. VW	1200, letnik	1955,	zaleten
70. o. a. FIAT 1100 D, letnik 1966, reg. motoija
71. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, zaleten
72. o. a. PEUGEOT 203, letnik 1957, zaleten
73. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1962, reg. motoija
74. o. a. FORD ESCORT, letnik 1970, brez registracije
75. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen
76. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1958, nevozen
77. o. a. VW 1200, letnik 1955. brez motoija
PONOVNO NA LICITACIJI:
78. o. a. VW 1600, letnik 1963, zaleten
79. o. a. STEYR FIAT 1100 D, letnik 1966, zaleten
80. o. a. BMW 1800, letnik 1966, reg. motoija
81.0.	a. AUSTIN 1100, letnik 1956, nevozen 82. o. a. OPEL REKORD, letnik 1954, zaleten
in ostalo blago (motorji za avtomobile, motorna kolesa in drugo).
cena din:
55.000
35.000
15.000
15.000
14.000
12.000 11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 16.000
9.000
9.000
9.000
9.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000 8.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000 6.000 6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.000 2.000 2.000 2.000
1.500
1.500
1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000
500
6.000
5.000
2.000 5.000 3.500
Spisek drugega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo v soboto, 27. oktobra 1973, kije določena za ogled blaga, vplačati 10 % kavcije od začetne cene v Carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo.
Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500.
Vsak kupec avtomobila, oziroma motorja, mora na svoje stroške izvršiti eventueino vtisnjenje šifrskih številk motoija ali karoserije.
Po dvigu blaga iz carinskega skladišča carinarnica Ljubljana ne bo priznavala nobenih reklamacij v pogledu kvantitete in kvalitete blaga.
V	nedeljo, dne 28. oktobra 1973, ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto 27 oktobra 1973.	t
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu 316-588 od 25. 10. 1973. dalje.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00,' 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
ČETRTEK, 25. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milena Bokša-Bac:	Tudi
kmečka žena potrebuje strokovno izobrazbo. 12.40 Igrajo pihalne
fodbe. 13.30 Priporočajo vam ...
4.40	Med šolo, družino in delom.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak41. 17.00 „OKTOBER 73“.
18.15 Popldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
PETEK, 26. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Tustični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Mastnak: Planinsko pašo je treba organizacijsko izpopolniti 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ...
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak".
17.50	Človek in zdravje. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom The Duch swing college band. 20.00 „Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 27. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Valentin Benedičič: O Janševem letu. 12.40 Čez travnike zelene. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak".
17.10	Kitara v ritmu. 18.15 Dobimo se ob isti url 19.00 Lahko noč,
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 25. OKTOBRA:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 27. OKTOBRA:
19.00-21.00 Neposredni prenos svečane akademije ob prazniku občine Brežice, združene z 10. obletnico radia. Nastopajo: Franc Babič, Tatjana Gros, Jože Kobler, Marjetka Falk, Vaško Matjan in Tomaž Brank, Melitka Avsenak, Andrej Pinterič, humorist Toni Gašperič, Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko, ansambla Memoria in Dobovških pet ter pevski zbor Artiče-Globoko.
NEDELJA, 28. OKTOBRA: 8.05-10.00 Delovni kolektivi pozdravljajo za praznik občine Brežice. 10.30-12.30 Domače zanimivosti - Posnetek s svečane seje splošnega zbora občine Brežice v Cerkljah - Za naše kmetovalce: ob 10. obletnici se pogovaijamo s sodelavci najrednejše oddaje in s kmetovalci - Magnetofonski zapis z javnega zborovanja v Cerkljah in
?>vor sekretarja sekretariata CK KS Franca Šetinca - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30-14.30 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 30. OKTOBRA:
16.00-16.10 Napoved programa in srečanje s pevcema Vaskom Matjanom in Tomažem Brankom. 16.10-16.30 Magnetofonski zapis z otvoritve šole v Cerkljah in ATC na Bizeljskem. Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici. 16.30-16.45 Tedenski športni komentar. 16.45-17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 28. OKTOBRA:
10.30 Reklame, oglasi in obvestila.
10.45 Po domače. 11.00 Obiskali smo vzorno kmetijo. 11.15 Minute z jugoslovanskim pevci zabavne
fasbe. 11.40 Nedeljski intervju.
1.55 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 31. OKTOBRA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.30 Po domače. 16.45 Martin Češenj: Kotiček za šoferje.
16.55	Iz diskoteke naših poslušalcev. 17.30 Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo. 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 3. NOVEMBRA:
16.00	SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za .. . 16.20 EPP - I. del.
16.30 Poročila. 16.35 EPP - II. del.
16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa.
otroci! 19.15 Minute z ansamblom Andre Brasseur. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 28. OKTOBRA: 6.00
- 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 še pomnite, tovariši... 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci 14.05 Humoreska tega tedna - J. Jerome: Humoreska. 14.30 - 17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Nedeljska reportaža. 18.00 Radijska igra — Blagoja Ivanov: „Tri bežna srečanja". 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer". 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 29. OKTOBRA:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Erjavec: Po telicah lisaste pasme je veliko povpraševanje.
12.40	S tujimi pihalnimi godbami
13.30	Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00	„Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 20.00 „Ti in opera". 22.15 Za liubitelie jazza.
TOREK, 30. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Vaška komanda. 10.15 Plesni ritmi na koncertnem odru. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž.
Saša Bleiweis: Zavarovanje lesa pred gnitjem in pred škodljivci 12.40 Z domačimi ansambli 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere - Ivan Pregelj: Tolminci. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 31. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki fca naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Albin Stritar: Sofinanciranje raziskovalnih nalog v kmetijstvu. 12.40 Od vasi do vasi
13.30	Priporočajo vam... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.15 S pop ansambli.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana.
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA:
8.05	Jutranji divertimento. 9.35 „Jesenska pesem“. 10.05 „Spomnimo se ...!“ 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Lepe melodije z velikimi orkestri 13.30 Florjan Laimiš: Posebna oddaja iz krajev NOB. 14.05 Iz opernega sveta. 16.00 Slovenske narodne in umetne pesmi. 17.05 „Iz teme k svetlobi...“ 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Radijska igra - Juš Kozak - Mitja Mejak: „Georgesova maska14. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 25. OKTOBRA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg)
- 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg)
- 15.20 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.35 Nemščina - ponovitev (Zg) -	15.50 Francoščina -
ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do
17.05)	(Bg) - 17.35 Iz Zakladnice slovenske književnosti:	A. P.
Linhart: Matiček se ženi - II. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Shane -serijski barvni film (Lj) - 19.15 Delavska TV tribuna: TOZD -temelj samoupravne organizacije (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 21.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.00 Poročila (Lj).
PETEK, 26. OKTOBRA: 9.25 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg) - 14.35 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina
- ponovitev (Bg) -	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu: Veliko mešano (Lj) -	18.10
Obzornik (Lj) - 18.25 Rekreacija: Joga (Lj) - 18.40 Pet minut za boljši jezik: Show - in predstava (Lj) L 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Glasbena oddaja (Lj) - 19.10 400 let slovenske glasbe: Igor Štuhec (Li) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Nedolžni vlomilec - angleški barvni film (Lj)
- 22.30 XXI. stoletje (Lj) - 22.55 Poročila (Lj).
SOBOTA, 27. OKTOBRA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 12.00) (Sa) - 16.00 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca (Lj) -
16.30	Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske - posnetek iz Wembleya (Zg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Daktari - serijski barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Igralec je igralec: -oddaja TV Beograd (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Moji gostje in jaz - Drago Diklič (Zg) - 21.25 Barvna porpagandna oddaja (Lj) - 21.35 Skrivnosti morja - barvni film (Lj) - 22.20 Starinarja - serijski film (Lj) -
22.50	TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj).
NEDELJA, 28. OKTOBRA: 8.50 Skrivnosti morja - ponovitev barvnega filma (Lj) - 9.40 Ptujski festival - 3. oddaja (Lj.) - 10.10 Kmetijska oddaja (Sa.) - 10.55 Mozaik (Lj.) - 11.00 Otroška matineja:	Otrodi	naše šole,
Enciklopedija živali (Lj) - 11.45 Poročila (Lj) - 11.50 TV kažipot (do 12.10) (Lj) — Nedeljsko popoldne:	Po domače sredi
Ljubljane, Prvi aplavz, Reportaža z Danske II. del, Šport, Za konec tedna (Lj.) - 17.55 Moda za vas -barvna oddaja (Lj.)	-	18.05
Poročila (Lj.) - 18.10 Ažurna obala
- italijanski film (Lj.) - 19.45
Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 Iz libra Marka Uvodiča -humoristična oddaja Tv Zg (Lj. Bg)
- 21.35 Nova imena - zabavno glasbena oddaja (Zg) - 21.55 Športni pregled (JRT) - 22.25 Poročila (Lj.)
PONEDELJEK, 29. OKTOBRA:
9.10 Odprta univerza (Bg.) - 9.40 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 11.30)	(Bg.)	-	10.30
Angleščina (Zg.) - 14.50 TV v šoli
- ponovitev (Zg.)	-	15.40
Angleščina - ponovitev (Zg.) -
16.10 TV v šoli - ponovitev (Bg.) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
17.45 A. Papler: Hudobni graščak -I. del (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.)
- 18.30 Enciklopedija živali -barvni film (Li.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Sa.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) — 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 G. Buechner: Vojček
- predstava Drame SNG Ljubljana (Lj.) - 22.00 Kulturne diagonale (Lj.) - 22.45 Poročila (Lj.)
TOREK, 30. OKTOBRA: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.40 Nemščina (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg.) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15.35 Nemščina (Zg.) -
15.55	TV vrtec (Zg.) - 16.10 TV v šoli - ponovitev (Bg.) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg.) - 17.50 H. Ch. Andersen: Mati (Lj.) - 18.05 Obzornik (Lj.) - 18.20 Radost muziciranja - barvna oddaja TV Beograd (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.)
- 18.55 Dosežki medicine: Kri -zdravilo, barvna oddaja (Lj.) -
19.15	Jama nimfe Kalipso - barvna oddaja iz beograjske serije Mediteranska srečanja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Mi med seboj (Lj) - 21.35 F. M. Dostojevski:	Bratje Karamazovi (Lj.) - 22.25 Poročila (Lj.)
SREDA, 31. OKTOBRA: 8.20 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg.) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17.05)	(Bg.) - 17.45 Otroci naše šole - serijska oddaja (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj.) - 18.45 Arhitektura in družba -Načrtovanje (Lj.) - 19.15 Mozaik (Lj.) - 19.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj.) - 19.45 Kozmetično ogledalo
- barvna oddaja (Zg.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Film tedna: Andrej
Rubljov - I. del (Lj.) - 22.05 Poročila (Lj.) - 22.10 Rezervirano za šoort (Li.)
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA: .,. . Otroški spored - 17.00 Koncert ob dnevu OZN - barvni posnetek iz New Yorka (Lj.) - 17.55 Mozaik (Lj.) - 18.00 Obzornik (Lj.) -
18.15	Retrospektiva
Jugoslovanskega filma (Lj) — 19.45 Risanka ILj.) - 19.50 Cikcak (Lj.)
-	20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 Dokumentarna oddaja (Lj.) - 21.15 A. Ingolič: Mladost na stopnicah -barvna TV nadaljevanka (Lj.) -
21.50	Poročila (Li.)
RADIO LJURLJANA
Samo delo velja
Spominjam se še, kako mi je pred nedavnim nekdo v „Beti“ dejal: „ Veš, Mira mi je zelo žal. Direktor našega kolektiva je postal v malce nepravem času. Prav sredi raznih težav. Po drugi strani pa sem vesel, saj vem, da bomo s skupnimi močmi težave premagali. “
Miru Gošniku, ki se je tokrat v Metliki že drugič oženil (prvič je od tam odpeljal zalo Metličanko za življenjsko družico, pred meseci pa se je „priženil1 v tovarno), pa ni žal, da je prevzel krmilo metliškega „velikana". Nasprotno! Po dolgih letih, ki jih je preživel izven gospodarstva kot profesionalni politik na republiški konferenci SZDL v Ljubljani in še prej kot sekretar sevniškega občinskega komiteja ZK, si je želel vrnitve v gospodarsko organizacijo. Vrnitve v konkretno družbeno prakso, v kateri, kot sam pravi, lahko posameznik, seveda če se spoji s celotnim kolektivom, preizkusi sebe.
V življenju mu kot enemu izmed šestih otrok celjske delavske družine ni bilo nikoli nič poklonjeno. Že v rani mladosti se je trdo spopadal z vsakdanjostio. Od kurilca sušilnic lesa, normirca, opravljene gozdarske šole, srednje tehniške šole lesne stroke, vmesnega službovanja na različnih delovnih mestih, opravljene diplome na visoki šoli za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani, opravljanja najrazličnejših pomembnih političnih dolžnosti, od katerih se še ni poslovil, ga je vodila pot v direktorsko sobo „Beti“.
Pri naštevanju njegovih dosedanjih in sedanjih dol-'žnosti v raznih organizacijah in organih sem gotovo kate-
ro izpustil. Bilo in še jih je toliko, da si jih je težko vse zapomniti Pa vem, da se Miro Gošnik zato ne bo jezil. Saj potrjujejo njegovo življenje rezultati njegovih prizadevanj, ne pa zgolj naštevanje dolžnosti, ki jih je opravljal.
Direktor pravi, da je moderna tehnika učinkovita le v povezavi z znanjem. Le skupaj bosta dajala pričakovane rezultate. Vsi razvojni načrti tovarne in vsega gospodarstva so namenjeni tistim, ki prispevajo k sadovom dela. Velja le tisto, kar je pridobljeno z delor. :, vse drugo je špekulacija. To je treba vcepiti v zavest vseh delavcev. Mora jih prežeti spoznanje, da morajo o vsem sami odgovorno odločati, saj bodo tudi posledice morebitnih napačnih odločitev občutili sami. Vsa družba bo lahko zadovoljna tedaj, ko se bomo vsi skupaj, od vratarja do direktorja, počutili in obnašali kot nosilci in oblikovalci nadaljnjega razvoja.
Kljub malce nezavidljivemu položaju, v katerem se je znašla skoraj vsa tekstilna industrija in tudi „Beti“, njen direktor trdno veruje v boljše čase, čeprav jih nihče ne bo poklonil. Vanje bodo kolektiv pripeljali medsebojna trdna povezanost, kvalitetni izdelki in pridnost. Zadnja še predvsem. In prav pridnost ima Miro Gošnik za največji adut. Neomajno verjame in veruje v marljivost Belokranjcev.
In ko se bodo ozrli na prehojeno pot, ne bodo iskali najzaslužnejših. Ob uspehu bo zaslužen ves kolektiv. Ob neuspehu pa bodo tudi krivi vsi. ,
BRANKO PODOBNIK
Zborovanje pioniijev v Stubici — pri spomeniku, ki simbolizira kmečke upore pred 400 leti. (Foto: Metod Saje, OŠ Katja Rupena)
Pionirji proslavili 400>letnico puntov
Pred spomenikom Matiji Gubcu v Stubici - kip je delo znanega umetnika Augustinčića — so slovenski in hrvaški pionirji v soboto, 20. oktobra, proslavili 400-letnico hrvaško-slovenskega punta. V kulturnem delu je sodelovalo nad 900 mladih pevcev, ki jih je dirigiral Radovan Gobec. Proslave se je udeležila tudi precej številna delegacija pionirjev iz Romunije.
Številne udeležence stubiškega slavja so avtobusi popoldne odpeljali v Kostanjevico, kjer so pod pokroviteljstvom akademika in slikarja Krsta Hegedušića odprli III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Na njej smo dobili za svoje prispevke ustno pohvalo tudi likovniki in naši pedagogi z osnovne šole Grm v Novem mestu. Kar 21 naših učencev je imelo razstavljena svoja dela na temo o puntih. Naši pevci so v pevskem delu otvoritve razstave zapeli pet pesmi.
SUZANA GUTMAN literarni krožek OŠ Grm — Novo mesto
Odvečen je strah o izrivanju vernikov
Na rob »Odprtemu pismu jugoslovanskih škofov«, objavljenemu v »Družini« 21. oktobra
Posmrtno priznanje S. Škalerju
12. oktobra so podelili najzaslužnejšim slovenskim muzejskim delavcem letošnje Valvasorjeve nagrade. Zlata Valvasorjeva plaketa, to najvišje priznanje, ki ga podeljuje Skupnost muzejev Slovenije, je bila priznana pokojnemu ravnatelju Posavskega muzeja prof. Stanku Škalerju, od katerega smo se za vselej poslovili letošnjo pomlad. Podeljena mu je bila za izjemne uspehe pri muzeološkem delu, ki ga je opravil v Posavskem muzeju za vzgojno-prosvetno delo med mladino in za publicistično dejavnost.
V desetih letih, odkar je prevzel mesto ravnatelja Posavskega muzeja, je pokojni Stanko opravil ogromno delo, ki ga nepoučeni le težko ocenijo. Z maloštevilnimi sodelavci in zvestimi prijatelji je v brežiškem gradu najprej izpeljal obsežna konservatorska dela in nato uredil takšne muzejske zbirke, da je Posavski muzej danes eden najlepše urejenih pokrajinskih muzejev v Sloveniji, kot muzealec je kazal zanimanje za vse stroke, ki sodijo v kompleksno muzejstvo, in bil izkušen razsodnik v vprašanjih muzejske problematike.
Kot zgodovinar je začel svojo pot muzealca s postavitvijo oddelka o hrvaško-slovenskcm kmečkem puntu, ki je bila prva stalna muzejska razstava na to temo v Sloveniji.
Nedoumljivo kruta in nesmiselna usoda je hotela, da je končal svoje kratko in plodno življenje prav v letu, ko slavimo 400-letnico tega punta. Tik pred smrtjo mu je bilo še dano zadoščenje, da je doživel izid svoje lepe knjige „Boj za staro pravdo".
Poln načrtov in novih idej za še lepšo podobo in popolnejšo ureditev muzeja, ki ga je tako ljubil, je dobe-. sedno izgorel na delu. Zgrudil se je
OBISK
V POSAVSKEM MUZEJU
V soboto je prispelo v Brežice 120 udeležencev dvodnevnega zbora samoupravljavcev na Otočcu. Z zanimanjem so si ogledali zbirke v Posavskem muzeju. Z njihovim obiskom je muzej že dosegel celoletno število obiskovalcev v minulem letu.
Kljub poudaijenemu zagotovilu, da cerkev noče prevzeti politično posredniške vloge niti ne zahteva deleža pri oblasti, ugotavljam, da odprto pismo jugoslovanskih škofov, naslovljeno na našo javnost, preveva predvsem politična, in ne verska plat problema. Kako naj drugače razumemo dobrohotno prizadevanje, da bi vsem vprašanjem, ld žulijo katoliško cerkev pri nas, dali čimbolj glasen poudarek, hkrati pa v poslanici previdno molčijo o vseh vprašanjih, ki tarejo našo družbo.
boju proti narodnim zatiralcem, proti tistim, silam, ki jih je bolj ali manj odkrito podpirala cerkev, uradno in neuradno. Ali smemo potem zameriti človeku, državljanu
^ ~\
... Iz domneve, daje vera nekaj slabega, škodljivega in zaostalega in da so, izhajajoč iz tega, verni ljudje na neki način nujno škodljivi člani družbe, kar je zelo lahko spremeniti v „sovražnike", se v skupnosti ustvarja škodljivo in zastrupljajoče ozračje medsebojne razdeljenosti in nezaupanja. Pri vernikih to spodbuja občutek nezadovoljstva, ponižanja, negotovosti, pa tudi strahu; zlasti ako bi si ustvarili vtis, da takšne domneve podpirajo nosilci javne oblasti. Nujno prihaja do dušečega ozračja med ljudmi in do zapiranja vase. To sili vernika k molku: v političnih organizacijah in na sestankih se boji govoriti po svoji vesti v obrambo svojih pravic .. .
Trditve v odprtem škofovskem pismu
... V zvezi z buditvijo duha ustavnosti v zavesti občanov državne skupnosti, ozirajoč se na resnično svobodo v verskih vprašanjih, nikakor ne moremo spregledati naslednje ugotovitve: ne moremo brez žalosti in zaskrbljenosti poslušati trditev - pro glašenih za znanstvene resnice da sta verstvo in vera družbi škodljiva, da ju naša družba do sedaj samo še prenaša, da pa sta negativen pojav, dediščina preteklosti in znamenje zaostalosti in da morata kot takšna v prihodnosti izginiti. Kdo naj bi se čudil, če sprejemanje in širjenje takšnih napačnih premis pogosto rodi nekatere nepravilne sklepe in če takšne premise navdihujejo nepravilne postopke proti ljudem
... Zaradi tega kot verni občani ne moremo sprejeti vzgoje, ki bi izrecno služila ateizaciji otrok vernih staršev, in to med šolskim poukom. Če bi šola služila ateizaciji družbe, potem bi morali iz tega nujno sklepati, da je ateizem državna „vera“ in da ima zaradi tega prednosti, kakršnih nima nobena druga vera. Po našem globokem prepričanju bi takšnega načela ne mogli združiti s splošnim pojmom svobode in pluralizma prepričanj. Če človek nima pravice izročiti svojega prepričanja lastnim otrokom, temveč se otroci v obvezni šoli v tem pogledu sistematično tržejo iz njihovega duhovnega sveta, potem se zares srečujemo s kršitvijo pravic staršev in dostojanstva samega otroka. To bi bilo nezdružljivo z javno zagotovljenimi človečanskimi pravicami Govorjenje, da mora biti šola popolnoma znanstvena, je nekaj drugega od govorjenja, da mora _ šola biti v Južbi ateizaeije .
Pokojni prof. Stanko Škaler
Mislim, da ni treba posebej poudarjati, katera vprašanja so to, vendar naj vseeno spomnim na sodelovanje cerkve med NOB z okupatorjem, na podpiranje naši družbeni ureditvi sovražne emigracije še danes. Ob branju poslanice je treba predvsem opozoriti, da je za objektivno presojo treba slišati obe plati zvona.
Kolikor poznam naše politično življenje, mislim, da je strah o nekakšnem izrinjanju vernikov od upravljanja družbe povsem odveč. Ce ga poudarjamo, dobiva s tem nepotrebne razsežnosti. Rekel bi celo, da sestavljavcem poslanice resnično življenje ni poznano. Osebno poznam vrsto ljudi, ki niso ateisti, pač pa so več ali manj verni (kar je njihova zasebna stvar) in so na zelo pomembnih družbenih položajih. So sodniki, so upravni delavci, so direktorji. V redu ljudje so kot državljani in kot verniki, nihče jim tega ne očita in nihče jih zaradi tega ne zapostavlja.
So nekatera področja, za katera je človek občutljiv. Človek je občutljiv glede mnenja o svojih starših, občutljiv je glede nazorov o poštenosti in drugem. Tudi družba je občutljiv za zadeve, ki so pomemb ne zanjo. Ni mogoče pozabiti, daje naša država nastala v oboroženem
PREDLOG ZATRI NAGRADE
Upravni odbor sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad v brežiški občini je za letos izbral tri kandidate, za katere se je odločil na ponedeljkovi seji. Občinski skupščini predlaga, naj podeli oktobrske nagrade Ivanu Živiču, Roziki Bohinčevi in sindikalni organizaciji Industrije motornih vozil iz Brežic.
SREČANJE VETERANOV V CERKLJAH
V Cerkljah ob Krki napovedujejo za 25. oktober srečanje lovcev veteranov. Tako bo tamkajšnja lovska družina počastila občinski praznik 28. oktober.
pod težkimi bremeni, ki si jih je naložil sam, pa tudi drugi. Lik Stanka Škalerja nam bo ostal svetal vzgled predanega ter požrtvovalnega muzealca-pedagoga, družbenega delavca in neutrudnega raziskovalca-znanstvenika.
TON K KNEZ
in njegovi organizaciji, ce ne more tega čisto pozabiti?
V interesu družbe in njenega socialističnega razvoja je, da so ljudje čimbolj razgledani, da spoznajo svojo vlogo in svoje znanje uporabijo v svojo in splošno družbeno korist. Zato podpira razvoj prosvete in seveda hoče, da šole vzgajajo razmišljajočega, kritičnega človeka, podkovanega z znanjem. Zato je Š0I3 objektivno ateistična. Saj ne more biti drugačna, če človeka vzgaja za življenje. Za življenje nista dovolj samo hrana in stanovanje, potrebna je tudi zavest, potreben je pogled na svet. Nova šola utrjuje v učencih objektiven, znanstven pogled na svet. Lahko ima človek seveda tudi drugačen nazor, tega nikomur ne očitamo, saj je pogled na svet celovitost vsega, kar človeka obdaja.
Zaradi tega ni potrebno, da bi bil veren človek potisnjen v neprestano osebno tesnobo in nezadovoljstvo. Še manj pa, da bi se ljudje morali razločevati zradi svojih najglobljih prepričanj. Mislim, želim in tudi delam, da se ne bi razločevali, ampak da bi bilr resnično ljudje dobre volje. Praksa pa me velikokrat prepričuje - ne da je veren človek slab državljan, temveč da je neveren državljan slab človek - v očeh nekaterih.
Glede pravice do gradnje cerkvenih' stavb pa samo tole: ali je pošteno na primer od 2.000 ljudi v žu-žemberški župniji zahtevati 560
milijonov starih dinarjev, da si zgradijo razkošno cerkev? To pomeni, da bi vsaka družina morala prispevati milijon! Po mojem bi bilo bolj pravično in pošteno, če bi ta denar vložili v novo tovarno, da bi bilo še več kruha, kot ga je!
DUŠAN ZUPANC NOVO MESTO
ILEGALCI
Novomeški šport je šel zadnje čase kar v ilegalo. Samo nogometaši še redno obveščajo s plakati ljubitelje športa o svojih tekmah. Odbojkarice so za prvo tekmo imele z roko napisane plakate (mar je plakat, kot so ga dali tiskati košarkarji ah nogometaši, tako hud izdatek? ).
Balinarji so imeli prejšnji teden turnir v počastitev občinskega praznika - brez plakatov.
V nedeljo so igrali odbojkarji z Mokronogom - brez plakatov.
V petek so imeli igralci tenisa klubski turnir - brez plakatov.
V soboto zvečer so rokometašice Krke igrale s Stopičami -brez plakatov. Rokometaši so bili tako malomarni, da so na plakate napisali, da igrajo z Al-plesom, igrali pa so z Olimpijo.
Ob tako občutnem podcenjevanju javnosti vsi ti niti ne zaslužijo gledalcev!
Izredno velikega jurčka ajdovčKa je nasei is. oktobra um rirsi iz Rajndola v kočevski občini v hribu proti Kačjemu potoku. Premer klobuka je imel 37 cm, tehtal pa je kar 2 kg in 80 dkg. Zanimivo je tudi, da goba sploh ni bila črviva. (Foto: Vardijan)
Poklon Gubcu
■iir/filiVi ilw w ii»ii
Izročilo za praznik]
Novo osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah bodo odprli 29. oktobra - na dan praznika novomeške občine. Na slavnostni seji občinske skupščine, ki bo v njej zasedala, bo dobila ime po Bazi 20. Pred šolo — sredi športnega parka — bo stal obelisk, na katerem bo vrezano besedilo v spomin kasnejšim rodovom. Zapisano bo, da je bila ta šola postavljena s prispevkom delovnih ljudi in delovnih organizacij, da je spomenik vsem, ki so darovali svoje življenje za boljši jutrišnji dan, zapisano bo,
naj se nove generacije v tej šoli — spomeniku solidarnosti — vzgajajo v duhu naše družbene ureditve.
Šola naj bi v kraju sodelovala z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, bila naj bi kulturno in športno središče in središče za vse dejavnosti v topliški krajevni skupnosti.
Dolgotrajno čakanje je poplačano, veselje je izrinilo nestrpnost, staro se je umaknilo novemu. Partizanska to-pliška dolina slavi do zdaj največjo delovno zmago.
Izročilo za praznik
Utrip modernega življenja, razvijajoča se tehnizacija in razgibanost sta zajela tudi mesto na idiličnem polotoku v zavoju Krke. Industrija, promet in turizem so v zadnjih letih potegnili mesto iz provincialne zaspanosti in mu odprli nove možnosti in lepše obete. (Foto: Matjan Moškon)
Spomenik solidarnosti
Občanom ob prazniku
Letošnji občinski praznik se vključuje med mnoge slovesnosti, ki smo jih v vsej domovini proslavljali o pomembnih obletnicah ustanovitve partizanskih enot, ob obujanju spomina na kmečke punte in ob drugih pro-j slavah, vezanih na našo zgo-j dovino.
V preteklem letu smo se srečevali z zelo odgovornimi nalogami in opravili: z uresničevanjem gospodarske in družbene stabilizacije. Uspeh opravljenih naporov ni izostal To nas hrabri za vnaprej, za delo, ki nas še čaka.
Upoštevaje pismo izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tovariša Tita, smo v minulem času marsikaj izboljšali v lastnem delu in mišljenju,
četudi smo se včasih stežka otresali lastne prakse, ki ni bila vedno, čeprav morda tudi nehote, povsem v skladu z družbeno-politično naravnanostjo naše družbe. Duh pisma nam je dal nove moči.
Z veseljem ugotavljamo, da smo v gospodarstvu dosegli izredne uspehe. Zagotovili smo likvidno poslovanje, nimamo nepokritih investicij, poslovna sposobnost se je okrepila. Vse to so realna izhodišča za nove uspehe v prihodnosti Da bi bili kos nalogam, bomo morali pogumneje kot doslej uresničevati ustavne spremembe, ki temeljijo predvsem na neodtujljivosti pravic delovnih ljudi. Ustvarjalci naj sami odločajo o porabi ustvarjenega dohodka! To načelo bo zajamčeno v temeljnih organizacijah združenega dela. TOZD ustanavljamo in oblikujemo še vse preveč previdno, v nekem strahu, da bo novost prinesla razhajanje že obstoječih delovnih organizacij. Prav je, da smo glede tega temeljiti, vendar je treba z delom tudi pohiteti. Spremembe, ki jih prinašata novi družbeno-politični sistem in uvajanje delegatskega sistema, so tako pomembne, da jih bomo lahko uresničili le, če se bomo v resnici vsi zavzemali za funkcioniranje samoupravnega sistema. Vsi, ki sodelujemo v delovnem procesu, smo poklicani, da na najbolj neposreden način sodelujemo pri urejanju družbenih zadev.
Imamo stvarne možnosti za nadaljnji posepšeni druž-! beno-gospodarski razvoj. Toda potrebno bo združiti umske in telesne sposobnosti, da bomo razvoj nadaljevali, da bomo ustvarili boljše življenje za vse delovne ljudi Zadnji dogodki v svetu sicer kalijo naš skupni optimistični pogled v prihodnost, saj • so na pohodu sile, ki hočejo vnesti i’ življenje nemir in izkoriščanje, vendar je ob enotni Jugoslaviji, pod vodstvom ZK in predsednika Tita naša pot optimistična, pravilna in uresničljiva.
Vsem delovnim ljudem in občanom novomeške občine ob prazniku iskrene če-
c ti t Ir p t
AVGUST A VB AR predsednik ObS Novo mesto
šolskim letom ukinili. Otroke vozijo v Dolenjske Toplice avtobusi podjetja Gorjanci. Vozi se približno 200 učencev od 457, kolikor jih obiskuje pouk v novem šolskem letu. Z avtobusi
Vinko Cimski: lepo in hkrati odgovorno je biti ravnatelj v novi šoli
vozijo tudi otroke, ta v Dolenjskih Toplicah hodijo k pouku v malo šolo. Dolenjske Toplice imajo prve v občini dva oddelka male šole (54 otrok). S tako organizacijo male šole bodo dosegli, da bodo imeli vsi prvošolčki redne osnovne šole enak start. Tako odpravljajo tudi tako imenovano socialno diferenciacijo, ki jo je še vedno čutiti med središči in podeželjem. Pripomniti je treba tudi, da so v šoli organizirali tudi varstvo za predšolske otroke, kar je nedvomno velika pridobitev za kraj.
Šolsko malico tokrat prvič dobivajo vsi učenci: tri do štirikrat na teden imajo tople enolončnice, druge dni pa okusne malice z namazi. Mesečna cena malici je samo 15 din. Da so to ceno lahko nastavili, so precej pomagali starši otrok, ki so se lepo odrezali v nabiralni akciji za najrazličnejša živila.
V novi šoli je vsa dejavnost lažja. Na pionirski konferenci so sprejeli delovni načrt, ki zajema delovanje najrazličnejših krožkov. Prek komisij so pionirji neposredno vključeni v red in življenje na šoli. Tako pridobivajo ludi prve samoupravljalske navade
Pomembna pridobitev za novo šolo je tudi urejena okolica. Sem sodijo poleg drugega najrazličnejša športna igrišča in atletska ste/a.	„
formalnost in ni več daleč dan, ko bodo otroci te doline stopili v sodobne, svetle in prostorne učilnice. “
Potem so si vsi oddahnili in držali pesti, da bi se Avbarjevo zagotovilo res kmalu uresničilo. Ravnatelj Vinko Cimski je pred začetkom šolskega leta 1972/73 z vedrim obrazom pripomnil: „Samo višja sila lahko prepreči, da se to ne bi zgodilo, česar pa ne verjamem. Ce po pravici povem, si tudi ne upam misliti, da bi zdaj, ko nam v resnici luč gori, vse skupaj padlo v vodo.“
Obveljalo je, kar so napovedovali optimisti, ogromna veči-
„Osemnajst let sem v Dolenjskih Toplicah. Kot aktivistka sem spoznala vso Slovenijo, a take revščine, kot jo imamo tu, nisem videla še nikjer. Ne spominjam se kraja, kjer bi se morala šola potikati po vsem naselji, kot tu pri nas, kjer skoraj ni hiše, da ne bi imela v vsem tem dolgem času in večnem upanju na boljše čase učilnice pod streho,“ je pred letom in pol pripovedovala Anica Brkič, predmetna učiteljica na topliški osemletki.
Lojze Bradač, kmet iz Pod-hoste, predsednik krajevne skupnosti Dolenjske Toplice, je pred lanskim 14. majem , ko se je tudi topliška dolina pripravljala na nov referendum, poudaril: „Že več kot deset let se pripravljamo na gradnjo, borci so nam malone ukazali, da gremo v akcijo . .. Razumevanje ljudi za razreševanje šolskih težav je neizmerno, čeravno jih tarejo krajevni problemi. Gozdni posestniki so obljubili nad 200 m3 lesa, tako pripravljeni na pomoč vsi skupaj že dolgo nismo bili“
Po uspešnem referendumu so kmetovalci pripeljali les na dan trojnega praznika - 28. maja 1972, ko je topliška dolina slavila krajevni praznik, 30-letnico osvoboditve Dolenjskih Toplic in 80-letnico rojstva predsedni-ka Tita. Vozove s hlodi so okrasili z zelenjem in parolami, Prevzemniki so tedaj namerili nad 200 m3 hlodovine. Kasneje so obljubo izpolnili tudi drugi, ki so jih na dan praznika zadržali drugi opravki.
Predsednik občinske skupščine Avgust Avbar je na zborovanju, na prostoru, ki so ga izbrali za novo šolo, poudaril: „Začetek gradnje nove šole je le še
na. Gradbinci novomeškega Pionorja so se v to gradnjo zagrizli brez oddiha in zgradili novo šolo v rekordnem času. Ob vsesplošni podpori prebivalstva in družbenopolitičnih organizacij je stekla velika vzporedna akcija za nabavo šolske opreme. Ljudje so poleg samoprispevka in že omenjenega lesa dali dodatno denarno pomoč. Nekatere delovne organizacije so se še posebej izkazale: podjetje Gorjanci je prispevalo 100.000 din, GG Novo mesto 50.000, po svojih močeh so prispevali tudi drugi.
Veliki dogodek je napočil v začetku tega šolskega leta: 3. septembra so se otroci slavnostno preselili iz stare v novo stavbo, novi prostori in sodobno opremljeni razredi so se prvikrat napolnili z živžavom. To je bil dan, ki bo ostal zapisan kot velika zmaga delovnih ljudi v prizadevanju za boljše življenje.
Kot bi primerjali dan in noč
‘ „Primerjava med prejšnjimi in sedanjimi prostori ni
možna,“ je te dni poudaril ravnatelj Cirnski. „Kar je bilo prej, želimo čimprej pozabiti. Privajamo se na novo, še vedno malo zmedeni od občutka, da je vse to, kar smo pridobili po dolgoletnem čakanju, res. Veselje je nepopisno. Morali bi biti tu, ko smo se vseljevali. Učenci so v manifestativnem pohodu nosili parole, s katerimi so se zahvaljevali za novo šolo in obljubljali, da se bodo marljivo učili. Mnogi naši učenci so tokrat sploh prvič prestopili prag take sodobne hiše. Nisem bil presenečeni, da so si z največjim veseljem ogledovali telovadni-
ti
co . . .
Nova topliška šola ima šestnajst prostornih učilnic, številne kabinete, jedilnico, v kateri lahko hkrati malica 250 otrok, pionirsko knjižnico in čitalnico, urejeno po prostem pristopu h knjigam. Velika pridobitev za šolo je zobna ambulanta, ki jo bodo v kratkem odprli v pritličju šole. Pobudo za to je dal dr. Dragan Zlatezič. Šolsko vodstvo je hvaležno novomeškemu zdravstvenemu domu oziroma njegovi zobni polikliniki.
Podružnične šole v Soteski, Poljanah in Sušicah so z novim
Spomin na lanski maj: kmetje topliške doline so izpolnili obljubo in pripeljali les za novo šolo.
Na kraju, kjer so Topličani lani iztovorili podaijen les, stoji danes sodobna šola in v njej telovadnica - največje veselje mladeži.
Prvič štiri milijarde
Takšen bo ob koncu leta 1973 celoten dohodek gospodarstva v novomeški občini
Kopališki dom v Dolenjskih Toplicah bodo nadgradili in sicer povečali. V naslednjem obdobju bo v tem znanem zdraviliškem in turističnem kraju zraslo nekaj objektov, ki bodo bistveno pospešili gostinsko-turistični razvoj kraja.
SKOK TURIZMA:
Za zdaj šele v študiji
29. oktobra bodo v avli nove šole v Dolenjski Toplicah odprli razstavo urbanističnih zasnov Dolenjskih in Šmarjeških Toplic, prikazani pa bodo tudi zazidalni načrti obeh zdravilišč z nazornim prikazom razvoja v naslednjih desetih letih. Ob tem bo še posebno pozornost vzbudila maketa razvoja zdravilišča v Dolenjskih Toplicah z objekti (sedanjimi in predvidenimi) in vplivnimi območji zdravilišča ter samega naselja.
Razstava bo nakazala smer, v katero se bo razvijalo zdravilišče Dolenjske Toplice, poleg tega pa bo razvidno, kakšen razvoj je predviden za druge družbene in zasebne dejavnosti v kraju in njegovi neposredni okolici./
Poseben poudarek bo dan na tej razstavi regionalni prostorski študiji Turističnega razvoja v širši dolenjski regiji. Študija, grafično prikazana na posebni karti, bo nakazala možen razvoj posameznih turističnih dejavnosti v dolini Krke. Zaobjela bo veliko območje od Žužemberka, Črmošnjic, Dolenjskih Toplic in Kočevskega Roga, prek Prečne do Novega mesta, Trške gore, Starega gradu, upoštevala bo Otočec, Strugo, Šmarjeto, dolino od Šmarjete do Mokronoga, Šentjernej, Pleterje, Kostanjevico, Brežice in Mokrice. Študija bo poleg tega zaobsegla območje Gorjancev z gradovi pod njimi (še zlasti Gracarjev turn, Prežek, Mihovo) in ne nazadnje na novo odkriti Gutenwertih pri Dobravi ob Krki.
Regionalna študija bo obiskovalcem razstave še posebej nakazala poti nadaljnjega možnega razvoja vseh vrst turizma in dejavnosti:	zdraviliškega,
tranzitnega, zimskega, kmečkega, konjeniškega, rekreacijskega in lovskega turizma, ribolova, letalstva, padalstva in drugih dejavnosti v krajih oziroma območjih, ki smo jih navedli.
Regionalna študija je narejena na podlagi že izdelanih najrazličnejših
študij na območju Dolenjske. Njen namen je prebivalcem občine ob njihovem občinskem prazniku „otipljivo “ prikazati, .kakšne možnosti za turistični razvoj so še v tem prostoru, ki je, kar zadeva razvitost turizma in gostinstva, še precej na začetku poti. Naravne dobrine, lepote in zanimivosti dajejo temu območju nepogrešljive možnosti, da naredi velik korak naprej.
Tak korak bo pomemben zlasti v prihodnosti, ko bo treba soočati gospodarski razvoj z razvojem drugih dejavnosti. Dosedanja turistična dejavnost je po svojem fizičnem obsegu majhna, saj zmogljivosti Otočca in obeh Toplic ne presegajo minimalnih zmogljivosti, poleg tega pa je ta dejavnost še hudo razdrobljena in se ne razvija po enotnem in usklajenem načrtu. Prav zato sta s politične strani na to področje posegla občinska konferenca ZKS v Novem mestu in še zlasti njen komite ter zadolžila vse gostinske in turistične organizacije, da proučijo možnosti za sodelovanje, bodisi da gre za integracijske ali kakšne drugačne oblike. Občinsko skupščino pa sta omenjena politična foruma zadolžiia, da začne akcijo, da bi vse to naposled začeli uresničevati in tudi uresničili.
Samo regionalno študijo je po dogovoru z občinsko skupščino Novo mesto in tovarno zdravil Krko izdelala skupina strokovnjakov — arhitektov, ki
fh je organiziral Dominvest. tudija je nastala na stroške Krke.
Toplice: nove naložbe
Iz študije je razvidno precej tega, kar bodo Dolenjske in Šmarješke
Toplice pridobile v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Napovedujejo, da obeh Toplic še pred koncem tega desetletja ne bomo več spoznali, toliko da bo novega. Novi objekti, ki naj bi začeli rasti že prihodnje leto, bodo povsem spremenili tudi podobo obeh krajev.
V nekem zapisu, objavljenem v našem tedniku pred tedni, smo zastavili vprašanje, kaj obetajo Dolenjske in Šmarješke Toplice po pripojitvi k novomeški tovarni zdravil. Navedli smo, da posebna skupinav strokovnjakov že dalj časa bdi nad razvojnimi načrti obeh Toplic. Več desetmilijonske investicije naj bi po predlogu, ki še ni doživel bistvenih dopolnil oziroma popravkov, uresničili v dveh fazah: prvo do konca 1976, drugo po tem obdobju.
Za Dolenjske Toplice so predvideli že v prihodnjem letu za 45 milijonov din naložb. V načrtu je nov hotel z 250 posteljami, sodobno restavracijo, bazenom in drugimi objekti. V drugi fazi - govore o naložbi 40 milijonov din - bi postavili še en hotel v bližini sedanjega velikega bazena, zgradili še več kopalnih bazenov, uredili kampinge, parkirišča in podobno.
Zdravilišče v Šmarjeških Toplicah bo najprej doživelo verifikacijo in s tem v zvezi ustrezno ureditev. Hotel nameravajo povečati (okoli 80 novih ležišč). Blizu novega športnega bazena pa naj bi kasneje zrasel hotel s 300 posteljami. Zdraviliško-turi-stično območje naj bi pridobilo še vrsto najrazličnejših pritiklin. Po letu 1976 naj bi se pričela gradnja v bližini avtomobilske ceste. Predvidevajo večji rekreacijski center s sodobno restavracijo, bazeni, kampin-gi in drugimi turističnimi objekti. Po načrtu bi naložbe presegle 77 milijonov dinarjev.
Kar nakazuje regionalna študija, v TOZD zdravilišča pri tovarni zdravil Krka že konkretizirajo. Zato bo še posebej zanimivo podrobneje pogledati nadaljnji razvoj Dolenjskih in Šmarjeških Toplic, kot ga bo ponudila razstava urbanističnih zasnov, odprta za občinski praznik v novi šoli v Dolenjskih Toplicah.
Novomeška občina je bila še pred 10 leti nerazvita in gospodarsko skoraj nepomembna v republiškem merilu. Ustvaijeni narodni dohodek na prebivalca je znašal leta 1961 2.386 dinarjev, v Sloveniji pa 3.245 dinarjev več. Deset let kasneje (zadnji uradni statistični podatki) pa je narodni dohodek na prebivalca v novomeški občini presegel republiško povprečje za 5,7 odstotka. Povprečno je naraščal narodni dohodek na prebivalca v občini v zadnjih 10 letih letno za 22 odstotkov, v republiki pa samo za 18. V letu 1971 je znašala udeležba občine Novo mesto v ustvarjenem narodnem dohodku republike 3 odstotke.
Športni bazen v Dolenjskih Toplicah bo kmalu dobil še nekaj večjih in manjših, pokritih in odprtih sosedov. Zgradili jih bodo v skladu z urbanističnim razvojem zdravilišča in kraja.
Hiter razvoj gospodarstva je zahteval tudi veliko delovne sile. Tudi do 1.000 novih delavcev se je letno zaposlovalo v delovnih organizacijah novomeške občine. Število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva je že preseglo 18.200 ljudi, z zaposlenimi v zasebnem sektorju pa se to število poveča še za nekaj sto ljudi.
Dobra tretjina vsega prebivalstva v občini je redno zaposlena, skoraj polovico vseh delovnih mest zasedajo ženske. Omenjene številke in deleži opravičujejo uvrstitev naših ljudi v krog močno zaposlenega prebivalstva.
Poprečni osebni dohodki v 8 mesecih letošnjega leta so v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 14,4 odstotka, na kar je močno vplivala zamrznitev osebnih dohodkov v negospodarstvu in delno v gospodarstvu. Poprečni osebni dohodki na delavca v gospodarstvu so dosegli v prvih 8 mesecih 1.970 dinarjev, v negospodarstvu pa 2.315 dinarjev.
Z naraščanjem zaposlenosti sta se povečevali produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Tudi v prvi polovici letošnjega leta se je produktivnost povečala za 20,5 odstotka, v Sloveniji pa za 16 odstotkov - v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Vrednost proizvodnje Se je v letošnjih 9 mesecih povečala za 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lam, medtem ko se je celotni dohodek povečal za 21 odstotkov. V letu 1968 so gospodarske organizacije pryikrat dosegle. 1 milijardo dinarjev "celotnega dohodka, za letos pa predvidevajo okoli 4 milijarde dinarjev.
Novomeško gospodarstvo je do konca septembra letos izvozilo za 30 milijonov dolarjev izdelkov ali za 26 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, od tega nad 85 odstotkov na konvertibilno področje. Največji izvoznik jc še vedno IM V. Po celotnem izvozu je na drugem mestu med slovenskimi izvozniki z več kot 11 milijoni dolarjev, med izvozniki na konvertibilno področje pa zavzema prvo mesto. Za IMV je po vrednosti izvoza na drugem mestu tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Krka, sledijo; Novoles Straža, Iskra Šentjernej in Novoteks Novo mesto.
Dobimo: nove šole, most...
Občina Novo mesto se je v zadnjem času razvijala hitro kot malo-katera druga. Ob tem so se začeli pojavljati prpblemi. Od rešitev teh bo v marsičem odvisen nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti.
Vse pogosteje se srečujemo s pomanjkanjem ustrezno izobraženih kadrov. Z uresničitvijo programa izgradnje psnovnih šol, za katerega je bil izglasovan samoprispevek občanov za sedem let, bodo zagotovljeni pogoji za potrebno osnovno izobrazbo vsej mladini v občini. Ni pa še poskrbljeno za mladino, ki konča osemletko. Prostori v srednjih šolah so prenapolnjeni in kljub velikim potrebam ni mogoče razširjati sedanjih vrst izobraževanja, še manj pa odpirali novih srednjih šol. Zato bo potrebno čimprej zbrati dovolj denarja in začeti gradnjo prostorov za srednje šolstvo, hkrati s tem pa tudi urediti težke razmere v dijaškem domu.
Prometne težave občutijo vsi prebivalci občine. V mestu je promet v kolonah, prometni zastoji v mestnem jedru so vse pogostejši. Ceste, ki povezujejo kraje v občini, bi bile potrebne drugačne ureditve, pa čeprav je bilo v preteklih letih namenjeno veliko denarja za asfaltiranje. S cestami m potmi niso zadovoljni tudi v vaseh. Ob zbiranju sredstev za nov most, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto, prav gotovo ne bo mogoče zanemariti vseh drugih komunalnih problemov.
Gradnja novega vodovoda od Družinske vasi do Novega mesta, s katerim bodo mesto in številna druga naselja dobila zdravo pitno vodo, jev razmahu.
Večletna prizadevanja, da bi zavarovali Krko pred onesnaževanjem, so rodila prve sadove. Po številnih raziskavah in Študijah ter obsežni tehnični dokumentaciji je bila letos zgrajena začasna čistilna naprava v Kandiji za desni breg Krke, na osrednji čistilni napravi v Ločni, kjer se bodo čistile vse odplake z območja mesta, pa že nameščajo | opremo. Na obe napravi bo priključeno bližnje kanalizacijsko omrežje, to pa pomeni, da smo še vedno na začetku izvajanja programa. Potreb-
no bo namreč zgraditi še precej zbiralnikov, nanje pa priključiti vse kanale, iz katerih se voda še prosto izliva v Krko ali njene pritoke.
Ljudje jih imajo
za svoje
Krajevne skupnosti so tudi v družbenem življenju postale nosilke skrbi za urejanje vseh tistih vprašanj, ki občane neposredno zanimajo. Le-ti so krajevne skupnosti sprejeli za svoje organizacije. Njihova dejavnost se je razmahnila. Poleg vzdrževanja poti, gradnje cest in mostov, vodovodov in električnega omrežja načrtno urejajo socialna, kulturna in druga vprašanja, vse do rekreacije občanov. Podpore organizacijam, društvom, otroškemu varstvu, šolskim kuhinjam, letovanju otrok itd. so postale sestavni del njihovih nalog. Nenehna skrb krajevnih skupnosti je tudi organizacija SLO in vzgoja občanov v tej smeri.
Vrednost opravljenih del po programih krajevnih skupnosti v zadnjih petih letih presega 35 milijonov 800.000 dinarjev.
Tudi na malčke mislijo
V letu 1973 so bila sredstva sklada za neposredno, otroško varstvo pri novomeški TIS porabljena predvsem za ureditev vrtcev izven Novega mesta.
V samem Novem mestu so zgradili montažni vrtec za 108 otrok ob Ljubljanski cesti. V njem so tudi prve jasli za 12 otrok.
Pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah so zgradili prostore za dva oddelka predšolskih otrok.
V Straži so dokončno uredili stavbo za potrebe predšolskega in šolskega varstva. Stavba je centralno ogrevana, v njej sta dve igralnici za predšolske otroke in dve učilnice za šolsko varstvo.
Osnovna šola v Škocjanu je uredila oddelek za varstvo šolskih otrok, sklad za otroško varstvo pa je prispeval za opremo. Tako je oddelek pripravljen za sprejem približno 20 otrok.
Letos so začeli graditi otroški vrtec tudi v Šentjerneju. Objekt je v zadnji fazi izgradnje in bo marca ali aprila prihodnje leto pripravljen za sprejem 120 otrok.
V osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah: mala šola in vrtec.
Velik del narodnega dohodka ustvarijo gradbinci.
/ ★ 'Vi
' ■	>.7
V* % w:	A	-V
bratsko mesto
LESKOVAC
Leskovac se predstavi
Področje občine LESKOVAC sodi po svoji velikosti v vrsto večjih občin v SR Srbiji:	s površino 1.016 km2
predstavlja 1,15 odst. vseh površin v republiki. Na obdelovalne površine odpade v občini 52.974 ha (52,4 odst.), od česar je v zasebnem lastništvu 50.517 ha zemlje (94 odst.), v družbenem lastništvu pa 2.457 ha (6 odst.)
V	občini živi 148.200 ljudi, kar predstavlja 1,74 odst. prebivalcev v republiki Srbiji. V mestu jih živi 46.190	(31,2 odst.), na
deželi pa 102.010 (66,8 odst.). Do konca 1975, tako menijo, bo v občini živelo že 153.966 prebivalcev, od česar naj bi na mestno prebivalstvo odpadlo 52.950 prebivalcev (34,4 odst.), na vaško prebivalstvo pa 101.016 ljudi ali 65,6 odst.
Od skupnega števila prebivalcev v občini je v gospodarstvu iu v družbenih dejavnostih zaposlenih pribl. 26.400 delavcev, samo v industriji pa 21.900 delavcev ali 87,6 odst. od skupnega števila zaposlenih v družbenem sektorju. Na koncu sedanjega srednjeročnega plana, se pravi leta* 1975, pričakujejo v občini pribl. 29.600 zaDoslenih delavcev.
Leta 1970 doseženi uspehi gospodarjenja naj bi se v občini do konca 1975 podvojili. Narodni dohodek, ki je znašal I. 1970 v občini 4.116 din, naj bi se povečal na 7.930 din, poprečen osebni dohodek zaposlenih pa od predlanskih 810 din na 1.420 din.
V	primerjavi s prejšnjim petletnim obdobjem bodo skupne investicijske naložbe zdaj dvakrat večje. Vložene v osnovna sredstva in kadre, naj bi omogočile hitrejši razvoj cele vrste že sproženih kvalitetnih sprememb v občini. Predvsem pa naj bi zagotovile predvideno povečanje materialne podlage delavskega upravljanja in življenjske ravni delovnih ljudi v občini.
E,
/na izmed občin, s katero se je pobratila občina Novo mesto, je tudi Leskovac v SR Srbiji. Ko jo danes predstavljamo širši Dolenjski in vsem bralcem našega tednika, predstavlja hkrati lokalni tednik „Naša reč“ (Naša beseda) v Leskovcu prebivalcem svojih šestih občin razmere, razvoj, dosežene uspehe in načrte novomeške občine. Bratski stiki obeh občin, njuno sodelovanje, izmenjava delovnih izkušenj in obnavljanje tradicij na pridobitvah NOB - vse to so čvrsti temelji, da tudi v dejanjih krepimo bratstvo in enotnost naših narodov, to punčico v očesu svobode nove Jugoslavije.
Na skrajnem jugu SR Srbije, 282 km od Beograda in 45 km on Niša (v smeri proti Skopju), leži Leskovac, pomembno kulturno in gospodarsko središče svojega širšega okoliša. Mesto in občina imata bogato preteklost, saj je bil kraj naseljen že za časa prvih znanih ljudskih naselij iz mlajše kamene dobe, ne manjka pa tudi številnih izkopanin iz antike in srednjeveških spomenikov, sledov turške okupacije pa vse do pridobitev današnjih dni.
Z Leskovcem povezuje svoje življenjske načrte kakih 330 naselij iz sosednjih občin z zapada in vzhoda, pa tudi njihovih središč: Vlasotinci, Leban, Vojnik, Medvedje in Crna Trava. Ti kraji so bili nenehno izpostavljeni okupatarskim težnjam Bizanca in Bolgarije. Odtod tudi visoka svobodoljubna zavest in želja po neodvisnosti prebivalcev teh krajev. Naj še dodamo, da živi na širšem območju Leskovca, ki meri 2700 kvadr. kilometrov, več kot 260.000 ljudi. Za tako obsežno območje predstavlja Leskovac naravno in zanimivo središče. Že za časa Rimljanov so tod vodila pomembna pota od juga na sever Balkana. Boji s turškimi osvajalci so pustili med prebivalstvom mnogo spominov, po odhodu Turkov pa se je v Leskovcu hitro razvijala trgovina in obrt. Iz slednje se je že okoli 1889 razvila prva „tekstilna tovarna44 v Vučju, industrija v Leskovcu se je koneč XIX. in
v začetku XX. stoletja razvila s pomočjo trgovskega kapitala. Mlada tekstilna industrija je v mestu pognala korenine in že 1896. leta je Leskovac dobil prvo tovarno volnenih tkanin.
Trnjeva pot do svobode, po njej pa velik razmah
Leta 1900 je bilo v Leskovcu in okolici 6.000 obrtnikov in delavcev. V bližnjih Vlasotnicih so takrat našteli 4.000 obrtnikov. Življenjski pogoji prvih delavcev v Leskovcu in okolici pa so bili skrajno težavni: delovni čas je trajal po 16 in celo 18 ur, plače pa so bile tudi do trikrat nižje kot drugje v Srbiji. Delavski razred Leskovca je dvignil svoj glas na prvomajski paradi 1.1902, že 1. 1895 pa so pod vplivom idej Sv. Markoviča ustanovili delavsko-obrtniško združenje. L. 1919 in 1920 so delavci pod vodstvom komunistov organizirali vrsto štrajkov, na občinskih volitvah 1. 1920 pa so v Leskovcu zmagali komunisti. Prvič v zgodovini so delavci Leskovca dobili svojo občino in v njej svoje resnične, ljudske predstavnike.
Vse do druge svetovne vojne je v Leskovcu vrelo med organiziranimi delavci in napredno mladino. Vrstili so se štrajki, gimnazijo v Leskovcu pa so sovražniki napredka imenovali „rdeča trdnjava44: med njenimi dijaki je bilo 1. 1940 kar 200 članov SKOJ. Po okupaciji so
Nemci zasedli Leskovac, njegovo širše območje pa razdelili sebi in Bolgarom. 10. avgusta 1941 so domoljubi pod vodstvom Partije na planini Kukavici ustanovili Leskovački partizanski odred. Začelo- se je slavno obdobje NOV in socialne revolucije, v kateri so delovni ljudje Leskovca in okolice z dragocenimi žrtvami priborili svobodo.
Po osvoboditvi in obnovi se je začel Leskovac gospodarsko dvigati. Znan tudi kot „jugoslovanski Manchester** (znano angleško središče tekstilne industrije), je Leksko-vac razen tekstilne industrije razvijal tudi druge, visokoakumulativne gospodarske veje: kemično, kovinsko, lesnopredelovalno, gradbinstvo, prehrambeno industrijo in še kaj.
Tako je ime „Industrijski kombinat VUCJE“ že dolgo pojem za kvalitetne kamgarne, ki jih pozna jdomači in evropski trg. Blaga iz Leskovca gredo v Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države, na zahodnem trgu pa imajo najboljše odjemalce v Zah. Nemčiji, Italiji, Franciji in na Švedskem. Trikotaža iz Vučja gre tudi v Ameriko, Avstralijo in Azijo.
-	Tekstilni kombinat „Zele Veljko-vić“ sodi v vrsto najmodernejših in najbolj donosnih tekstilnih podjetij v državi.
Lepe uspehe dosega tudi kmetij-sko-industrijski kombinat „Toma Kostić**, ki ima 6 TOZD s področja prehrambene industrije in kmetijske proizvodnje.
Ena izmed jugoslovanskih tovarn farmacevtskih in kemičnih proizvodov je „ZDRAVLJE** v Leskovcu. Njena „življenjska pot“ je precej podobna razvoju novomeške tovarne zdravil KRKA: pravtakoje nastala iz laboratorija v okviru lekarne, 1. 1954 pa je bila registrirana kot tovarna zdravil.
»Gledališče vseh - gledališče za vse«
Kulturno življenje je v Leskovcu zelo razgibano. Že od 1. 1926 imajo v mestu poklicno gledališče; od 22. oktobra 1944 dalje nastopa brez prekinitve. Svojevrstna prelomnica v njegovem življenju je 3. oktober
Največ delavskih tradicij je v razviti tekstilni Industriji v Leskovcu in drugih krajih
Leskovac se iz leta v leto razvija v sodobnejše mesto. Ima sodobne prometne ceste in križišča, kanalizacijo, več otroških igrišč, pionirski dom, izredno lepo urejen spominski park s spomenikom borcem revolucije, več novih šol, bogat muzej, obnovljeno gledališko poslopje in novo bolnišnico. — Na sliki: najvišja stavba v mestu je novo poslovno-stanovanjsko poslopje, ki je hkrati ponos prebivalcev tega razgibanega središča v južni Srbiji. — Razen pokrajinskega tednika „Naša beseda44 ima mesto lokalno radijsko postajo in revijo „Naše stvaranje44. Občinska skupščina, gospodarska zbornica in družbeno-politične organizacije izdajajo razne biltene v okviru svojih informativnih služb.
Spomenik naprednemu revolucionarnemu gibanju, padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Leskovcu je pravzaprav spomenik revolucije. Njegov simbol je v življenjski moči ljudstva. Na 17 spominskih kamnih pred osrednjim delom spomenika so vklesana poleg imen drugih borcev tudi imena 17 padlih herojev NOB.
1970: od tega dneva dalje v gledališču ne poznajo več blagajne! Iz proračuna občine, skladov skupne porabe v podjetjih, skladov za reklamo in propagando in iz dela sindikalne članarine dobiva gledališče že 8/10 svojih dohodkov (na leto jih ima 110 starih milijonov dinarjev!). V Leskovcu pravijo: vsak zaposleni v občini prispeva svoj delež tudi za financiranje gledališča, ko plačuje prispevek iz osebnega dohodka - toda vsi ne zahajajo v gledališče, najmanj celo tisti, ki bi jim bilo to najbolj potrebno. Vsak gledalec predstave pa hkrati uživa ugodnost brezplačnega obiska; družbene pomoči (dotacije) je po navadi deležen spet tisti, ki lažje kupi vstopnico. V gledališče vabimo zato vse občane, z njim pa gostujemo brezplačno tudi v okoliških krajih in sosednjih občinah.
Mreža šol je v občini zelo razvita. V okviru delavske uni-
verze deluje nekoliko višjih in visokih šol, ustanovili pa so tudi oddelek tehnične fakultete. Za dopolnilno šolanje kadrov ne manjka štipendij. V Leskovcu dobiva „domovinsko pravico44 tudi festival „festivalov amaterskega filma Juvoslavije44, ki je zbral okoli sebe pribl. 150 kino-amaterjev iz vseh krajev države.
Mladina aktivno sodeluje v vseh družbenopolitičnih dogodkih in življenju občine. Njena navzočnost se čedalje bolj pozna tudi v osnovnih organizacijah ZK. Večina prizadevno sodeluje v politični šoli za nove člane ZK in v šoli samoupravljavcev.
Toliko za danes. Občanom Leskovca — mesta in občine — pošiljajo delovni ljudje Novega mesta in naše občine prisrčne tovariške pozdrave in mnogo dobrih želja za vsestranski nadaljnji napredek!
TONE GOŠNIK
Koliko stanovanj /in kdaj/ zaves ta denar?
dolenjski UST
uredništvo 68001 NOVO MESTO
Potni t—1.' M
oktobra 1973
Spoštovani!
spoštovan*.
„J.ed.tva obCln.k. .kupSCln«' ** ^°£i*nj.l»9« U‘ta'
Na pobudo P‘«d,ed‘	mesto	*•«*> v	*	dru*bena	gradnja
obClnsk«9« praznika v ^ poj..niti obe«'00. “ t#xo> kot s»o prl-
kl UKU as.	novooe»Kl	obilni,	ne	In	druib.nl.1
.tanovan), *la	oruadetl»l lnvestlto	.	0bj«ktlvnl	*•»“
e«kov»ll- Mr 1.	Per;;nlkar.ki„l prilil
hoteli * obl*ainl»1^	„	t.,govor v °bllkl	laWco	i.vno do.
nlcl do -n.. - rjl ^-n * na-pro*«-	ra„o.or»	o drulb.-
*pas *• <*tobra Kal« *voi®	v	novem	mest •	trgu.
nl .tanovanj.kl ^ra	vodnjaku	na	Glavn	r.»anja	P*
£ 9. url v t.—;;"1Mno uredno P~-»£* £ na tem poaroCju Tak način obravn	pri.otnl	val	deja	popolnoma	pobi«
UHko učinkovit	Pa.	prld. na	pr-—**
krllaio -.«• t*t° PlIeKtor .11	^	K bo z. .voj. 1’1—
Ceni pr.d.t»vnlk (p0lltlCnih organih* '	„	,e.t.nek	n.
.11 ..kr.tar pri drulbeno-P ^ y||<|)| opolna«*«"	ltl,	bi	va-
tko -e.tran.Xo “^“^.„Ij.nem prl.pevku ^*	lbudUo	—
rbll- kar bomo	^—ovanV ra-
. - r. :.t:rru ^lllto prlptavlto'
^„.kl --«Sdlk.tov
podjetj«	picdIR
Gradb.no	novocrad
Cr.db.no P«1’*11 NOVO me.to
Komunalno podjetj	nredBtavnlk	kakSne
Podj.tj. "TZZr. razgovoru	V.aka
c« smatrate, da	proslmo. da nam	tudl	svoje
druge org-l'iBl^JlJtl on- lahk° ^‘^„"^»“trdlt-v, ki 1» bo
organi**015	.	ltrokovno	ran«
 —
Janez Slapnik: Nekatere delovne organizacije še do danes nimajo svojega programa stanovanjske gradnje!
Marjan Simič: 700 družin sploh nima ustreznih stanovanj, približno 350 pa je takih, da jim težko rečemo - stanovanja.
Miha Hrovatič: Pri nas so stanarine smešno nizke, prenizek je tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča.
Stojan Horvat: Podpiramo javno kontrolo cen, ne pa licitacije za gradnjo brez sodelovanja pri pripravi zemljišča.
Avgust Avbar: Treba je odkrito povedati, da letos iz sredstev solidarnostnega sklada ne bo zgrajeno nobeno stanovanje!
Miran Simič: Mi lahko govorimo o dobrih izkušnjah iz preteklosti, kako bomo delali naslednje leto, za enkrat še ne vemo.
Že na kratkem sprehodu po Novem mestu lahko ugotovimo, da je vsa okolica eno samo gradbišče. Pa vendar moremo prišteti na leto samo 200 novih stanovanj. Bomo morali šteti bolj natančno?
Vprašanje občinski konferenci ZKS Novo mesto:
Kako je v naši občini uresničena pobuda izvršnega biroja predsedstva ZKJ in predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije o akciji za graditev delavskih stanovanj?
Kdo v Novem mestu odloča o smotrnosti in ceni zidave, kdo odloča o oblikovanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo?
Sekretar komiteja OK ZKS, Janez Slapnik:
Upam, da bodo drugi bolj konkretni, saj pričakuje javnost od programa stanovanjske gradnje predvsem konkretne učinke. Prvi del tega vprašanja bi bil namreč lahko zastavljen vsem, ki tukaj sedimo, saj stanovanjsko vprašanje ni samo problem političnih organizacij. Izdelali smo programe stanovanjske gradnje v delovnih organizacijah in v okviru občine in tako prišli do srednjeročnega programa za gradnjo delavskih stanovanj. Bila je vrsta pomanjkljivosti, zlasti pri nekaterih delovnih organizacijah, ki mislijo, da je stanovanjsko gospodarstvo le stvar drugih. Tako te organizacije še do danes nimajo svojega programa in smo občinskega morali sestaviti na osnovi drugih pokazateljev ...
DL: Oprostite, ali lahko naštejete te organizacije?
Slapnik: To bodo pozneje lahko povedali sestavljalci programa.
Ta program je bil ob koncu lanskega leta uresničljiv. Na žalost pa se je letos izkazalo, da bo na uresničitev tega programa vplivala tudi celotna ureditev stanovanjske politike pri nas. Tako nismo zagotovili dovolj sredstev, kar zadeva stanovanjski prispevek, kjer smo računali na 8 odstotkov, kot
tudi ne tega, kar zadeva stanarine in druge vire. Zato najbrž programa do predvidenega roka, to je do leta 1976, ne bomo uresničili, ker je treba na osnovi stvarnih ocen prilagoditi vse načrte in njihovo izvajanje.
Malo več se zadržujem na programu, ker mislim, da je to pomembna pridobitev, da smo po tolikih letih le izračunali, koliko in kakšna stanovanja potrebujemo. Uresničitev programa pa je odvisna od vseh dejavnikov, ki na ta ali oni način vplivajo na gradnje. Vendar teh dejavnikov še nismo uspeli podrediti skupnemu cilju. Imamo poskuse odprtih cen, imamo pa tudi vrsto kritik in lahko ugotovimo samo to, da s stanovanjsko gradnjo zamujamo. Upam, da bo vzroke zamud obrazložil direktor DOM-INVESTA.
Zavedamo se, da je gradnja stanovanj dolgoročna akcija, v kateri bo družba trajno obvladovala stanovanjsko gradnjo. Želja, da bi to uredili za daljši čas, je tudi mogoče vplivala na to, da smo nekatere stvari komplicirali, da smo si predstavljali, da so težje in nismo začeli zadeve konkretno obravnavati in reševati. Zato je danes težko odgovoriti, kdo vpliva na smotrnost in cene zidave, čeprav vemo, kdo bi moral odločati. Res pa je, da dejansko nismo uspeli od banke do posameznih delovnih organizacij, da bi jih dobili skupaj, da bi podpisali družbeni dogovor, kar bi edino vodilo do stvarnih rešitev na področju stanovanjske gradnje. Na zadnji seji komiteja in sindikata smo sprejeli nekaj konkretnih zadolžitev občinski skupščini, podjetju DOMINVEST in organizacijam ZK pri PIONIRJU in v nekaterih delovnih organizacijah.
Toliko morda za začetek našega današnjega pogovora.
DL: Upajmo torej, da se bo drugi del vprašanja razjasnil med pogovorom. Sicer pa pričakujemo, da boste tudi vi k temu pripomogli.
Slapnik: Seveda. Na to moramo odgovoriti. Vprašanje je samo, kdo naj začne ...!
Vprašanja predsedstvu občinske skupščine:
Koliko stanovanj potrebujemo v novomeški občini v petih letih, koliko od teh bo zgrajenih iz sredstev solidarnostnega sklada?
Kakšen znesek bomo letos zbrali v občini za gradnjo stanovanj po samoupravnem sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za ta namen; koliko bo iz tega denarja do konca leta narejenih stanovanj?
*
POGLED SKOZI CEV ZA KANAL: Pri nas smo znali vsemu drugemu blagu v zadnjih letih zvišati cene za nekaj sto odstotkov, tarife za komunalne storitve pa se skoraj niso povišale (Hrovatič)
Načelnik za gospodarstvo ObS, Marjan Simič:
Izhodišče za zagotovitev potrebnih stanovanj je prav gotovo program, kjer je ugotovljen stanovanjski primanjkljaj — 3.500 stanovanj. Vendar niso vse to kričeči primeri. Gre dejansko za okrog 1.000 nujnih primerov: 700 družin sploh nima ustreznih stanovanj, približno 350 stanovanj pa je takih, da bi jim težko rekli, da so to še stanovanja. Okrog 2.000 stanovanj je neprimernih, pretesnih ali slabo opremljenih. Takrat sicer še nismo bili seznanjeni s kriteriji za določitev standardnega stanovanja, čeprav smo računali, naj bi poprečno stanovanje obsegalo 50 površinskih metrov. Zdaj pa pričakujemo, da bo občinska skupščina še v tem mesccu sprejela odlok o določitvi stanovanjskih standardov.
Kaj bomo lahko naredili pri tako velikem stanovanjskem primanjkljaju, ki je na žalost v novomeški občini najhujši v Sloveniji? Ko smo sestavljali petletni program, smo računali z večjim stanovanjskim prispevkom, zlasti pa z višjimi stanarinami, ki naj bi dohajale čedalje višje stroške gradnje
JRŠMKr... J	^
Od leve: M. MoSkon, inž. Julij Kavšek, Jože Fabjan, Vinko Bele,
mr
fflry7,fposiwmi skladji JUigP oro£itve\ r-#H5,OOajQOOP
10,000.000 \\SU jjp
£f \$S$I I
\ I združena H solidarnosti! I sredstva 1 sklad \	/12,000.000
1 12,000.000 \ J	I
in vzdrževanja stanovanj. Še vedno so zamrznjene cene komunalnih storitev, onemogočena pa so bila tudi kakršnakoli druga vlaganja v komunalno gospodarstvo. V naši občini imamo 2,9 odstotka slovenskega prebivalstva in samo 2,5 odstotka stanovanj v Sloveniji. In še teh stanovanj je samo 1,6 odstotka v družbeni lasti. Medtem ko so v Sloveniji na 50 družbenih stanovanj zgradili 50 zasebnih, je bilo razmerje pri nas dosti bolj neugodno — na 30 družbenih stanovanj je bilo zgrajenih kar 70 zasebnih! Pri vsem tem pa smo v zadnjih sedmih letih uspeli zgraditi na leto komaj 200 stanovanj - to je naše letno poprečje. To število se ni dvignilo niti po ukinitvi stanovanjskih skladov, ko so bila sredstva razdrobljena (predvsem za zasebno gradnjo) in obogatena z lastnim prispevkom graditeljev. Na žalost je zasebna gradnja zaradi razdrobljenosti še povečala stisko v komunalnem urejanju.
Predvidevamo, da bo letos v občini s 6 odstotnim prispevkom zbranega 40 milijonov denarja (to so 4 stare milijarde!). Solidarnostni sklad naj bi zbral 12 milijonov, obvezno združenih sredstev naj bi bilo pri banki tudi približno toliko, medtem pa bodo delovne organizacije razpolagale s 16 milijoni. Razen tega bo letos v občini sproščenih na podlagi oročitev delovnih organizacij in občanov okrog 10 milijonov dinaijev. Računamo pa lahko še na dodatna sredstva Zveze borcev, lastna sredstva in podobno v znesku 5 milijonov — ali vsega skupaj z letos ustvarjenimi in za stanovanjsko gradnjo namenjenimi sredstvi bo 55 milijonov novih dinarjev (5 milijard in pol starih!). S tem denarjem bi lahko naredili 280 poprečnih stanovanj po ceni 4.000 din za površinski meter.
Poleg tega denarja pa imamo v naši občini še precej sredstev, ki se že dolgo vrtijo v poslovnem področju. Po zaključnem računu za leto 1972 je bilo tega denarja, ki so ga delovne organizacije uporabljale kot obratna sredstva, okrog 50 milijonov. Če vse to seštejemo, bi imeli s sredstvi prihodnjega leta na razpolago več kot 150 milijonov dinarjev. To sicer ne bo enostavno, saj bo 50 milijonov iz poslovnega krogotoka težko potegniti, Vendar jih v tako težkem stanovanjskem položaju ne bomo mogli več zadrževati.
Tako zbran denar bi nam v prihodnjem letu zagotovil 800 stanovanj, kolikor jih je po programu predvideno za eno leto. V tem primeru ti jih seveda gradili (šteli!) dve leti (1973 in 1974). Takoj pa je seveda jasno, da tudi v bodoče ne bo mogoče zgraditi v občini več kot 400 stanovanj na leto ali točno polovico manj, kot je predvideno s petletnim programom. Pomeni, da bomo 4.000 načrtovanih stanovanj lahko zgradili komaj v desetih letih, oziroma, da bomo imeli na koncu petletnega obdobja (decembra 1976) in tja do leta 1980 še vedno hud primanjkljaj.
DL: Za letos gre! Ali je letos sploh upati na kakršnokoli gradnjo iz tega denarja?
Priznajmo, da so naše zasebne hiše grajene povprečno za dve družini, če ne celo za nekaj več! (Avbar)
Simič: Povedal bi samo še to,daje solidarnostni sklad za svoj del denarja napravil natečaj in da bo konec tega meseca že znan ponudnik, ki naj bi začel s to gradnjo. Za združena sredstva pri banki bo, upam, še ta mesec sprejet pravilnik, v začetku novembra pa tudi razpisan natečaj za dodeljevanje teh sredstev. Se pravi, da bi ta denar lahko v celoti uporabili še letos, kar pa seveda ne pomeni, da bodo stanovanja iz tega denarja že tudi letos vseljiva. Možnost bi bila, če bi imeli gradbinci stanovanja na razpolago, vendar so vsa, ki jih zdaj grade, kolikor vem, že vnaprej prodana. Prihodnje leto bo treba pogumneje iti v stanovanjsko gradnjo, kar pomeni, da naj bi gradnja tekla vzporedno z dotokom denarja za stanovanja.
Vprašanje DOMIN-VESTU:
Kaj po vašem mnenju posebno v Novem mestu zavira gradnjo in povišuje ceno koristnega metra stanovanjske površine?
Direktor podjetja, Miha Hrovatič:
Zanesljivo lahko trdim, da edinole večja naročila, vnaprej programirana, pripravljena in organizirana gradnja zniža ceno in spodbuja naročila. Dosedanji način financiranja stanovanjske gradnje ni omogočal načrtne gradnje. Edina oblika organizirane gradnje v naši občini je bila takoimenovana gradnja za trg, kjer pa tudi ni bilo večjega družbenega naročnika. Sredstva so dobivali zasebni graditelji; na ta način se je, na primer, v eni delovni organizaciji rešilo več problemov z manjšim denarjem.
Po drugi strani pa so naši gradbeniki iskali boljšo tehnologijo, gradili so dejansko samo za vnaprej znanega kupca in tako se je pri oblikovanju cene ustvarjal monopolen položaj. Kupec ni imel nobene možnosti vplivati na kakovost stanovanj, ceno pa je moral sprejeti takšno, kot mu je bila ponuđena. Novi sistem omogoča samoupravni stanovanjski skupnosti, da nastopa kot investitor, s tem pa tudi vpliva na gradbene cene, za katere razpiše licitacijo med gradbenimi podjetji.
Naša gradbena operativa, konkretno PIONIR, je pokazala v zadnjem času veliko prizadevanj za uvajanje nove tehnologije. Rezultatov tega, razen intervencijskih hiš, pa še ni videti. Nova tehnologija bi morala prinesti nižjo ceno, žal pa je med vsemi slovenskimi mesti glede gradnje samo še Ljubljana dražja. Samoupravno dogovarjanje v gradbeništvu naj bi prineslo predvsem razumljivo in jasno zgradbo cen. Prve poizkuse sicer že imamo, vendar žal premalo razčlenjene. V naši občini, na primer,
znaša „odločilni dejavnik44 pri sestavi cene, takoimenovani komunalni prispevek 13 do 15 odstotkov cene za površinski meter stanovanja, lansko republiško poprečje za stanovanjske gradnje pa je bilo 18 odstotkov. Zato bi morah vedeti, koliko je po površinskem metru cena projekta, koliko zemljišča, koliko komunalnega prispevka, koliko je plača na delavca in koliko je režija, in končno koliko je čisti dohodek delovne organizacije, pa naj bo to gradbeno ali inštalacijsko podjetje.
V	naši občini pa imamo še posebne težave z lastništvom zemljišča, razpršenimi naselji, s komunalno neopremljenimi gradbenimi zemljišči, z razpršeno infrastrukturo in s posledicami starih subjektivnih vplivov, kar vse ovira organiziranje gradbišč zaradi odkupa, odškodnin, priprav in razlastitev zemljišča. To so celo sociološki in ne samo ekonomski in socialni vplivi. Nova Gorica, Velenje, Kočevje pa tudi Ljubljana, na primer, nastajajo tako, da prihajajo od drugod ljudje, ki niso vezani na določeno okolje ali vas in kupijo stanovanje ali grade tam, kjer je predel pripravljen za organizirano gradnjo. Pri nas smo dobivali z na-raščanjm zaposlitve v mestu delovno silo in jo še dobivamo z območja ožje Dolenjske. Ti ljudje pa so vezani na določen kraj, na določeno naselje, na določeno vpadnico, na določen zrak in tako dalje, kar seveda vsiljuje tako razpršeno gradnjo, ki jo je težko zaslediti še kje drugje, razen v naši občini.
DL: Ta razpršenost je delno torej razumljiva za zasebno gradnjo, kako pa se ji je skušala izogniti družbena gradnja?
Hrovatič: Kakšen je bil v bližnji preteklosti delež družbene gradnje v novomeški občini, je bilo danes že povedano. Podjetja so jo usmerjala tudi s pomočjo kreditiranja preko bank in z namenskim varčevanjem, potem pa še spodbujala zasebno gradnjo. Preprosto: z 20 milijoni starih dinarjev podjetje ne more kupiti niti enega dvosobnega stanovanja, če pa damo štirim delavcem samo po 5 starih milijonov kredita, so za podjetje rešeni štirje problemi in delavci so zadovoljni. Vprašanje je seveda, kako so problemi rešeni, koliko se graditelj na> preža, kakšno je njegovo zdravstveno stanje in kakšna delovna sposobnost -to pa je že drugo vprašanje! Mislim, da smo skušali v kratkem času ustvariti na tem področju več družbenega bogastva in več iz sebe iztisniti kot dejansko moremo in več kot sta naša dejanska storilnost in narodni dohodek.
Glede organiziranih predelov so bile včasih res težave, danes jih ni več. Zdaj imamo odprto gradbišče-na Ra-govski, odkup zemljišča in pripravo lokacij na Drski, sprejet je zazidalni načrt za Cesto herojev, v pripravi sta Bršlin in Bučna vas. Torej z urbanističnega vidika so predeli za takšno gradnjo vnaprej znani in sprejeti. Na žalost pa so bila do zdaj pri banki na razpolago zelo pičla sredstva za komunalno kreditiranje, za izgradnjo komunalnih naprav, za nakup zemljišč, za izdelavo zazidalnih načrtov in za drugo.
Za našo občino še posebno značilno in krftično pa je, da komunalne organizacije, ki bi morale svoja osnovna sredstva širiti in nuditi usluge odjemalcem, kot’ na primer Elektro, PTT, Vodovod, Komunalno podjetje in drugi, prav v tem času ves denar vlagajo v novomeški vodovod, PTT magistralno mrežo, čistilne naprave, daljnovod Novo mesto - Bela krajina in postavljajo graditeljem pogoj: damo vam soglasje, če zgradite trafo postajo, vse omrežje, če prispevate toliko, toliko in toliko ... Pri nas smo znali vsemu drugemu blagu v zadnjih letih zvišati cene za nekaj sto odstotkov, toda tarife za komunalne storitve se
skoraj niso povišale, stanarine pa sploh ne. Tako smo umetno držali standard delavca — na škodo sredstev za sprotno in bodočo stanovanjsko gradnjo. Pri nas so stanarine smešno nizke, če bi bile te višje, bi bila tudi večja amortizacija, oblikovala bi se vsaj enostavna reprodukcija že obstoječih stanovanj, pa se ni! Na istem so tudi komunalne organizacije.
Nujno je v naši občini urediti tudi vprašanje vira sredstev za komunalno vzdrževanje že zgrajenih naselij — to je prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Taje prenizek, zlasti še, ker je bilo v naši občini zelo malo narejenega, da bi se ugotovila dejanska površina in da bi se od vseh obveznikov tudi zagotovilo plačevanje v ta sklad.
Vprašanje PIONIRJU:
Kakšna je vaša cena za meter stanovanjske površine v urejenem naselju in kakšen je delež posameznih stroškov v tem znesku?
Tehn. direktor podjetja, inž. Stojan Horvat:
Cena za neto površinski meter stanovanja v Novem mestu naj bi bila v današnjih pogojih okrog 4.000 dinarjev. Rad bi povedal, da se pri tem znesku veliko govori o ceni samega objekta, o stroških komunalnega opremljanja, posebej pa še o ostalih stroških, ki pa so na žalost vse prema-
lo	strokovno obravnavani.
Naše cene se gibljejo od 2.200 din (za intervencijske hiše v velikih serijah) pa do preko 4.000 dinarjev za površinski meter ob istih kalkulacij-skih osnovah. To poudarjam zato, ker pogosto slišimo očitke, prav na ta del cene. Tam, kjer gradimo po 2.200 din, smo pohvaljeni, tam kjer je cena okrog 4.000 din, pa smo napadeni kot nestrokovni in neprilagodljivi današnjim zahtevam. Če pogledamo to ceno na primeru stanovanjskega objekta na Ragovski cesti v Novem mestu, je stanje takole:
poprečna prodajna cena je 4.237 din za površinski meter (s komunalno ureditvijo vred). Če to ceno razstavimo, znašajo
investitorski stroški 896 din/m2 (21,15 %) - tu je zajeto zemljišče s komunalno ureditvijo s 14,18%, projekti z 2,37 % in zunanja ureditev ter nekateri ostali stroški in obresti s 4'60 %,
in kompletni gradbeni stroški 3.215 din/m2, kjer so zajeta obrtniška dela z 19,35 %, inštalaterska dela s 15,01 % ter čista gradbena dela z 41,5 %. Prištejemo še materialno režijo in sklade s po 2 %.
Ti stroški so v zadnjih dveh letih narasli, na primer, pri gradbenih stroških od 2.575 na 3.215 din/m2 (povi-
šanje za 25 %), pri investitorskih stroških pa od 5,80 na okroglo 10,00 din/m2 (povišanje za 72 %!). To zadnje naj bi bilo vsaj delno pojasnilo, kako komunalni stroški, zlasti zunanja ureditev, vplivajo na prodajno ceno.
V	zvezi s ceno pa bi se rad dotaknil vprašanja organizacije gradnje v širšem smislu družbenega dogovarjanja, ki je zdaj že v grobem začrtano. V nekaterih naprednješih občinah, naprimer v Kranju in Novi Gorici, so tak sporazum že podpisali, pri nas pa smo še vedno na stopnji dogovarjanja. Za naj-naprednješimi občinami smo v zaostanku za 6 do 8 mesecev, glede na denar, ki se zbira, je tu že precej zamujenega!
Poleg tega pa mislim, da si nekatere pojme različno razlagamo. Merilo za družbeno kontrolo cen naj bi bila javnost teh cen, za njihovo učinkovito znižanje pa predvsem licitacija za izvedbo gradbenih del. Pri nas smatramo, da to najbrž ni bistvo družbeno usmerjene akcije. Za kontrolo cen je postavljena zahteva po javnosti teh cen, kar je seveda edino pravilno. Vendar moramo upoštevati, da investicijske priprave pri dolgoročnem planiranju trajajo približno 3 leta. Težko si predstavljamo, da bi resnična industrializirana gradnja prenesla pripravo te gradnje brez sodelovanja proizvajalca, ker samo ta pozna dogajanja pri gradnji in s tem tudi pogoje za pripravo take gradnje. V Ljubljani sodelujemo v pripravah od samega začetka z investitorjem, urbanisti in s komunalnimi organizacijami. Tudi v Novem mestu bomo morali organizirati začetek gradnje v pametnem sodelovanju, sicer ne bomo prišli daleč.
Zdaj smo, na primer, odprli hkrati dve soseski. Zato bo potrebno dvojno vlaganje v komunalno ureditev. Poleg tega pa nekateri vsiljujejo tehnologije, ki danes v strokovnem svetu ne vzdrže nikakršnih primerjav. Mislim na isospan zidake, ki pa za industrijsko gradnjo stanovanj ne pridejo v poštev.
PIONIR je kot specializirano podjetje za stanovanjsko gradnjo fizično in po zmogljivostih pripravljeno slediti vsakršni akciji gradnje stanovanj v Novem mestu. Do zdaj smo gradili vsega skupaj 1.200 stanovanj na leto, sedaj pa imamo zmogljivosti podvojene in se bližajo na leto 3.000 stanovanjem s poprečno površino 50 m2. Od tega je blokovne gradnje za okrog 2.200 stanovanj in okrog 800 intervencijskih hiš. Ne glede na povečano zanimanje za gradnjo v Novem mestu je jasno, da bomo morali večino teh zmogljivosti ponuditi izven Novega mesta, predvsem na področju Hrvatske, na primer na Reki.
(NADALJEVANJE NA
NASLEDNJI STRANI)
Vendar ne morem razumeti tega:	navzlic pripravljenosti
družbenih dejavnikov, da se PIONIRJU takoj omogoči gradnja 151 intervencijskih hiš, do te gradnje vseeno ni prišlo. Čeprav smo veliko tvegali in določili maksimalne cene za komunalno ureditev, čeprav smo pridobili vrsto zemljišč je vse ostalo pri nepodpisanem družbenem dogovoru. Mi smo tvegali, PIONIR pa noče! . (Marjan Simič)
•nž. Stojan Horvat, Miha Burgar, Jože Gosenca, Avgust Avbar, Miran Simič, Marjan Simič, Miha Hrovatič in Janez Slapnik za „okroglo mizo" na štiri vogale
oročitve
združena sredstva sklad \	/12,000.000
, 12.000.000
Koliko stanovanj /in kdaj/ zaves ta denar?
(NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI)
Rad bi odgovoril še na pripombo, da naša nova tehnologija ni prinesla še nobene pocenitve gradnje. Uvajanje take industrializirane metode namreč zahteva določen čas. Ta metoda pri nas še ni dodelana, odlično obvladamo grobo gradnjo, manj pa končna dela in se tega zavedamo. Po štirih ali petih mesecih gradnje z novo tehnologijo tudi sicer ni pričakovati finančnega učinka, toliko manj še, če gradnja ni prilagojena novi tehnologiji. Mi smo se pripravljali na industrijsko zidavo še preden je bilo računati s spremembo sistema financiranja in s povečanim družbenim zanimanjem za smotrnejšo gradnjo, zato tudi ta gradnja ni bila prilagojena in pripravljena sprejeti pogojev cenejše tehnologije. V podjetju smo predlagali, kako naj bi se akcija za gradnjo stanovanj organizirala v širšem smislu, predvsem pa bo lažje delati in koristiti družbi, če bomo bolje sodelovali.
Tovariš predsednik občinske skupščine, zakaj smo v Novem mestu glede družbenega dogovora o gradnji stanovanj pol leta ali več za nekaterimi naprednejšimi občinami v Sloveniji in zakaj ni rešena vsaj gradnja 150 intervencijskih vrstnih hiš na Drski?
*
Mislim, da z opravičevanji, kakršna poslušamo, ne bomo daleč prišli. Kaj nam preprečuje, da bi dosegli cilj, ki smo si ga politično in ekonomsko zastavili: več stanovanj in to družbenih stanovanj, predvsem za delavce in pa po nižji ceni kot smo vajeni zdaj ta stanovanja nuditi? Pogovorimo se podrobneje o tem! Kje .so pravi vzroki, da temu načrtu n& moremo slediti? Leta 1972 smo v petletni program gradnje stanovanj postavili poprečno ceno 4.000 din/m2. Takratna poprečna cena je bila nekaj čez 3 .000 din. Računali smo, naj bi cena 4.000 din veljala kot poprečna za vse petletno obdobje. Ni pa .še minilo leto, ko smo že pri tej ceni! Nekje torej so vzroki in treba jih je potegniti na dan.
Začeti je treba pri času: časa imamo še vedno dovolj na razpolago, da se sploh spravimo k taki akciji in jo organiziramo. Kaže, da imamo časa več kot preveč! Dejansko smo se dolgo, morda ne edini v Sloveniji, samo pogovarjali, kako začeti, kje se lotiti, kako uskladiti na eni strani razlago Službe družbenega knjigovodstva,
na drugi strani zastavljeno politiko in na tretji strani obstoječo zakonodajo, ki ni sledila splošno znani politični akciji. Tako še danes ni rešeno, kakšen naj bo družbeni dogovor o uporabi sredstev, ki jih obvezno združujemo, in o oblikah organiziranja in usmerjanja gradnje. Čeprav smo to politično zastavili, nismo našli ustreznih zakonskih rešitev, ki morajo spremljati tako politično akcijo, ki morajo najti ustrezen odraz pri banki glede uporabe teh sredstev, ki morajo usmerjati tudi druga sredstva za to gradnjo.
Temeljno usmeritev stanovanjske gradnje smo postavili z urbanističnim programom občine in urbanističnim načrtom mesta. Vendar je treba družbeno gradnjo še bolj osredotočiti, čeprav ne samo na eno gradbišče in ne samo z enim izvajalcem.
Drugo vprašanje je bil denar, ki ga za stanovanjsko gradnjo nihče ni imel, niti banke ne. Šele zdaj bo ta denar na razpolago. To pomeni, daje v bodoče treba imeti nova gradbišča pripravljena, komunalno urejena. Z gradnjo bi smeli začeti šele takrat, ko je zemljišče komunalno opremljeno.
Tretje: reči moram, da je delež dela v vseh stopnjah od pridobivanja zemljišč, do komunalnega opremljanja, pa vse do prodaje stanovanja, še vedno previsok. Nihče me ne bo prepričal, da delamo učinkovito! Pojdimo po gradbiščih, pa bomo videli kako to gre. Če namreč lahko rešimo to s ceno, zakaj bi hiteli?
Pri vsem tem bi morali podrobneje preučiti tudi to, kako vpliva na ceno objekta projektant, kadar premalo upošteva dejansko stanje na zemljišču, pa naj gre za stavbo, za kanal, vodovod ali za cesto!
Vsi bi morali delati z najmanjšo profitno stopnjo, vsi bi morali poiskati svoje notranje rezerve, pa bi tudi tako lahko občutno vplivali na ceno površinskega metra!
Treba je odkrito povedati, da letos iz sredstev solidarnostnega sklada ne bo zgrajeno nobeno stanovanje. Pač pa se bo učinek tega sklada pokazal šele prihodnje leto, zato pa takrat dvakratno. Zakaj smo v taki zamudi za drugimi v Sloveniji? Prav zaradi tega, ker smo predolgo razmišljali in iskali kaj lahko naredimo! Imeli smo sicer politično akcijo kot okvir, nismo pa vedeli, kako lahko to ekonomsko uredimo. Po eni strani zaradi zveznih omejitvenih predpisov nismo mogli uveljaviti 6 % stopnje, dokler se Slovenija ni junija opredelila za to. Kaže, da smo imeli smolo, ker se tisti, ki skrbijo, da ta družba pravilno deluje, niso dali prepričati tako kot drugje, kjer so se pametno pogovorili in mimo tega usekali po svoje. Strogo smo se držali tega, kar je v zakonu o stanovanjski gradnji in zakonu o solidarnostnih sredstvih rečeno, kar je napisano v resoluciji o stanovanjslci gradnji. Tu smo bili bolj togi kot na primer Kranj, kjer so sredstva, zbrana prvo leto v obvezno združenih sredstvih, usmerili v javni razpis posojil za dokončanje stanovanj v zasebni lasti. Da jim denar ne bi ležal nekoristno, so ga uporabili vsaj tako, mi pa še te korajže nismo imeli.
Težko bi odgovoril, zakaj nismo imeli poguma. Toda kjerkoli vprašaš, zakaj ne gre naprej, kje je zastalo -dobiš nazaj sto odgovorov podobne vsebine, kot sem povedal prej. To je kritika, ki jo lahko sprejmemo vsi dejavniki, ki smo imeli pri tem kaj govoriti ali kaj pokreniti. Samo s to kritiko pa si bomo malo pomagali, če se ne bomo dogovorili za vnaprej, kako se izogniti mlačnim odnosom v bodoče. Zato moramo pripraviti razpise in vse, kar je potrebno za leto 1974.
Če pogledamo nazaj, ne moremo pritrditi podatku, da je bilo v bližnji preteklosti zgrajenih manj stanovanj kot-prej. Prepričan sem, da je stanovanj več, vendar lastniki niso zahtevali tehničnega prevzema iz različnih vzrokov, predvsem pa zato, ker njihova hiša še ni v celoti urejena, čeprav v njej že stanujejo, enakovredno kot v bloku. Priznajmo, da so naše zasebne hiše grajene poprečno za dve družini, če ne celo za nekaj več! Če gledamo tako, imamo seveda stanovanj več, drugo vprašanje pa je komunalno opremljanje takih sosesk, za kar ni virov nikjer. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se ni povišal že od leta 1968. Zaradi občutne podražitve gradbenih del s tem virom torej ne ostajamo na ravni leta 1968, ampak smo za polovico na slabšem. Tako se teh starih težav ne bomo znebili!
Kar zadeva intervencijske hiše
PIONIRJA na Drski, pa mi stvar ni čisto razumljiva. PIONIR bi moral upoštevati, da smo na skupščini to zadevo reševali mimo normalne poti, samo da bi čimprej prišlo do zidave teh 151 intervencijskih hiš. Opredelili smo področje, na katerem je zagotovljena gradnja vnaprej znanemu proizvajalcu. V tej stopnji seveda ni bilo mogoče zagotoviti komunalno opremljenega zemljišča zaradi pomanjkanja denarja, še zlasti, ker je PIONIR zahteval celotno opremo vsega območja zazidalnega načrta s sosednjo visoko zazidavo vred. Za to pa bi
Naš novi sistem razvoja stanovanjskega gospodarstva sloni na povečanem vplivu družbene skupnosti in solidarnosti vseh občanov pri razreševanju stano-vnjskih vprašanj. Resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva ter zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu sta dokumenta, ki ju je čutiti skozi vso razpravo naših sogovornikov v današnjem srečanju. Ker v okviru tega sestavka nimamo možnosti podrobneje razlagati njunih vsebinskih značilnosti, čeprav so jih posamezni udeleženci praktično opisali, smo povprašali predsednika upravnega odbora novomeškega solidarnostnega sklada Slavka Pavlina, kaj je na tem področju navzlic zamudi le narejenega in kakšni so načrti. Slavko Pavlin:
„Predvsem nas čaka ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, družbenega organa, ki naj bi usmerjal stanovanjske gradnje, upravljal s sredstvi za stanovanjsko gradnjo in najbrž tudi s stanovanji. V okviru te skupnosti bo deloval tudi občinski solidarnostni sklad, ki smo ga v naši občini pred kratkim ustanovili. Ta organ je hkrati iniciativni odbor za ustanovitev sklada združenih sredstev. Vsak od obeh skladov bo razpolagal s 30 odstotki denarja, zbranega v naši občini po samoupravnem sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v višini 6 odst. od kosmatih osebnih dohodkov. S preostalimi 40 odstotki bodo razpolagala podjetja.
Iz solidarnostnega sklada bomo predvsem gradili nova stanovanja ter plačevali podpore za stanarino, ne bo pa na razpolago za kredite posameznikom. Sklad združenih sredstev pa je namenjen podjetjem in posameznikom za kreditiranje gradnje novih stanovanj, za odkup stanovanj v etažni lastnini, za adaptacije in rekonstrukcije ter za pridobitev in urejanje stavbnih zemljišč.
Še letos bomo iz sredstev solidarnostnega sklada začeli zidati stanovanja predvsem za mlade zakonce in socialno ogrožene starejše ljudi. Za naših 30 odst. sredstev, kar pomeni 12 milijonov novih dinarjev letos in prav toliko prihodnje leto. smo že razpisali natečaj. Pričakujemo, da bomo prihodnji mesec že lahko podpisali pogodbe o začetku gradnje. Sklep občinske skupščine nam nalaga, da mora biti iz tega denarja do 15. septembra 1974 zgrajenih 100 stanovanj. Naša naloga je še, da pripravimo kriterije za dodelitev teh stanovanj najbolj potrebnim in pravilnik, za pomoč pri plačevanju stana-
rin
morali imeti milijarde! Te soseske se moramo lotiti postopno, ker druge rešitve ni, in PIONIR bi v zadevo moral ugrizniti, še zlasti, ker je bilo z naše strani narejeno vse, kar je bilo mogoče: spremenjen je bil zazidalni načrt, odkupljena so bila zemljišča, narejeni so bili projekti komunalne ureditve in pridobljena soglasja zanje, pripravili smo družbeni dogovor. Družbeni dogovor je sestavila posebna delovna skupina, v kateri so sodelovali tudi predstavniki PIONIRJA; sprejeli so ga z nespremenjenim besedilom: občinska skupščina, občinski sindikalni svet, iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti in širši delavski svet podjetja DOMINVEST. PIONIR pa ga ni sprejel.. .
Inž. Stojan Horvat:
Intervencijske vrstne hiše so najbrž samo del celotnega problema družbene gradnje stanovanj in če naj bi v Novem mestu prišli do družbenega dogovarjanja, menda to dogovarjanje ne zajema samo 151 intervencijskih hiš. To mislim, da je osnovno. Ce govorimo o usmerjeni in organizirani gradnji, potem se. pogovarjajmo o kompleksih, ne pa o gradnji 151 enot. Te primere so urejevali drugje dosti bolj enostavno; mi kompliciramo, občina Vrhnika je rešila to vprašanje v dveh mesecih . . .
Marjan Simič:
Vendar ne morem razumeti tega: navzlic pripravljenosti družbenih dejavnikov na eni strani, da se vam takoj omogoči gradnja vseh 151 hiš, do te gradnje vseeno ni prišlo. Čeprav smo veliko tvegali in določili maksimalne cene za komunalno ureditev, čeprav smo pridobili vrsto zemljišč, je vse obstalo pri nepodpisanem družbenem dogovoru. Lokacija je tam, kjer jo je želel PIONIR, čakati, da bo vse urejeno, pa je v tem položaju lahko samo utopija. Mi smo tvegali, vi nočete!
Inženir Horvat:
Pri tej zadevi nisem osebno sodeloval, zato bi težko povedal, kaj več kot sem. Vendar upam, da bomo to lahko rešili še na drug način . . .
Vprašanja stanovanjski skupnosti NOVO-TEKS:
Kako pri vas rešujete stanovanjsko vprašanje zaposlenih?
Kakšna je struktura cene za površinski metsr stanovanja v vašem naselju v Bršlinu?
Vodja splošne službe podjetja, Miran Simič:
Stanovanjsko vprašanje smo uspešno reševali v starih pogojih, kako bo zdaj, nam pa pravzaprav še ni čisto jasno. Na primer: koliko stanovanj bomo za naše delavce dobili iz solidarnostnega sklada!
Kaj se namreč dogaja? Junija smo ugotovili, da bomo „izgubili44 tistih dvakrat po 30 odstotkov iz skupnega stanovanjskega prispevka za nazaj od 1. januarja letos. Ta denar kot stanovanjski prispevek, ki se nabira mesečno, pa smo že prej namenili za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje. Naš kolektiv je tako v prvi polovici leta ob 100 starih milijonov in prav toliko v drugi polovici. Šli so v solidarnostni sklad in v združena sredstva pri banki. Ker nam je ta denar manjkal v naših načrtih, smo iz istih sredstev najeli kratkoročni kredit z 11-odstotnimi obrestmi. No, smo ga vsaj dobili! To smo naredili mi in mogoče še kdo — ves drug denar leži neizkoriščen. cene pa rastejo! Tu je bila napaka: najprej smo denar pobrali, potem pa se leto dni pogovarjamo, kaj bomo z njim!
Kakšen je bil v preteklosti delež družbene gradnje v novomeški občini, je znano. Podjetja so usmerjala tudi s pomočjo kreditiranja preko bank in z namenskim varčevanjem, potem pa še spodbujala zasebno gradnjo. Preprosto: z 20 milijoni starih dinarjev podjetje ne more kupiti niti enega dvosobnega stanovanja, če pa da štirim delavcem samo po 5 starih milijonov kredita, so za podjetje rešeni štirje problemi in delavci so zadovoljni. Vprašanje je seveda, kako so problemi rešeni, koliko se graditelj napreza, kakšno je njegovo zdravstveno stanje in kakšna delovna sposobnost! Mislim, da smo skušali v kratkem času ustvariti na tem področju več družbenega bogastva, kot dejansko zmoremo in kot sta naša dejanska storilnost in narodni dohodek (Hrovatič)
Mi torej lahko govorimo o dobrih izkušnjah iz preteklosti. Pred letom 1965 smo gradili predvsem družbena stanovanja, narejenih je bilo 60 enot. Potem smo začeli in držali do letos organizirano gradnjo v Bučni vasi in smo naredili v tem času 75 hiš, kar je seveda več, kot toliko stanovanj. Poleg tega smo zgradili tudi 20 družbenih stanovanj in letno približno po 40 stanovanj oziroma zasebnih hiš s kreditom izven področja Bučna vas. To so bile prav gotovo dobre letine!
Zaradi spremenjene stanovanjske politike pa smo že letos imeli velike težave, ker smo iskali poti okrog in okrog, da smo še izpeljali staro zamisel, saj vemo, da je v bodoče najbrž ne bomo mogli več. Zdaj gre leto 1973 h koncu in seveda pozdravljamo vsa prizadevanja za učinkovitejšo in usmerjeno gradnjo družbenih stanovanj. Prav danes smo dobili osnutek pravil, ki bi morala že letos veljati, toda radi bi tudi vedeli kako bomo delali naslednje leto, kar za zdaj še ne vemo. Ne bi se radi spet lovili na takih izhodiščih, ki imajo polno neznank. Dovolj je, če je neznanka — cena. Neznano pa je še vse drugo: kakšna bo kategorija občanov, ki ima pravico do stanovanj iz solidarnostnega sklada, pod kakšnimi pogoji bomo lahko dobivali kredite iz združenih sredstev, kako bodo udeleženi ali prizadeti NO-VOTEKSOVI delavci in takq dalje.
Drugi del vprašanja — cena za površinski meter stanovanja pri nas seveda ni neposredno primerljiva s cenami v blokovski gradnji. Ko smo v naselju montažnih hiš v Bučni vasi dodeljevali kredite prosilcem potem, ko so sami plačali gradnjo do plošče, je bila gradnja občutno cenejša kot pri gradbenih podjetjih. Ko pa so pričela gradbena podjetja izpopolnjevati tehnologijo, se je ta razlika manjšala, še posebno, ko je tudi MARLES začel .jzpopolnje-vati“ svoje cene ... Na primer: letos je v družbenih stanovanjih, dvojčkih v Bučni vasi, z zidanim spodnjim in montažnim gornjim delom, cena za površinski meter 3.800 dinaijev. Zanimivo pa je, da je komunalni prispevek v celotni ceni uueiežen s 7,6 odstotka. *
V	razpravi so sodelovali še: direktor gradbenega podjetja NOVOGRAD Vinko Bele, računovodja istega podjetja Jože Fabjan, sekretar občinskega sindikalnega sveta Miha Burgar, direktor Komunalnega podjetja Jože Gosenca in vodja obrata za oskrbovanje javnih površin pri istem podjetju inž. Julij Kavšek. Ker so dopolnjevali razpravo neposredno vprašanih tovarišev, oziroma je niso bistveno ovrgli, njihovih izjav nismo posebej objavili. Razgovora se zaradi nujne zadržanosti ni udeležil nihče od podjetja Vodovod Novo mesto. Razgovor je vodil in pripravil za tisk Marjan Moškon, fotografije je posnel Sandi Mikulan.
Odkod poldruga milijarda?
Kaj kažejo izplačila osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic pri DBH?
Medtem ko pri nas šele začenjamo uvajati izplačevanje osebnih dohodkov prek banke na, hranilno knjižico, so v mnogih državah glede tega že daleč naprej, povsod pa ugotavljajo velike prednosti takega načina ravnanja z denarjem. To povedo tudi dvoletne izkušnje, ki so jih zbrali pri DBH.
Delovne organizacije: Krka, Labod, IMV, SDK, DBH, PTT, Iskra, Dolenjka, Mercator, Zavod za zaposlovanje, Ela, Rog, KZ Žužemberk, Mercator-Gradišče Trebnje, Kolinska z Mirne, v Krškem pa Agrokombinat, Labod in SDK ter Dana na Mirni izplačujejo osebne dohodke svojim delavcem na njihove hranilne knjižice pri DBH. Uspeh takega poslovanja se najbolje zrcali v dejstvu: na hranilnih knjižicah skoraj 8.800 delavcev iz naštetih podjetij ostaja stalno „neporabljenega denarja" v višini poldruge milijarde Sdin!
To pa pomeni: delavcem tečejo obresti na ta denar že od prvega dne, ko bi sicer prejeli „plače“. Vsak dan lahko dvigajo iz svojih knjižic bodisi na posebni izplačilni blagajni v podjetju, v centrali, podružnicah in ekspoziturah DBH oz. na najbližji pošti kolikor želijo. Denar, ki sicer tedne in tedne brez vsakega haska leži doma po predalih, pa banka koristno uporablja: z njim daje posojila delovnim organizacijam, ki tako hitro in ceneno pridejo do kratkoročnih posojil.
Na tak sodoben način izplačevanja OD se pripravljajo tudi v Straškem Novolesu ter v krški tovarni papirja in celuloze. V vrste stalnih novih varčevalcev se je tako vključilo več tisoč novih vlagateljev, ki pozdravljajo novost in so hkrati veseli, da so - mnogi prvič v življenju! -postali lastniki hranilnih knjižic.
Za tako novost in veliko prednost bi se lahko odločili še v prenekateri delovni organizaciji: pomagali bi svojim delavcem in jih na prostovoljen način pridružili množici varčevalcev, ki mislijo tudi na jutrišnji ter pojutrišnji dan, pa tudi gospodarstvu v domači pokrajini.
Za konec še zanimiv podatek: v Sloveniji izplačajo vsak mesec za pokojnine in invalidnine skoraj 250 milijonov Ndin, ki so tako v enem samem dnevu „odtegnjeni" iz tekočega gospodarskega in finančnega
DENARNO
VARČEVANJE
je ena izmed tistih najbolj učinkovitih gospodarskih metod, ki utrjuje in krepi sposobnosti narodnega gospodarstva!
življenja skupnosti. Šele v naslednjih 30 dneh se postopoma vračajo v banke, trgovine itd., a nikoli v celoti. Neprimerno večji je seveda znesek, ki ga vsak mesec izplačajo gospodarske delovne organizacije. Ce bi del tega „mrtvega toka denarja44 zajeli prek izplačevanja na hranilne knjižice, bi bilo v naši skupnosti precej manj nelikvidnosti in znatno manj raznih zastojev, ki jih povzročajo taka „sunkovita gibanja44 stotin milijard dinarjev.
Svoji k svojim!
v-.'	\
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in pnsnjilnica za mio in ohoiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo 198-0-6)
v lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
'' ,	.	-	.-v	’
4V
0
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
dfr
H*
š*
5^-
j#-
S-
Žfr
*
&
ŠČ5*
:*•
ŠJfr
»
&
šfr
=#■
p-
žfr
»
*
Pred 64 leti: vabilo novim vlagateljem nekdanje „Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico“. Razen nje je v mestu poslovala še „Mestna hranilnica v Novem mestu“. Kar nekam ganljivo je vabilo „Svoji k svojim! “ — Stavbo, v kateri je danes DBH, vidite na sliki, le da je nadstropje višja. Višja je seveda tudi obrestna mera, tudi zdaj pa je“ ... brez odbitka rentnega davka ...“ (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 8. oktobra 1909)
»Varčuj bele novce za črne dni!«
Letos:
„Človek, ki varčuje iz prepričanja, tisti pravi varčevalec, ki se je tega naučil morda že kot otrok, ki je vzgojen v duhu varčevanja, ni samo nagnjen k varčevanju z denarjem, da ima hranilno knjižico, ampak — to je bilo že ničkolikokrat dokazano — je varčen, zmeren in obziren tudi na svojem delovnem mestu, kajti varčuje povsod tam, kjer je to nujno, kjer je potrebno in mogoče varčevati ..."
Tako piše med drugim dr. Relja Aranitović v letošnji 7.-8. številki BANČNEGA VESTNIKA, glasila bank SR Slovenije, ko razmišlja o novih poteh našega bančništva v sestavku „Banka v podjetju“. Pisec pravi tudi tole:
„Taki posamezniki so bili družbeno vselej zelo koristni, vselej so bili marljivi v delu in življenju nasploh. Varčevalec ne postaneš čez noč, s tem da si prisiljen varčevati. Varčevalce je potrebno vzgajat ii, jih stalno navajati k temu, jih opozarjati na odlike varčevanja in gojiti v njih zaupanje do denarja, banke in družbe
Še vedno v nogavicah, skrinjah, lončenih pis-krih in za tramovi ostrešij ...
Pred svetovnim dnevom varčevanja, ki naj ne bi postal gola manira, spet razmišljamo o nekaterih vprašanjih denarnega gospodarstva v socialistični družbi, ki ne smejo in ne morejo ostati le zadeva bank, finančnih strokovnjakov in propagande. Pri tem naj nas ne moti razveseljivo dejstvo, da se denarno varčevanje prek hranilnih vlog pri nas hitro širi. V zadnjih 10 letih se je povečalo za več kakor 16-krat (od 1.199 milijo-
nov leta 1961 na 19.306 milijonov dinarjev leta 1971). Zlasti v Sloveniji naraščata število vlagateljev in poprečna višina hranilne vloge znatno hitreje kot v nekaterih drugih republikah. Žal pa ostajajo tudi pri nas številni milijoni še vedno v nogavicah, v skrinjah, skriti v lončenih loncih in za tramovi ostrešij. Ne gre le za škodo, ki jo tako „shranjenemu" denarju kaj hitro lahko povzročijo ogenj, voda, miši, prah in tatovi. Pred očmi imamo veliko večjo izgubo: tako „hranjen” denar je odtegnjen /normalnemu kroženju v narodnem gospodarstvu, za katerega je denar le ena izmed oblik blaga oz. vrednosti. Čeprav varčujemo zdaj veliko bolj kot pred leti, je varčevalcev in varčevanja le še premalo! Ni odveč, če se ob tem spomnimo dobrega pregovora: „Kamen do kamna palača, zrno do zrna
DOBER GLAS SEZE V DEVETO VAS
Veliko zanimanje za delo novomeške Mestne hranilnice
Komaj je dobro začela poslovati, it so te obrnili na novo ustanovljeno Mestno hranilnico ▼ Novem mestu mnogi vlagatelji, s hranilnimi vlogami, It več pa interesentov za kratkoročna in dolgo-ročna posojik. Slednjih j« celo toliko, da Mestna hranilnica ▼ začetku svojega poslovanja začasno niti ne bo mogla vsem svojita iti ankam ustreči. Najprej je treba, razumljivo, zbrati razpoložljiva denarna tredstva prebivalstva, to je kar največ hranilnih vlog, potem pa bo lako ustreči z zbranim denarjem vsem, ki potrebujejo posojilo iz kakršnekoli nujne ptr rrebe. Dolenjci le niso pozabili na ugled nekdafije Mestne hranilnice, ki je bila ustanovljena leta 1892 in ki si je s svojim solidnim bančnim delom pridobila trdno tatf panje med dolenjskim prebivalstvom. Vse kaže. da bo mlada ustanova šla po trdni pori, čeprav sa začetne težave razumljive,
Ponovimo: Mestna hranilnica v Novem mestu sprejema hranilne vloge ter vloge na tekoči račun in
jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri (hranilne vloge po 54/*, vloge na tekočem računu po 3'/»).
Za vse vloge jamči mestna občina Novo mesto z vsem svojim premoženjem, s čemer je podana vsestranska varnost za naloženi denar. Tajnost hranilnih vlog je strogo zajamčena.
Mestna hranilnica bo dajala potojfli potrošnikom, delavccm, uslužbencem za nabavo pohištva, radioaparatov, tekstila itd. ter kmetdm za nakup poljskega orodja in drugih potrebnih kmečkih predmetov. Prav tako daje Mestna hranilnica posojila obrtnikom pod zelo ugodnimi pogoji in sprejema njihova razpoložljiva denarna sredstva na tekoči račun. Pri Mestni hranilnici lahko imajo svo< rekoči račun tudi družbene organizacije in podjetja teh organizacij.
Vse hranilne vloge so takoj v celoti izplačljive. Kdor ima hranilno vlogo v kakšnem drugem denarnem zavodu, jo lahko prenese na Mestno hranilnico. Ne pozabimo: veČ ko bo v Mestni hra-uilnici razpoložljivih hranilnih vlog in drugih denarnih sredstev, lažje bo zavod ustregel Vsqm, ki it obračajo nanj s prošnjami za posojila!
Pred kratkim je bila v prostorih Mestne hranilnice .prva skupna seja upravnega in nadzornega odbora, ki ju je 17. 9 1953 imenoval Ljudski odbor’ mestne občine Novo mesto. Za predsednika upravnega odbora je bil soglasno izvoljen Jože Udovič, upravnik Kovinarske delavnice v Novem mestu, člani odbora pa so: mag, pharm. Boris Andrijanič, Jože Gričar, Milan Dremk, dr. Škerlj Bogdan, Anton Knaflič in Stane Vovk. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen To* ue GoSnik, člana pa sta dr. Davo^ rin Gros in Adolf Turk.
pogača ..Stara, zanesljiva modrost je v njem.
»Kar se Janezek nauči...«
Tudi naslov tegale sestavka smo vzeli iz bogate zakladnice ljudske modrosti. Reklama v tisku, na televiziji in v radijskih oddajah nam na tisočero načinov vsak dan govori: „Varčuj danes, da boš jutri kupil! “ In če sežemo še tretjič malo nazaj, bomo prav pred 31. oktobrom upravičeno rekli: „Kar se Janezek nauči, to Janezek tudi zna ...“. Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da vodi pot do varčevanja prek vzgoje in prepričevanja! V mnogih državah, kjer so varčevanje razvili zares množično, se začenja vzgoja varčevalca že v osnovni šoli. Še več:
„Celotna vzgojna dejavnost o delu in življenju človeka gre v to smer. Taka metoda je tudi najučinkovitejša. Tako naslajajo pravi varčevalci. Težko pa je človeka v zrelih letih navajati na nekaj, česar ni navajen, kar mu je tuje, ker tega morda nikoli prej ni delal, niti ni o tem prej razmišljal... “
Privajanje človeka na varčevanje naj bi zato postalo sestavni del vzgoje v družini, šoli, podjetju in povsod. Gre tudi za to, da spremenimo naš odnos do denarja, banke, nakupov in vsega drugega, kar lahko združimo pod skupnim imenovalcem „materialno življenje posame-znika“. Postalo naj bi sodobnejše, dobilo naj bi nove oblike, kot jih poznajo že marsikje na Vzhodu in Zahodu. Naredimo tudi tu korak naprej!
— HRANILNIH
VLOG ZA 16 ODS. VEČ,
— VLAGATELJEV 10 ODS. VEČ KOT LANI
30. septembra letos je znašalo skupno stanje vseh hranilnih vlog v Dolenjski banki in hranilnici 117,160.642 din. V 9 letošnjih mesecih so se hranilne vloge pri DBH povečale za 16,460.300 din ali za 16 odst.
Od gornjega zneska je bilo v banki hranilnih vlog na vpogled 101,545.606 din ali za 15,511.108 din več kot 1. januarja letos. - Vezanih vlog je bilo 15,615.036 d.; v letošnjih 9 mesecih so se povečale za 949.192 din.
Število vlagateljev pri Dolenjski banki in hranilnici se je letos dvignilo za 10 odst.: v začetku leta jih je.bilo 40.266, konec septembra 1973 pa že 44.629.
Za še hitrejše poslovanje
Takole je Dolenjski list 9. oktobra 1953 poročal o začetku dela bivše novomeške Mestne hranilnice, ki jo je ustanovil Ljudski odbor mestne občine in ki je začela poslovati 10. septembra 1953, torej pred dvajsetimi leti.
V stavbi DBH v Novem mestu hitijo z zadnjimi prenovitvenimi deli, ki naj bi bila zaključena do konca oktobra. Po ureditvi vseh prostorov bodo v pritličju banke uredili dve likvidaturi (doslej je bila ena, skupna): pri 4 okencih za de-vizno-valutne posle, na desno pa bo teklo delo kar pri 5 okencih za hranilne vloge in žiro račune občanov. Namesto prejšnjih 5 delovnih mest jih bodo zdaj imeli 9, kar bo nedvo-
LETO STANJE VLOG INDEKS	ŠTEVILO	INDEKS	POPREČNA	VLOGA	INDEKS
____________________din__________________________VLAGATELJEV________________________________ din___________________________
1965	11,104.605.-	100	15.033	100	739,-	100
1966	18,839.598,-	170	16.929	113	1.113,-	150
1967	26,720.289,-	241	19.683	131	1.361,-	184
1968	38,595.835,-	348	22.177	148	1.740,-	235
1969	51,913.744.-	467	24.274	161	2.139.-	289
1970	67,297.035.-	606	30.003	200	2.243,-	304
1971	80,593.988,-	762	34.370	229	2.345,-	317
1972	100,700.342,-	906	40.266	267	2.500,-	338
' -	30.	9.	.
1973	117,160.642,-	1055	44.629	296	2.625,-	355
mno ugodno vplivalo na še hitrejšo postrežbo strank in poslovnih part-ncijev.
Oddelek za stanovanjsko kreditiranje se je že pred meseci preselil v prostore prvega nadstropja magistrata (poslopje obč. skupščine na Glavnem trgu).
Zvedeli smo tudi, da pripravlja NOVOLES v Straži izplačevanje osebnih dohodkov za svoje delavce preko hranilnih knjižic pri DBH. Banka bo zato dobila začasne prostore pri Novolesu,. pripravlja pa tudi gradnjo lastnih prostorov poleg trgovine Dolenjke.
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Rmtii
i
Sodelovanje z državami v razvoju za KRKO že vrsto zadnjih let ni le prazna beseda ali propagandna parola. Iz leta v leto narašča Krkin izvoz zdravil v dežele „tretjega sveta": samo letos bo vreden nekaj nad 19 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa naj bi dosegel že 25 milijonov 'dinarjev. Pri tem ni všteta vrednost tistih prizadevanj, s katerimi začenja KRKA organizirati farmacevtsko proizvodnjo v nekaterih doslej nerazvitih afriških deželah, ki seveda imajo ustrezne pogoje za lokalno proizvodnjo zdravil. Razen tega izvaža KRKA v te dežele tudi farmacevtske surovine.
Tako se je novomeška tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov že pred leti zelo konkretno vključila med tiste naše gospodarske organizacije, ki v praksi sodelujejo z deželami tretjega sveta. Nedavna konferenca v Alžiru je tako sodelovanje toplo pozdravila, našim podjetjem pa je po njej še bolj kot prej jasno, da je treba razviti še širšo in poglobljeno gospodarsko povezanost z neuvrščenimi državami. Zato ne bo odveč, če pogledamo, kam vse gredo Krkina zdravila in surovine.
S KOM VSE?
Sodelovanje z državami »tretjega sveta« se vedno bolj razvija
Poznajo jih. v deželah zahodne Afrike: v Nigerji, Gani in Gvineji. Krkina zdravila dobite v lekarnah in bolnišnicah Kenije, Tanzanije, Ugande, Zambije in Etiopije, v vzhodni Afriki torej. Nič čudnega ni srečati emblem novomeških proizvajalcev zdravil tudi v Saudski Arabiji, v Iraku in Sudanu, pa tudi v bogatem Kuvajtu. Razen arabskih dežel poznajo Krkine proizvode tudi na Srednjem Vzhodu: v Bangladešu, Pakistanu in v veliki, prostrani Indiji. Srečali pa jih bi tudi na Daljnjem Vzhodu: v Indoneziji, Maleziji, v razgibanem Hongkongu in tudi v Japonski, ki se razvija v eno največjih gospodarskih sil na svetu.
V vse te kraje načrtno prihajajo	predstavniki
KRKE. Kvaliteta, solidnost in konkurenčnost so odlike, da kupujejo ljudje v naštetih deželah zdravila iz Novega mesta.
M
V letu dni: nove in pomembne delovne zmage
Kako hitro je minilo leto! Lani smo v posebni prilogi tik pred občinskim praznikom Novega mesta o KRKI, tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov, med drugim zapisali tudi tole: „Kolektiv KRKE, ki je v zadnjih treh letih vložil v nove objekte in njihovo opremo približno 36 milijard starih dinaijev, kljub doseženim uspehom nikoli ni miroval. Vedno je iskal novih poti za svoj nadaljnji razvoj, pri čemer je svoje želje in hotenja začel uresničevati tudi s pomočjo skupnih vlaganj za sedaj še z domačimi partneiji, kasneje pa tudi s tujimi partneiji. Del teh vlaganj je že uresničen (KRKA - GENEX), drugi del pa je v polnem teku izgradnje. Pri tem gre za izgradnjo bazične proizvodnje s področja fermentacije ter organsko-kemijske sinteze (KRKA — LJUBLJANSKA BANKA) ..Po pičlem letu je uresničeno tudi to, kar je bilo še lani sredi največje izgradnje.
Dobro se še spominjamo mogočnih vtisov, ki so jih dobili občinski odborniki in številni gostje v nedeljo, 29. oktobra 1972, ko so jim v KRKI ponosno odprli vrata svojih novih, velikih proizvodnih obratov in skladišč. Ni manjkalo laskavih pohval in izjav uglednih gostov
kot številnih prebivalcev Novega mesta, da smo nad doseženim napredkom in novimi uspehi domačih proizvajalcev zdravil vsi ponosni in z njimi vred hkrati veseli, da so vztrajali pri nelahkem delu: uvrstiti se med tri največje proizvajalce v jugoslovanski farmacevtsko-kemijski
industriji.
To zares ni bila lahka pot. Le za hip obudimo spomin, da je bila KRKA še pred 17 leti na 14. mestu med takratnimi 17 tovrstnimi tovarnami v Jugoslaviji, lani pa se je uvrstila že na 3. mesto med njimi! Pri tem pa je KRKA nenehno iskala novih poti v svoji stroki in se lotila tudi proizvodnje surovin, medtem ko so mnoge sorodne tovarne vztrajale le pri konfekcio-niranju zdravil. Vloženi napori, polni nenehnega požrtvovalnega znanstveno-raziskovalnega dela in predanega izpolnjevanja proizvodnih in vseh drugih nalog v mladem podjetju, so obrodili stoteri sad. Prav po zaslugi vseh svojih delavk in delavcev, strokovnjakov in zunanjih sodelavcev se je novomeška KRKA
»*
m
* ;y S -Jf i
s* m
L
vtriri
I*
Plod najsodobnejših tehnično-tehnoloških izkušenj je zapletena — in seveda zelo draga - oprema v novem obratu kemijske sinteze v KRKI (Foto: M. Moškon)
Priznanja v stroki
V javnost le redko prodrejo vesti in poročila o delih razisko-
valcev domače farmacevtske industrije. Na zadnjem sestanku
razvila v sodobno organizirano podjetje, ki živi s svojim najmodernejšim proizvodnim konceptom, ga nenehno dopolnjuje z vrhunskimi dosežki svoje stroke in pri tem rentabilno gospodari.
Leto se je obrnilo - in pred KRKO ter njenim, zdaj že več kot 1700 članskim kolektivom, so nove delovne zmage.
»To je pa res prava to-vama!«
Obisk v obnovljenem obratu fermentacije preseneča zlasti po tem, da se zunanjost stavbe ni nič spremenila, v njej pa je ogromno novega! Obnovljena fermentacija je podobna kotlovnici velike prekooceanske ladje, toliko je tudi kotlov, napeljav in vodov, pa stopnic in ploščadi v I. in II. nadstropju oddelka. Skratka: tehnika in avtomatizacija sta si tu podali roke — in človek samo strmi, kako najve-čji „kotli“, se pravi fermentoiji, ki so srce vsake fermentacijske proizvodnje, prizadevno in nenehno „kuhajo“. V oddelku imajo zdaj 6 novih fermentoijev po 65.000 litrov. Od starih, 30.000 literskih, se ne razlikujejo ie po velikosti, temveč predvsem po dodatnih avtomatskih napravah. V ponedeljek, 29. oktobra, se bodo gostje ustavili prav gotovo tudi ob velikanskem novem kotlu iz nerjavečega jekla, ki drži kar 80.000 litrov, pa tudi ob novem rotacijskem vakuumskem filtru, razpršilnem sušilniku, filterski stiskalnici, novih separatorjih, centrifugah in drugih napravah. Oddelek je dobil tudi nove garderobne prostore, čajno kuhinjo, mehanično delavnicp
in mikrobiološke laboratorije. Vse je kot novo.
Predvsem pa so tu veliko večje, nove zmogljivosti oddelka. Janez Bernik, dipl. inženir, pravi o tem takole: „S sedanjimi proizvodnimi zmogljivostmi lahko naredimo v enem mesecu, na primer, 14 ton anti brotika oksitetraciklina. Če bt s to količino napolnili kapsule, bi dobili 56 milijonov kapsul. To pa je že zelo veliko ...“
Od 1970 do danes je KRKA porabila za nakup novih strojev in obnovo celotnega obrata fermentacije skoraj 4,5 milijarde starih dinarjev, njegova skupna vrednost pa znaša že 7 milijard starih dinarjev. Ker v KRKI hkrati odpirajo tudi nove energetske objekte, ki bodo delali predvsem za potrebe fermenta-cijske proizvodnje in so vredni nad 3 milijarde starih dinarjev, je novo pridobljena vrednost naprav še toliko bolj dragocena.
Gre predvsem za poslovno in strokovno neodvisnost
Ne gre pa samo za povečanje proizvodnje v fermentaciji. KRKA hkrati uresničuje svoj načrt o izgradnji surovinske- \ (bazične) proizvodnje v biosin-tezi in kemosintezi. Habilitirani docent, dr. mag. Miha Japelj, pravi glede teh načrtov takole:
„Želeli smo zgraditi kemijsko sintezo, ki naj bi bila sposobna proizvajati čim večji izbor gotovih farmacevtskih surovin, zato smo pri projektiranju upoštevali take tehnično-tehno-loške parametre, ki zagotavljajo fleksibilnost, ali bolje rečeno prilagodljivost obrata, da lahko
v njem z manjšimi tehničnimi korekturami proizvajamo čim širši izbor farmacevtskih kemijskih surovin.“
Izgradnji kemijske sinteze so Krkini strokovnjaki posvetili vso potrebno skrb. Kemiki, tehnologi in drugi projektanti ■y> pri tem upoštevali najsodobnejše tehnično-tehnološke izkušnje v novi kemijski proizvodnji farmacevtskih surovin, ogledali pa so si tudi številne obrate podobnih kemijskih sintez doma in v tujini. Zato je novi obrat zares moderen. Dr. mag. Miha Japelj meni o njem, da je to „pravzaprav prvi obrat kemijske sinteze v Sloveniji, ki bo sposoben proizvajati večje količine najrazličnejših farmacevtskih in kemijskih surovin.“ To pa seveda pomeni: osamosvojitev pred tujimi vplivi tako v ekonomskem kot političnem pogledu. S tako povečano in novo proizvodnjo bo KRKA dosegla tudi potrebno poslovno in proizvodno neodvisnost.
Lastna razvojno-razis-kovalna dejavnost: ključ do napredka
Že leta 1965 je v KRKI stekla proizvodnja tetraciklinskih intibiotikov — kot uspeh raz-vojno-raziskovalnega dela fermentativnih procesov. Pri tem ima glavne zasluge leta 1964 ustanovljeni institut za raziskave in razvoj, ki je uvajal nove izdelke in tehnološke postopke, izpopolnjeval že sprejete tehnologije, vodil pa je tudi temeljna raziskovalna dela na osnovi sprejetih dolgoročnih programov. Krkin institut ima priznan položaj raziskovalne enote; v njem dela zdaj 200
Ne besede, dejanja!
Nova oblika sodelovanja KRKE z mladino novomeške gimnazije
Na strehi sveta? Ne, pač pa na strehi novega Krkinega obrata kemijske sinteze, iz katerega bodo šli proizvodi novomeških delavcev po vsem svetu ... (Foto: Tone Gošnik)
130 strokovnjakov iz sedmih jugoslovanskih farmacevtskih tovarn — Galenike, Plive, Krke, Leka, Zdravlja, Bosnalijeka in Alkaloida — so v maju v Aran-djelovcu sodelovali tudi Krkini udeleženci, ki so pripravili 11 izmed 57 predavanj. Srečanje je omogočilo izmenjavo izkušenj med jugoslovanskimi raziskovalci, pokazalo pa je tudi usmerjenost raziskav naših farmacevtskih tovarn. Predstavniki Krke so obravnavali raziskave na področjih kontrastnih sredstev, antibiotikov tetraciklinske vrste, encimov, derivatov histamina, 1,4-bcnzodiazepinov, piridazinov z antimikrobno aktivnostjo, imidazalov z anti-trihomonaso aktivnostjo in analitike farmacevtskih surovin ter preparatov.
Krkina predstavljena dela so bila po oceni na najvišji ravni. Predvsem je Krka prikazala uspehe teamskega udejstvovanja pri posameznih nalogah. Pokazalo seje tudi, da Krka v primerjavi z drugimi domačimi tovarnami najmočneje razvija dejavnost raziskav . toksikoliških, tcratoloških in farmakodina-mskih učinkov. Močno so izstopale tudi kemijske raziskave Krkinih strokovnjakov.
Kolikokrat smo že slišali in brali, da ostajajo besede o pomoči mladim le lepe, neizpolnjene želje, mladina pa ostaja pri svojih vprašanjih in težavah dostikrat praznih rok. Tega nam ni treba ponavljati. Z veseljem raje zapišemo, da se je glede tega v KRKI zadnje čase zgodilo nekaj bistveno novega.
Poročamo lahko o novi obliki sodelovanja KRKE z novomeško gimnazijo. Prejšnji mesec so se v tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov zbrali profesorji tukajšnje gimnazije in predstavniki KRKE. Beseda je tekla o nečem novem - o sodelovanju, ki se je že začelo uresničevati, tokrat na nov, še vse premalo znan in upoštevan način! Ze nekaj dni po prvem srečanju so se vzgojitelji gimnazije in predstavniki KRKE sporazumeli, da bodo skrbeli za uresničitev naslednjih vprašanj in zadev:
- sodelovali bodo pri odkrivanju, vzgoji in spremljanju nadarjenih dijakov. Nudili jim bodo možnost za nadaljnji razvoj, predvsem z dodatnim kabinetnim poukom. Socialno ogroženim dijakom gimnazije bo KRKA pripravljena nuditi tudi materialno pomoč.
- Strokovnjaki KRKE bodo redni in izredni program gimnazije popestrili s svojimi predavanji in tako poglabljali znanje učeči se mladini. Praktičnega znanja, zanimivih izkušenj in napotkov za delo krožkov - vsega tega poslej ne bo manjkalo! Dijaki bodo seveda tudi vnaprej sodelovali pri Krkinih nagradah, ki so se zadnja leta uveljavile kot prikupna oblika uvajanja mladih v znanost.
- Pomembno je, da mladina v Novem mestu pozna tudi tovarno KRKO, zato si jo bodo dijaki tretjih letnikov načrtno ogledali. Kratko predavanje in film o KRKI jim bodo približali vse, kar danes KRKA j e in v kar se razvija. Razširjen bo tudi
Erogram počitniške prakse z dijaki, i bodo delali v tovarni.
- Ne na zadnjem mestu je tu Še prošnja gimnazijo: s pomočjo tovarne bi radi čimprej in kar najbolj uspešno modernizirali pouk. KRKA tudi tu ne bo odrekla, saj je znano, da rada podpre vsako napredno in koristno misel. Iz domače gimnazije bo prišlo v njo še veliko bodočih strokovnjakov in drugih sodelavcev.
Tak je okviren načrt novega sodelovanja. Razširili ga bodo s podrobnimi dogovori za posamezna delovna področja, saj je nešteto možnosti za razne demonstracije, ekskurzije,
medsebojne obiske in tovariško pomoč prizadevnih, v praksi izkušenih strokovnjakov.
Mar ne odseva iz takega dogovora profesorjev domače gimnazije z vodstvom tovarne nekaj novega, razveseljivega - morda tisto, kar že leta in leta pričakujemo?
Naj ne bo odveč, če že v začetku novega sodelovanja zapišemo še tole: mar bi kakemu drugemu naše-
mu kolektivu res padla „krona z glave", če bi se odločil za mentorstvo, roecenat ali kako drugo, morda tudi skromnejšo obliko pomoči in sodelovanja s posameznimi šolami v mestu in na podeželju? Tudi mnoga društva, organizacije, dobrodelne ustanove in še kdo bi bili za organizirano, načrtno in stalno pomoč ter sodelovanje z izkušenimi ljudmi iz j. 'oizvodnje več kot le hvaležni!
ljudi, od katerih ima polovica visoko izobrazbo. To je čvrsto jedro razvojno-raziskovalnega dela za tovarno z več kot 1700 zaposlenimi. Nekaj strokovnjakov, instituta je že doseglo magistrsko oz. doktorsko stopnjo, še 15 pa se jih strokovno izpopolnjuje s postdiplomskim študijem.
Institut je s svojimi sodelavci in zunanjimi institucijami opravil v preteklih letih dragoceno delo. Prek njega predvsem skrbi podjetje za nadvse koristno izmenjavo znanja in izkušenj. Danes ima KRKA doma in v tujini podeljenih že več kot 100 patentov, nad sto patentnih prijav pa je v postopku za podelitev patenta. O tem pravi mgr. Cirila Šašek med drugim tole:
„Iznajdbe, na osnovi katerih so podeljeni patenti, nastajajo ob raziskovalno-razvojnem delu pri posameznih novih kemijskih in biokemijskih postopkih, po katerih proizvajamo farmacevtske surovine in ob sintetiziranju novih biološko aktivnih spojin v okviru osnovnih raziskav. Novi dosežki razvojno-raziskovalnega dela so zajeti tudi v številnih publikacijah v domačem in tujem tisku ter v referatih na strok6vnih zborovanjih ...“
Tako raste in se širi KRKA, eden izmed največjih dolenjskih delovnih kolektivov. Seveda v teh kratkih, zgoščenih vrsticah marsičesa sploh nismo povedali, niti ne našteli. Samo o njenih domačih strokovnjakih, ki so sodelovali pri projektiranju, financiranju in organizaciji izgradnje investicijskih objektov, bi lahko napisali celo stran v domačem tedniku. Vsi tehnološki projekti KRKE so delo domačih strokovnjakov itd. Ob najtežjih delovnih pogojih so — skupaj z zunanjimi kooperanti in SGP PIONIR - dokončali investicijo, ki je za nadaljnji razvoj KRKE več kot le dragocena pridobitev in temelj nadaljnjega rentabilnega poslovanja.
Čas teče in vse nam potijuje, da nas bo KRKA — tako kot lani in letos — še večkrat prijetno razveselila z novimi delovnimi zmagami. Njen kolektiv pozdravlja zato občinski praznik Novega . mesta čvrst, enoten in odločen, da v okviru ustavnih določil izbojuje sebi in skupnosti boljši, še večji kos
kTuh*-	TONE	GOŠNIK
V ladijski kotlovnici ali v tovarni? Pred nami so novi, ogromni fermentoiji, ki so omogočili še enkrat večjo proizvodnjo antibiotikov (Foto: M. Moškon)
Ustava v praksi: 8 temeljnih organizacij združenega dela
V KRKI bo 8 temeljnih organizacij združenega dela: TOZD Zdravila, ISIS, Biokemija, Kozmetika, Investicije in tehnična oskrba, Institut za raziskave in razvoj, Termalna zdravilišča in Zdravilna zelišča, medtem ko bodo strokovne službe v posebni delovni skupnosti »skupnih dejavnosti«
„Na zborih delovnih ljudi, ki so bili pred tedni, so se le-ti odločili, da bo KRKA imela 8 temeljnih organizacij združenega dela, strokovne službe pa bodo organizirane v posebni delovni skupnosti skupnih dejavnosti, kot to ureja 30. člen osnutka ustave SFRJ. Za tako organizacijo smo se odločili na osnovi strokovne analize, v kateri smo ugotovili, da 8 naših enot izpolnjuje ustavne pogoje za organiziranje temeljne organizacije združenega dela.“
Tako nam je pred dnevi poja- registrirali nastale spremembe.
snil Franci Kuhar, vodja pravne službe v KRKI. Dodal je še, da so na zborih delovni ljudje v KRKI izvolili tudi svoje predstavnike v iniciativni odbor za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma oz. za njegovo dopolnitev. Izvolili so tudi posebno komisijo, katere skrb bo razdelitev premoženja med temeljne organizacije združenega dela. Skrajni rok za dokončanje teh del je letošnji 31. december, upajo pa, da bodo mnogo tega opravili že precej pred tem dnevom, s čimer bodo lahko konec leta tudi formalno
Vmes jih čaka še veliko dela: terjala ga bo priprava oz. obnova cele vrste samoupravnih aktov. Tudi to hočejo izpeljati pravočasno in v redu, saj bodo le tako resnično lahko poslovali v celoti po novem.
KRKA: s plebiscitom za samoupravni sporazum o združevanju slovenske kemične industrije
Franci Kuhar pa nas je v podjetju opozoril še na pomembno
sodelovanje KRKE v slovenskem gospodarskem prostoru: razen internih dogajanj in urejevanja samoupravne organiziranosti v kolektivu je treba povedati še besedo o sodelovanju podjetja navzven. Vsi zbori delovnih ljudi v KRKI so se namreč plebiscitarno odločili, da naj podjetje podpiše samoupravni sporazum o združevanju slovenske kemične industrije. V tem hipu gre pri tem pomembnem delu za organiziranje posebne interesne poslovne skupnosti, ki bo pripravila vse potrebno za še tesnejše in še bolj vsestransko povezovanje te
pomembne gospodarske veje v bodočnosti.
KRKA vidi v tem svojem koraku možnost za organizirano in racionalnejše delo celotne svoje panoge vsaj v slovenskih mejah, čeprav se seveda hkrati tudi zaveda, da so te meje za kemično industrijo še preozke. Če katera, potem je kemična industrija taka panoga, da se ne more ustaviti niti na republiških, pa tudi ne na državnih mejah! Nujno potrebno je nenehno izmenjavati znanje, izkušnje, predvsem pa tudi strokovne informacije, če želiš v korak z napredkom in razvojem znanosti.
Malenkost - ali pa ne
KRKA
i
— štir|'
— Ne, os im jih bo!
(Karikatura iz zadnje številke tovarniškega lista KRKA)
Prihodnja številka KRKE, tovarniškega lista tovarne zdravil, ki izhaja že drugo leto v poprečni nakladi 2200 izvodov enkrat na mesec, bo objavila ta teden med drugim tudi spisek, kakršnih še nismo videli veliko v slovenskem tovarniškem tisku. Za kaj gre? Za tovariško potezo predvsem: 26 delavcev in delavk kolektiva je sklenilo xpodariti svoje opravljene nadure za uspešnejše reševanje stanovanjskega vprašanja v podjetju! Nekaj nad 350 nadur ne bo
izplačanih: tisti, ki so jih naredili, dajejo ta denar za reševanje stanovanjskih problemov v Krki. Ekonomistka podaija 93 nadur, inženir elektrotehnike 27, mnoge delavke in delavci po 8, nekateri tudi manj.
Ne gre le za število ur, gre za vse kaj več: za tovarištvo, za razumevanje, da tudi danes brez požrtvovanja in resničnega sodelovanja pri reševanju težav, ki jih nikjer ne manjka, ne bo šlo!
Današnja splošna smer proizvodnje zdravil doma in po svetu zahteva povečanje surovinske proizvodnje. Na sliki: del naprav v obnovljenem obratu fermentacijske proizvodnje, ki ga bodo prihodnji ponedeljek prvič pokazali odbornikom občinske skupščine in gostom (Foto: Tone Gošnik)
7 milijonov
# stresnikoA
MMM a
O Omilj.metrov £ U tkanin
VINICA
[ni še odprta]
K.Mitrovica
LEGENDA
Trgovina Novoteks z letnim prometom v milj. N din
ŠTEVILO ZAPOSLENIH (vsak znak je 100 delavcev)
ŠTEVILO IZDELANIH HLAČ (vsak znak je 100.000 hlač)
Metliška predilnica daje kruha več kot 200 ljudem
V dvorani konfekcije v Trebinju v Hercegovini ob otvoritvi
Zgodovinski dogodek za Vinico: začetek gradnje Novoteksovega obrata
X tli M i .X I i m ^ V VV \	1'	'l	1	Vi	Tl	i	t	>	vt	vi	n	vn	1	*
Izvoz v 1.000 dolarjih (prva številka za tkanine, druga za hlače)
mvotoMč
po Ivripi ii v Ameriki
Fotografije:
R. Bačer
Center za sodobno oblačenje, Ljubljana
S.	Mikulan M. Moškon J. Splichal Wack, Koeln
Pogled v konfekcijski oddelek za izdelavo hlač
Hlače je treba še strojno zlikati — in že gredo v prodajo
Najmodernejši tkalski stroji zagotavljajo izvozno kakovost
Novoteksove tkanine so cenjene tudi zaradi modnih vzorcev
Novoteksov paviljon v Koelnu na sejmu za moško modo
V	Zakopanem na Poljskem gradi SGP PIONIR velik, najso-dobnješi hotel A kategorije, ki bo nosil naziv Hozak. Prostoru, na katerem je zdaj gradbišče, pravijo Szymaszkowa polana. Onstran doline se nasproti njej strmo pne v vis poljski del Tater (tu so najvišje gore na Poljskem) z goro Giewont (2291 m). Če si to pogoije ogledate z malce domišljije, boste ugotovili, da izrezljani vrhovi s svojim gornjim obrisom ustvaijajo podobo spečega velikana: opazili boste glavo z brki, oprsje s prekrižanima rokama, trup in noge. Speče gorovje-velikan, ki ustvaija ta obris, je dolgo kakšnih 15 do 20 km. Po poljski ljudski legendi je to speči narodni junak Giewont, ki se bo zbudU (približno tako kot naš Kralj Matjaž), če bo Poljska v sili. Nasproti tej gori, tako rekoč iz oči v oči s spečim junakom Giewontom, pa kipi gradbišče, na katerem vidno raste novi hotel Hozak.
Zakopane imajo 30.000 prebivalcev in so največje turistično mesto na Poljskem: 30.000 ležišč za goste, znana 100-metr-ska smučarska skakalnica (poleg nje so še 3 manjše) in veliko drevja, v katerem je mesto skoraj popolnoma skrito. Kako je zašlo sem SGP PIONIR iz 850 km oddaljenega Novega mesta?
Gradnja hotela Hozak se je pripravljala od prvih ponudb dalje že vse lansko leto in okoli tega je potekala prava konkurenčna bitka. Za gradnjo so se potegovali tudi Švedi (ti na Poljskem že gradijo in so torej imeli izkušnje), Francozi, Zah. Nemci in Angleži, razen njih pa še SGP PIONIR v okviru Poslovnega združenja za industrijsko gradnjo IMOS. Že idejni načrti, ki jih je predložil PIONIR (izdelal jih je kot vse ostale načrte SLOVENIJA-PROJEKT), so bili poljskemu investitorju všeč, in odločil se je za PIONIRJA. To lahko štejemo za izreden uspeh, saj je šlo za gradnjo na tujem tržišču ob zelo ostri konkurenci.
Poljski investitor se ni odločal na slepo: že lani, še preden je bila sklenjena kakršnakoli pogodba, je obiskala turistične objekte, ki jih je doslej zgradil PIONIR, posebna skupina poljskih strokovnjakov. Nato se je tehtnica nagnila na stran PIONIRJA. Pred podpisom pogodbe je bilo treba na Poljskem zagovarjati vložni načrt (na
osnovi tega so bili nato izdelani vsi podrobni načrti) pred tremi komisijami: pred investitorjevo, pred komisijo vojvodstva Krakov in pred komisijo državnega ministrstva za turizem in šport.
V	veliki hotelski stavbi, ki je kot preko noči zrasla v Zakopanem, bo vse pri roki. To bo hotel A kategorije s 5 zvezdicami, ki se bo lahko meril z najboljšimi Hilltonovimi hoteli na svetu. Gostom bo na voljo 600 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, 12 apartmajev, 2 restavraciji (ena z 270 sedeži in ena poljska z 220 sedeži), kavarna s 136 sedeži, bar s 120 sedeži, snackbar s 70 sedeži, konferenčna dvorana s 400 sedeži in z napravami za simultano prevajanje v več jezikov, čitalnica, TV salon, soba za bridge, pokrit bazen, savne, 30 garaž, splošna in zobna ambulanta in 2-stezno avtomatsko kegljišče; zunaj stavbe pa tenis igrišče, mini golf, drsališče in smučarska vlečnica. Ker je PIONIR prevzel gradnjo kot
inženiring posel, je prevzel tudi celotno zunanjo ureditev s parkirnimi prostori vred.
Vsi pravkar našteti prostori boda v 10-etažni hotelski stavbi, ki je dolga 110 m, visoka 40 m in široka 30 m. V njej je
26.000 m2 bruto površin in
84.000 kubičnih metrov prostornine. Skupna vrednost naložbe je 9,134.000 ameriških dolarjev, od tega je gradbenih del za 4,350.000 ameriških dolarjev in obrtniških del za
4.783.000 ameriških dolarjev.
V	obrtniška dela je vključena tudi vsa hotelska oprema (od rjuh za ležišča do žlic za goste) ter vsa instalacijska dela. Prevzem takšne gradnje je bil toliko bolj vabljiv tudi zato, ker je investitor zagotovil plačilo v ameriških dolarjih: torej v t. im. trdi valuti, in ne v klirinški, kakor je v navadi na vzhodu.
K boljši predstavi, kolikšno delo je gradnja v Zakopanem, naj nam pomaga nekaj številk: v širokem odkopu je bilo treba pri zemeljskih delih odkopati
Čelna stran hotela Hozak med gradnjo. Na skrajni desni stavbe je na vrhu viden Outinord opaž za zadnjo etažo. Pred stavbo stojita: (levi) šef gradbišča Zdravko Del Fabro, dipl. gradb. inž.; (desni) glavni direktor SGP PIONIR Novo mesto Ivan Kočevar, ki se je 4. in 5. oktobra mudil na obisku gradbišča v Zakopanem. (Foto: Miloš Jakopec)
57.000	m3 zemlje, največ na zemljišču III. in IV. kategorije, zgraditi 21.000 m3 nasipov, odpeljati 24.000 m3 zemlje in izkopati 6000 m3 zemlje za temelje in kanale. V stavbo so vgradili 11.390 m3 betona, porabili pri gradnji 23.700 m3 agregatov raznih vrst (gramoz, pesek, mivka), 5100 ton cementa, 1126 ton betonskega železa, 2260 m3 siporeksa in precejšnje količine številnih drugih materialov.
Po pogodbi mora dograjeni hotel Hozak biti sposoben sprejeti prve goste konec maja pri-
hodnjega leta. Prvi PIONIRJE-
VI	delavci so prispeli v Zakopane v začetku aprila letos. Od predaje končanega objekta jih je takrat ločilo še dobrih 13 mesecev. To ni veliko za dograditev tako velikega objekta. Pri tem pa moramo upoštevati še višinsko lego Zakopanega: tukaj še v aprilu leži sneg, čez vse leto je obilo deževnih cini. Prve skupine PIONIRJEVCEV so morale v aprilu preživeti več snežnih in deževnih neviht. Nič čudnega torej, če so v 6 mesecih od začetka del lahko „ujeli“ le 105' delovnih dni, ko so vremenske razmere dopuščale delo!
Na velikem objektu na Poljskem je sprejel PIONIR nase še eno preizkušnjo: hotel Hozak gradijo v litem betonu, po najsodobnejšem sistemu, z najsodobnejšo tehnologijo, uporabljajoč jeklene opaže Outinord. Žerjav postavi na prostor, kjer bo betonski skelet stavbe, jekleni opaž Outinord. Delavci ga natančno namestiio (opaž, t. im. tunel, je na kolescih), obložijo z armaturno mrežo in dvigalo nanaša beton. Opaž (zato mu pravijo ..tunel“) nato potegne dvigalo na prednji in zadnji strani stavbe iz posušenega betonskega skeleta in proces se ponovi. Etaže pri takšnem zelo izpopolnjenem načinu gradnje zelo hitro rastejo, čeprav je na gradbišču sorazmerno malo delavcev. Medtem ko v vrhni etaži stavbe dvigalo še premika opaže Outinord in tam hitijo z delom tesarji, varilci, betonerji in r; železokrivci, v spodnjih etažah zidarji že postavljajo pregradne stene, obrtniki polagajo razne instalacije in zidarji nanašajo na zunanje stene fini omet. Takšen, sodobni način gradnje pa zahteva do skrajnosti izpopolnjeno organizacijo dela. Nobena delovna skupina ne sme zamujati s svojo delovno operacijo, delo pa se odvija po natančno odrejenem načrtu. Na gradbišču v Zakopanem so upravičeno ponosni, ker so že „ujeli“ enodnevni takt pri uporabi opažev Outinord, enodnevni takt pa pomeni, da ne zamu* jajo in da so opaži ekonomsko izkoriščeni.
Delavnik traja od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer, le ob nedeljah je krajši. Loviti je pač treba čas in vreme. Hotelska stavba je že tik pred dograditvijo, in kolikor bolj gre delo od rok, toliko bolj so veseli PIONIR JE VCI v Zakopanem, ki se komaj utegnejo s kotičkom očesa med delom ozreti po njej. Vitke in lepe stavbe, ki raste na nasprotnem pogorju, . pa je prav gotovo vesel tudi speči poljski junak-gora Gievvont.
Outinord opaž je postavljen in železokrivci na vso moč hite polagati armaturno mrežo na zgornji etaži, ki je že dobrih 35 m nad tlemi. (Foto: M. Jakopec)
PIONIR je poslal v Zakopane svojo najboljšo mehanizacijo in strojno opremo. Velika oddaljenost novega gradbišča je močno otežila priprave. Strojno inventarni park podjetja pa je nadvse vestno, vzorno in uspešno organiziral transport strojev za 850 km dolgo pot do cilja. S seboj so pripeljali tudi 3 barake vrste Jelovica (20x9x2m) za nastanitev delavcev, za pisarne in za kuhinjo ter jedilnico. Delavsko naselje ob gradbišču je vzorno urejeno. Povprečno bo na gradbišču ves čas gradnje po 150 delavcev, največ pa jih bo 210. %
t
SPEČEMU GIEWONTU NA OČEH ,
*	.J
DE/KE
Acryl (pleksi stek* (o) je dandanes vsestransko uporaben. Pohištvena industrija ga uporablja pri izdelavi foteljev, sto-f lov, miz, polic, delov omar. Odlično se obnese v sanitarnih in higienskih prostorih (kopalne kadi). Reklamna svetlobna telesa so iz acryla, gradbene kupole tudi, da o zastekleva-nju objektov ne govorimo posebej. Zaradi trdnosti zapirajo velika izložbena okna z acrylom, šole, vrtci in drugi večji družbeni prostori, ki potrebujejo veliko svetlobe, so zastekleni z acrylom.
Do Soteske se prebije Krka po ozki strugi, tu in tam široki komaj petnajst metrov. Tu so reko zajezili, da bolj umirjena teče med polji, ki jih je ob Soteske navzdol vse več in čedalje širše so. Na levem bregu propada grad, dom nekdaj mogočnih graščakov, ki jih je čas odpihnil. Naselje se je
umaknilo na pobočje. Na desnem bregu so že v starih časih postavili žago, da je razrezovala les iz gozdov, ki se začno takoj nad njo in jim ni konca.
V	Soteski niso mnogokrat slavili. Po vojni bi slavja našteli na prste ene roke. Med največje pridobitve šte-
jejo: Novolesov obrat, most in asfalt. Pomembno slavje pripravljajo zdaj za občinski praznik,, ko bodo odprli tovarno plastificirane iverke. Ljudje ne skrivajo veselja: odprla so se nova delovna mesta, proizvodnja je avtomatizirana, s ponosom pripominjajo, da je postal tudi njihov kraj industrijski.
X X X. A 4*.** X X>2 X <2■ X 2A 2.2 X 2> 2 2 2 2, 2 A 2. 2 ^ X X- X X X X X
karnis, okenskih polic, manjših „škatlastih44 elementov za pohištvo, stenskih oblog itd. V ta namen bodo potrebovali nove proizvodne linije in nove izmene zaposlenih.
V	obratu izdelujejo obode za predale (pri pohištvu) vseh velikosti, v raznih barvah in odtenkih lesne strukture. Obrat oziroma tovarna je popolnoma avtomatizira-
Za zdaj delajo v novi tovarni le v eni izmeni in samo predale. Pri tem pa ne bodo ostali. V načrtu imajo še proizvodnjo knjižnih polic,
zadeva zaposlovanje, ampak tudi gospodarsko krepitev. Nedvomno je, da bo tovarna z doseganjem predvidenih rezultatov lahko postala eden tistih stebrov za gospodarstvo, od katerih v naslednjih razvojnih obdobjih občina največ pričakuje.
Medtem ko bodo v Soteski novo tovarno te dni že slavnostno odprli, se v Trebnjem gradbena dela nadaljujejo. Do zime bodo postavili montažni objekt — halo tipa Trimo in končali vsa zunanja dela. Opremo bodo namestili pozimi. Poskusno obratovanje predvidevajo spomladi 1974.
Novoles ima v Straži lastni vir električne energije. Temu se lahko zahvalijo, da podjetje ob jesenski reduciji ni bilo tepeno tako hudo kot druga, ki jih napajajo izključno zunanji daljnovodi. Posnetek kaže del strojev v notranjščini Novolesove centrale.
Žaga v Soteski: sprva so v njej samo razžagovali hlode, potem so uvedli nove dejavnosti. To je zahtevalo številne preureditve. Uvedba nove proizvodnje ne pomeni, da bodo žago, ki je služila toliko desetletij, zdaj odpisali. Dobila bo le novo vlogo.
na, tako da je v neposredni proizvodnji zaposlenih vsega devet ljudi. Avtomatska lini-' ja izdela 25 predalov na minuto, mesečna proizvodnja pa doseže milijon predalov.
NA NEVARNIH DELOVNIH MESTIH NE BODI NIKDAR BREZSKRBEN!
T ovama ima trenutno največ naročil s slovenskega trga, zanima pa se tudi za prodajo na širšem jugoslovanskem tržišču. Izdelki iz Soteske bodo šli tudi v tujino. Med drugim so velike možnosti za izvoz na Dansko, v Angjijo in v nekatere druge zahodnoevropske države. Zanimanje trga je tem večje, ker ima Novoles edini v Jugoslaviji tovrstno proizvodnjo.
Predale so do zdaj izdelovale tudi druge tovarne, vendar pa je bilo vse to silno razdrobljeno, v majhnih količinah in zato kajpak predrago. V Soteski je proizvodnja predalov skoncentrirana, izdelava je v velikih količinah, je boljša in cenejša ter zato konkurenčna.
Nova tovarna plastificirane iverke pomeni v Novolesu prvi korak k popolni avtomatizaciji proizvodnje z visokim učinkom, doseženim z minimalnim številom zaposlenih.
Trebnje: 1.000 ton acryla
Podobno bo v Trebnjem, kjer uresničuje Novoles naslednji del novega razvojnega in proizvodnjega načrta. Kot je javnosti že znano, gradi Straški lesni kombinat v središču trebanjske občine tovarno acryla (pleksi stekla). To bo povsem nova proizvodnja na Dolenjskem. Tovarna bo proizvedla na leto 1.000 ton acryla.
V	tovarni bo zaposlenih 80 ljudi. To daje nerazviti trebanjski občini nove možnosti za zaposlovanje svojih ljudi. Lokacija za tovarno na območju sosednje trebanjske občine ni izbrana slučajno. Kot zatiju-jejo, se Novoles za prestop občinske meje ni odločil zgolj iz ekonomskih razlogov, ampak ga je pri tem gnala tudi želja, da pomaga k hitrešemu napredku nekaterih manj razvitih območij na Dolenjskem.
Nova tovarna pomeni poleg vsega za trebanjsko občino skupek perspektivnih možnosti — ne samo, kar
Ob tem se v Novolesu (v Straži) pripravljajo na investicije v nove in boljše tehnološke postopke za sušenje lesa, pri čemer “Bo s pred-sušenjem in sušenjem v vakuumskih komorah dosežena neprimerno večja kakovost sušenja, izmeček bo bistveno zmanjšan, pretok lesa od hloda do izdelka pa znatno povečan.
Preureditve - po času in potrebah
Do te tovarne je dolga pot in dolga vrsta let je vmes. Žago, ki je začela pred več kot sto leti delati za gospoda iz gradu, so po vojni obnovili in jo pognali. Nekateri podatki govore o tem, da je žaga v Soteski med prvimi v Sloveniji začela po drugi vojni razžagovati hlodovino. Nekaj let je delovala samostojno, potem pa je pripravljala deske za LIP Straža. Zdaj je že več kot deset let obrat Novolesa, lesno-indu-strijskega kombinata iz Straže.
Pri Novolesu je žaga sprva še kar naprej žagala hlodovino in pripravljala deske. Dejavnost so razširili, da so v tem soteškem obratu luščili tudi sedežni furnir. Hkrati so začeli sušiti razžagan les za potrebe kombinata.
Razvoj je narekoval preureditve v proizvodnji v Soteski. Pred nekaj leti so tam začeli izdelovati sredice za panelne plošče. Ker izdelek ni bil dovolj rentabilen, so tovrstno proizvodnjo opustili in začeli razmišljati o ponovni preureditvi. Ugotovili so, da bi bili časi najbolj naklonjeni proizvodnji plastificiranih iverk. Rečeno
-	stoijeno: na kraju, kjer je stala lopa za spravljanje lesa, so začeli lani graditi nov obrat. Spomladi letos je bil objekt pod streho, julija pa je stekla poizkusna proizvodnja, ki bo trajala do konca leta.
predalov
OD OE/KE DO IVERKE
Začetek nove prihodnosti: konstrukcija nove tovarne za proizvodnjo uporov v Šentjerneju.
h is-:* nenaporna	> bi lahko potrdile tudi
zvajaike iz šentjernejske Iskre. Brez žensk bi ne bilo tak .a -
kot jo imajo zdaj.
Elektronski svetlobni regulatorje najnovejši letošnji izdelek šentjer* nejske Iskre. Regulatoije sproti preizkušajo, kar vidimo tudi na tej sliki.
Napredka je deležen tudi Šentjernej
Trenutno je v šentjernejski tovarni 915 redno zaposlenih. Od tega so jih 151 zaposlili letos. Dvestodesetim so omogoči-
li	delo na domu. Z že omenjenimi dodatnimi zmogljivostmi se bo kolektiv povečal na 1.500 do 2.000 ljudi.
Z novimi investicijami bodo prišle tudi nove pridobitve za standard zaposlenih. Tovrstni načrti niso majhni. Povečal se bo standard znotraj in zunaj „tovarniških zidov“. Ko pravimo zunaj, imamo v mislih prispevek Uporov kraju. Po dokaze, koliko je ta tovarna do zdaj dala za razvoj Šentjerneja, ni treba daleč, njeni prispevki so vgrajeni malone v vsak kvadratni meter asfaltiranih cest, v številne družbene prostore, v
na delovna sila na Dolenjskem dobila kos kruha v elektronski industriji. V tej smeri so načrti že zastavljeni. Tovarna je dala izdelati dvoje investicijskih programov za proizvodnjo obeh glavnih vrst izdelkov. Pri tem gre za osvajanje proizvodnje za tako imenovane metalfilm-upore in potenciometre na keramični podlagi. Nove programe uresničujejo v sodelovanju z znanim Institutom Jožef Stefan in Institutom za elektroniko in vakumsko tehniko v Ljubljani. Nova izdelka sta perspektivna in pomenita novost v šentjernejski proizvodnji.
Kot je znano, izdelujejo v Šentjerneju upore in potenciometre. Proizvajajo pretežno za izvoz, in sicer na zahodno tržišče. Za zdaj pomenijo šentjernejski izdelki 1,5 odstotka svetovne potrošnje pri uporih, pri svetovnem deležu potenciometrov pa je njihov prispevek še večji - 2,5 odstotka. Želijo, da bi delež v svetovni potrošnji še povečali — pri obeh izdelkih na 8 do 10 odstotkov. To naj bi dosegli v naslednjih letih. Ob tem bi izvoz dosegel 20 milijonov dolaijev. Letos bodo izvozili za 3,5 milijona dolaijev izdelkov.
Taka usmeritev je podlaga za hitrejšo zgraditev in posodoblja-nje proizvodnje. Predvideli so velike naložbe, ki jih bodo uresničili v naslednjih letih. V proizvodnjo uporov bodo vložili 75 milijonov din, v proizvodnjo potenciometrov pa 35 milijonov din. Gre za bistveno povečanje zmogljivosti oziroma za nove tovarne. Nove prostore za upore so že začeli graditi, poleg sedanjih že raste konstrukcija za nove stroje in nova delovna mesta.
Veliko pričakovanje v skupnosti TOZD
Vodilo za ustanovitev skupnosti TOZD je bil skupni program. Ta v naslednjem obdobju predvideva investicije v znesku 700 do 800 milijonov din, pri čemer bo šentjernejska tovarna udeležena z 200 milijoni din.
Proizvodnja v skupnosti je zaključena s končnim izdelkom, v katerega vsaka TOZD vgradi nekaj svojega. Taka močna skupnost TOZD zagotavlja boljše sodelovanje z domačimi in tujimi proizvajalci. Podobno kot Industrija elementov in zabavne elektronike bo organizirana celotna Iskra.
V	Šentjerneju je statut TOZD pred sprejemom, obravnavali pa so tudi že statut skupnosti. Poslej o bistvenih dogajanjih odločajo delavci neposredno v TOZD. Zadeva v skupščini je sprejeta, kadar glasujejo zanjo vse delegacije. Zadeva v skupščini je sprejeta, kadar glasujejo zanjo vse delegacije.
Odkar so Upori TOZD, je čutiti resnično samoupravljanje. Odločajo o dohodku, investicijah in podobnih pomembnih vprašanjih. Prej so lahko dali le mnenje, odločal pa je centralni delavski svet v Ljubija-
Novost: svetlobni regulatorji
Izredno dobro gredo v prodajo tudi elektronski svetlobni regulatorji, ki sojih v Šentjerneju začeli izdelovati letos. Uporabnost je vsestranska, nameščajo jih tam, kjer želijo spremeniti svetlost svetlobnih teles: na delovnih mestih, V spalnicah, otroških sobah, hotelih, učilnicah, izložbenih oknih itd.
V	kratkem bodo začeli v sodelovanju z znano tujo firmo sestavljati tudi elektronske orgle. V ta izdelek bodo vgradili precej svojih elementov.
Dolenjskem: v Šentjerneju, Žužemberku in Mokronogu. Samoupravni sporazum sta Šentjernej in Žužemberk podpisala že lani decembra, Mokronog pa šele letos, ko je postal TOZD.
Od letošnjega 1. januaija so šentjernejski Upori TOZD v skupnosti TOZD pri Industriji elementov in zabavne elektronike s sedežem v Ljubljani. V tej skupnosti je devet TOZD, od tega tri na
Kruh za številne Dolenjce
Ocenili so, da so pogoji tako ugodni, da bi lahko vsa sprošče-
Vsi izdelki morajo v kontrolo, predenjih pripravijo za naročnike
V	šentjernejski TOZD zaposlujejo veliko žensk in jim zaupajo zahtevne delovne procese.
Preden pride izdelek (upor) iz stroja kot finalni izdelek, mora skozi vrsto zapletenih procesov. Enega teh kaže tudi posnetek.
V takih poševnih kotlastih posodah se plemenitijo šentjernejski
sentjernejska
elektronika
misli
na jutri
šolo, vrtec, ki gj prav zdaj gradijo, kanalizacijo itd. S prispevki šentjernejske Iskre je bil zgrajen stadion ob šoli, družbenopolitične organizacije dobivajo pomoč iz te tovarne.
Pogled na skupino delavk novega traku za proizvodnjo srajc Dior v TOZD Ločna Novo mesto
Zagrebški jesenski velesejem 1973
1924-1974
Novomeška tovarna perila LABOD pričenja letos praznovati petdesetletnico svojega obstoja in dela.
Tovarna nadaljuje tradicijo izdelovanja moškega perila — srajc vse tja od leta 1924, koje bila za trg izdelana prva srajca v takratni firmi veletrgovcev Povha in Medica. Če bi danes, po 50 letih, prisluhnili vsem tistim, ki so od samega začetka opravljali delo z najbolj primitivnimi sredstvi, si sami kupovali, čolničke za Šivalne stroje, stavkali, ker so bili preslabo platani in. izkoriščani, bi hitro spoznali, kaj vse je prestal delavec te tovarne.
Po drugi svetovni vpjni je začelo podjetje delovati 1. 1946. Takrat je bilo v kolektivu le 40 delavcev. V letih do 1952 je tovarna imela obdobja vzponov, pa tudi nazadovanja in brezupnega čakanja. Kolektiv, ki se je povečal z ustanovitvijo obrata v Kostanjevici na 335 zaposlenih, se je v letih 1958 do 1962 znašel v velikih težavah. Svojo veliko bitko je pričel bojevati leta 1962, ko je bil pred tem, da se tovarna likvidira. Kolektiv, ki je zaposloval in še zaposluje pretežno žensko delovno silo, je imel takrat izredno zastarelo strojno opremo ter ^labo tehnologijo. Podjetje ni imelo niti kvadratnega metra lastnih prostorov, proizvodni prostori so bili razmetani kar na devetih različnih krajih v Novem mestu, pa tudi sicer niso bili primerni za industrijsko proizvodnjo. Podjetje je imelo velike zaloge gotovih izdelkov in 106 milijonov Sdin izgube, »kratka, razmere so bile levzdržne. Podjetje je zapustilo tudi precejšnje število najboljših proizvajalcev.
In takrat je preostalih 245 delavcev sprejelo edino sprejemljivo odločitev: tovarno moramo rešiti in si zagotoviti svoj jutrišnji dan! Delavci so se zavedali, da pomeni ta odločitev za vsakogar velik napor in zaupanje v lastno sposobnost, odrekanje že tako nizkim osebnim dohodkom, lastno prevzgojo, odpravo anarhije, spremembo tehnologije, visoko kvaliteto izdelkov, rehabilitacijo na domačem trgu in vključitev na zunanje tržišče.
Hkrati s temi prizadevanji je nastajal načrt za razvoj in izgradnjo tovarne do leta 1970. Že 1. 1965 je bila zasajena prva lopata pri izgradnji sedanje tovarne v Novem mestu in 1. 1966 so del proizvodnje že preselili v nove proizvodne prostore.
Hkrati s tem je bil v letu *966 zasnovan nov obrat v
Krškem. V ta obrat so se 1. 1968 iz ekonomskih razlogov preselili delavci iz takratnega obrata v Kostanjevici, in tisti, katerim je bila s tem omogočena zaposlitev. Kolektiv tovarne se je v letih 1963 do 1966 odrekel za 500 milijonov starih dinarjev osebnih dohodkov za iz-' gradnjo novih prostorov. S tem denarjem in z manjšimi premostitvenimi sredstvi družbe ter z ustvarjenimi skladi do danes je bilo zgrajenih 10.000 kvadratnih metrov sodobnih poslovnih prostorov z najsodobnejšo opremo] Zagotovljena so bila. tudi potrebna obratna sredstva. Ob koncu 1. 1968 je kolektiv štel že 564 delavcev, ki so izdelali
6.000	srajc na dan.
Produktivnost dela, merjena po predelanih kvadratnih metrih blaga, je v preteklem obdobju rasla po stopnji 4 odst. na leto, čas izdelave so zmanjševali po poprečni stopnji 8,4 odst. na leto, fizična produktivnost delavcev, ki je rasla po stopnji 6 odst. na leto, pa je 1. 1971 dosegla evropsko raven.
Tudi kasnejši razvoj tovarne je temeljil na mobilizaciji lastnih sil. LABOD, obsojen na propad, je dosegel svoj cilj. Še več — delovni ljudje so s tem omogočili trikratno povečanje števila zaposlenih, vrednost proizvodnje se je povečala za 20-krat, dohodek za 40-krat, vrednost osnovnih sredstev se je povečala za 39-krat, poslovni sklad za 78-krat, osebni dohodki so se povečali za 11-krat itd.
S	pripojitvijo tovarne konfekcije DELTA iz Ptuja v 1. 1973 je tovarna dobila današnjo
podobo: število zaposlenih se je od 900 povečalo na 1262 zaposlenih v 3 TOZD, kapacitete so se povečale na 15.000 srajc na dan, letna vrednost proizvodnje pa bo dosegla letos že 20 milijard starih dinarjev.
LABOD je danes največji specializirani proizvajalec srajc v Jugoslaviji. Njegova proizvodnja predstavlja 15 odst. vsejugoslovanske proizvodnje srajc. Njegovo ime je znano v Ho-
landiji, na Švedskem, v Zahodni Nemčiji in drugod, saj je kar 50 odst. vse proizvodnje usmerjene na zunanja tržišča.
Doma si je tovarna ustvarila širok krog kupcev, in skorajda v 1200 prodajalnah nudijo njene izdelke potrošniku. Kupci imajo danes res kaj izbirati. Tovarna jim vsako leto ponudi dve kolekciji svojih proizvodov, v vsaki izmed njih pa je najmanj 300 kvalitetnih in modnih artiklov, ki so izdelani iz naj-
Fanika Tomšič, industrijska šivilja v TOZD Libna Krško, je v podjetju že 15 let. S kolektivom je prebrodila tudi najtežje čase ...
kvalitetnejših domačih in uvoženih tkanin.
Vez med tovarno in trgovino se je iz leta v leto bolj poglabljala. Delovni ljudje v tovarni pri svojih odločitvah niso zanemarjali tega sodelovanja, saj so doslej namenili v obliki posojil za izgradnjo in razširitev trgovske mreže svojih kupcev preko 400 milijonov starih dinarjev. Uspeh takega sodelovanja so čvrsti dogovori o nakupu Labodovih proizvodov.
V	prizadevanjih, kako ustreči čim večjemu številu kupcev, je kolektiv sklenil:
obleči moramo vsakega Jugo-lovana! Tistega, ki lahko kupuje standardne srajce, kakor tistega, ki jih mora posebej naročiti. V prodajnem paviljonu v tovarni bo tako našel zadovoljstvo vsakdo: večina gotove serijske proizvode, drugi pa možnost, da si naročijo izdelek po meri.
Delovni ljudje tovarne vedo, kakšna bo njihova prihodnost. Leta 1980 naj bi tovarna dosegla najvišjo stopnjo svojega razvoja. Pridne roke 2000 zaposlenih delavcev v TOZD Ločna Novo mesto, Libna Krško in Delte Ptuj bodo takrat izdelale
6	milijonov srajc na leto in ustvarile 40 milijard starih dinarjev celotnega dohodka.
Z isto vnemo, kot na proizvodnem področju, urejajo delovni ljudje tovarne tudi svoje druge probleme. Želijo se povezovati s sorodnimi . podjetji, aktivno pomagajo snovati nove odnose pri sporazumevanju konfekcionarjev, angažirali so vse svoje sile v nenehen dvig kvalitete proizvodov, za kar so
Vhod v tovarno v Novem mestu
dobili že veliko priznanj. Uvajajo nove proizvode, povezali so se z modno hišo Cristian Dior iz Pariza za proizvodnjo modnih in visoko kvalitetnih srajc, razmišljajo o razširitvi svojih ,,kril“ v tuje dežele in tako naprej.
Pri vsem tem pa delovni ljudje tovarne vedo, da morajo negovati odnose, ki so jih ustvarili, razvijati kar najbolj svoj samoupravni položaj in nenehno usposabljati vsako izmed treh TOZD za nove naloge.
Za praznovanje 50-letnice obstoja se tovarna še posebej pripravlja. Enoletni program, ki je sestavljen za to priložnost, postavlja v ospredje delovnega človeka. Razen 155 dosedaj rešenih stanovanjskih vprašanj (vsak šesti zaposleni!) bo iz sredstev, ki se zbirajo s solidarnim delom na proste sobote, zasajena prva lopata za izgradnjo delavskih stanovanj ali pa bodo kupili prva stanovanja za delavce. Ob tovarni bo izročen svojemu namenu športno-rekreacij-ski center. Dogradili bodo skladiščne-prostore v Novem mestu. Na trg bodo dali nove proizvode iz programa TIP-TON super, Dior, extra standard itd.
Delovni ljudje tovarne bodo še posebej počastili 50-letnico obstoja tovarne: razmišljajo, da bi ob jubileju dali poseben prispevek za izgradnjo zdravstvene ambulante v Ločni v višini 50 milijonov Sdin. Namenjena bi bila potrebam kolektiva in hkrati širše družbene skupnosti, predvsem krajevne skupnosti Ločna.
Celotno praznovanje bo usmerjal koordinacijski odbor, katerega predsednica je članica sveta federacije tovarišica Lidija Šentjurc.
Zlati jubilej bo sklenjen v mesecu mladosti 1974. Delovni ljudje tovarne ga bodo praznovali ponosni na doslej prehojeno pot in ob pomembnih uspehih, ki sojih dosegli. Praznovali ga bodo še bolj strnjeni, še bolj predani svojim načrtom. Danes pred njimi ni zaprek, ki jih ne bi mogli premagati. To ne velja le za naloge proizvodne in ekonomske narave, temveč tudi za tiste, ki zadevajo osebni standard delovnega človeka. Imajo sredstva in znanje, pa tudi več sil, da poleg dobrih proizvajalcev postanejo dobri in vsestranski samoupravljalci, a ne le v tovarni, temveč tudi v širši družbeni sredini.
Za 29. oktober, občinski praznik Novega mesta, čestitajo delovni ljudje tovarne LABOD vsem občanom in delovnim organizacijam!
MILAN BRATOŽ
Iab©da
t
IF
%
—,
Industrija motornih vozil je v letošnjem prvem polletju izvozila več kot za 11 milijonov dolarjev izdelkov in se uvršča na drugo mesto med slovenskimi izvozniki. Z nekaj manj kot sto starih milijard vredno proizvodnjo se je med jugoslovanskimi podjetji lani uvrstila na 63. mesto.
IMV - DOLENJSKI VELIKAN
Ko ob občinskem prazniku pozdravljamo vse delovne ljudi novomeške občine, naj se jim predstavimo z dvema značilnima razglednicama
naše vsakdanjosti. Na zgornji fotografiji je proizvodnja avtomobilov: pričakujemo, da bo razširitev tovarne avtomobilov v Novem mestu
zagotovila možnosti za proizvodnjo mehanskih in pločevinastih delov za 50.000 avtomobilskih prikolic ter montažo 36.000 avtomobi-
lov. Hkrati s povečanjem proizvodnje prikolic pričakujemo po uspešno končanih pogovorih z Renaultom in Romuni avtomobilsko
proizvodnjo 100 avtomobilov na dan ob koncu prihodnjega leta, kar pomeni v 1975 25.600 avtomobilov.
Na spodnji fotografiji: prikolice so paradni izdelek slovenskega izvoza! IMV ADRIE 'potujejo po vseh evropskih in tudi dnif državah ... (Foto:
IMV)
■■■