Posamezna številka 6 vinarjev. SlEV. 162. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V LJUMJOOl, V M, 17. |Ull|0 1913.
Leio XL).
Velja po pošti: =
Za oalo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
2-20 29'-35'-
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese. „ . . „ 2*—
V	opravi prelemai mesečno „ 1*70 s. Sobotni izdaja: =
za celo lete ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno
za ostalo inozemstvo
9--12--
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 i za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat . ■ * . ». 10 . za večkrat primeren popust.
Psročna oznanila, zahvale, osmrtnice Jtl.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
■ Poslano: r
enostolpna peUtvTsts po 30 vin
lzbaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
ttar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne e=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Bacon poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obse«a 6 strani
Volitve na Goriškem.
Gorica, 16. julija.
Končni rezultati so pred nami. V Jaškem volilnem okraju si stoje nasproti v ožji volit vi krščanski socialci in liberalci. Ker bodo Slovenci glasovali za krščanske socialce in ker se socialisti volitev ne bodo udeležili, bodo krščanski socialci gotovo zmagali.
V	slovenskem delu je položaj tak: Mlada Slovenska Ljudska Stranka je dobila 6322 glasov, stara struja 2922, liberalci 5025 do 5131 glasov, socialisti 1661 do 1760 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med dr. Brecljem in liberalcem Kovačem.
Po posameznih okrajib je uspeh molilnega boja la-le:
Goriški sodni okraj je dal mladi S. L. S. 1965 glasov, stari struji 1102, liberalcem do 1392. socialistom do 790 glasov.
Ajdovski sodni okraj je ,volil: za mlado S. L. S. 817. za staro strujo 192, za liberalce največ 1079, za socialiste 150 glasov.
Kanalski okraj: Mlada S. L. iS. 604, stara struja 352, liberalci 184, socialisti 197 glasov.
Sežansko glavarstvo: Mlada, S. L. S. 941 glasov, stara 244, liberalci 1643, socialisti 613 glasov.
Tolminsko: Mlada S. L. S. 1627, stara 789, liberalci 881. socialisti 130 glasov.
V	o b čin a h gradiščanske-ga g 1 a v a r s t v a Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Doberdob .je mlada S. L. S.dobila 335, stara 143, liberalci J16, socialisti 45 glasov.
Kaj prinesejo ožje volitve? Gotovo je, da bodo liberalci spravili na volišče zadnjega moža. Ne smemo pa misliti, da je liberalizem pri koncu. Vsled nesrečnega sistema v deželi, pomanjkanja stika med voditelji in ljudstvom ter 110-dostajanja vsake organizacije iu odločno načelnosti v boju proti liberalizmu se je liberalizem v deželi razpasel iu ljudstvo zelo ,zclo okužil. Teh ljudi ne spreobrnejo ne polomi pri liberalnih gospodarskih organizacijah, ne drugi škandali v liberalnem taboru. Zato bodo spravili liberalci na volišče večjo maso volilcev ko zadnjič. To .je klic jna vse katoliške Slovence, da zastavijo liberalizmu pot v trenutku, ko že ves raztrgan zopet sili na površje.
Pričakovali smo, da se bo to zgodilo. A se ni. Stara struja v svojih glasilih skoro odkrito pozivlje svoje pristaše, naj volijo liberalca Kovača. To jc vredno vse obsodbe in zaupamo na prepričanje pristašev stare strujc, da temu pogubnemu klicu ne bode sledilo.
Med mlado S. L. S. in staro strujo so se v tem volilnem boju pokazala zelo velika nasprotstva. Toda naj so ta nasprotstva še tako velika, noben katoličan ne bi smel pomišljati niti en tre-notek, ko se gre za to. da se stre liberalni 'naval. To povdarjamo z vso odločnostjo, ker sicer bo vsa katoliška javnost na Goriškem in na Slovenskem sploh uvidela, koliko je odbila ura.
Vsi možje na krov!
Z bojišča.
(Od našega srbskega vojnega poročevalca.)
S tip, 10. julija.
8. t. m. se .je vršila bitka med Srbi iu Bulgari na celi makedonski fronti. Srbska armada se jc že ob 3. uri zjutraj začela pomikali na prednje postojanke. Vsi oddelki so bili že zasedli odrejene jim pozicije in vsi smo že nervozno pričakovali, kdaj zagrmi prvi top in so na celi črti z eno in druge strani jame usjpati molilni ogenj.
Do pričakovane bitke pa še ni prišlo.
Čas je potekal in vsi smo neprestano pričakovali začetka boja. Bila je dosežena telefonska zveza med vsemi oddelki in smo vsak trenutek čakali v naši mali telefonski centrali, ki jc bila nameščena v nekem rovu kraj nekega vinograda na brdu Ježevega polja. (NVagner je je bil krstil: Esehevo polje. — Opomba uredil.) Toda telefonska poročila so se neprestano glasila, da nasprotnik šc ni zasleden.
Napravljale so se potrebne dispozicije. Telefon je neprestano pel, ordo-nanco so jahale na vse smeri. Vsa potrebna povelja so bila izdana. Napeto smo opazovali pomikanje različnih oddelkov in pričakovali, da se že enkrat začne pričakovana .morebiti usodepol-na bitka.
In še vodno je ni hotelo biti. Telefon zopet zapoje in od poveljnika divizije, ki je stala nasproti Štipu, pride poročilo, da je prišlo k njemu posebno odposlanstvo iz mesta prosit ga, naj srbske čete čimpreje vkorakajo v Štip, ker so Bulgari v jutro mesto zapustili in se pomikajo proti Radovištu.
Armadni štab je to vest sprejel s precejšnjo rezervo. Dasi se jo vedelo, da so Bulgari v onem nenadnem napadu 30. junija in v poznejših borbah bili zelo oslabljeni in vsled brezprimer-noga junaštva srbskih čet zelo demo-ralizirani, se jo vendar mislilo, da utegnejo Bulgari s tem zopet nameravati kako prevaro.
Odposlale so se takoj patrulje in manjši oddelki, kateri so dognali, da so Bulgari, vedoč za koncentracijo srbskih čet na Bregalnici in zavedajoč so, kako izborno deluje srbska artiljerija in kako zna srbska pehota prodirati, zares svoje pozicije ob Bregalnici zapustili in se umikali onostran reke, ki je do znanega bulgarskega napada tvorila demarkacijsko črto med srbsko in bulgarsko armado.
Stanje bulgarske armade je moralo biti zelo obupno, ker niso imeli niti časa, da pokopljejo svojo mrtvece in so trupla ležala križem po polju, kjer so se parila in kužila ozračje. Bas ob Bregalnici, pred samim Štlponi, smo našli kraj pota blizu nekega rova, v katerem je bila 30. junija in 1. julija nameščena bulgarska baterija, truplo nekega bulgarskega častnika, ki jo bil zadet od srbske topovske kroglje. Granata, po vsej priliki brizantna, mu je odsekala noge in raznesla greva. Niti njega niso mogli pokopati, ampak so ga kraj pota pustili, dasi je ta postojanka bila še po bitki 1. julija v rokah Bulgarov. Srbski, vojaki bi za nobeno ceno ne bili padlega oficirja v teh razmerah pustili ležati. Srbski častniki pa tudi z vojaki ravnajo drugače nogo bulgarski. Gledajo nanje kakor na svojo deeo in brate. V bitki so vedno pred njimi. Z njimi nosijo vso težave, ki jih vojska s seboj prinaša.
Pred Štiponi pa sem opazil še nekaj, kar zelo ilustrira čudno razmere, ki so zdaj vladale v bulgarski armadi. Blizu Brogalnice sem videl ležati sod, poln žganja za bulgarske vojake. Da bi vojake ohrabrili, so bulgarski častniki pred vsako bitko vojakom delili raki,je, da so se vrgli v boj opojeni. Trezni srbski vojak je seveda imel zato lažje delo s svojim nasprotnikom.
V Štipu je večina muslimanov. Ti so z največjo radostjo in navdušenjem pričakovali srbske armade in ji šii v vsakem oziru na roke. Štip napravlja lop vtis. Dviga se na lepi obali Brogalnice amfiteatralno po brdih, ki se dosti strmo spuščajo proti reki.
Večji dol srbskih čel je skozi štip samo korakal in odšel dalje, da zasede postojanke nad mestom.
X X X Belgrad, 15. julija.
O razporedili srbskih čet se ne smo niti besedica zapisati. To jc največja
tajnost iu je od ncdogledne koristi. V t c m pogledu j c W a g n e r B u 1 -g a r o m zelo š k o d o v a 1.
Glede šans druge'vojske na Balkanu sem jaz, ki sem kakor vsa srbska jiolitična javnost pred vojsko s Turčijo bil za iskren sporazum med Srbi in Bulgari, in ki bulgarsko deželo, ljudi ter armado dobro poznam, bil absolutno siguren, da ho Srbija zmagala. Srbska armada je namreč po svojem duhu in o p r e m i visoko nad bulgarsko. Srbski vojak je inteligenten, bulgarski bolj človek instinktov, srbski vojak gre sani na nož iz navdušenja, bulgarski zgolj na komando, srbski oficir je, kar se tiče obče izobrazbe in tehnične iz-urbe, zelo nad bulgarskini.
Kar se tiče zverinstev, ki so jih bulgarski vojaki v tej vojski počenjali, niso poročila o tem niti najmanj pretirana. Način »tehnike« teh grozovitosti pa je tak, da niso kaj takega počenjali niti Tatari, krvoločni Turki pa nikoli tako rafiiiranih! Kako humanno pa postopamo mi z bulgarskimi vjetniki in ranjenci! Rad hi, da bi prišli na lice mesta, pa se o vsem tem uvedli. Sicer so pa na kraj bulgarskih grozovitosti odpotovale mednarodne zdravniške komisijo.
Balkanski dogodki.
PRVI OFICIELNI OPIS BOJEV V MAKEDONIJI.
(Srbski tiskovni urad »S I o-v c n c u«.)
Belgrad, 16. julija. Kompetentne vojaške oblasti podajajo danes prve avtentične podatke o bojih v Makedoniji. Boji niso trajali delj kot. deset; dni, iagube pa znašajo preko 50.900 mrtvih in ranjenih na oholi straneh. — Bulgari so pripravili zavraten napad na Srbe s pomočjo goste koncentracije na črti Židovska reka — Bregalniea —• Kriva Lakavica. Tudi severno od tc črte na srbsko - bulgarski meji so se opazile koncentracije čet. — Srbska koncentracija se je izvršila v prostoru počenši od staro srbsko - bulgarsko-turške meje proti Osigovski. Planini do Zletovske reke po Krivi Lakavici na Vardar, na severu pa v dolini Moravč. Mali kontingent je stal kot krilno varstvo v prostoru Garvan Planina — Bregalniea. Grška koncentracija je tvorila podaljšanje srbske fronte. Glavna moč jc varovala Solun, po ena divizija kot krilno varstvo pri Djcv-cljeliju in Nigriti. Srbski posadki Pi-rot in Zaječar sta varovali prehode skozi prelaze. Bulgari: Pri Koča ni in Štipu IV. armada Kovačev, sestoječa iz 2., 4., 7. in 8. divizije iu brigade prostovoljcev, vsega skupaj 120 bataljonov, 230 topov. Pri Ktistendilu 111. bulgarska armada, to jo 6. in 12. divizija, 40 bataljonov, 78 topov. Pri Slivnici in Sofiji V. bulgarska armada, Ratko Dimi-triev, in sicer 1., 13. in 11. divizija, in ena kavalerijska divizija, 56 bataljonov, 120 topov. 1. bulgarska armada, general Kutinčev, na severu, 50 bataljonov, 120 topov. Bulgarska armada, je bila š t. o v i 1 n o v n a d m o č i, kajti vsaka bulgarska divizija je obstojala iz šest polkov in je enaka l in pol srbski diviziji. Bulgari so v teku bojev 2 diviziji ločili od omenjenih armad in ju postavili pri Ktistendilu. Od teh so pozneje eno brigado detaširali za oja-čonje levega krila. Na črti Kočane —■ štip stoječe štiri divizije (Kovačev) so bilo s III. armado zvezane po prostovoljski diviziji. Namen Bulgarov jc bil s kleščami objeti srbsko armado, da hi so morala iz Makedonijo umakniti. Bulgari so hoteli priti na desno obal Vardarja. in tu Srbe zasledovali, armada pri Štipu bi bila imela Srhe poraziti na Ovčjem polju, kustendilska armada bi imela šlipski v slučaju neuspeha služiti za oslon, III. in IV. armada bi so pri Ktistendilu združili, I. in V. v a prodrli do Niša, tako da hi bi-
la srbska armada popolnoma objeta in odrezana. Napaka je bila, da so Bulgari preveč zaupali na nenadni napad in se zato za vpad v Srbijo samo niso zadosti pripravili. — 17. junija so Bulgari ob 2. ponoči celo srbsko fronto napadli. Vršile so se praske in so so srbske predstraže umikale. Pri Kustendilu jo desna bulgarska grupa IV. armade, to je 7. in 4. divizije, skušala zavzeti Drena k, a jo jc srbska ar-lilerija na Črnem vrhu naravnost pomočila. — Medtem se je vršil obupen boj pri levi bulgarski grupi. 8 bulgarskih polkov se jo zagrizlo v 8 srbskih. To jo bila strahovita bitka, šlo sc jc za varstvo desnega krila cele srbske armade. Srbi niso imeli nobenega po-vratka razun mosta pri Krivolaku. Bitka je trajala cel dan. Nič rezerv! Če so se vojaki umaknili, so jih častniki zopet, spravili nazaj. Bulgari so končno skozi Ivrivolak prodrli, Petrik zavzeli. Toda timoška divizija so je na hribih za Krivolakom zopet postavila v bran, da jc imela most pod ognjem. Pet dni je tu potem trajal boj. Zdaj so zmagali Srbi, zdaj Bulgari. — Medtem sc ie bila odločitev na Bregalnici. Pri Kočanali se je bulgarska ofenziva ustavila. Najvažnejša naloga, da se bulgarsko desno krilo ne združi s kustendilsko armado, je bilo zavzetje Kolkih Bukev, Carevega vrha in Lesnova. To so je z izredno bravu-ro izvedlo. Bulgari so se umaknili na Hajčanski Ilrid z 8 polki in artilerijo. Šumadijska in moravska divizija pa sta z levjo hrabrostjo pozicijo zavzeli. To jo pravzaprav celo vojsko odločilo. Delaili teh ljutih za Srbe vseskozi zmagovitih bojev se ne morejo še objaviti. — Pri Krivolaku so Bulgari vrgli naj-skrajneše levo krilo Srbov, toda vsled ognja srbskih baterij niso mogli prodirati dalje. Ko so prišla ojačenja, je timoška divizija po petih dneh junaškega odpora Bulgare vrgla iz Krivolaka. To je bila najslavnejša epizoda v celi vojski. — Bulgari so se po zavzetju Rajčanskega llrida umaknili v Leska-jo in Črni kamen. Srbska kavalerija .jih je z vso silo zasledovala. Srbi so tako obe bulgarski armadi drugo od druge odrezali (IV. in III.), Bulgari pri Štipu so pa bili popolnoma odrezani. En dan so Srbi počivali, Bulgari so se. brez boja iz Štipa (glej dopis našega vojnega poročevalca v današnjem listu!) umaknili in pripravili na umikanje skozi Strumico in Pejčevo. Grki so medtem zavzeli Kilkiš in Doiran in napadli belašičke prelaze. Obenem so Srbi izpolnili vse vrzeli v svojih vrstah. Nato se jo zopet začelo preganjanje. Bulgarom jc bila cel čas cela srbska konjeniška divizija za petami. Ena srbska pehotna divizija je zasledovala sovražnika v smeri proti Badovištu. Sovražnik jc bežal v največjem neredu. — Bulgarske četo. ki so bile pri Bregalnici, so znašale 180 bataljonov, 280 topov. Bulgarski poraz na Bregalnici jo analogen silnemu turškemu porazu pri Luleburgasu.
XXX
POLOŽAJ NA BOJIŠČIH.
Dunaj, 16. julija. Militarischc Rundschau poroča: (Most čez Donavo za prehod glavne sile rumunske armade sc jc gradil pri Corabiji. Močnejše čete so prekoračile Donavo 15. t. m. Spričo prodiranja Rumunov sc jc severna skupina Ku-tinčeve armade umaknila v smeri proti Sofiji. — Grki so nekaj časa izgubili stik /, Ivanovo armado, ki sc umika. 8. grško divizijo, ki jc bila šc v rezervi, so pomaknili i/. Soluna v Kavalo. Več tisoč grških rc-krutov, ki so jih v orožju lc štiri tedne urili, so tej diviziji pridelili.
X X X
GRKI ZAVZELI MELNIK.
Atene, 17. julija. (Oficielno.) Včeraj sc je vršil živahen boj na desnem krilu pri Papiniji. Grki so Bulgare poDolnoma raz-
pršili, dasi so Bulgari imeli na artilerijo. 3 grške stotnije so z napadle cel bulgarski bataljon, divizija jc nato zasedla Melnik sc Bulgari upirali. Bulgarske proti bulgarski meji. Masakri so bili hudi. Od 3000 Grkov ostalo živih.
XXX
razpolago bajonetom Ena grška ne da bi čete beže v Doksatu 120

VNOVIČ BITKA MED SRBI IN BULGARI.
Belgrad, 17. julija. Glavni stan I. armade poroča iz Kumanova: Srbska in bulgarska armada korakata k odločilni bitki. Včeraj popoldne so srbske kolone napadle važno pozicijo Djuti Kami in Bulgare pre-Dodile.
XXX
RUSKA PRIZADEVANJA ZA MIR. — BULGARIJA SPREJELA POGOJE ZMAGOVALCEV? — PAŠIČ IN VENIZELOS STA SE SPORAZUMELA. — SKUPNA BALKANSKA KONFERENCA V SKOP-LJU? — GRŠKO STALIŠČE. — FRANCIJI SE ZELO MUDI.
Belgrad, 16. julija. Ministrski predsednik Pašič je kralju predložil poročilo, da se je Bulgarija radi pogajanj o miru obrnila naravnost na Srbijo in da sta Srbija in Grčija pripravljeni na pogajanja. Pogajanja se bodo vršila v Skoplju ali Solunu. — V političnih krogih se zatrjuje, da sla se Srbija in Grčija sporazumno odločili, da sprejmeta bulgarski predlog za direktna pogajanja. V Skoplju, kjer sc snidejo Pašič, Venizelos in Vukotič, bodo pri direktnih pogajanjih navzoči tudi bulgarski pooblaščenci.
Belgrad, 16. julija. Rumunski poslanik jc obvestil rusko vlado, da sc bo sestanka Pašič-Venizelos v Skoplju udeležil tudi rumunski ministrski predsednik Majorescu, da v imenu Rumunijc stavi zahteve na ozemlje do črte Turtukaja—Balčik.
Dunaj, 16. julija. Ruski poslanik je »•čeraj bulgarski vladi svetoval, naj sprejme, kar Srbi in Grki zahtevajo, to je, da se ozemlje razdeli po sedanjem posestnem stanju armad, še predno se sklene premirje. Današnjim pogajanjem srbskega, grškega in črnogorskega ministrskega predsednika v Skoplju o pogojih premirja sledi čez nekaj dni nova konferenca, katere sc tudi rumunski ministrski predsednik Majorescu udeleži. Stališče Rusije se jc nekoliko izpremenilo. Medtem ko jc Rusija še nedavno zahtevala, naj se vojska prekine in je hotela spraviti ministrske predsednike v Peterburg, mora zdaj misel na to konferenco opustiti in hoče le posredovati, da se sovražnosti ustavijo. Podpira jo francoska vlada, ki pa sama ne namerava inicijativno nastopiti. Če se vojska podaljša, bo sir Grey, kakor se v Parizu sodi, bodoči teden velesilam predlagal skupen evropski predlog. Zdi se, da prodira rumunska armada proti Sofiji.
Belgrad, 16. julija. Ministrski predsednik Pašič se je vrnil ponoči iz Skoplja, kjer so se srbski, grški in črnogorski ministrski predsednik o vseh vprašanjih popolnoma sporazumeli. V Belgradu pričakujejo zdaj bulgarskega pooblaščenca,
Berolin, 16. julija. »Vossischc Zeitung« poroča iz Sofije: Bulgarija je sprejela pogoje, po katerih se pripravi pot, da se sklene premirje, ki se zdi zagotovljeno.
Pariz, 16. julija. Iz Aten se poroča: fheotokis je svojo vlado obvestil, da zahteva laški zunanji minister, da se Argyro-castro in Delvino Albaniji priklopita. Atenska vlada je voljna vojsko skupno z Rumunijo proti Bulgariji nadaljevati, če se po razgovoru ministrskih predsednikov položaj nc pojasni. Grška vlada je z ozirom na stališče Italije glede na meje južne Albanije sklenila, da svojih zahtev nasproti Bulgariji nič ne zniža. Obrežje ob Egejskem morju pa morda le zapusti, če se v Trakiji poskrbi za narodne in verske potrebe grškega prebivalstva.
Solun, 16. julija. Iz srbskega vira sc ugotavlja, da sc -nc namerava Grški odstopiti Djcvdjeli in ozemlje med Djevdjeli-jem in Demirkapom.
Dunaj, 16. julija, Danes je tukajšnji srbski poslanik obiskal rusko poslaništvo, kjer se je več časa zamudil. Rumunski poslanik Mavro Kordato se jc pa več časa razgovarjal z grškim poslanikom, čemur pripisujejo veliko politično važnost.
Belgrad, 17. julija. V Skoplju sc jc med Srbijo in Grčijo konslatiral popolen sporazum v vseh ozirih. Tu se šc vedno pričakujejo bulgarski delegati, da sc začno direktna pogajanja. Rusija skuša doseči skorajšnje premirje in mirovne preliminarne, prepušča jih pa direktnim pogajanjem med vojskujočimi sc državami. Bulgarija jc pripravljena podati garancij, da med premirjem armade ne bo ojačevala.
Pariz, 17. julija. Včeraj jc Pichon kon-ferirai s celim diplomatskim zborom. Po konfcrcnci jc francoska vlada odposlala nujne depeše na svoje poslanike na Balkanu, naj z vso energijo pospešijo skorajšnji sklep premirja in mirovnih prelimina-rijev. Listi so optimistični in menijo, da bo kmalu prišlo do direktnih pogajanj na Balkanu.
KAJ POMENI DEMISIJA DANEVA?
Soijia, 16. julija. Dancvov kabinet jc sinoči zvečer dcmisioniral.
London, 16. julija. 'Times poročajo iz Sofije, da demisija Daneva položaja nc bo izpremenila. Bulgarija jc sprejela ruski predlog glede Makedonije in ccsijc ozemlja Rumuniji.
Pariz, 16. julija. »Matin« zagotavlja, da sc politika Bulgarije vsled demisije Daneva nc izpremeni. Sklepi, ki jih je storil Danevov kabinet, sc nc zavržejo. Četudi nastopi general, Bulgarija ne bo storila nič drugega, kakor da hitro sklene mir pod pogoji, ki sc zde velesilam primerni.
Berolin, 16. julija. Vossischc Zeitung« poroča: V Bulgariji sc imenuje vojaško ministrstvo, ki mu bo predsedoval neki general.
Pariz, 16. julija. Večerni listi poročajo iz Sofije: Prebivalstvo, ki do zdaj o položaju ni bilo obveščeno, jc po Dancvi dc-misiji izvedelo za strašni bulgarski polom. Miru prejšnjih dni sledi največja zmeda. Vojna stranka hujska šc naprej, naj se nadaljuje vojska. Podpira jo večina častniškega zbora in generalni štab, češ, da sc mora brezpogojno še biti odločilna bitka, predno sc podpiše premirje. Boje se, da izbruhnejo resni nemiri. Vlada nima v Sofiji toliko vojakov, da bi krotila prebivalstvo. Ministri dobivajo vsaki dan grozilna pisma.
Sofija, 16. julija. Ministrski svet jc razpravljal o ruskem predlogu. Politiki, ki niso z vlado v zvezi, zahtevajo, naj sc srbski in grški predlogi odklonijo in vojska nadaljuje, četudi vlada vojski nasprotuje,
Sofija, 17. julija. Malinov sc trudi sestaviti konccntracijski kabinet.
XXX
AKCIJA RUMUNIJE. — RUMUNI ZASEDLI TUDI VARNO. — NE ZAHTEVAJO PA VEČ KOT PREJE,,— RUMUNI SKORO ŽE PRED SOFIJO.
London, 16. julija. »Times« poročajo iz Sofije: Bulgarska vlada je pritrdila predlogu, ki meri na to, da se odstopi črta Turtukaj—Balčik Rumuniji pod pogojem, da Rumunija te črte ob prodiranju ne prekorači. Rumuni so pa prišli že do Providije in so odrezali Bulgarom železnico, ki vodi v Varno.
Pariz, 16, julija. »Agence Havas« poroča: Rumuni so zasedli včeraj Varno, danes pa nameravajo zasesti Ruščuk,
Bukarešt, 16. julija. Mota Rumunije velesilam naglaša, da Rumunija razen znanih zahtev po strategični meji za Do-brudžo ne namerava obdržati drugih bulgarskih pokrajin, ki jih hoče le toliko časa zasesti, da se balkanski spori urede.
Bukarešt, 16. julija. (Oficielno.) Vlada je rumunskim zastopstvom v inozemstvu poslala noto, ki jim naroča velesile poučiti o stališču Rumunijc glede na splošen mir in na dobrudško mejo. Nota navaja natančno mejne točke, da se preprečijo brezplodna pogajanja.
Bukarešt, 16. julija. (Oficielno.) Kralj Karol se je sinoči zvečer s posebnim vlakom odpeljal iz Bukarešta, da inspicira ob Donavi koncentrirano armado. Kralj namerava šest dni potovati.
Bukarešt, 16. julija. Kralj Karol jc bil danes navzoč, ko je prekoračila rumunska armada Donavo. V Ruščuku, ki ga Rumuni neposredno zasedejo, so Bulgari vse male ladje in tudi jahto carja Ferdinanda potopili.
Bukarešt, 16. julija, Rumunska vlada jc včeraj velesilam odposlala noto, ki precizira stališče Rumunije glede na določitev meja. Četudi vojaki prodirajo in se nadaljujejo vojaške priprave, tu le verujejo, da v osmih dneh premirje konča vojne dogodke. Rumunija se zavzema za konferenco balkanskih držav, ki naj ustvari na Balkanu ravnotežje in uredi evropsko-orientsko vprašanje. Balkanska konferenca ne namerava nasprotja z velesilami.
Berolin, 16. julija. Glede na poročilo, da sc koncentrirajo rumunski voji na gotovi točki zato, da bi proti Sofiji prodirali, poroča Lokal-Anzeiger«: Rumunsko prodiranje proti Sofiji jc mogoče. Rumunija hoče, da se kmalu vrnejo redne razmere. Pohod proti bulgarskemu glavnemu mestu smatrajo voditelji rumunske politike kot najsigurnejše sredstvo, da svoj namen dosežejo.
Sofija, 17. julija. Zascdenju Orehovice sc bulgarske čete niso ustavljale. Bulgarske armade korakajo v notranjost Bul-
garije.
Bukarešt, 17. julija. Kolona rumunske armade, močna 20.000 mož, koraka proti Soliji in jc od Sofije lc šc 10 ur oddaljena.
XXX TURKI PRODIRAJO PROTI ODRINU !
Kolin, 16. julija. Kolnischc Zeitung poroča i/. Carigrada: Turčija odločno nadaljuje oboroževanje armade. Čataldška in bulairska armada sc oborožujeta za novo vojsko. Vsi spori počivajo, ker Turki upajo, da zopet osvobodc Odrin in maščujejo I svoi poraz.
London, 16. julija. »Reuter« poroča iz Carigrada: Četudi so oficielni krogi glede na vprašanje meja in prodiranje turške armade rezervirani, jc lc dopisnik »Reu-terjevega« urada pozitivno obveščen, da jc sklenila turška vlada do Odrina prodirati. Nc glede na materielni dobiček, ki ga lahko povzroči drzno prodiranje v sedanjem trenutku, si vlada lahko tudi svoje stališče sploh utrdi. Zato sodijo, da je tako pustolovstvo mogoče. Turški krogi sodijo, da bi celo v maloverojetnem slučaju, če bi velesile pritiskale na to, da ostane meja črta Enos—Midia, Turčija lahko zahtevala, da se podeli Trakiji samouprava. Velesile radi nastopa turške armade dozdaj niso intervenirale. Turki sodijo, da tudi nc bodo.
, London, 16. julija. -Central News« poročajo iz Carigrada: Turška armada prodira dejansko proti Odrinu. Dozdaj niso Turki nikjer zadeli na odpor, Nc veruje sc pa, da Turki zasedejo Odrin, ne da bi govoril meč. Prepričani so, da Bulgarija pri Odrinu zbira svojo armado, da ohrani to trdnjavo. Turško višje armadno poveljstvo pričakuje pri Odrinu krvavih bojev. Bulgari so Odrin opremili z vsemi modernimi hranilnimi sredstvi in stoji v trdnjavi 40 tisoč mož močna bulgarska posadka. -
Carigrad, 16. julija. Tukajšnji inozemski diplomati nimajo nikakih instrukcij, da pri Porti posredujejo in ne verujejo, da jih sploh dobe. Turška armada prodira naprej.
Sofija, 16, julija. Z oficielne bulgarske strani sc poroča, da so zasedli Turki Liile Burgas, Bunar Hissar in Vizo. Turki so došli že pred Lozengrad in imajo komaj šc dan hoda do Odrina. Zdaj korakajo proti Lozengradu.
Berolin, 16. julija. Bulgarski poslanik jc konferiral z državnim kancelarjem in protestiral proti temu, da Turki prodirajo čez obmejno črto Enos—Midia.
Sofija, 16. julija. Turške čete so včeraj prišle 30 kilometrov tostran črte Enos-Midia v ozemlje Bunar-Hissarja, ne da bi sc jim bil kdo ustavljal, ker ni tu nič bulgarskih vojakov. Kristjani beže, ker se boje izgredov turških vojakov.
Milan, 16. julija, »Corriere della Sera« poroča, da so Turki zaprli bulgarskega guvernerja v Rodostu in ga v Carigrad odpeljali. Turška armada prodira proti Odrinu v treh kolonah. Osrednja je dospela s konjcnico v Liile Burgas. Bulgari so več železnišklii mostov razstrelili.
Carigrad, 17. julija. Neki list trdi, da so Bulgari Odrin zapustili. To se pa ne zdi verojetno. — Veliki vezir je odredil, da je šla ena torpedovka pred Rodosto, da se preišče, ali so se res vršili masakri nad Armenci. — Črta Enos—Midia je popolnoma zasedena. — 70 bulgarskih vjetnikov so prepeljali v Carigrad. — Bulgarska škofa iz Bitolja in Ohrida in bulgarski vikar iz Prilipa so morali Carigrad zapustiti.
XXX
GROF BERCHTOLD. — CAR FERDINAND SE OBRNIL NA CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Išl, 16. julija. Zunanji minister grof Berchtold, ki jc nameraval se danes na Dunaj vrniti, ostane tu šc do jutrišnjega večera, ker bo cesar grofa Berchtolda šc enkrat v avdijenci zaslišal.
Dunaj, 16. julija. Tukajšnji politični krogi pripisujejo veliko važnost okolnosti, ker bo cesar Berchtolda še enkrat v avdijenci zaslišal. V zvezi s temi govoricami je zadnje dni razširjena domneva, da Berchtold odstopi. Te govorice so v zvezi z dejstvom, da se je skupni finančni minister Bilinski, ki sc nahaja v Išlu na dopustu, razgovarjal danes z načelnikom kabinetne pisarne, tajnim svetnikom Schiesslom, Vendar je ta verzija brez podlage. Pač pa utegne bili res, da veljata ti avdijenci okolnosti, da sc je car Ferdinand obrnil na cesarja .Jožefa, naj za Bulgarijo pri Rumuniji intervenira.
XXX
NOV NAČRT GLEDE BALKANA.
Pariz, 17. julija. Tu sc govori, da nekateri dunajski krogi zagovarjajo idejo zveze med Bulgarijo, Rumunijo, Grčijo proti Srbiji. Resni politiki označujejo ta načrt za jako fantastičen. Kako Rumuni o njem sodijo, dokazuje »Adeverul«, ki piše: Avstrija misli, da pospešuje Rumunija s svojim nastopanjem Srbijo, ki pa bi sc morala po mnenju Avstrije oslabiti, ker — živi tudi v Avstriji mnogo Srbov. Logična posledica bi bila torej ta, da bi sc morala oslabiti tudi Rumunija, ker ima Avstrija med svojim prebivalstvom tudi mnogo Rumunov. Avstrija sc pa moti, če misli, da brani na ta način svoje interese. Zdravilo za Avstrijo ni iskati izven mej monarhije, ampak doma .. .< — Poudarja sc, da so interesi Rumunijc, Srbije in Grčije skoro-da identični. Gotovi krogi na Dunaju sc pečajo baje zopet z neizvedljivimi idejami, za katere jc škoda vsakega truda.
OBNOVITEV BALKANSKE ZVEZE.
Dunaj, 16, julija. Tukajšnji politični krogi so dobili informacijo, da sc vrše med balkanskimi državniki živahni pogovori glede obnovitve balkanske zveze, kateri bi se pridružila tudi Rumunija, Tako obnovljena balkanska zveza bi po nazorih dunajskih politikov ogroževala stališče trozveze, vsled česar jc pričakovati, da bo Avstrija kot najbližja interesirana balkanska velesila storila vse, da ta načrt prepreči. Poizkusi za obnovitev balkanske zveze sc označujejo kol najresnejši moment v mednarodni politični situaciji.
X X X
SRBSKO-GRŠKO RAZMERJE.
Belgrad, 16. julija. Ob priliki sestanka treh ministrskih predsednikov v Skoplju sc jc v čast Venizelosu vršil banket. General Mišič jc napil grškemu kralju, grški armadi in Venizelosu. Venizelos je napil kralju Petru in srbski armadi, ki je s svojimi zmagami ves svet zadivila.
V
X
ALBANSKO VPRAŠANJE.
London, 16. julija. »Reuter« poročaj Bodoča seja konference poslanikov zboruje v ponedeljek. V včerajšnji seji so večinoma o Albaniji razpravljali. O stališču, ki naj se glede na sedanjo krizo na Balkanu zavzame, se ni razpravljalo. Četudi se včeraj še ni odločila usoda Albanije, so bila nasprotstva manjša kot prej in se zato upa, da se vprašanje albanskega štatuta in južnih meja reši prej, ko nastopijo poslaniki bodoči mesec svoj dopust. Nujno je vprašanje albanskega orožništva, ker sO Srbi in Grki Albanijo zapustili. Tozadevno zastopajo nekateri poslaniki mnenje, da se ne more z rešitvijo žandarmerijske organizacije in inozemskih častnikov več dalje čakati. Pridobiti hočejo švedske inštruktorje. Več težav kakor določitev meja dela albanski štatut. Z gotove strani sc zahteva mednarodna kontrola v taki meri, da bi postala neodvisnost Albanije absolutno iluzorična. Sodi sc pa le, da dobi Albanija kneza in da postane neodvisna. Glede na določitev meja bi Avstro-Ogrska baje bila voljna sprejeti predlog sir Edvard Greya, da se meje določijo pO etnografičnem načelu pod pogojem, da so meja prične pri rtu Stilos in da dobi Albanija tudi Korico. Avstro-Ogrska se zavzema za to, da naj velesile določijo splo» šno smer meje, podrobnosti pa izdelaj tehnična komisja.
XXX
SRBI HOČEJO TUDI V SOFIJO I
Novi Sad, 16. julija. »Novosadski Bra» nik« poroča: Dočim se Kovačeva in Iva-novova armada umikati proti Džumi, drži srbska armada armado Ratko Dimitrijeva pri Krivi Palanki v šahu. On se ne more umakniti, niti se prebiti, ampak troši svojo sile v vsakodnevnih bitkah. Srbi hočejo razcepiti armadi Ratkovo in Toševovo, ju izmučiti in razcepljeni gnati proti Sofiji. Srbske kolone naglo prodirajo in v Sofiji že čujejo srbske topove.
Dnevne novice.
-!- Posebni vlak z Dolenjskega nft katoliški shod v Ljubljano. Iz Novega
mesta odpelje vlak v nedeljo, 24. avgusta, ob 3. uri 57 minut zjutraj (poskrbelo se bo, da bo ta vlak odpeljal s postaje Straža—Toplice). Iz Kočevja odpelje.vlak dne 24. avgusta ob 4. uri 6 minut zjutraj. Ta dva vlaka se združita na Grosupljem in prideta v Ljubljano ob 7. uri zjutraj. Odhajata pa iz Ljubljane ob 9. uri 6 minut zvečer. Cene se določijo, ko se izve natančno število udeležencev. Natančne vozne rede kakor tudi cene za posamezne postaje dobe vsi udeleženci pravočasno v roke.
f Pojasnila glede katoliškega sho«
da. Vstopnica za glavno zborovanje v nedeljo, 24. avgusta, upravičuje tudi za udeležbo pri manifestacijskem sprevodi! in za telovadbo »Orlov« na stojiščih in velja 1 K. Celotna vstopnica za vse dni katoliškega shoda velja 5 K. Vstopnice se glase na ime. Pisarna mora torej najprej zbrati vsa imena ude-ležnikov, nakar prične ob pravem času razpošiljati izpolnjene vstopnice.
r Naše občine in deželni glavar. Čestitko k petdesetletnici in zaupnico so poslale kranjskemu deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču občine: Stražišče pri Kranju, Dvor pri Žužemberku, Ajdovec in Šmartno pod šmarno goro.
Političen shod. Poslanec gospod Ivan Piber jc imel preteklo nedeljo, 13. julija v podobčini Zasip shod, katerega so sc Zasipčani udeležili v velikem številu. Gosp. poslanec je najprej poročal o nekaterih novih deželnih zakonih, katere so napravili poslanci S. L. S. v korist ljudstva, kakor o novem lovskem, cestnem, šolskem zakonu itd. Podrobno pa jc govoril iako
poučno in zanimivo o pašnikih in planinah. Podobčina Zasip ima namreč v »Krmi« pod Triglavom obširno, lepo planino, katero želi zakonito regulirati in zboljšati po danih nasvetih našega poslanca g. Pibra. Občinstvo je sledilo dve uri trajajočemu govoru z zanimanjem. Izrazila se je na predlog domačega župnika vsem gg. poslancem S. L. S., osobito načelniku gosp. dr. Šusteršiču in poslancu g. Pibru prisrčna zahvala in zaupanje.
-f Na položnicah za katoliški shod je Zadaj natančno zapisano, za kaj sc denar pošilja, ali za vstopnico, ali za dar, ali za prenočišče itd. Prosimo, naj se ti podatki natančno izpolnijo, da ne bo pomot.
+ Dr. Lenard in »Narod«. »Slovenski Narod« jc nedavno pisal, da jc krakovsko vseučilišče odklonilo neko dr. Lenardovo razpravo za rehabilitacijo docenta na vseučilišču v Krakovem. To je gola izmišljotina; dr. Lenard dotič-ne razprave, ki še sploh ni izšla, vseučilišču niti predložil ni in tega tudi storiti ni mogel ter ni v tej smeri napravil niti najmanjšega koraka. Zato tudi univerza njegove razprave odkloniti ni mogla. Da bo »Narodova« ne-voščljivost šc huje gorela, povemo to-lc: Nedavno jc prof. Zimmermann dr. Le-nardu na čast priredil banket, katerega so sc med drugimi udeležili: Z medicinske fakultete dvorni svetnik profesor ,Wiherkiewicz, z bogoslovne prof. Zimmermann in kanonik Cothovvski, z mo-droslovne prof. Storiski (deželni poslanec iz veleposestva), prof. Tadej Gra-bowski, predsednik narodno-demokra-tične stranke za vzhodno Galicijo (nc gimn. profesor Tadej Stanislav Grabow-ski, ki je znan kot, prijatelj »Slov. Naroda«), prof. Zdiechovvski, Koneczny, dr. Ca.ro, jezuita Pawelski (urednik »Pr-zeglq.da. Powsiechnego«) in Kuznovicz (velik organizator) in cela vrsta drugih učenjakov. Na. banketu so Stroriski, Chotkowski, Wicherkiewicz, Grabowski i. dr. v lepih govorih izrekli priznanje dr. Lenardu. Leposlovni list »Swiat« jc v zadnji številki prinesel dr. Lenardovo sliko in priznalcn spis o njem. Tudi več drugih listov jc žc prineslo njegovo sliko in menda sploh ni važnejšega poljskega lista, ki bi še ne bil pisal o njem s priznanjem. Navajamo le: »Czas«, konservativno plemiško glasilo v Krakovu, »Glos Narodu«, katoliško glasilo, Krakov, »Noviny«, demokr. lib., Krakov, »Slovo polskie«, narod.-dem., Lvov, »Gazeta Narodova«, aristokrt., Lvov; dalje »Kurjer Poznanski«, nar.-dem., Poznanj, »Dziennik Poznanski«, plemiško glasilo, Poznanj, »Slovo«, »Gazeta Warszawska«, »Kurjer Warsza\v-ski« itd. Dr. Lenard jc dobro znan z odličnimi družinami, kakor so: knezi Czartoryjski, Sapieha, Lubomirski, grofi Potočki, Choloniewski, Ostrovski, Lu-binski, Zoltowski, Krasinski, Zamojski itd. itd. Poljaki pač sodijo samostojno in se ne ozirajo na bolečine slovenskih liberalcev, ki bi radi veljali za največje Slovane.
+ Ali še ne bo konec škandalov?
Četrt ure pred odhodom spodnjc-koro-škega jutranjega vlaka jc došla v soboto, dne 12. t. m., mlada ženska-pot-nica k blagajni na celovškem glavnem kolodvoru. Okence — nezastrto, blagajničarke — nikjer! Po preteku približno petih minut se pojavi. Potnica: »V Sinčovas!« — Bla-gajničarka: »i ferste niks!« — Potnica (zelo razločno): »V Sinčovas!« Blagaj-ničarka: »i bajs dise štacijon nit!« —• Potnica: »Sinčavas.« Blagajničarka (jo prezroč prihodnjim potnikom): »Wo-hin?« Izdala jc tri listke drugim, ubogo Slovenko pa pustila čakati in stati, dokler ji ni usmiljen očividec priskočil na pomoč ter potolmačil namembno postajo. — To jopo d oba skoro dnevnih prizorov v zadnjem času natem ko lo dvoru, kjer jedo kruh, h kateremu so tudi Slovenci dober del prispevali. Poslanci, izposluj-te nam vendar drobtinico tozadevne pravice!
+ Narodno - katoliški abiturienti.
Letos je izšlo iz slovenskih srednjih šol nad 120 katoliško-narodnih abiturien-tov, ki bodo priredili svoj vsakoletni sestanek v dneh 2. in 3. avgusta v Logatcu.
H-: Visoki gost v Ljubljani. Načcl-nica naroclno-naprednc stranke gdčna K. Theimer je svojo rezidenco prenesla v hotel k »Slonu«. V »Narodu« poziv-ljc vso narodnonapredno javnost, naj sc pride prepričat o njenem zdravem razumu. Očitno poživlja tudi princa llohenlohe, istrskega deželnega glavarja Rizzijn (katerega še ni odstavila) in nekega cerkvenega kneza, katerega ime šc ni znano, da javno pričuje o njenem zdravem razumu. Dr. šusteršiču jc določila datum, kdaj mora odložiti svoje mandate. Iz taktičnih razlogov nam tega datuma še ni naznanila, ampak ga je odkrila samo župnikom narodnonapmluc stranke. V »Narodu«
z dne 15. julija t. 1. zmagoslavno naznanja: »Izpolnjen datum — In deželnega glavarja kranjskega dr. I. Šusler-šiča ne bo več.« Imamo torej resno računati z vakanco v deželnem dvorcu v najkrajšem času. Ta kritični položaj je povzročil, da so se sestali zaupniki na-rodnonaprdne stranke k resnemu posvetu, kako vplivati na razvoj tc kabinet ne krize. Mesto dež. glavarice je že oddano gdčni Kamili Theimer, ki bo glavarske posle samostojno vodila. Zato je pa narodnonapredna stranka dolžna, da iz svoje srede dobi še moža, ki bo formalno imenovan za glavarja. Socialno stališče njegovo bo isto, kakor ga imajo »princi« soprogi. Iz novejše politične zgodovine imajo žc vzorce za to na Angleškem in Nizozemskem (kraljica Viktorija in Vilhelmina s svojima soprogoma.) Ker mora biti kompe-tent za to mesto biti neoženjen, jc bila izbira nekoliko omejena. Slednjič se jc imenovalo ime deželnega odbornika dr. Frana Novaka, ki ima vse potrebne kvalifikacije in je kot deželni odbornik dež. glavarju najbližji. Čujemo, da sc je včeraj Kamila Theimerjeva dve uri posvetovala z dr. Tavčarjem.
—	Umeščeni so bili gg.: Anton Golf, župnik v Strugah, na župnijo Srednjo vas v Bohinju; Nikolaj Stazinski, župnik na Črnučah, na. župnijo Smlednik; Anton Tomelj, kaplan-v Št. Vidu nacl Ljubljano, na župnijo Črnuče; Andrej Orehck, kaplan v Dobrepoljah, na župnijo Struge, Josip Juvanec, župnik v Borovnici, na župnijo Cerknica; Valentin Kajdiž, kaplan v Mengšu, na župnijo Borovnica.
—	Podeljene so župnije: Šent Go-tard g. Valentinu Sitarju, kaplanu v Kranju; Ovsiše g. Josipu Ocepku, župniku v Dobovcu, Vrh (Sveti Trije kralji) g. Janezu Miklavčiču, župnemu upravitelju istotam.
—	Konštantinova slavnost v Šmart-nem pri Litiji dne 20. julija 1913. V soboto na predvečer: Slovesno zvonjenje, razsvetljava cerkve in hiš, mirozov in po gričih kresovi. V nedeljo dopoldne: Ob 10. uri slovesna instrumentalna sv. maša s cerkvenim govorom. V nedeljo popoldne: Ob pol 12. uri po kratkem nagovoru v cerkvi procesija s presv. Rešnjim Telesom. Po končani cerkveni slovesnosti se vrši na vrtu pri Društvenem Domu izvencerkvena proslava spominskega leta po sledečem redu: 1, H. J, Schneider: Slavnostna koračnica. Godba. 2. Dr. M. Opeka: Ob zatonu 16. stoletja. Deklamacija. 3, Gregor-čič-Nedved: Gospodov dan. Mešani zbor. 4. Slavnostni govor g. komercijalnega svetnika in poslanca Fr. Povšeta. 5. J. Runja-nin: Liepa naša domovina. Godba. Odmor. 6. Gregorčič-Aljaž: Ujetega ptiča tožba. Mešani zbor. 7. Dr. A. Medved: Piju X, Deklamacija. 8. Praprotnik-Ferjančič: Na vrtu. Ženski zbor. 9. Silvin Sardenko: Dar nedolžnih src sv. očetu Piju X. 10. J. Strauss: Porpourri iz operete Cigan baron. Odmor. 11. Silvin Sardenko: Sv, Cirilu in Metodu. Deklamacija. 12. I. Chrousa: Koračnica. Tamburanje. 13. Dr. Fr. Kimovec: Junaške Blejke. Prizor iz istoimenske igre, 14.1, pl. Zaje: Zbor vojakov iz opere »Zrinj-ski«. Godba. 15. Silvin Sardenko: Katakombe. Deklamacija. 16. Narodna: Škrjan-ček. Ženski zbor. Odmor, 17, K. Zeller: Ne huduj se. Pesem iz operete »Plezavec«. Godba. 18. Gregorčič-Aljaž: Zvezda. Moški zbor. 19, J. Bekš: Naš prapor. Deklamacija. 20. Govor J. Galeta, člana telovadnega odseka Prežganje. 21. Nastop telovadcev v prostih vajah in orodni telovadbi. Vmes igra godba. 22. Vilhar: Domovini. Mešani zbor. 23. K. Zeller: Rigo. Koračnica. Pri popoldanski prireditvi se bedo prodajale srečke za srečolov. Dobitki se delijo pri zadnjem in predzanjem odmoru. Poskrbljeno bo tudi za potrebno okrepčilo. Pri vsej slavnosti sodeluje godba izobraževalnega društva iz Višnje gore, Petje proizvajajo domači pevci. Vstopnina k prireditvi na vrt 40 vinarjev.
—	Kamnik za obmejne Slovence. Dne 13. julija smo sc spominjali še posebno trpečih sobratov, ki se na mejah bore z narodnimi nasprotniki. Zbralo se jc polno domačega občinstva in gostov iz Ljubljane na vrtu pri Krištofu. Za zabavo jc skrbel pevski zbor in salonski orkester, ki sta ba žela pohvalo. Gosp. profesor Ivan Ma-zovec nam jc v krepkih, domačih besedah orisal cilje in potrebo Slovenske Straže«. Članice damskega odseka so prodajale šopke in srečke v korist obmejnim Slovencem. Veselica jc donesla Slovenski Straži precejšen dohodek. Marljivo so sc pripravljali na lo prireditev naš pevski zbor in orkester pod vodstvom g. Heybala.
—	Kamnik. Odbor podružnice »SI. Straže« v Kamniku izreka vrlemu salonskemu orkestru in pevskemu zboru društva Kamnik, zlasti njega načelniku gospodu J. IIeybalu, kateri jc oba zbora pri veselici »Slovenske Straže« tako spretno vodil, prav iskreno zahvalo. — V Kamniku, dur \ julija 1913.
Anton Stergur, t. č. predsednik, Fr. Jerič, t. č. tajnik.
—	Razpisane učiteljske službe. Na
šestrazredni ljudski šoli z osmimi vzporednicami na Viču se razpisuje novoustanovljene mesto posebnega veroučitelja s stalnimi prejemki (člen II. zakona z dne 14. maja 1898, št. 25 dež. zak.) in z določilom v stalno nameščenje, da bo moral veroučitelj učiti veronauk na imenovani ljudski šoli do 24 ur na teden. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 15. avgusta 1913, V kranjski javni ljudskošolski službi še nc stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
—	C. kr. gimnazija v Kranju. Iz Kranja se nam piše: Nekaj let že z nekim strahom pričakujemo meščani konca šolskega leta. Meščani smo navezani na našo gimnazijo kot na krušno mater. Naj pade ta zavod in mnogo naših družin je močno oškodovanih. In to punčico svojega očesa smo z ogromnimi žrtvami postavili v plemenito svrho, da se izobrazijo naši bistri mladeniči. Pa pride na našo gimnazijo profesor, ki je menda prepričan, da takega matematika še ni videla Avstrija. Počasi in s svetim strahom izgovorimo to častito ime, ki se glasi profesor Š i m e n Dolar. Gosp. urednik! Niti predstaviti si ne morete, kako je bilo razburjenje med našo ukaželjno mladino. Program naj govori! V osmem razredu sta pri njem dve popolni dvojki, jako čudno izpričevalo za profesorja samega, ki je »vlekel« do osme šole dijake in jih šele v osmi »telebil« v prepad. Sila žalostni so uspehi pri njem za 7. in 6. razred, kjer so padali dijaki kot snopje. Iz nekega drugega razreda gre kar 15 dijakov proč. Ali mora tako biti? Ali je lo v interesu gimnazije?!
—	Strela. Dne 16. t. m. je udarila strela v kozolec posestnika Jan. Božja, vulgo Jesiha na Malem Lipoglavu št. i okrog pol 2. ure popoldne. Domačini nifK) mogli pogasiti ognja, ampak so branili samo bližnje objekte. Nato je prihitela požarna bramba iz Šmarja in je pogasila ogenj. Prizadeti ima nad 2000 kron škode, a žal da je bil zavarovan samo za 300 kron.
—	Častno svetinjo za 251etno službovanje v gasilstvu je podelil kranjski deželni predsednik ognjegascem: Iva-nu Benčina, Ivanu Kraje, Andreju Se-žon, Ivanu Stric, Tomažu Strle, Ivanu Štritof in Antonu Truden v Starem Trgu pri Ložu.
—	Umrl jc na, Ježici posestnik Valentin Erjavec, star 60 let.
—	Na progi Ljubljana—Celje vozita ob lepem vremenu v nedeljo, dne 20. t. m., dva avtomobila iz Ljubljane, in sicer izpred Figovca ob pol 7. uri zjutraj. Za izletnike jc ta dan ugodna prilika, da. pobite v kraje, ki so jim dosedaj večinoma še neznani — o katerih se bodo pa prepričali, da so res lepi ter da nudijo izletnikom vsestranski užitek. Nedeljske vožnje so predvsem za izletnike, medtem ko se med tednom vozijo poleg izletnikov pridno tudi domačini, ker znajo ceniti veliko vrednost auto-vožnjc glede nizkih cen in hitre vožnje. Glede tujskega prometa omenimo že danes, da izide v kratkem zemljevid, ki bo kazal iz posameznih avtomobilskih postajališč izlete v lepo okolico.
—	Strela je zadela včeraj ob 2. uri popoldne pri zgradbi deželne elektrarne v Žirovnici delavca, ki je na odru pri koncu rova žeblje zabijal. Strela ga je zadela na glavi, je šla po prsih in po desni roki v sekiro in od tam od-skočila v zemljo. Mož jc padel nezavesten 2 m globoko, a se vzlic vsemu ni nevarno poškodoval. Če ne bi stal na suhem lesenem odru, izoliran od zemlje, bi ga strela gotovo ubila. Tako mu jc pa zbila le dve luknji v klobuk in mu ožgala srajco in nekaj kože na prsih in roki.
—	Pasja steklina. V Sežani je stekel pes ugriznil šest domačih otrok, dočim sc je lotil v Dutovljah otroka neke rodovine iz Trsta, ki se nahaja tu na letovišču. Žan-darmerija išče steklo žival. Ugrizenc otroke so poslali v Pasteurjcv zavod na Dunaj.
—	Brzojavni promet z Rumunsko in Bulgarijo. V prometu z Rumunsko zasebne brzojavke v dogovorjenem in šifrovanem jeziku do nadaljne odredbe niso dopuščene. Brzojavke z Rumunijo in Bulgarijo so podvržene velikim zakasnitvam ter se do nadaljne odredbe sprejemajo lc na odgovornost odpošiljateljev.
šlajerske novice.
š Gradec poplavljen. Strašno neurje je obiskalo včeraj mesto Gradec. Dne j6. t. m. ob 2. uri popoldne je pričelo strašno treskati, padati toča, vlila se je grozna ploha. Potoka Schockcl in Lconhardbach sta se v reki izpre-menila, z zahodnih graških gričev je vdrla voda na ravnino in poplavila Mariatrosl, Andritz, Ragnitz, Stifting-tal, SI. Lconhard, \Vultendorf in nato
samo v tistem mestnem delu, kjer stoji cerkev Srca Jezusovega do Dietrich-steinovega trga. in do Munzgrabna. Voda jc poplavila ceste in vdrla v trgovine ter v pritlična stanovanja. Iz ogroženih stanovanj so vojaki in og-njegasci nosili ljudi vun. Celo na strehe so bežali prestrašeni Gračani in Gračanke. Voda je tlak strašno poškodovala. Cerkev Srca Jezusovega je obdajala še sinoči ob 8. uri zvečer voda, ki je stala do najvišje stopnice visoko. Velikanska spodnja cerkev je vsa pod vodo. V Sparbersbachgassc in v Nibe-lungengasse je stala voda 1 meter vi« soko. Govori se, da je veliko ljudi utonilo; prvega utopljenca so našli ob 9. uri zvečer, 681etnega mestnega delavca Gašparja Ilzingcrja; ob 10. uri zvečer pa drugega, 601etnega tipografa Alck-sa nd ra Wicdenhoferj a.
š Občinske volitve v Št. Lovrencu nad Mariborom. Upravno sodišče jo ugodilo pritožbi Slovencev proti volilnim mahinacijam za občinske volitve v Št. Lovrencu nad Mariborom.
š Novi Orel na štajerskem. Pri Sv. Bolfenku blizu Središča se je preteklo nedeljo ustanovil nov telovadni odsek Orla. Udeležba je bila lepa. K Orlu jc pristopilo večje število odličnih mož in mladeničev. Kraj je bil nekdaj trdna domena liberalcev. Src diščani so imeli glavno komando v občinah tc lepo župnije. Možje lastne volje so se po dolgoletnih bojih otresli liberalne vlade, odvzeli občino liberalcem in sedaj sc naša stvar v tej žup-/ niji na jezo liberalcev krasno razvija,
š Celjske novice. Gospa Gologranc, soproga stavbnega podjetnika Ferdinanda Gologranc, o kateri se je pomotoma poročalo, da jc umrla, je srečno prestala težko operacijo in je sedaj že okrevala. Blagi gospej daj Bog zdravja še mnogo let. — V Medlogu jc umrl posestnik Janez Gračncr, v Pohelah pa posestnica Marija Špes. N. v m. p.! — V Savinjo je skočil in utonil 721etni delavec Mihael Ulaga. Kaj je napotilo reveža, da je iskal sam smrti v sedaj precej hladni Savinji, se ne ve.
š Zrelostni izpit na mariborski gimnaziji. Maribor, dne 15. julija 1913. VIII. B razred je maturiral od 11. do 15. julija, izvzemši nedeljo. Z dobrim uspehom so dovršili izpit sledeči osmo-šolci: Herman pl. Van Aken, Beno Artner (z odliko), Martin Aušič (z odliko), Josip Florijančič, Karel From-meyer (z odliko), Ivan Glaser (z odliko), Peter Golcž, Alojzij Ileu, Adoll Hofmann (z odliko), Werner Hof-mann ,Franc Jercbič, Oskar Kaufmann, Rob. Liebisch, Val. Maierliofer (z odliko), Karel Marčinko, Franc Molan, Vincencij Muncla, Alojzij Pirš, Franc Rakun, Ivan Ranžigoj, Aleksander Rischner, Franc Robič (z odliko), Edv. Schindler, Franz Tovornik, Franc Uz-lep (z odliko), Franc Volavšck, Ernest Wressnig, Franc Zmazek, Feliks Živko, Vseh matur, je bilo 61, najvišje število, odkar obstoji mariborska gimnazija. Vseh odlikašev jc 17; ako se še orne-ni, da sta bila samo dva učenca re-probirana na. pol leta, potem se mora uspeh letošnje mature imenovati prav odličen.
š Telefonska zveza Celje, Št. Jur—« Grobelno — Šmarje — Rogatec se bo
torej vendar vpeljala. Erar zahteva za 30 odstotkov prispevek od interesen« tov.
š Na mariborskem moškem učite« ljišču so se vršili v času od 6. do 12. julija zrelostni izpiti. 5 gojencev je na« pravilo izpit, z odliko, 28 jc dobilo zre« lostno izpričevalo, 6 poimvlja izkušnjo čez dva meseca, dva sta reprobirana za eno leto.
šUmrla je v Mariboru Karolina pL Nemethy, vdova po nedavno umrlem feldmaršallajtnantu Nemcthyju.
Š Duhovniška vest. Po odpovedi 6. g. Močnika se je podelila fara sv. Roka ob Šotli č. g. Ivanu Ivane, dosedaj župniku na Radvanju nad Mufo, kamor pojde za provizorja č. g. Miloš Kristo* fič, kaplan ribniški na Pohorju.
š Skoraj neverjetna zloba. »Mar« burgcrra« poroča, da je nek 91etni šolski deček Ivan Gojčič hotel v šoli pri Šmarjeti na Dravskem polju zastrupiti učiteljico Pavlo AuguštinčiS na ta način, da je v mleko, katero ji jo donašal, dne 9. julija vcedil nekaj volčjega mleka, priznanega strupa. Deček se je hotel baje nad učiteljico maščevati, ker je bil večkrat kaznovan. Zdravnik dr. Riziensky iz Rač je šc prihitel pravočasno in je učiteljico Auguštinčič šc rešil gotove smrti.
š Podaljšana predkoncesija. Zeles!« niško ministrstvo je zdravniku dr. Fr. Kamnikerju v družbi z deželnim poslancem in županom Osvaldom Kodo-ličem pl. Nemvcinsberg ter deželnemu poslancu in okrajnemu načelniku (vsi v Radgoni) dalo dovoljenje za tehnična predelela za nonnulnotirno lokalno že-
leznico od postaje Radgona južne železnice, čez ČreSnjevce, Godemarce, Pačunjc in Podvince do postaje Ptuj j. ž. kakor tudi za odcepitev variante pri Negovi, čez Trotkovo, Sv. Trojico v Slovenskih goricah in dalje, podaljšalo zu dobo enega leta.
š Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje iz Brežic priredi Krščansko-socialna zveza dne 28. julija t. 1. Vozni red in cene so sledeče: Odhod ob 7. uri 30 minut, Brežice (Cena III. razred 7 K 40 vin., II. razred 11 K 30 vin.); ob 7. uri 43 min., Videm (III. r. 7 K 20 v., II. r. 11 K); ob 7. uri 51 min., Rajhenburg (III. r. 7 K 10 v., II. r. 10 K 80 v.); ob 8. uri 9 min., Sevnica (III. r. 6 K 80 v., II. r. 10 K 40 v.); ob 8. uri 26 min., Loka (III. r. 6 K 60 v., II. r. 10 K 20 v.); ob 8. uri 33 min., Radeče (III. r. 6 K 50 v., II. r. 10 K); ob 10. uri 7 min. dohod v Ljubljano; ob 10. uri 20 min. odhod iz Ljubljane; ob 11. uri 47 min. dohod na Otoče. — Nazaj se vrnemo dne 29. julija zvečer. Vlak gre nazaj iz postaje Lesce, tako da bodo romarji šli lahko na Bled in potem v Lescah vstopili na vlak. Vlak vozi nazaj po tem-le voznem redu: Iz Lesc ob 4. uri 5 minut, iz Otoč ob 4. uri 19 min., v Ljubljano pride ob 5. uri 22 min., iz Ljubljane gre ob 5. uri 38 min., v Zidani most pride ob 6. uri 53 min., v Brežice pride ob 8. uri 15 min. — Takih kart, s katerimi bi se lahko v Ljubljani izstopilo, nam železnica, žal, ni dovolila. Za otroke nad štiri leta je treba plačati kakor za odrasle, Polovičnih kart za otroke ni dobiti. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudi na to romanje blagohotno opozorijo. Naj bodo tudi tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se pošiljajo samo proti gotovemu predplačilu. Karte je treba naročiti najpozneje do 21. julija, ker nam drugače ni mogoče naročiti potrebnih vozov. Karte se naročijo in denar naj se pošlje edinole na naslov: Fran Špindler, kaplan, Brežice. Na vlaku ne bo nikdo več dobil karte, zato »e naj iste pravočasno oskrbijo.
š Prireditve prihodnjo nedeljo. Mariborska podružnica Slovenske Straže« pri Sv. Magdaleni ima prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m., zopet svoje običajno mesečno zborovanje. Govori g. Pušenjak. — Kat. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru napravi izlet v Radvanje h g. Kranjcu. — Dekliški shod se vrši v Središču. — V Št. Juriju ob juž. železnici bo popoldne v Novi vasi pri Čretniku zborovanje »Slovenske Straže«. Govornik iz Ljubljane. — Poslanec dr. Jankovič ima po ranem cerkvenem opravilu shod v Kostrivnici v gostilni g. Janeza Prah, po domače Lindič. — Dr. K. Verstovšek zboruje pri Sv. Frančišku Ksaveriju pri cerkvi po rani božji službi. — Pri Sv. Trojici v Halozah se ustanovi po večernicah dekliška zveza.
š Otvoritev in blagoslovitev žrebet-njaka na Cvenu pri Ljutomeru se je preteklo nedeljo sijajno obnesla. Udeležba je bila velikanska. Toliko ljudstva ni bilo že dolgo zbranega na Murskem polju. Ob 10. uri dopoldne je sprejela četa narodnih jahačev — bre-guše, srajca iz domačega platna, črn oprsnik in črn klobuk — pod poveljstvom kontrolorja g. Drofenika na kolodvoru različne odlične goste. Blizu 100 opletenih vozičkov jc čakalo, da popelje goste na Cven. Opazili smo sledeče goste: ces. namestnika Claryja, sekcijskcga šefa poljedelskega ministrstva dr. Kollerja, predsednika Ko-njerejske družbe barona Rosmanita ter večje število visokih državnih uradnikov in štabnih častnikov. Dolgi sprevod jahačev, voznikov in ogromna množica ljudstva sc je ustavila na dirkališču. Začelo se je dirkanje. Pri vožnji je dobil prvo darilo naš vrli Slavič s Cvcna, pri jahalni galopni tekmi pa istotako dobroznani Filipič iz Stareva-si. Po dirki smo sc podali pred žrebet-njak, kjer jc Zveza prostovoljnih gasilnih društev in ogromna množica ljudstva pričakovala došle goste. Podpredsednik g. Korošak je pozdravil ces. namestnika, trobentači pa so zatrobili »generalmarš«. Dekan in duhovni svetnik gospod Martin .lurkovič jc nato daroval na prostem sveto mašo. Po sv. maši se jc vršila blagoslovitev lepe stavbe. Po blagoslovitvi je spregovoril baron Rosmanit in je opisal važen namen nove osnove za štajersko konjerejo. Sekcijski šef poljedelskega ministrstva je opravičil poljedelskega ministra, kateri jc nameraval sam osebno sc udeležiti te velepomembne gospodarske slavnosti. Načelnik okrajnega zastopa g. Rajh jc nato odkril mra-mornalo spominsko ploščo. V njo so udolbcnc v črkah zasluge barona Rosmanita in Joško Rajha. Ko smo si še natančno ogledali stavbo, pašnike in žre beta — 40 po številu — smo se zbrali zopet pred Žrebetnjakom, kjer jc spregovoril šc ces. namestnik grof Cla-ry konjerejcem vsnodbudne besede.
Jahači so spremljali nato visoke goste, v gostilno g. Rajha, kjer se je vršil banket. Tukaj se je glasila lepa slovenska pesem v pozno noč.
š Velika nesreča na Dravi. Dne 10. julija zjutraj so imeli pijonirji razstrelbnc vaje. Nabasali so z dinamitom med drugim tudi nek velik tram (pilot), ki so ga zabili v dravsko strugo, da bi pod vodo eksplodiral. Ker pa se vsled nekega pogreška smodnik ni hotel užgati, so vojaki v dveh čolnih dobili povelje, tram zopet izdreti iz Drave. Pri tem delu pa se je smodnik nenadoma sprožil; 10 vojakov je padlo v vodo, petero so jih rešili, drugih pet navzlic napornemu delu niso mogli najti. Smrt v valovih so našli; desetnik Wohl-emuth, poddesetnik Jud in pijonirji Klaps, teininger in Pessel. Doslej so našli šele enega mrtveca, in sicer pri Šv. Marku niže Ptuja, kjer ga je voda vrgla na suho.
š Duhovniške vesti. G. Janez Ivane, župnik v št. Jerneju v Radvanju, je imenovan za žunpika v št. Roku ob Sotlu. — Za stolnega kapelnika v Mariboru jc imenovan g. J. Trafenik.
š Požar. V ponedeljek, dne 14. t. m. je začela goreti hiša mizarja Osvalda v ptujski okolici. Požar je hišo in gospodarsko poslopje popolnoma uničil. Tudi vsa krma in druge gospodarske reči so izgubljene. Škoda je velika. Zavarovalnina znaša samo 1200 K.
Pismo iz Pariza.
Sadovi razkristjanjene šole.
Pod vplivom javnega mnenja, ki se s strahom vprašuje, kako zastaviti pot razpadanju, poginu francoskega naroda, jc francoska vlada v poseoni komisiji zbrala večje število najboljših francoskih mož in jim poverila nalogo, da reši strašno vprašanje o obrazlju-devanju Francije. Toda ob istem času se pa v zbornici pod vplivom judovsko-prostozidarsko - protestantovske koalicije kujejo postave, ki bijejo v obraz vsaki svobodi in gredo za tem, da se »obvarujejo laiške šole«, to jc da sc katoliški pouk še bolj omeji. In vendar je glavni vzrok ljudskega propadanja na Francoskem ravno razkristjanjena šola, ki ubija v ljudeh večne ideale in jim obuja osebno samoljubje, ki sta mu nesebično požrtvovanjc in pogum v težavah neznana. To sc ne kaže samo na starših, marveč žc tudi na šolski mladini sami, med katero se silno množe samoumori. V zadnjih 30 letih jc število samomorilcev med šolsko mladino naraslo za 319. Sicer pa gre učiteljstvo mladini v tem oziru z zgledom naprej. V dokaz samo nekaj najnovejših slučajev.
Iz Bethune (dep. Pass-de-Callais) se poroča: »Učitelj v Gouy-en-Cohelle, 451etni Kurty, se je včeraj zjutraj, ker ni mogel več prenašati groznega glavobola, obesil na vratih šolske sobe.« Niti toliko obzirnosti torej ni imel do mladine, da bi ji prihranil grozen in obenem demoralizujoč pogled na obešen-ca — lastnega učitelja samomorilca. Ko nam je znan ta slučaj, sc ne bomo preveč čudili naslednjim: Iz Clamarta (dep. Seine) se poroča:- »91etni deček Raymund se jc radi neozdravljive bolezni obesil.« Iz Bar-le-Tuc (dep. Mcu-se): »131etni Gochei se jc končal na ta način, da jc skočil v kanal in utonil. Vzrok samoutnoru neznan.« Iz Toulo-na: »201etni dijak na liceju Ansaldy iz Pariza, ki je bil radi težke očesne bolezni žc izgubil eno oko, na drugemu pa prestal bolestno operacijo, za katero je ostal neprestano močan glavobol, — se je v svoji spalnici ustrelil v srce in bil takoj mrtev.« Iz Eaubervilliers (dep. Sein): »Gosp. Roulin je sinoči, ko sc je iz urada vrnil domov, našel svojega 1 Hotnega sina Georga zadušenega. Prerano zreli deček se jc iz obupa, ker ga izvoljena deklica ni marala, zastrupil s svetilnim plinom.«
Čemu živeti v težavah in nesreči, čemu prenašati muke — telesne, ali srčne — če sc s smrtjo vsemu lahko napravi konec, če po smrti ni ničesar več — ne kazni nc plačila, sploh ničesar — kakor uči mladino laiška brezbožna šola? Pri tem treba pomisliti tudi to, da je mladina mnogo bolj v oblasti slepih nagonov, nego odrastel človek in se ravna navadno le po tem, kakor ji narekuje upanje na plačilo ali pa strah prod kaznijo. Ako se ji tedaj vzame vero v nebesa in pekel, se ji iz-podkoplje moralna tla in kakor lahak čoln brez jadra in krmila bo postala plen življenjskih valov — na ta ali drugi način.
V Atheneju Saint-Germain v Parizu so je tekom letošnje zime vprizorila prekrasna socialna drama Pavla Ja-not — »Kristijanka«. Glavni junak je mlad lieejec, ki ga starši vzemo iz katoliškega šolskega zavoda in ga dajo na licej, ki jo v rokah svobodomisel-cev, zato, da bi mu zagotovili sijajno bodočnost, to jc naklonjenost morodaj- I
nih krogov. Pod pogubnim vplivom svobodomiselne vzgoje postane fant bolestno nevrasteničen in o prvih moralnih in družinskih težavah — vzame revolver in se ustreli. Ob koncu pretresljive drame je zaklicala Janoto-va žena., ki jc pri predstavi sodelovala: »Imejte usmiljenje z materami!«
Ta klic naj bi vzbudil vse dobre ljudi na Francoskem, da bi zastavili nadaljno pot sedanjim mogotcem, ki po eni strani razpisujejo nagrade za matere, na drugi strani pa. izročajo mladino šoli, ki jo takorekoč za roko vodi v moralno pogubo in smrt.
Zadnje vesli.
AVSTRIJA INTERVENIRALA ZA BULGARIJO PRI RUSIJI.
Pariz, 17. julija. »Figaro« poroča iz Peterburga, da je avstro-ogrski poslanik storil pri ruski vladi nujen korak, naj bi se na Balkanu sovražnosti čimpreje ustavile, ker bi Avstrija uničenja Bulgarije ne mogla mirno gledati.
RUMUNI IN SRBI KORAKAJO PROTI SOFIJI.
Belgrad, 17. julija. Srbski oddelki, ki korakajo proti Kiistendilu, so zasedli važno postojanko Juti Kamik, ki leži nasproti desnemu bulgarskemu krilu pri Kiistendilu. Sovražnik je imel velikanske izgube in se v velikem neredu umaknil.
Pariz, 17. julija. Rumuni so zasedli kraj Mezo, 10 ur od Soiije. Bulgarska vlada nadaljuje utrjevanje glavnega mesta. Bulgari koncentrujejo velike mase v sofijskem kotlu.
Peterburg, 17. julija. Od danes dalje je brzojavna zveza z Bulgarijo prekinjena.
Soiija, 17. julija. Rumunska konjeniška kolona je pri Črvenbregu prekinila železniško zvezo med Soiijo in Varno. S tem je prekinjena edina aprovizacijska proga z inozemstvom, ki je Bulgariji še ostala. Sploh je zdaj cela Bulgarija od inozemstva odrezana, ker so Rumuni tudi Varno zasedli. Te vesti so v Sofiji med prebivalstvom strahovito vplivale.
Sofija, 17. julija. Bulgarija je že šest tednov brez poštnega prometa. Bulgarska vlada vnovič dementuje grška poročila o masakrih. Rumunska armada prodira dalje.
Dunaj, 17. julija. 15. t. m. je ka-valerija prišla z Bulgari žc v stik. Vse desno donavsko obrežje sc nahaja v rokah iumunske armade.
BULGARIJA SE JE NASPROTI RUMU-NIJI VDALA ?
Dunaj, 17, julija. : Neue Freie Presse« poroča: Bulgarija se je Rumuniji brezpogojno vdala. Car Ferdinand se je sam obrnil do kralja Karola. Po padcu Daneva se bo bulgarska politika z ozirom na Rumuni jo popolnoma izpremenila. (Vesti >Neue Fr, Presse« so malo zanesljive,)
ITALIJA ZA MIR.
Rim, 17. julija. Italijanska vlada je storila v Bukareštu, Belgradu, Atenah in Sofiji korake o tem zmislu, da bi bil časten mir v interesu vseh. Italija je Bulgarijo zagotovila, da Rumunija, ako se ustavijo sovražnosti med vsemi, ne bo zahtevala več kot črto Tutrukaja—Balčik. (Iz tega se jasno vidi, da je Rumunija v prvi vrsti za pametno poravnavo med Bulgarijo in Srbijo ter Grčijo.)
KRIZA V BULGARIJI.
Soiija, 17. ujlija. Za ministrskega predsednika se imenuje najbrže Malinov.
RUSKO POSREDOVANJE.
London, 17. julija. »Times« poročajo: Rusija je Srbiji in Grčiji naznanila, da ne bi mogla več vršiti posredovalne vloge, ako bi Srbija in Grčija svojih zahtev ne-.koliko ne znižali, ampak bi v tem slučaju morala celo zadevo prepustiti vsem velesilam.
Pariz, 17. julija. Rusija baje ne misli več na b alkansko konferenco v Peter-burgu, ampak se bavi z mislijo, predlagati za sedež konference Berolin.
OPOMIN TURČIJI.
Carigrad, 17. julija. Francoski poslanik je danes po naročilu svoje vlade Porto energično svaril, naj respektujc od londonske reunije določeno črto Enos—Mi-dia in naj zato svojo armado pokliče nazaj.
NEČUVENA BULGARSKA ZVERIN-STVA.
Solun, 17. julija. (Oficielno.) V De-mirhissarju so Bulgari grškemu nadškofu in trem duhovnikom izkopali oči in odrezali roke, 100 notablov poklali, žene onečastili in vse oplenili.
London, 17. julija. Kralj Konstantin je poslal Daily Telegraphu depešo, v kateri dolži Bulgarijo najgrših zverinstev in zahteva mednarodne preiskave. Avstrijski in laški konzul v Solunu, ki sta dogodke v Scresu na lastno inicijativo preiskala, sta kralju izjavila, da to, kar sta videla, prekaša vsa poročila.
GROF BERCHTOLD.
Dunaj, 17. julija. Zopetna konferenca grofa Berchtolda pri cesarju je trajala eno uro. Vesti o demisiji Berchtolda so prazne govorice.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 17. julija. Grof Tisza, .je cesarju predložil imenovanje grofa Teodorja Pejačeviča za ministra za Hrvatsko.
KOLERA.
Zagreb, 17. julija. V Mitrovici jaV* ljoni slučaj kolere je spoznan kot prava aziatska kolera, zanešena iz Bel-grada. Drugi slučaji niso javljeni.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
London, 17. julija. Nemški konzulat * Nankingu je baje od revolucijonarjev obkoljen, V Šangaju vlada mir. Pač pa je v Pekingu vse zelo razburjeno,
Peking, 17. julija. Južne province so se proglasile za neodvisne od Pekinga, Baje je to storila tudi Mandžurija.
VOJAŠKA REFORMA V FRANCIJI.
Pariz, 17. julija. Senat je včeraj sprejel triletno vojaško službo, začenši z 20, letom starosti.
SCHNEIDER.
Dunaj, 17. julija. Zdravstveno stanje nižjeavstrijskega deželnega odbornika Schneiderja sc je poslabšalo.
Razne stvari.
Taščo ubila. V Budimcih v Bačkl jc kmetica Ana Plavšič odgnala od hit še že dve ženi svojega sina in ga pregovorila, da sc je ločil. Sedaj mu je sama izbrala za ženo neko daljno sorod-nico Savko, ki se je bila tudi ločila od svojega moža. Toda tudi s to sc ni razumela, ker se ji je zdelo, da jo njen stari — Anin mož — prerad vidi. Takoj jo je začela preganjati in poditi od hiše, pri čemer ji jc pomagal tudi mož. Dne 2. t. m. sta ženski okopavali zelje in stara je med delom grozila mladi, da jo bo dala z orožniki iztirati od hiše. Končno jo jc napadi^ z motiko, toda mlada je bila močnejša in jc staro z motiko ubila, nato se pa sama javila orožnikom.
Srbski narodni fondi v Bosni ln Hercegovini so znašali koncem leta 1912: Glavni šolski fond 428.214 K 49 vin.; pokojninski fond za duhovnike 151.571 K 9 vin.; pokojninski fond za učitelje in avtonomne uradnike 153 tisoč 312 K 71 vin.; fond za srbsko sirotišnico 28.175 K 29 vin. in fond za internat za srednješolce 214.633 K 37 v., skupaj 975.906 Iv 95 vin.
Nesreča pri streljanju na vojni ladji »Tegetthoff«. Dne 11. in 12. t. m. so preizkušali na vojni ladji »Tegetthoff« nove topove. En strel pa ni bil pravilno izprožen, vsled česar se je ladja tako stresla, da se je precej poškodovala in jo bodo morali dva do trj tedne popravljati.
Morilko dunajska porota oprostila. Dunajski porotniki so oprostili Ano Czeimi, ki je poizkušala s plinom zastrupiti sebe in svoje nezakonsko dete*
Bančni ravnatelj goljuf. Zaprli so bivšega ravnatelja nemške alpske ljudske banke barona Morica Kuhna pl. Kuhnenfeld, ker je goljufal pri banki, ki jc bila prisiljena, da jc likvidirala.
Kako je milijarder Morgan uprav* ljal svoje premoženje. Na ne\vyorški borzi povzroča veliko pozornost, ker rajni Morgan ni imel svojega premoženja naloženega v jeklenem trustu, marveč je imel eno samo akcijo jeklenega trusta, ostalo premoženje pa v vazalnih tvrdkah in v malih podjetjih.
.Povodnji na Ogrskem. Povodenj je zelo poškodovala državne soline v. Maroe-Ujvaryju. Reka Maroš je namreč soline poplavila. Erar je za več milijonov oškodovan. Delavski mestni del Bosnia jc poplavljen, podrlo je več hiš, 6000 delavcev je brez strehe. Iz Szege-dina se poroča, da jc reka Tisa poplavila polje. Ob reki Roni je vse pod vodo. Vtonilo je 15 oseb. Iz Karlsburga poročajo, da stoje, hiše v dveh občinah do strehe pod vodo. Prebivalstvo je bežalo na drevesa.
Polet Amsterdam-Petrograd. Francoski aviatik Lcvasseur namerava poleteti iz Amsterdama v Petrograd.
Strašna železniška nesreča. 12 oseb ubitih, 50 ranjenih. Iz Los Angelesa poročajo, da sta trčila skupaj dva vlaka električne železnice. Ubitih je bilo 12, nevarno ranjenih pa. 50 oseb.
30 mrličev iz morja dvignjenih. V, vraku svoj čas ponesrečenega nemškega podmorskega čolna »S. 178« so dvignili iz morja in prepeljali v ladjedelnico. V vraku so našli 30 mrličev.
Ameriški Srbi so doslej poslali po Srbskem narodnem odboru 60.000 di-narov za bolgrajski, sof::r' " ' cetini-i ski rdeči križ.
LManske novice.
lj Blago za slovenske narodne noše.
V izložbenih oknih tvrdkc Regoršek v Stritarjevi ulici (stari Špitalski ulici) v Ljubljani se vidi tri polna okna pristnega blaga za slovenske narodne noše. Blago je v vseh barvah in kakovostih in so tudi cene nizke. Priporočamo, da bi vsak in vsaka, ki more, za katoliški shod nabavi narodno nošo, ki je nekaj trajnega in za slavnosti nekaj posebnega, častitega. Častimo, kar so nam lepega zapustili naši stari.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi v nedeljo, dne 20. t. m., izlet v Kamniško Bistrico. Društvo tem potom vabi k izletu vse svoje člane in prijatelje. Odhod je z državnega kolodvora v Šiški ob pol 8. uri, potem ko gredo vsi udeleženci preje k sv. maši v Ljubljani. Izlet se vrši ieo b ugodnem vremenu.
lj Božjepotni izlet na Vrhniko priredi v nedeljo, dne 20. julija, moška in mladeniška Marijina družba križevni-ška v Ljubljani. Cerkveno opravilo bo v prijazni cerkvici sv. Trojice na hoi-mu tik Vrhnike. Člani in somišljeniki ter njih rodbine sc vljudno vabijo. Za skupno kosilo bo poskrbljeno. Odliod s jutranjim vlakom ob pol osmih.
lj II. tečaj za krojačlce in III, tečaj ta krojače, ki jih priredi zavod za pospeševanje obrti, sta se pričela v sredo, dne 16. t. m., ob 9. uri dopoldne. Otvo-ril jih jc skupno g. I. Kregar, predsednik zavodovega kuratorija v slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Tečaj za krojače se vrši na I. mestni deški ljudski šoli in ga vodi g. Jernej Ložar. Udeležuje se ga 12 mojstrov in 12 pomočnikov. Tečaj za krojačice se vrši v slovenski trgovski šoli. Poučuje gdč. Terezija Hubmayer-jeva. Udeležuje se ga 8 mojstric in 16 pomočnic. V obeh tečajih se poučuje tudi knjigovodstvo in vodi pouk gosp. profesor Josip Gogala. Tečaja bodeta trajala približno štiri tedne.
lj Nevaren tat pobegnil. Predvčerajšnjim je pobegnil iz deželne bolnice prisiljenec L. Jcrek, star 31 let, pristojen v Podgorje pri Kamniku. Hlinil je v prisilni delavnici bolezen, da je bil oddan v bolnico, odkoder je ponoči pobegnil. Jerck je bil neštetokrat kaznovan in je zelo nevaren tat.
lj Za revno rodbino na Cesti v mestni log: Marija Kokelj, Ljubljana, 10 kron. Neimenovan 6 kron. Neimenovana 2 kroni.
»V službi kalifa.« Pod tem naslovom je izšel ravnokar zgodovinski roman znanega hrvatskega pisatelja dr. Velimir Deželiča. Dobi sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja broširan 2 K 20 vin., vezan 3 K 20 vin.
g Tvrdke, ki imajo kupčijske zveze v Kairi, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važino zaupno poročilo o neki tamošnji tvrdki.
sl Slovanski gostje na Velegradu.
Škof iz Sofije, msgr. Menini, škof Sa-rič iz Bosne, krakovski nadškof knez Sapieha, ki bo v nedeljo 13. t. m. bral pontifikalno sv. mašo, so že na Velegradu. Tudi lužiški Srbi v narodni noši. ki sta jih privedla dva duhovnika, hrvaški, slovenski in poljski akademiki so že od sobote 5. t. m. na Velegradu, da se udeleže Ciril-Metodovih slavnosti. Od vseh strani Morave prihajajo posebni vlaki z vernimi Slovani. Gotovo je, da ne bodo letošnje velegrajske slavnosti zaostajale za sijajnimi svečanostmi leta 1863.
BfllkoosKl drobiž.
Sarajevo, 16. julija. Potniki, došli iz južne Rusije, zagotavljajo, da so predvčerajšnjim blagovni promet v Besarabiji prekinili zato, ker vojaška okraja Kijev in Odesa pripravljata demobilizacijo na južnozahodni ruski meji.
Peterburg, 16. julija. Knez Livin se je včeraj razgovarjal z zunanjim ministrom glede dohoda bulgarskih vojnih ladij v Sevastopolj. Ker vojska med balkanskimi državami oficielno ni bila napovedana in ker Rusija ni izjavila, da je nevtralna, Rusi najbrže ne bodo hoteli »opaziti« bulgarskih vojnih ladij v Sevastopolju, da jim jih ni treba razorožiti.
Dunaj, 16. julija. :>Siidslaviscbe Kor-respondenz« poroča iz Soluna: Preiskava, ki jo je v Seresu izvedel avstro-ogrski generalni konzul Kral, je dognala, da so oplenili avstro-ogrski konzulat bulgarski četaši in orožniki, ne pa redni bulgarski vojaki.
Dunaj, 16. julija, -Siidslavische Kor-/espondenz« poroča iz Soluna: Preiskava, ki jo je izvedel avstro-ogrski generalni konzul Kral v Seresu. ie potrdila podrob-
nosti o nasilnostih proti avstro-ogrskemu podkonzolu in njegovim podanikom. Preiskava, ki se je na licu mesta izvedla, je dognala, da so plenili četaši in orožniki. Ne potrjuje se, da bi bili plenili in konzulat, opustoševali tudi redni bulgarski vojaki. Konzulat jc bil skoraj popolnoma oropan. Podkonzul Zlatko je moral roparjem plačati 40 funtov, da je rešil svoje in življenje rodbini. V blagajno so s silo vlomili in jo oropali; nato so pa konzulat zažgali, Seres je skoro ves uničen. Mesto so na več koncih zažgali. Ni še dognano, ali so Grki ali Bulgari zažigali. Na cestah so našli do 50 ustreljenih ali z bajonetom usmrčenih oseb. Ni znano, koliko oseb je ob požaru izgubilo življenje. Ob klanju je bil usmrčen tudi avstro-ogrski podanik Biron. Brez strehe jc v Seresu do 20.000 oseb.
Belgrad, 16. julija. »Tribuna« poroča iz Skopi ja: Kolera se vedno bolj širi. Skopljčani so vedno bolj razburjeni. Vročina pospešuje epidemijo. Prepovedali so kopanje in umivanje v Vardarju.
Pariz, 17. julija. Časopisje napada splošno v jako ostrem tonu trozvezo, oso-bito Avstrijo,
Primorske vesli.
p Dijaki darovali »Legi« 10.000 K.
Maturanti italijanske gimnazije »Dan-? te Aliglicri« v Trstu — 31 po številu — so darovali »Legi Nazionale« znesek 10.000 kron. Fantje so zbirali denar že od druge šole in so poklonili društvu dar v spomin na svojo maturo. Koliko je pač med darovatelji slovenskih odpadnikov, ki jih jc italijanska šola popolnoma potujčila!
p Iz zasede obstreljen vojak. V puljsko vojaško bolnišnico so pripeljali vojaka Jožefa Honvatha lovskega bataljona v Rovinju. Vojaka, ki je 23 let star in po rdou Madjar, je zasačil nekdo v okolici Rovinja, ravno ko je jedel sadje in ga je obstrelil. Strel je revežu popolnoma razoral lice in uničil obe očesi. Horvvath trdi, da nikdar ni sadja kradel, ampak ga da je pobiral po tleh, ko ga je nekdo obstrelil. O divjaškem strelcu ni nobenega sledu.
p Slovensko pevsko društvo v Pu* lju. Tu se je vršil v prostorih kreditnega in eskomptnega društva ustanovni občni zbor Slovenskega pevskega in podpornega, društva. Društvo je nepolitično in kakor začetek kaže, na jako demokratični podlagi. Želeti bi bilo, da bi se ga tu bivajoči Slovenci trdno oklenili in ga podpirali.
p Puljska gimnazija in realka. Na tukajšnji c. kr. gimnaziji in realki so se te dni vršili zrelostni izpiti, in sicer je delalo zrelostni izpit na gimnaziji 12 dijakov in 3 hospitantinje, na realki pa 12 dijakov. To sta dve za Pulj toliko nizki številki, da se mora človek nehote temu čuditi.
p Društvo jugoslovanskih železni« ških uradnikov v Trstu si ustanovi podružnico v Gorici. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol 4. uri popoldne »Pri zlatem jelenu« v Gorici. — Na to zborovanje so vabljeni ne le člani društva, temveč tudi narodni zastopniki in drugi prijatelji društva.
p Letina v Istri. Koder ni bilo v Istri toče, letina lepo kaže. Ako ne pride kakšna vremenska nezgoda, bode turšice, krompirja, zelja, repe, pese in korenja veliko. Tudi grozdje lepo kaže, lo žal, da je vreme zanj premrzlo in premokro. Grozdje ljubi suho in toplo vreme.
p Nasilen mladič. V Pulju je hotel 18 let stari Aleksij Bubnič s kuhinjskim nožem zaklati svojo mater, sestro in očima, ker mu niso hoteli dati denarja za popivanje. Bubniča, ki je zelo delomržno in surovo človeče, pa je še pravi čas ukrotil neki kovač, ki jc prihitel kričečim sosedom na pomoč.
p Ustanove za bodoče trgovce. Ustanove po 600 kron so razpisane za bodoče trgovce, ki so rojeni na Tržaškem. Denar izvira iz zaklada »Fr. Renner von čster-reicher« in imajo pravico do njih vsi proš-njiki s Tržaškega brez ozira na pripadnost k veri ali narodnosti. Prošnje je vlagati do 10. avgusta potom trgovske šole, ki jo je kompetent absolviral pri tržaški borzni zbornici.
p Za one, ki si žele konjev. Domobransko poveljstvo v Pulju namerava te dni porazdeliti 53 konjičkov za privatno vporabo. Interesentom je dana ugodna prilika, da si nabavijo potrebno žival.
p Kolosalna pijanost. Ivan Barto-lič iz Znirja se jc bil v nedeljo tako napil vina in drugih opojnih pijač, da se je vlegcl kakor klada, ko je prišel domov. V istem trenotku pa je pijan-ček že tudi zaspal in spal jc vso noč, ves dan in zopet vso noč. Kdo ve, kako dol go se ne bi bil prebudil, čo ga ne bi bili domači naložili na voz, da ga spravijo v bolnišnico v Pulj. V Pulju se jo mož prebudil, a kmalu umrl vsled kapi.
p »Kongres mraza.« Ministrstvo za javna dela je določilo dr. Gina Dompierija v Trstu, da se naj udeleži »kongresa mraza , ki sc bo vršil septembra v Čikagi. Dr. Dompieri pojde na kongres kol refe-rcni.
p Občutna kazen. Finančna oblast jc kaznovala podjetnika Briszterja, ki dela v svobodni luki na Reki veliko železniško skladišče in ga obsodila, da mora plačati znesek 27.000 kron na carini in 54.000 kron globe. Briszter je namreč uvažal za gradnjo potrebno železje iz inozemstva, pa je znal vedno tako zviti, da ni plačal nikoli carine. Sedaj pa jc financa zasledila sleparijo,
š Trgovina s človeškim mesom. Zadevo sramotne kupčije s človeškim mesom, radi katere je policija, kakor smo v ponedeljek poročali, zaprla Ksenijo Stojačičevo v Trstu, oblast z vnemo raziskuje. Obeta sc velikanski škandal. Sedaj se sodišče trudi dognati, kake, zveze je imela Stojačičeva in koliko žrtev jc zapeljala. Sodna oblast v Lvovu je javila v Trst, da je lastnik »posredovalnice za delo«, kjer so bile najeto nesrečne tri Poljakinje, z obema svojima uradnikoma in s strojepisko že pod streho. Sum, da je ta posredovalnica bila nalašč za take svrhe, je namreč zelo vero-jeten. — Kdo je Stojačičevi izposloval legitimacijo, da se je vozila po železnici kot žena nadporočnika, sc v Trstu ni moglo dognati. Zato pa jc tržaška policija odstopila dotične fotografije i,n izkaznice lvovski, ker ni izključeno, da živi oseba, ki je slikana v uniformi nadporočnika, kje v Lvovu. Zasliševanje rečenih treh Poljakinj, ki so še vedno v Trstu, Še ni končano.
p Trgovec s človeškim mesom. V torek zvečer se je pripeljal z Dunaja v Trst ogrski žid Abraham Schuffer, ki je potoval pod imenom Ilerm. Haupt-mann in imel v svojem spremstvu lopo mlado žensko, katero je izdajal za svojo sestro, dočim sc je bil z njo seznanil v kopališču in jej obljubil zakon. Pregovoril jo je bil, da je šla z njim v Budimpešto, a ker je tam ni mogel prodati, jo je hotel spraviti v Carigrad v harem kakega velikaša. Policija pa je trgovca s človeškim mesom v Trstu zaprla.
Kmetijstvo.
(Dalje.)
Dalje pravi ravnatelj Turk o uspehu teh poizkusov:
Kar se tiče posameznih vrst sladkorne pese, je omeniti, da se med malo vancle-bensko in brabantsko belo sladkorno peso ni pokazala z ozirom na pridelek in na množino pridelanega sladkorja posebna razlika. Osješko sladkorno peso pa s tema dvema sploh ni bilo mogoče primerjali, ker je bilo napravljenih s to peso premalo poizkusov in so hili še ti na primeroma prav slabih tleh. Sploh pa je danes še prezgodaj pravilno soditi o tem vprašanju.
Odprto ostane zdaj samo še eno vprašanje: V koliki meri je sposobna na Ljubljanskem barju pridelana pesa za izdelovanje sladkorja?
S tem vprašanjem se prvotno nismo nameravali baviti že pri prvih naših kulturnih poizkusih za sladkorno peso. Šele potem, ko je poročevalec govoril tozadevno z gospodom višjim ravnateljem Josipom Špitalskyjem, poslal je po njegovem nasvetu dne 14. februarja t. 1, iz ostankov na društvenem poizkuševališču v Črni vasi pridelane sladkorne pese odvzeti vzorec pese ravnateljstvu »Prve hrvatsko-slavonske delniške družbe za industrijo sladkorja« v Osjeku, da jo pusti v svojem laboratoriju preiskati na njeno čistoto.
Če hočemo biti odkritosrčni, potem moramo brez ovinkov priznati, da nismo pričakovali mnogo od te preiskave, kajti pesa, ki je bila pospravljena 28, oktobra 1912, je ležala nad tri mesece v shrambi, v kakršni se hrani na Barju piča za prašiče in smo se zaraditega upravičeno bali, da jc že preveč izgubila na svoji moči in da bo torej izkazala premalo sladkorja in prenizko čistoto. Ta naša bojazen pa sc je izkazala za neutemeljeno. Sicer je res, da jc pesa na svojem ležišču izdihala v času, odkar je bila prvič preiskana, za okroglo 1*4% sladkorja, a je kljub temu pokazala še dovolj visoko sladkorno odstotnost in, kar je najvažnejše, tudi prav lep kvocijent čistote. Na podlagi certifikata z dne 19. februarja 1913, ki smo ga prejeli iz laboratorija »Prve hrvatsko-slavon-ske delniške družbe za industrijo sladkorja« v Osjeku III. je bilo v preiskavo poslanih 24 komadov pese, katere čista teža je znašala 11.150 gramov in jc torej tehtala 1 pesa povprečno 464 gramov. Pesa sc jc razdelila v 3 vzorce, in sicer sc je dodelila vzorcu št. L pesa s težo do 150 gramov, vzorcu št. II. pesa s težo do 380 gramov in vzorcu št. III, pesa s težo do 890 gramov. Vsaki teh vzorcev sc jc posebej preiskal in jc bil uspeh preiskovanja naslednji:
Da nam bo razumljiv uspeh tega preiskovanja, hočemo navesti v naslednjem številke o čistosti sladkorne pese iz prakse, ki jih posnemamo iz poročila, ki ga je podal na V. mednarodnem kongresu za praktično kemijo v Berolinu II. L i c h o -w i t z e r. Ta jc preiskal sladkorno peso treh kampanj v tovarni za sladkor v Brai-lovvu in je prišel do sledečih povprečnih rezultatov:
Šlo jc za sladkorno peso, ki smo jo pridelali na pravih barskih (šotnih) tleh in, kakor jc razvidno iz številk, ki smo jih navedli, je ta pesa pokazala zadovoljivo čistoto. Ne bomo iz tega izvajali predaleko-sežnih sklepov; eno pa je gotovo, da jc mogoče pridelovati tudi na nepokritem barju visoko-odstotno sladkorno peso, ki kaže biti sposobna za izdelovanje sladkorja.
Izbili smo torej s svojimi kulturnim\ poizkusi za sladkorno peso dno napačnemu mnenju o kulturni sposobnosti barskega sveta, katero mnenje se je bilo porodilo v glavah strokovnjaških kapacitet na podlagi ponesrečenih poizkusov, in je že v tem uspeha dovolj. '
O kulturnih poizkusih z krompir pa piše ravnatelj Turk sledeče:
Kulturne poizkuse za krompir je društvo napravilo z edin;m pravim namenom, da se dožene, koliko škroba se da pridelati na raznovrstnih zemljinah Ljubljanskega barja. V dosego tega namena se je pri teh poizkusih slično postopalo, kakor pri poizkusih za sladkorno peso in se je bil torej v poizkusni krog pritegnil naj-boljši, pa tudi najslabši barjanski svet.
Kulturnih poizkusov za krompir je društvo napravilo v celem 66 in od teh se jih jc izvršilo 63. Ker pa smo pritegnili v krog teh poizkusov tudi parcele primerjalnih gnojilnih poizkusov za krompir, je narastlo število vseh poizkusnih parcel na 81.
Posebni kulturni poizkusi za krompir so merili po 1 ar (100 m") in so bili pognojeni prav tako, kakor III. parcela pri primerjalnih gnojilnih poizkusih za krompir. Na 1 ar (100 m2) se je potemtakem raztrosilo 5 kg rudninskega superfosfata 4 kg 40' kalijove soli in 3 kg žveplenokislega amonijaka.
(Konec sledi.)
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 7.36-0 mm
17
Cas opazovanju ......... .	S tanj o baroni etra v mm	Temperatura po Celziju
9. zveč.	7318	15-2
7. zjutr.	733 0	13 0
2. pop.	733-8 ] 13-4	
Vetrovi Nebo
SJJ a « ■
■g SI
ŽN >
a-1.
15-2 : sr. zah. dež
sl. jug sl. szali.
Srednja včerajšnja temp. 17 5°, norm. 19-8°.
dež
26'f
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 17. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-35
Pšenica za april 1914.....11 85
Rž za oktober 1913.....8'95
Oves za oktober 1913 ....	8*25
Koruza za julij 1913.....801
Koruza za avgust 1913 ....	809
Koruza za oktober 1913 ....	7'26
v Dimih sprei
dua vajenca
za gostilničarsko, oziroma kavarniško obrt. Zdravi fantje iz poštenih družin, zmožni tudi nemškega jezika, se naj zglase v spremstvu starišev ali njih namestnikov pri ranavteljstvu Grand Hotela Union.	215,1
H	Vsem sorodnikom, prijateljem	H
H	in zancem dajemo naznanjc ža-	H
H	lostno vest, da je naša iskreno-	H
H	ljubljena sestra in teta, gospodična	H
I Amalija Berze I
H	sinoči ob 6. uri zvečer v starosti	B|
H	70 let, mirno in vdano preminila.	M
B Pogreb se vrši v petek dne	1§
H	18. t. m. ob 3,46 uri popoldne iz	^
B	nirtvašnicc Sv. Krištofa na poko-	19
M	pališče k Sv. Križu.	11
H Ljubljana, dne 17. julija 1013.	||
M	Žalujoči rodbini	^
| Škerbinc in Berzč. Si
1. slov. ]>oRro)>ni znroil .los Turk.	§Bj
»Slovenska Slraža".
Slomškov dar po 20 K:
186—205. Neimenovan z Goriškega 400 K. — 206—210. Po č. g. Fr. Gosak, župniku v Št. Janžu, p. Velenje, darovali duhovniki »Šaleške doline« o priliki pastoralne konference, 110 K. — 211. Po e. g. Vinku Žolgar, kaplanu Sv. Magdalena v Mariboru, dar duhovnikov dckanije Maribor d. breg, 30 K. — 212— 213. Rodbina Kobi mesto venca na grob g. Terezije Lisec, c. kr. poštarice v Borovnici, it) K. — 214. Ob priliki poroke g. Jožefa Jane, posestnika v Scničnem z Marijo Kokoli iz Ivovorja, 20 K. — 215—216—217. Duhovniki radovljiške dckanije, zbrani na konferenci v liospi-cu pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru 2. julija 1913, 60 K.
Županstva za »Slovensko Stražo«:
. 12. Županstvo Sv. Jurij, p. Grosuplje, 5 K. — 13. Županstvo Dednidol 15 K. — 14. Županstvo Prečna, p. Rudol-fovo, 10 Iv. — 15. Županstvo Kotrcdež, p. Zagorje, 20 K. — 16. Županstvo v Medvodah 15 K. — 17. Županstvo Brez-nica 10 K.
Dar posojilnic:
10. Hranilno in posojilno društvo Sv. Ema, p. Pristova, 10 K. — 11. Hranilnica in posojilnica na Blokali 10 K.
—	12. Hranilnica in posojilnica v Vipavi 100 K. — 13. Kmečka posojilnica v Konjicah 10 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Nabrano po g. Mat. Zemljič, Sv. Jurij ob Pesnici, na gostovanju, 14 K 50 h.
—	Janez Šnedie, žujnik, Vetrinj pri Celovcu, 6 K. — Po pisarni dr. Pegana izročil g. Štefan Furlan, posestnik v Man-čah pri Vipavi, 11 K. — Antonija Košuta, Prosek pri Trstu, 3 lv. — V. Fantje, Novo mesto, 3 K 17 h. — And. Sadjak, župnik v Št. Lenartu pri Sedm. Studencih, 3 K. — Alojzij Zajec, vele-tržec v Spodnji Šiški, 4 K. — Janko Mlakar, profesor v Ljubljani, 5 K. — Po podružnici v Konjicah daroval: č. g. Fr. Hrastelj 10 K; č. g. Matija Karba 2 K; nadalje so darovali po 1 K čč. gg.: Viktor Pregelj, Kari Kumer, Jan. Kozo-derc, Jurij Šelili, Jakob Korošak, Janez Goričan, Rudolf Krener, Ivan Jelšnik, Marko Žičkar, Marko Škofič in Jernej Podrečan. — Josip Hafner, Škofja Loka, 5 K. — Ant. Sedmak, Sv. Križ. 1 K. — Janko Jemec, Enzersdorf, 1 K. — Po č. g. And. Truppe, kaplanu v Železni Ka-pli, nabrano na inštalaciji in obenem god o vanju č. g. župnika Ivana Nagel v Obirskem, 15 K. — Po č. g. And. Truppe, kaplanu v Železni Kapli, nabrano na ženitovanju g. Andreja Rapold p. dom. Pasterka v Beli 15 I\.
Sklad Mohorjanov:
304. Mohorjani v Cerknici, po župnijskem uradu. 7 K.
Prispevek podružnic:
Podružnica Žiri 53 K 50 h. — Podružnica za Spod. Mislinj. dolino v Pa-mečah na dck. konferenci pri mil. gosp. kanoniku Ant. šlander 51 K. — Podružnica v Žel. Kapli 17 K 50 h. — Podružnica v Škofji Loki 150 K. — Podružnica Sv. Lovrenc na Dravskem polju 100 K.
—	Podružnica Bovec. Goriško, 26 K.
Iz nabiralnika:
Iz nabiralnika podružnice Žiri 2 K 24 h. — Podružnica v Celju 5 K. — Moška. podružnica Trnovo. Notranjsko, 10 K 54 h.
KNJIGOTRŽTVO.
Grafenauer, Zgodovina novejšega slovstva. I. del. Od Pohlina do j Prešerna. Cena 2 K, vezano 2 K 80 v. |
II. del. Doba narodnega probu-j e n j a , Cena 6 K 20 v., vezano 7 K 20 v. Dolžnost vsakega zavednega in dobrega Slovenca je, da natančno prouči slovensko slovstvo ter se nauči spoznati in ljubili može, ki so orali ledino slovenskega jezika ter proslavili njegovo ime med tujimi narodi. V ta namen bo vsakemu najbolje služila navedena Grafenauerjeva slovstvena zgodovina, ki je priznano strokovnjaško delo ter vsestransko dovršena. Posebno toplo priporočamo isto dijaštvu višjih gimnazijskih razredov. — Delo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Ravnokar je izšel nov molitvenik pod naslovom
Sv. Anton Padovanski. Življenjepis in češčenje velikega čudodelnika iz frančiškanskega reda z molitvenikom. Po nemški izdaji P. Sebastjana Scheyring priredili ljubljanski bogoslovci.
Ta krasni molitvenik bo gotovo vsled svoje bogate vsebine nadvse dobrodošel vsem častilcem sv. Antona Padovanskega, poleg tega pa tudi navadne in mašne molitve. V njem najdemo pobožnost deveterih in trinajsterih torkov, vse razne dnevnice ter premnoge druge pobožne vaje k
temu velikemu svetniku. Izdajatelj pravi v predgovoru:
•Če se knjižici posreči, da sc bo šc bolj razširilo in poglobilo med našim narodom češčenje sv. Antona, o katerem je zapisal papež Gregor IX., ko ga je prištel med svetnike, da jc sedaj v nebesih in da ga poveličujejo na zemlji mnogi čudeži, ki se gode danzadnem na njegovem grobu in ki so izpričani od verodostojnih prič, je dosegla svoj namen.«
Cena za ta krasni molitvenik je zelo nizka in znaša za vezano v platnu z rdečo obrezo 1 K 20 vin., za vezano v šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin.
Molitvenik se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Dobroidoča
ovina
v prometnem kraju blizu farne cerkve večje župnije se da
s trgovinsko opravo za maonfakturno in špecerijsko blago takoj v najem.
Več sc izve pri načelstvu hranilnice v št. Ilju pod Turjakom, pošta Mislinja, Štajersko. 2135
Avtomobilna zveza
Idrija, Logatec, kolodvor.
961
jo slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice. _Dobi se povsod a 80 vinarjev.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.kir.otld.dež.boln-
Vara plačani, ako Vašili kurjih 1 očes, bradavic in trde kože tekom i! dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma. žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	33G
PoStni predal 12/160 Ogrsko.
g Poziv na p. UiiMčino! jj
D Unmlm llnnnlinM PmiIm D
g pri Ogleju. g
[] Kakor prejšnja leta je hiša duhovniškega	H
□ podpornega društva „Pio Sovvegno" na	rj
razpolago tudi letos meseca junija, julija	U
Q in avgusta odpočitka in razvedrila po-	[1
Dtrebnim duhovnikom. Cena za hrauo in	n
postrežbo jc zelo zmerna. — Pojasnila	U
Q daje predsedništvo „Pio Sovvegno" v	H
g Gorici (Corte S. llario 7).	1707	q
□□auaaaaaaaaDaaaa
Dobro uveden provizijski 2150
se išče za že dolgo obstoječo tvrdko na Kranjskem, za Ljubljano in okolico. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca" pod št.2150.
z resiavraciio m nppsir
priporoča p. n. slavnemu občinstvu
Karol Tauses, hotelir
Sv. Petra cesta štev. 7.
Sprejemajo se tudi vedno uka-'// , željne gospice za pouk v kuhi.
■'•'S
Cefiri.
1913
1053	Kanafasi.
1913
Ne smele pozabili!
Dobro in pristnobarvno blago vsakdo najbolje in najceneje kupi naravnost pri izdelovalcu.
Kdor rabi lanene in bombažaste kanafase, cefire, rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
|aroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci sc pošiljajo zasloni in poštnine prosto. V zalogi imam tudi vellKo množino ostankov ceflrja, dellnja, koriafasa itd. in razpošiljam v zavojih po tU metrov za 16 K, prve vrste za 20 K, flnejSe vrste za <!5 K franKo po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajce za gospode iz ceflrja ali oxforda I Komad K r80. 2 2", 2-60,3--, 4 - in 450. Pri naroČilih zadošin navedba Širine vratu. Dopisuje se slovensko. V enem letu nad 300 prlznalnlc od Slovencev.
AvlomollCno pas!!
Za podgane K 4-—, za miši K 2*40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujumc na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humartn, Dunaj, 2. Badrk, Alolsgassa 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred mani vrednimi pnnnrpjiinji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.440.	215
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan ,, 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10'20 zjutraj „ 4 — popoldan 8-15 zvečer
Odhod iz Idrije:
ob 0-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ G-30 zvečer
Cene z avtomobllnim omnibusom:
I. razr. IT. razr.
za osebo za. osebo
Idrija-Logatec ali naspr.	K 3-—	K 2-—
Idrija-Godovič „	„ 1-50	., P—
Godovič-Hotedršica., .,	„ 1-50	' p—
Hotedršica-Logatec „ ,,	., 1-50	„ p—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
f. razr. II. razr.
za osebo za osebo
Idrija-Logatce ali naspr.	K 3'_	K 2-—
Idrija-Godovič „ „	1-50	„ P—
Godovič-Hotedršica.. .,	„ 1-50	., P—
Hotedršica-Logatec „ „	., P50	„ p—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-38S5	bitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Kemična touarna Traiskirchen pri :: Blunaju, LIEBLEIfl Q CO. :;
Tovarne za Mgstškrilj .Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73. 249
najbaljše sredstvo za zgostitev malte
za snaženje in beton. Stearit malta
da tudi so—s00% ue£ moči,
kot malta z drugimi primesi.	993
Jil V
v zvezi s posebnim izletom v svetovno sloveči kopališči Biarica in S. Sebastian (Španija) pod duhovnim vodstvom čč. gg. Karola Scliweitzer-ja iz Waasen-I.eoben in
Karola Pollitsch-a iz Gradca.
Pričefek potovanja: 16. avgust.
Cene za udeležcnce: Od Dunaja do Dunaja: Od Gradca do Gradca: I. razred .... K 535 I. razi-ed .... K 520
H. ........ 430 II. „ ...... 420
III. ., ...... 255 III. „ ...... 250
Doba potovanja 15 dni.
Od Linca do Llnca: I. razred .... K 505 II. „ . . . . „ 410
!»■ „ ...... 240
Potovalo se bo skozi Tirole, Švico (čez Št. Gotard) Italijo, Francijo in Nemčijo, (čez bodensko jezero) ter bo s prvim namenom potovanja kot romanjem združena tudi udobnost in mnoge zanimivosti in vsled tega le omejeno število udeležnikov.
Obširni načrti se dobe pri preč. gosp. Karolu Schweitzerju, mestnem župniku Waasen Leoben in preč. gosp. Karolu Pollitschu, stolnem kaplanu v Gradcu, Burg-gasse 3., kamor naj se pošiljajo prijave.	1838
®$F" Priglasila se sprejemajo do 31. fulija. "TSg
Christofov učni zavod v Ljubljani
upisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstropje. 2015

Za zgradili dveh železobetonskih občinskih mostov
čez potok Mošenik v Tržiču na skupno K 13.500 — proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do« plačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 31. julija t.!. oii 11, uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono doposlati je zapečatene z napisom: ,,Ponudba za prevzetje gradbe dveh železobetonskih mostov čez potok Mošenik v Tržiču."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni.
llazven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg št. i.
Od deželnega odbora kranfskega
v Ljubljani, dne 15. julija 1913.
2134
Slovencem so dosedaj popolnoma neznane
2104
ki nudijo najboljšega okrepila pri revmatičnih in njim podobnih boleznih. Poleg svetovno znanega fango blata jc bolnikom na razpolago močna, žveplo in brom vsebujoča, JO o topla mineralna voda. Cene zmerne. Prospekti brezplačno.
Ravnateljstvo Rimskih Toplic, Tržič, (Goriško).
Izdaja konzorcij »Slovenca«!
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.