OBČENSKA ORGANIZACUA ZVEZE KOMUNISTOV
Konec nepravilnostim
Na seji občinskega komiteja ZKS so med dru-gitn obravnavali tudi aktivnosti ZK pri odpravlja-nju negativnih pojavov v osnovnih telesnokultur-nih organizacijah. Gre za problematiko, ki ni nova, žal pa je to vprašanje še vedno problematič-no. Komite je o njem namreč razpravljal že pred letom dni in ponovno tudi maja letos, lotili pa so se ga tudi na mestni in republiški ravni.
Dejstvo, ki ga večina pozna, namreč je, da je v tekmovalnem športu veliko ncpravilnosti in da NK Svoboda v teh nepravilnostih prav nič ne zaostaja. To je ugotovila tudi SDK, ki je pregle-dala poslovanje kluba in ugotovila zajeten spisek kršitev. Več kot to, da so se ncpravilnosti ugotovi-le, pa se stvari niso obrnile na bolje. Nič, ali milo
rečeno, premalo, so bili pri tem aktivni komunisti v tej organizaciji. Komite OK ZKS se je odločil, da je tem nepravilnostim enkrat za vselej treba narediti konec. Prvi korak k uspehu je aktivizacija vseh komunistov, ki delujejo v klubih in osnovnih telesno kulturnih organizacijah. Teh je v naši občini okoli štirideset. Zato bo nosilec aktivizacije komunistov v klubih, ki so širšega pomena, komi-le, v ostalih pa osnovne organizacije ZK v krajev-nih skupnostih.
Komite je tudi podprl predlog nekaterih OO ZK iz KS, naj se ustanovi športna sekcija Svoboda in za izpeljavo te akcije zadolžil komuniste v ZTKO in TKS. Komite bo imenoval tudi posebno delovno skupino, ki bo v mesecu dni pripravila na osnovi podrobne ocene stanja v NK Svoboda predloge, ki bodo podlaga nadaljnjih političnih ukrepov. Za dokončno ureditev razmer pa bo potrebno proučiti tudi delovanje Zavoda Športni park Svoboda in se odločiti za njegovo nadaljnje delovanje.
Člani občinskega komiteja so tudi soglasno sprejeli in potrdili nedavno sprejete sklepe MK ZKS v zvezi s temi vprašanji in podprli njegove predloge, da je potrebno razmere v telesnokultur-nih organizacijah v Ljubljani reševati enotno in da je osnovna naloga komunistov v TKO, da
storijo vse za zdrave temelje dela v tek organiza-cijah.
Jasno pa je, da komunisti niso edini, ki jim niora rešitev teh vprašanj postati sedaj prvenstve-na naloga, za to se morajo enako zavzeti tudi ostale družbenopolitične organizacije in skupno-sti, vključno z izvršnim svetom Sob.
Oceniti našo usposobljenost
Na zadnji seji občinske konference ZKS so sprejeli zajeten program dela OK ZKS in njenih organov za obdobje oktober 1982-marec 1983, sprejeli so osnutek Statutarnega sklepa o organi-ziranosti in delovanju organizacije ZKS v občini
in oblikovali aktivnosti OO in organov ZK v pripravah na konferenco SZDL.
Na nedavnih kongresih organizacije ZK so bile namreč sprejete nekatere spremembe in dopolni-tve statuta ZKJ in ZKS. Statutarni sklep je zato treba s temi spremembami uskladiti. Torej ne gre za nov dokument ampak za dopolnitve, spremem-be, ki se nanašajo predvsem na posamezne nazi-ve, osnovne oblike organiziranosti članstva, na delo OK ZKS in organov ter na volitve.
Osnutek Statutamega sklepa bo do začetka de-cembra v javni razpravi in statutarna komisija bo na podlagi prejetih pripomb oblikovala predlog.
Ob pripravah na konfercnco SZDL so člani OK ZKS poudarili, da mora biti obravnava na letoš-
njih programskih konferencah SZDL usmerjena zlasti na oceno usposobljenosti organizacij SZDL, njihove učinkovitosti in uspešnosti pri obvladova-nju problemov, ki jih srečujemo pri uresničevanju ekonomske stabilizacije, kot pri reševanju drugih življenjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov in nadaljnjega razvoja socialistične samoupravne skupnosti. Organizirane subjektivne sile v SZDL, so poudarili, ne smejo molče mimo kritike delov-nih ljudi in občanov izražene v predvolilni dejav-nosti in ob drugih priložnostih. Iz tega morajo KK SZDL sprejeti sklepe in stališča za svoje delo. Ne smemo dovoliti, da ne bi dosledno izvajali sproje-te politike, da bi, še vedno preveč trošili preko možnosti, negospodarno investirali, da bi nadalje-vali gospodarjenje brez jasne perspektive ter izvozne usmeritve. Stabilizacija je za vse nas pr-venstvena naloga in bistveno razredno vprašanje.
V pripravah na konference moramo oceniti tudi rezultate in jih primerjati z vloženim trudom pri poglabljanju demokratičnosti, kolektivnosti dela ter ugotavljanju skupne in posamične odgovorno-sti.
^                 NINA LEGAT ČOŽ