Poštnin a /»fačfc&za v> pofetMŽit.
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. oktobra 1928.	29. številka.
—. ■ ■■ ■ 1 1 ■ --------------------------------- — ■■■■ ■ ------------
Letnik Vili.
Začetek in konec 10. poštnega kongresa.
O poteku letošnjega jubilejnega kongresa smo obširno poročali v šestih številkah »Poštnega glasnika«. Kolikor mogoče izčrpno poročilo smo objavili o vseh točkah kongresa. Nismo pa poročali, kako se je kongres začel in kako je končali. To hočemo danes nadoknaditi.
Kongres se je začel z rekviemom v cerkvi, kjer je imel višji dhhovnik pravoslavne sabome cerkve krasen nagovor. Končal pa se je z resolucijo, ki jo je sprejel kongres soglasno.
I.	GOVOR SVEČENIKA V SABORNI CERKVI.
Ves svet, materialni in duhovni, je v neprestanem gibanju. Gibanje je življenje. Življenje je neminljivo, ne umrje. Življenje je trajno. To, kar imenujemo smrt, je po nauku naravoslovcev samo izmenjava atomov, najmanjših življenjskih klic, ki so nesmrtne. To je tudi po naukih svetega evangelija prehod iz nepopolnega življenja v popolno, ki je večno.
Življenjska sila vpliva neodoljivo na človeka, da ne zapravlja časa s prekrižanimi rokami, temveč da dela in se izpopolnjuje moralno in umstveno. Zato se bo moral človek še veke neprestano in oprezno vzpenjati po vratolomni lestvici človeškega izpopolnjevanja. Dokler ne stopi nekoč svobodnih nog na najvišjo stopnico, kjer je v naj večjem sijaju in blesku popolnost: Resnica! Bog! Tako nam priča tudi Sv. pismo, ko veli: »Bodite popolni kakor je popoln vaš oče nebeški«. Do tega ideala se povzpne človek ne samo v materialnem, temveč tudi v intelektualnem pogledu.
V minulem, novem veku je tehnična veda odnesla1 rekord v naglem in ogromnem napredku. Raznovrstni stroji so skoraj zamenjali moč človeka in domače živali. Vsega-mogočna elektrika je zasenčila moč pare in bencina. S sigurnim korakom sledi tehniki fizika in kemija.
človek ne samo da je zadivil svet z novimi izumi, temveč je postal absolutni gospodar vsega kopnega in vode, še celo zraka. S temi genialnimi izumi je pridobil mnogo na času, a dobiček na času mu je podaljšal dneve življenja.
Da bi se Pisana ljudska misel — misel in stvari — čim prej izročale od človeka do človeka, je ustanovljena pošta, ki naglo prenaša vesti in stvari ter se poslužuje danes razen voza najhitrejših prevoznih sredstev: ladje, avtomobila in sedaj že tudi zrakoplova. Še hitrejša ljudska misel se posreduje z brzojavom in telefonom, po žicah in najhitrejše z radio-telegrafom in radio-telefonom, breiz žic po etru.
Koliko je potrošil človek umske energije že samo, preden je prišel do teh izumov in odkritij, samo da bi dosegel naglo izmenjavo ljudskih misTi!
Brza izmenjava misli je blagodatna. Z njo je mogoče priti hitro db zaznan ja novosti iz največje oddaljenosti. <p0 tej resnici, kakršnakoli že je, se človek zaveda, si upravlja in uravnava svoje stanje. Hitra misel koristi ne samo poedincem, temveč celim korporacijam in državam. Marsikdaj je neizmerne vrednosti, ker dviga človeka mo-
ralno, intelektualno in materialno. Ona kultivira, bogati, preobrazuje in preporođuje. Brza in važna misel ustvarja često čudeže. Ona je v stanu, mnoge države zamajati s temelja, more pa tudi obvarovati in rešiti katastrofe.
Vsak ljudski izum, ki se ne uporablja v praksi, pa je brez vrednosti. Oživotvoriti ga morajo samo ljudlje s strokovno izvežbano-stjo in 'sposobnostjo. Veličastni izumi pošte, brzojava in telefona bi bili brez vrednosti, ako bi jim1 ne dali življenja in uporabnosti s svojim napornimi trudom in vestnim delom vi, dragi moji poštarji, telegrafisti in telefonistinje.
Nobena dolžnost ni lahka, ako se vrši vestno. Toda pretirano razvita poštna, brzojavna in telefonska služba je sila težka; osobito v zeli obljudenih, trgovskih mestih.
Tu se dela neumorno dan in noč. Kajti od te vrednosti, od te ustaljenosti in vestnosti je odvisno, ali je odpravljeno in izdano vse db svojem' pravem času in ako, kakor je treba in komur je treba.
In za vso to vnemo, za vse to ogromno delo, v tem dragem času, ste vi od svoje oblasti revno nagrajeni. Najslabši prosjak danes lahko več izprosi, kakor pa znaša vaša dnevna plača. A vi morate dostojno živeti in se spodobno ponašati, morate na vsakem mestu dostojno predstavljati Gospoda v polnem smislu te besede.
Neki vaš tovariš, poštar v večjem obmejnem trgovskem kraju, z majhno plačo, a z veliko družino, je zašel nenadoma v zelo težak položaj. Zbolela mu je na dlavici žena in dvoje otrok. Ker ni imel dovolj! materialnih sredstev, da bi poklical iz mesta zdravnika-strokovnjaka, so mu nanagloma umrli žena in dba otroka. Njegov predstojnik: ni smatral niti toliko za potrebno, da bi mu bil izrazil običajno sožalje, kaj šele, da bi mu bil priskočil v tej nesreči na pomoč vsaj s tolažbo in dobrimi svetom. Ni vzrojil. Ni jokal. Stisnilo se mu je srce. Molčal je. Pobitost in bleda lica so jasno in nemo govorila, da mu iz ranjene duše lijo krvave solze za svojimi ljubimi, milimi in dragimi, ki so mu tako nanagloma in tragično preminuli. Kot roditelj se je oklenil svojih dveh otrok, ki sta mu še ostala. In marljivo je vršil'1 naprej svojo dolžnost. Iz poštne blagajne, ki jo je vedno pošteno upravljal, je odvedel tudi ob tej tragični priliki državi milijone. Kaj ni to — v tako težki preizkušnji — idealno poštenje? Ali ni to vestnost, kateri ni primere na svetu in kateri se mora vsakdo diviti in sneti pred njo klobuk z glave? Verujem, da so si gurno marsikomu od gospode, ki prisostvuje tej tužni svečanosti, znani iz dolgoletne službene prakse morda še ganljivejši doživljaji, še zapeljivejše preizkušnje. Ali prav tako sem uverjen, da so tudi vsi oni ostali čistih src in v neomajani vestnosti, da so tudi v tistem najkritičnejšem času očuvali svoje poštenje in molili od tedaj vsak dan prisrčno k Gospodu: »Ne pelji nas v skušnjavo.«
Zato, bratje, z zadovoljstvom naglašam v 'tem svetem hramu in na ta redki dan vašega kongresa, ko vaš Savez svečano slavi desetletnico svojega obstoja, dla je lepo od vas, da. je krščansko in človečansko, da ste se
naprej spomnili svojih hrabrih, nesmrtnih tovarišev, ki so osvetlili ime in orožje srbsko in ki so za svobodo bratov slavno padli na polju časti v 'bojni vihri. Da ste se spomnili svojih številnih, častno pomrlih rednih in podpornih članov ter dobrotnikov in da niste pozabili niti umrlih prijateljev vašega Saveza in vaše stroke. Toda hkrati si usojam naglasiti pri tej priliki, da je še ena sveta in zapovedana dolžnost vaša, da se spomnite tudi nase, na žive, zlasti na one, ki pridejo za vami in da ovekolvečite ta svoj kongres s soglasno in odločno zahtevo, da bodite za svoje naporno, vestno in požrtvovalno delo dostojno plačani in osigurani za sedanjost. V tem je spas vaš, vašega pomožnega osob-ja in vaše stroke. A dotlej in nadalje, četudi lačni in žejni, vršite, kakor doslej, vestno svojo vzvišeno dolžnost.
iPoštenost je največja ljudska vrlina. Njo plačuje Bog na zemlji z mirom vesti in duše, v nebesih z večnim blaženstvom. Amen.
II.	RESOLUCIJA LETOŠNJEGA POŠTNEGA KONGRESA.
Kongres poštno - telegrafsko - telefonskih uslužbencev 'kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je na svojem desetem, jubilejnem, kongresu ipo zdravi, izčrpni in vsestranski debati o vseh strokovnih vprašanjih in stanovskih problemih e n odtisno ugotovil:
1.	iMiniistrstvo pošte in telegrafa v desetih letih našega inarodnega 'Ujedinjenja še ni prišlo do tega, da bi bilo izdelalo za stroko in osobje času primeren specialni zakon, če 'tudS so to zahtevali in imperativno zahtevajo v prvi vrsti državni interesi, bitni interesi narodne obrambe, pa 'tudi interesi ptt. uslužbencev, na katerih sloni v miru in vojni izvajanje celokupnega poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa.
2.	Kongres najenergičnejše in najodločnej-še protestira Proti vSakj komercializaciji, proti vsaki prodaji in proti' vsakemu odstopu poštne, telegrafske, telefonske ustanove in ptt. prometa privatni iniciativi. Vsak tak poizkus v današnjih kritičnih momentih, v katerih se nahaja naša država, bi bil naravnost izdajstvo proti državnim življenjskim interesom kakor tudi proti vitalnim interesom delovnega in patriotičnega ptt. osobja. Nasprotno, kongres energično zahteva podržavljenje vseh neerarnih Ptt. ustanov v naši državi.
3.	Kongres zahteva od svoje glavne uprave, da postopa v duhu uradniškega zakona ter da pride v strokovni svet tudi strokovna ptt. organizacija po dveh objektivnih predstavnikih delovnega osobja, na katerem 'počiva vsa stroka. To delovno osobje predstavlja v vsakem času glavno delovno silo in sigurno državno zaupanje. Naša kontrola je pokazala v naši stroki negativne rezultate, ki so pogubni tako za državne interese kakor m moralo osobja. To stanje se bo še poslabšalo, če se ne obnovi kontrolni oddelek pri ministrstvu pošte in telegrafa.
4.	Kongres zahteva, naj se ministrstvo zavzame v zakonodajnem odboru, da se s prihodnjim finančnim zakonom zopet uveljavijo ukinjene in edino ugodne odredbe uradniškega zakona. V obče naj se v bodoče š finančnim zakonom, ki ima specialni značaj po svojem1 naslovu, ne menjajo bistvene odredbe po-
zitivnih zakonov, ki na veliko direktno ogrožajo državne interese, red, delo in disciplino v državni hierarhiji.
5.	Kongres zahteva izplačilo razlike plač in vseh dolgov lusluižbencem. Ce ni dovolj gotovine za ta izplačila, naj se izdajo vsaj boni ali vrednostni papirji.
6.	Kongres zahteva, da se spoštujejo in izvršujejo odredbe člena 112 uradniškega zakona, da se omogoči 'brezplačno zdravljenje v vseh državnih, samoupravnih 'in privatnih bolnicah in Mimikah.
7.	Kongres zahteva, da zgradi ministrstvo pošte in telegrafa v vseh glavnih centrih naše države stanovanja za delovno ptt. osebje, 'bodisi s 'posredovanjem poštne hranilnice ali s posebnimi posojilom, ki bi se odplačevalo z najemnino od iptt, uslužbencev. Dokler se to ne zgodi, naj se podaljša stanovanjski zakon.
8.	Kongres zahteva, da otvori ministrstvo v vseh 'mestih — sedežih oblastnih direkcij — stalne ptt. srednje strokovne šole in eno ime-hanično-tehnično šolo. Za višje strokovno iz-ohraženje ptt. uslužbencev pa naj otvori višjo šolo z nazivom prometna akademija, iz katere bodo kandidatje 'S široko 'Strokovno izobrazbo služili v stroki kot upravitelji in kontrolni organi 'Vse pa po načelu1: stroko strokovnjakom!
9.	'Kongres zahteva od svojega ministrstva 1 milijon 'dinarjev 'podpore za bolniško-po-smrtni fond ptt. uslužbencev in 1 milijon dinarjev za zgradbo sanatorija v Vrnjački Banji in na obalah našega Jadranskega morja za zdravljenje obolelih ptt. uslužbencev, saj njihove bolezni zares izvirajo od prenaporne-nega danonočnega dela na državnih poslih. V zvezi s tem' naj ministrstvo izdela pravilnik o bolniškem fondu, kakršen pravilnik jima osobje prometnega ministrstva. Po' tem pravilniku' bi bilo obvezno članstvo vsakega uslužbenca v bolniški fond. 'Njih malenkostni prispevki bi dopolnjevali državno podporo, uporabljali pa bi se pod nadzorstvom organa poštnega ministrstva.
10.	(Kongres zahteva od g. ministra p. in t., da vse uslužbence, ki so bili po čl. 306 finančnega zakona za 1. 1927/28 prevedeni v dnevničarje, postavi zopet na zvanja in položaje. ki so jih 'imeli ob 'razvrstitvi. Ne sme
Knjiga normali!.
Jaroslav Hubačelk — Vladimir Posavski.
Kako se ta knjiga prav za prav naziva, sem 'moral pogledati v Glonarjev slovarček. Normalka je knjiga, ki jo pozna vsak poštni uslužbenec, pozna nemara bolje ko svojega načelnika, ki ga pozna samo in edino po tej knjigi, namreč po njegovem podpisu. So namreč taki uradi, kjer je to tako. Če bi ne bilo normalke, bi marsikdo ne vedel, kako se sploh njegov stari imenuje in če sploh eksistira. Na nekaterih uradih pa njegova eksistenca še preveč eksistira in je strah vseh uslužbencev od dnevničarja, služitelja, zvanionika, aspiranta, praktikanta do ravnateljevega namestnika.
Normalka je za to, da posreduje stik predstojnikov s podrejenim osobjem. Bog Oče govori z ljudimi po svojih izvoljencih, to je po duhovnikih; predstojniki ali načelniki govore s podrejenimi nameščenci po normallki. Uslužbencem je to bolj po volji, zakaj neposredni stik z jeznim bogom je — kakor vemo iz zgodb sv. pisma — često silno neprijeten, sem ter tja celo škodljiv. Zato je normalka jako koristna naprava in jo čislamo. Svoj izvor ima v pradavnih dobah, ko je birokracija bila še v plenicah, spremljala jo jet, ko je mladeniško procvitala in je korakala ž njo v krepiko dobo, a z zobmi in nohtmi se je je oprijemala na stara leta, ko se je odreveneli birokraciji začel upirati duh časa, a ona je potrebovala močno opo-
se dovoliti, da zavzemajo njihova mesta politični priganjači, oni sami pa se zadržujejo v službi kot dnevniearji ali se pa celo reducira,jo, če tudi so 'se izkazali v službi vestni in če prav so že več let pri pošti.
M. Kongres zahteva od g. ministra pošte, da bi se materialno stanje ptt. uslužbencev olajšalo: da se delitev tantiem poštne hranilnice razširi na vse Pt. osobje, da se od proračunskih prebitkov poštne stroke dajejo tantieme vsem pt. 'Uslužbencem, da se povečajo in izenačijo nočnine in da se brezpo-
gojno določi nagrada za prekourno delo pri poštah, telegrafih, telefonih in amb. poštah.
12.	Da se posebna doklada, ki jo prejemajo uradniki v Južni Srbiji in 'črni gori, razširi 'tudi na zvaničnike in služitelje, ki služijo v teh krajih.
13.	Da se mesta Novii Sa!d, 'Subotica, Som-bor, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Maribor, Split, Cetinje, 'Skoplje, 'Mostar im Dubrovnik kakor tudi druga kot draga znana mesta, zlasti ona v pasivnih pokrajinah, uvrste v prvi dragtnjski razred.
Bilanca letošnjih podeželskih sestankov.
Naša organizacija je zgodaj že prišla do ! spoznanja, da more organizacija uspevati in ' napredovati 'samo tedaj, 5e se mavežejo čim tesnejši stiki med članstvom in vodstvom organizacije. Za organizacijo je potreben v prvi vrsti list, lastno glasilo, tisk — ta moderna velesila. Še važnejša in pomembnejša pa je živa beseda. Voditelji stanovske 'organizacije morajo med svoje člane, da se vidijo, da se spoznajo in ustno razgovore.
Zato so potrebni podeželski sestanki. Tam pridejo tovariši 'in tovarišice do'tičn'ega okraja skupaj, se spoznajo, sluša j o poročila d riišt vernih funkcionarjev, naposled se pa tudi malo piovesele, če ostane še kaj časa. Kaj je bilo podeželsko poštno uslužbenstvo prejšnja leta in desetletja? Ni se poznalo med seboj, svojih stanovskih voditeljev ni poznalo niti po 'imenu, za organizacijo je vedelo samo toliko, da je nekje v Trstu ali Ljubljani ali v Gradcu ali na Dunaju in da mora plačevati članarino. Vsako leto Se je sicer vršil občni zbor, toda z dežele ni prišel razen desetorice starih gospodov nadpoštarjev skoro nihče. Delovno ptt. osobje mi vedelo za tiste paradne občne zbore.
Danes ni vasi širom Slovenije, kjer je pošta, da bi sleherni ptt. uslužbenec ne vedel za svojo organizacijo in njene funkcionarje. Vsako leto se vrši' 'toliko sestankov v raznih krajih, 'da pride lahko prav vsak član vsaj na en sestanek. Tam se članstvo vzgaja v stanovskem ponosu,. v organitzačni zavesti, v strokovni dovršenosti. Svojim voditeljem sledi in jim brezpogojno zaupa. 'Priporoča jim Poštni dom), pa ga podpro na treh oglih.
ro, ki jo je vedno našla v knjigi normalij.
Pošta je dbbila nomnalko v dar ob svojem rojstvu, vsled česar je tudi silno stara in ima svojo trdno tradicijo, ki se neprestano vzdržuje. Majhne pošte imajo normalke od svojega začetka, velike pa več njenih nadaljevanj. V normalki nekaterih pošt ne najdete ničesar, v normalki drugih pa vso njih zgodovino. In to zlasti z moralnega ozira. Tako čitamo v normalki nekega urada tole: Vsem uradnikom in služabnikom, je prepo-vedlano hoditi v gostilnice II. razreda, ka-kakor so: Pri konjičku, Pri ribici, Pri združenju itd., pa tudi v vse kleti in v razupite lokale ter v njih povzročati izgrede. Policija je naprošena, da zapiše vsakega poštnega uslužbenca in njegovo ime sem sporoči. Proti krivcem se bode postopalo najstrožje, v posebnih primerih tudi z disciplinarno kaznijo.
Tisti poštarji so morali počenjati prebito hude reči, da je to prišlo v normalko ali pa je 'šef s povečalntm steklom gledal poštne grešnike, ali pa se je tamkaj kdaj sešel ž njimi, kar je silno neprijetno.
Druga pošta ima v normalki zopet to zapisano: Gospodom 'uradnikom se naroča, da bi v potrebi rabili ključ štev. 1, uslužbenci pa štev. 2. Zamenjavati kjuče obeh stranišč je nedopustno in ostro prepovedano.
V knjigi neke druge pošte je stalo: Opazil sem, da se gg. uradniki večkrat in živahno kratkočasijo s svojimi koleginjami. S tem' se uradništvo moti, da ne more vestno vrši-
Odlsvetuje stroki ali osobju ali organizaciji škodljivo ustanovo, skupino, osebo, — pa je več ne pogledajo, kakor da ne eksistira. V tem leži čudovita moč našega članstva in njegove 'organizacije. Ta vez pa se z vsakim sestankom še pojači, ta moč pa z vsakim dnem še narašča. Konična zmaga takega članstva in take organizacije je brezdvomna.
To so sadovi naših sestankov, ki jih prirejamo zdaj že 3 leta v poletnih mesecih. Vsako leto več in za prihodnje leto jih imamo v načrtu še Več. Zlasti oddaljenejši kiraji bodo prišli do svojih sestankov. Za naše slabo plačano uslužbenstvo, zlasti za pogodbene poštarje, 'dnevničarje in služitelje je marsikdaj pot do večjega kraja, kjer se vrši sestanek, zvezana s tolikimi stroški, da jih težko utrpi. Za te moramo prihodnje leto poskrbeti, da se bodo vršili sestanki tudi v takih krajih, kjer jih do zdaj ni bilo. Zakaj ne bi 'Imeli enkrat svojega sestanka Slovenske gorice, Zgornje Prekmurje, pošte ob 'Urvalidu (med progama Zidani mo'st — Dobova in Celje — 'Rogatec), pošte ob zgornjem toku Savinje (med Mozirjem in Solčavo), iBelokrajina, Kočevska dežela, pošte ob notranjsko-gorenjški meji (med iRovtami in Sorico) in najsevernejša Gorenjska? Tudi v te kraje moramo zanesti živo besedo stanovske zavesti in ljubezni do svoje strokovne organizacije.
Letos je priredila Obl. organizacija 12 sestankov in en izlet. Sestanki so se vršili v Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, Rogaški Slatini, 'Kočevju, na Bledu, v Murski 'Soboti, Ptuju, Brežicah, Meži in Žalcu. Po-I mladanskf izlet pa na Cerkniško jezero. O
ti svoje dolžnosti. Prepovedujem najstrožie to občevanje in svarim vse pred posledicami, ki bi nastale vsled nedostojnega občevanja. — Tako, tako!
Dalje stoji v normalki črno na belem': Silno strogo je prepovedano Uživanje alkoholnih pijač. Uslužbenec, ki pojde uradniku po vino ali pivo, naj si posledice sam pripiše. — V osemurnem težkem in. odgovornem poslovanju si oslabeli uradnik ni smel privoščiti merico vina. Šef-despot je odredil in zgoditi se je moralo kakor je bilo zapisano. Tisti čas so bili poštni uradniki na slabšem ko cestni pometači!
Kakor vidite, se da v normalko marsikaj napisati in kdor iščei, najde v njej mnogo in večkrat 'še vse boljše in lepše bisere kakor sem jih zgoraj navedel.
Knjiga (normalij je sacrosancta, nedotakljiva ter mogočna opora, ki vzdržuje urad. V njej je moč, sila, vlada ter nekak evangelij, na katerega mora slednjič poštni nameščenec priseči. Kar je v normalki, to je sveto in zaradi tega je tudi knjiga normalij opora in ščit poštnih šefov, katerim ne more blizu niti poštno ravnateljstvo, če kateri dokaže, da je »to« dal v normalko in da je krivec vsakdo, ki se proti (tej ali oni odredbi pregreši.
Zato gospodje predstojniki, kar tako naprej vse v normalko! A vi, kar, vas je podrejenih, jo marljivo berite in se po njej ravnajte, pa boste srečni in veseli s svojimi predstojniki vred!
posameznih sestankih smo na kratko sproti-poročali v »Poštnem glasniku«, zato se tukaj ne bomo 'ponavljali. Priznati moramo, 'da je bilanca letošnjih sestankov močno aktivna. Slabo sta izipadla samo sestanka v Rogaški Slatini In Ptuju, Zato za kazen v teh krajih drugo leto ne bo sestanka. Povsod drugod so ipa 'sestanki krasno uspeli Še -posebno je treba podčrtati one -na Bledu, v Murski Soboti in Meži.
Krona vseh sestankov je bil zaključni venček — manifiesta-cijski tabor v Žalcu. Vzlic skrajno slabemu vremenu in kljub visoki številki v koledarju je bil ta tabor 'rekordno obiskan. Okrog 70 'tovarišev in tovarišic je manifestiralo za edinstveno organizacijo in z nepopisnim navdušenjem aprobiralo delovanje svojih organizacijskih voditeljev. Prišla -je četvorica naših nasprotnikov — oberni-žjih,
dva celo iz Ljubljane, pa so morali osramočeni oditi, 'videč, kakšna fronta, kakšna zavest in solidarnost, kolika zvestoba 'ib ljubezen stoji proti njihovi žalostni, razcepljeni vojski, brez ideje, brez sloge, ne priznavajoča drug drugega, prepirajoča se med seboj v govorancah, ki se vse sučejo okrog denarja, materije, mamona ...
Za to sijajno prireditev, s katero smo tako lepo -zaključili letošnje sestanke, gre vsa hvala in zahvala glavnemu poverjeniku OPlO v Celju tov. Savelliju in ipoverjenici pošte Žalec tov. Drakuličevi. To priliko porabimo, da se tukaj zahvalimo še enkrat tudi drugim tovarišem in tovarišicam, ki so pripomogli do letošnjih lepih sestankov. Zlasti gre hvala našim poverjenikom in .upravnikom. Le -tako naprej, pa bo prihodnje leto bilanca naših sestankov še bolj aktivna!
Nedoslednost poštne uprave
Pravijo, da je ministrstvo odredilo blagajniško -službo' pri poštnih blagajnah ob nedeljah in praznikih zato, ker so se nekateri potniki (mogoče je bil samo eden ali pa nobeden; a če je bil, je bili jud) pritožili, če'š da niso mogli dobiti oz'ibo'ina odposlati na mede-Ijo svojega denarja.
Ako človek ne bi vedel, kako je -pri nas, bi morda res mislil, da je upravi do tega, da se promet redno in čim hitreje razvija. Ker pa poznamo še razne večje zapreke, ki- bi se dale prav lahko odpraviti, ako bi ministrstvo le lio-telo, smo mnenja, da skrb za zboljšanje prometa mi bil glavni vzrok -novi odredbi. Prej bi bilo treba -iskati vzrok v kakšnem 'Visokem funkcionarju ministrstva — nestrokovnjaku, kateri si hoče pribori ti' l avo rike ma škodo 'izmučenega poštnega uslužbenstva. Zakaj me pokaže- ministrstvo skrbi za hitrejši 'razvoj makazhiške službe s tem, da bi -odstranilo največjo oviro .rednemu izplačevanju denarnih -nakazil, iza potnike, t. j. točko VIJ. čl. 17. IV. -dela- pravilnika za notranjo poštno službo. Po -tej odredbi ne smemo ne sam« brzojavnih, temveč -tudi poštnih nakaznic z več kot 500 .Din na 'neznane -osebe, poštno ležeče, v hotele itd. prej izplačati, dokler ne vprašamo vplačilne pošte oziroma kontrolnega oddelka, ali so nakaznice res vplačane. iDo prispetja odgovora preteče najmanj en dan, pri poštah brez brzojava pa tudi tri ali še več 'dni. In toliko časa morajo potniki čakati, da pridejo do -svojega denarija; ves ta čas morajo po nepotrebnem izgubiti, kar je posebno za trgovske potnike, ki dobivajo večino takšnih nakazil, zvezano z velikimi, a nepotrebnimi stroški. Kolikor mi je znano, so se radi tega že mnogi potniki pritožili, toda te, go-
tovo upravičene pritoži)« so šle v koš. Vsaj kolikor se tiče poštnih nakaznic. Kajti ako imia poštna nakaznica poleg drugih podatkov tudi dnevni pečat, kontrolni žig, po poštnem uradniku izpisani znesek, vplačilno številko, podpis uradnika itd. ter je prispela pravilnim potom, menda vendar ne bo falsifidrama ali vtihotapljena. Pa tudi pri brzojavnih nakaznicah ne vem, kako pridejo -stranke do -tega, da morajo 'po krivdi poštne -uprave tako dolgo čakati na izplačila, ko -imajo s tem že tako in tako velike stroške.
Je pa še nekaj! Radi tolikega čakanja, na vplačilna potrdila sprejemnih pošt (ne radi nedeljskega počitka pr-i blagajnah) so si mnogi potniki stvar tako uredili, da dobivajo denar v denarnih pismih, ker za -to ni treba sprejemne pošte vprašati' in gre bolj gladko. Toda glej spaka, teh -pa ob nedeljah in praznikih ne dobe, ker spadajo k paketni pošti, ki ob teh dneh ne posluje.
Tukaj se vidi vsa doslednost in logika m-i-nis-trstva!
Da pa bo vsem ustreženo, me da bi se pri tem otežila že tako prenaporna služba poštarjev, bi predlagali, da se s posebno okrožnico omenjena odredba izpopolni 'tako, da vrši nakazniškia vplačila in 'izplačila potnikov ob nedeljah in praznitkih kak drugi oddelek oziroma uradnik, ki- ima službo. Že tako preobremenjenemu blagajniškemu uradn-ištvu pa naj se ne jemlje tok potrebni nedeljski počitek. Takšno okrožnico bi menda1 lahko izdala tudi direkcija sama in potem- bi bil volk sit in ovca cela.
.Naša služba je prenaporna, zato je zločin, uradniištvo po nepotrebnem še bolj obreme-njevaiti!
Kako pride drž. upokojenka — vdova po drž. uslužbencu do večje pokojnine?
Glede na navodila »Kako morajo biti opremljene prijave za odmero rodbinske pokojnine itdl«, ki smo Jih objavili v 26. štev. '»Poštnega Glasnika« od lil. septembra t. L, se je pojavilo vprašanje, kaj mora napraviti vdova po d'rž. uslužbencu, ki je sama drž. upokojenka, da pride do morda večje . rodbinske pokojnine. Po el. 153 utradoiškega zakona ne sme namreč nihče dobivati- dveh pokojnin od države. -Če ima pravico- do dveh, prejema večjo. Toka vdova morai priložiti prijavi za rodbinsko pokojnino vse listine, kakor -vsaka druga vdova, s to razliko, da dd-pade v potrdilu- političnega oblastva '(točka 1/8 zgoraj omenjenih navodil) navedba, da ne prejema pokojnine. V prijavi pa mora zato izrecno omeniti, da prejema samo osebno pokojnino, im pril ožiti svoj pokojninski dekret (odlok ali rešenje o določitvi količine osebne pokojnine). Ker določal zakon, da prejema
vdova večjo pokojnino, če ima pravico do dveh, se lahko zgodi, da se rodbinska pokojnina v obče ne odmeri, ako bi bila manjša -od osebne pokojnine, ali pa se odredi in hkrati ustavi- izplačilo ‘(manjše) osebne pokojnine, ker se oboje -izvrši z enim odlokom. (Preden predloži taka vdova svojo prijavo za rodbinsko pokojnino direkciji, je vsekakor umestno, da sama izračuni oziroma vpraša direkcijo, ali bo rodbinska pokojnina večja od njene osebne pokojnine. Na ta način si prihrani pota in eventualne stroške za listine, ki ji postanejo nepotrebne, ako obdrži svojo osebno pokojnino.
..............................
Pri nakupu motvoza in vrvarskih izdelkov se Vam priporoča tvrdka
Konopjuta d. d. Zagreb
skladišče Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2.
PiTETEFOlLM.	j
Na zborovanju GPO v Žalcu se je oglasil t za besedo tudi nevabljeni odposlanec Osrednjega društva nižjih iz Ljubljane gosp. Ker- • ševan, star nasprotnik skupne organizacije. | V svojem duhovitem govoru je glede pošt- | nega doma spustil to-le krilatico: »Kar se ; poštnega doma tiče, je že reis, da smo nižji uslužbenci šli stran, ker nočemo biti skupaj z uradniki. Vseeno pa vam želimo -veliko uspeha in sreče.*
Ta je čisto podobna tistemu voščilu raz- . bojpika, ki je v gozdu ubil človeka in re- j kel: cSicer sem te res mahnil do mrtvega, | ampak vseeno ti želim še dolgo in srečno življenje.*
Podobna seveda samo po voščilu. Glede mahmenja* kajpak ne. So sami preveč j 'mahu jeni«.
To in ono.
Poštnemu domu bo posvečena vsa prihodnja številka, ki izide 21. oktobra. Opozarjamo naročnike, da brižno preči-tajo vse aktualne članke o naši prepotrebni ustanovi z« zgradbo lastnega doma.
Zabavni večer zagrebške oblastne organizacije. V soboto, dne 6. oktobra- zvečer je priredila bratska zagrebška oblastna organizacija stanovsko zabavo (vinsko trgatev), ki je prav lepo izpadla. Prireditev le poselilo tudi nekaj tovarišev iz Ljuto-
Ijpnp.
Revizija uradniškega zakona. Po svoji žurnali-stlični dolžnosti smo objavili v zadnj)i številki
Poštnega glasnika* osnutek za revizijo uradniškega zakona. Po neki drugi verziji iz Beograda pa komisija za revizijo uradniškega zakona še ni zaključila svojega dela in da so vesti o kakem izdelanem projektu preiuranje-ne. Predsednik OPO odipotuje prihodnje rini najbrže v Beograd in bo skušat tam kaj več poizvedeti.
Koliko uslužbencev in upokojencev ima Madžarska. Po državnem proračunu ima madžarska državna uprava 84.249 nameščencev in državna podjetja .75.116, skupaj 159.365. Železnice imajo 50.000, pošta, brzojav in telefon 12.300, državne železolivnice in tvornice 10.394, poštna hranilnica 1106 uslužbencev. V I. plačilnem razredu je ministrski predsednik, v II. plačilnem razredu 11 'ministrov (uradnikov), v M. plačilnem razredu 21 državnih tajnikov, v IV. plačilnem razredu 266 državnih podtajnikov, v V. plačilnem razredu 296 ministrskih svetnikov itd. Upokojencev ima Madžarska 107.000, medi temi je 44.557 bivših železniških nameščencev.
Osebne vesti.
Postavljeni: Za zvaru Culic e v 3. skupini so postavljeni sledeči' dnevničar® po čl. 306 fin. zak.: Antonija Trefalt, iMarija Pavlin, Gabrijela Vidmar in Ana Mohorič na ravnatelijstvu, Anton 'Pečar v Ljutomeru-, Karolina Šem-e v Šoštanju, Olga- Zupančič v Vojniku, Ana Blasin v Gornji Radgoni, Alojzija Adamič v Gornjem gradu, Alojzij Škerjanec na Ljubljani 7, Pranja Adamič v -Konjicah, Angela Veršec, Vida Stadler in Marija Tratnik v Celju, Marija Slapar na Viču, Karolina Vutkovič v Radečah pri Zidanem mostu, Katarina 'Butala v Črnomlju, Ivana Smuč na Ljubljani 1, Stamis. Gerlipri XXXI. in Franc Traven -pri H-I. ter. t. t. tehm. sekciji v Ljubljani.
Za d n e v n i č a r j e so postavljeni; Ana Urbanc na Ljuiblfa-nj 't, Frančiška Piklš na Mariboru 1, Josip Me-hile v Gorjah pri 'Bledu in Franc Trontelj v Strniščni.
Premeščeni: pb. ur. I'i/3 Ljuba Živko iz' Pragerskega na 'Maribor 1; pb. ur. 111/4 Ivana Peternelj z Jesenic - Fužine v Škofjo 'Loko, Julija- Albrecht z Ljubljane 4 v Pristavo, Marija Zor z Viča na Ljubljano 1 in iMiarija Klatzer iz Šmarja pri Jelšah v Mežico; pisar. IH/2 Jožica Zavrtanik kot telefonistkai 1111/2 na Ljubljano 1; telefonistka 111/3 Berta Toiplič iz Slov en-jgr ade a v -Mežo, Avguština Jub z Ljubljane 5 v Slovensko- Bistrico in Ema iBurdian iz Celja v Černo- pri Prevaljah.
Prestanek službe: Dnevničarka, Antonija Sosič na 'Mariboru 1- je podala ostavko na poštno službo.
Za vodstvo pogodbenih -pošt so napravile izpite: Milena' Aueroik, Helena Hogler, Elizabeta Jakič, Terezija Lotrič, Antonija B-raniselj, Nežika Petek in Pavla Kapun'.
Cenejše Kot pri
razsredalah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago
pri
J. TRPIN« Maribor
Gtavni trg Štev. 17.
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
oh vodi. blizu Prešernovega spomenika
Ni Vam treba kupiti
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiinniiiiiiiiiiimtiiiiiiMiiiiiimi
Oglejte si le največjo, Iz 150 različnih vrst sestoječo zalogo KRZNA pri tvrdki
L. ORNIK. Koroška 9
in našli bodete to kar rabite. Začu-dile Vas bodo izredno nizke cene in ugodne plačilne olajšave.
iiuiinmiiiimiiimiMiiiiiiiiniiiiiiiiimniiiimiiiiiiiiiuiiiimiuiiiiii

LE URNO!
LE URNOI
Jk
SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16
^StfSiSa mnogo let zaposlena v prvovrstnih •JlVIfJa, dunsjsk h modn h salonih, prevzame vsa dela ali izdelovanje kostumov plaščev In oblek za primerno ceno. )amči za najfinejšo izvršitev po nalnovejših modelih.
Elizabeta Reich
MARIBOR. Smetanova ulica št. 34./III.

m
M
M
m
m
&
Jože Mihelič in drug
LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41.
Telefon 2777.

Ndjvečjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana. Stari trg št. 11.
FIRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL
in vse v stroko spadajoče blago,	_
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
d z tovarnao,Ja.,aka ,n barv I ICUlC MiIKI o.z. Ljubljana-Medvode
Lastnik: Franjo Medič.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, L3UBL39H9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telef. 2527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohl&tvo.
Pri nakupu manufaktumcga blaga, kakor tudi moških in otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka
FR. SL0VNIK
Ljubljana, Stari trg 2.
Obleke po meri se ceno, točno in najsolidnej« izdelujejo.
Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pii nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potoni Gospodarske zadruge p( št lih nameščencev.
Cene zmerne.	Postrežba ločna In solidna.
Krasni
kožuhovinasti
plašči
jopice ter rasno modno krzno
pri
L. ROT
Liubliana
Mestni trs štev. 9
OSTI
za plašče
in kostume
ravnokar doilm!
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mesim trg štev. 10.
Izhaja 1., 11. In 21. v mesecu Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol le>ta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise )e pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulamd 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdala in urejale Joško Jakše v Llubljani —Za .Narodno tiskamo. Pran Jezeršek v Ljubljani