^SSN 0350-5561 9 wu^^u ^^uu»^ ca konec todn« Večinoma sončno bo. V popoldanskem času bodo posamezne plohe ali nevihte. Pihal bo jugozâhodnik. CO številka 18 četrtek, 10. ma/a 2007 Največji remont petega bloka Pred prazniki so v Termoelektrarni Šoštanj ustavili največji 345 MW blok V in začeli obsežen dvomesečni remont, ki jih bo veljal okoli 15 milijonov evrov Mira Zakoáek Nemoleno in zanesljivo oskrb(ï zagolavljajo v Tcrmoelckirarni Šošlanj 7. načrlnim in skrbnim vzJr^evanjcm vseh naprav. To delajo soveUa sproti, poirebnc pa sti ludi zausfaviive posameznih blokov in naprav, da lahko lako opravijo tudi velike posege, laki^iia dela načnujejo ua posamezoili blf> kih vsaka štiri iela. Lelosje po šlirih lelili uspešnega obratovanja na vrsii blok pci, ki /.agotavîia Sloveniji skoraj ćelr-lino električne energije, ^ošianj-ski lennocickirami pa pt^lovicn. Lelao proizvedejo z njim kar okoli IKSOCWh. V naslednjih osQiib tednih bt>do p reg Ic d a I i vse nap rave, poškodovane komponente bodo popravili ali pa cclo zamenjali Cire /a enega najboD zahtevnih in tudi najbolj obsežnih remontov, za katerega računajo, da bo sla] 15 milijonov cvrov. Skrbne priprave na letošnji remont so stekle žc pred dvema letoma. Vse mora bili natančno predvideno, saj se na relativno majhniem prostoru srečuje istočasno ludi po 900 delavcev. Pomembno pa je seveda tudi, da so dela opravljena v cim hilrejšera času. »Dela na remontu je moč razdeliti v tri najpomembnejše sklope, in sicer redna remontna dela. ki jiJi opravljamo periodično, dela, potrebna za podaljšanje dobe trajanja naprav ler izboljšanje toplotne bilance koila in s lem dosego optimalne parametre za priključitev plinskih turbin, ob tem pa tudi nižje emisije dušikleine mcse-ce, še ni potrebno, i^DejsLvo je. da predstavlja TRŠ pomemben steber v energetskem sistemu. Temu primerna je tudi stopiîja odgovornosti, ki jo prev-zemami). Verjamem, da bomo tudi tokrat kos vsem zahtevnim izzivom in da bomo projekt tudi lokrat končali v roku.* je dejal direktor TES n?c - ne bi bil jfonovno imenovan, in ker - drngU- - misli, da Je bih šest let dovolj, če Je mislil kaj napraviti, če pa ni. je pa tako škoda, da mesto zaseda še šest let Pošteno? Pošteno. Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Velenje - Tema letošnjega tedna Rdečega križa kaIno samoupravo in reginieiia Pećovnik, dober. Prišlo je 119 strank, kar je dobra polovica poprečnega uradnega dne. Več koi 100 jib je prišlo v soboto na upravno enoto zaradi zamenjav osebnih i/Jcaznic in potnih listov, nobenega obiska pa niso beležili na oddelku za okolje in prostor. Sicer pa so od 1. maja uradne ure upravnih cnoi v ptjnedeljek in torek od do 15. ure, ob sredah so podaljšane za eno uro in so od 8. do 18. ure. v petek od X. do 13. ure in, kot žc rečeno, odslej tudi vsako prvo soboto v mcsecu od 8. do 12. ure. ■ mkp Ni bilo navala Mozirje - Ob uvedbi dela oh sobotah so na Upravni enoti v Mo ziiju napovedali, da pretiranega navala ne pričakujejo. Tako je minulo sobolo tudi bilo, saj je ini)žnosl izkoristilo 20 oseb. Večina jih je urejala osebne dokumente ali pa zadeve s področja prometa. Pt) besedah načelnika rnozirske upravne enote Vinka Poličnika so taksen obisk pričakovali, saj so sobotne navade ljudi na podeželju precej drugačne od listih v večjih središčih. Sicer pa so v celi)inem upravno-poslovnem centru na Pi>drožni-ku, kjerdomujejo k izpostave geodetske, davčne uprave, Center z.a socialno delo Mozirje, enola Zavoda RS za zaposlovanje in občina. zabeležili obiskov strank. ■ tp Kontič podprl Polesa Poslanec St^ialnih demokratov v državnem zboru Bojan Kontič je po tistem, ko so v Topolšici izvedli razpis za direkloija in nihče od prijavljenih kandidatov ni dobil potrebne večine, našlo vil poslansko vprašanje, v katerem meni, daje sporno, da namerava ministrstvo spremeniti pravila med samim postopkom in jih prilagodili svojemu kandidatu. Kontič tudi navaja, da je dosedanje delo direktorja prim. Janezki Polesa lesno povezano z usodo ustanove, ki jo vodi že dolga leta. Veliko je bilo lezenj po zapiranju, a so bila ta prizadevanja ravno po zaslugi Polesa vedno neuspešna. »Zaradi izkušenj iz preteklosti je strah /a obstoj bolnišnice, ki bo po uveljavitvi pokrajin dobila status pokrajinske bolniínice, seveda upravičen. Zalo je seveda prisotna bojazen, da je zamenjava direktorja prvi korak k ukinitvi bolnišnice 'lbpolšica,pska prestolnica kulture 2012. Kot je že znano. so vloge pravočasno oddala mesta ljubljana, Celje. Koper in Maribor. Pri slednji kandidaturi mnenje in da bo prav Maribtir dobil kandidaturo. 13-članska mednarodna komisija je torej ministrstvu za kultum in viadi RS predlagala, da za kulturno prestolnico razglasi Maribor, ki kandidira skupaj z občinami Slovenj Gradec. Ptuj, Novo mesto. Murska Sobota in Velenje. tem ki) bo vlada izbrala. b<3do « tem odločali se v Bruslju, kjer je bila na^a kandidatura ocenjena najbolje, sem sprejel z velikim veseljem, saj se zavedam, kaj to pomeni, Tako mesto Maribor kot pet občin, ki so se nam pridružile. bo doživelo kulturno eksplozijo. Želimo si, da bi je bila deležna vsa Slovenija. Pohvalno je, da smo se v zelo kratkem času župani teh občin povezali, pristopili in uspeli izdelali dober program. Na tiskovni konferenci v mariborski mestni hiài Rotovž so biii župani vseh èestih občin, združenih v kandidaturo mesta Maribor za evropsko prestoinico kulture^ enotni - "Prva stopnica je premagana, na drugo se že priprav/jamo.« p(ïd nazivom «Cista energija« je sodelovali) ie pel iibčin tako imenovane vzhodne kohezijskc regije, med njimi tudi MO Velenje. în prav mariborska kandidatura je bila najbolje ocenjena. Čeprav mnenje strokovne komisije ni zavezujoče pri izbiri mesta, ki bo dobilo la častni naziv, so na tiskvenske vlade, da nas predlaga za prestolnico, bomo morali ustanovili straleske svete za kulturno prestolnico; enega generalnega, v katerem bomo sodelovali ludi župani kol k(v ordinaiořji, pa tudi vsaka mestna občina bo morala imenovali svoj strateški svei, da bomo maksimalno dobro pripravljeni do leta 2012,« nam je se povedal. Kot ludi to, da je mariborski Mullime-dijski center Kibla opravil veliko delo pri zbiranju gradiva in pripravi najbtîlje ocenjenega projek-la, k čemur so veliko prispevali ludi v posameznih občinah, kjer so imenovali skupine za pripravo projektov. Velenjski župan Srečko Meh je. kol pravi, bij ves čas prepričan, da je pol skupne kandidature z mes-lom Maribor prava, »imeh smo dober program in izvajalce, zalo se zahvaljujem vsem, ki so program pripravljah v MO Velenje. Danes smo se v Mariboru dog(v vorili o nekaj pomembnih stvareh; začenjamo nekaj skupnih projektov» r3zmisljamo o skupni blagovni znamki. Kulturna prestolnica Ivvrope ni majhna stvar, pa čeprav smo doslej prehodili le prvo stopnico do cilj». V Velenju Že nadaljujemo aktivnosti za pripravo na leto 2012. Mislim, da moramo predvsem gradili vsebino, saj večino potrebnih infrastrukturnih objektov vVelenju že iniamo. Vsekakor Želimo preuredili Klasimico, pa naj bo to pozneje tehnopolis ali kulluriipoiis. Pomembno je. da objekt uredimo.« Skratka, mednarodna komisija je odločila, sedaj je na potezi vlada, za njo še IZU. In šele potem se bo verjetno začelo čisto zares. Pokrajine so se končno premaknile na vlado Eni »iščejo« primerno pokrajino, drugi bi delili sedeže - Ponekod še pomanjkanje dela, Pivovarna Laško ga ima dovolj - Vlak z obratnim voznim redom - Na sever s cvetom z juga Po ler/i. ko so /lekaieri že meniU, da se z namerava/fo deJlísijo mse dežele skoraj nič ne doii,aja afi da se dodaja ..(Kem prikrito je re.iorni minisier naredil .Msodni korak": pripravljeno zakonodajo je predal vladi. /n zdaj naj hi se začela fwain a javna in siceršnja obnunava. In ko med nekaterimi ie kroti tudi zemljevid, na kaierem je kot samostojna IHikrajim zarisana ludi Ljubljana, pokrajin pa naj bi biio vseeno Je' štirinajst, pa druj(i se vedno vztrajajo, da je tako š tevilo pnn eliko, fn ludi inlnlsier bi Sloveffijo najraje mzza^al na manj delov. Vsekakor se obetajo se burne razprave - ne le o šievilii, tudi o Jmanciranjii. Na „po-krajinskem" področju Je živaitno tudi na našem .^ršem obtnočfu. ObCi-ni Bistrica ob sSoifl in Radeče sla že naredili prvi korak, ki naj biju iz bodoče Saviřyske {Mkrajine pri{)eljal v Posavje. /u zuietek so svetniki obeh občin sicer šele potrdili sklep o izločitvi iz Regionalne razvojne agencije Celje, a se te^a posla tie hi lotili, če ne bi bil njilnw končni cilj priključitev v novo posavsko pokrajino. Ker se tam bolj mdijo^, po-ndarlajo. Kot se v drugih d\i*li občinal!. Preboldu in Taboru, ne vidijo v načriovmi zasav.'iki pokrajini, ka/nor ju vabijo. Pravi/o. da so .Savinj-čanl, in to želijo ostati. In ko še tudi ponekod drugod po Sloveniji nekatere občine kolebajo. kam hi se po mnvm vključile, ima/o tra našem .SaŠineni območju drugačtie težave^ Menda v \'ečini /le wč s tem, kam naj hi katerega občina šla (čeprav /j/ nekateri še vedno vlekli sxqje poteze). ampak kako bi posejaîl sedeže raznih usianov po krajih bodoče pokrajine, In kot kaže. lo res povzroča posebne predporodne krče rojevanju Saše^ Drugačne težnje Imajo nekateri v širši okolici Marihoni. Skupina okoli šovmetia Auerja se ne strinja, da hi .\e í>okralína I meno-P(n/ra\je, ampak naj /kj Slujerska. Pa čeprav bi si s tem prisvojili nariv, s katerim .se opredeljuje veliko širše obmo^. V zvezi z usta/ravljanjem pokn^in se kljub zagotovilom z ministrske ravni nekateri tudi bojijo razraščanja birokracije in novega zaposlovanja. Načelno sicer to ni slabo, problem je. da bi šh fu> mnenju mnogih za neproduktivno zaposlovanje zaradi podvajanja dela. Na našem območju pa je zadnji čas družba, ki ima po novem še veliko wč dela. Ne navadnega, ampak takega z veliko zavetma>. Pivovanra [MŠko je ix)stala lastnica časopisnega /todjeija Delo. .Navidez ti dve stvari, delo in pijača, nekako tie gresta sknpaj, še posebno, če je pijača alkoholna. In pivo je in ^a na delu ni primerno uživati. A pri nas pač tudi navidez trezdružljtve stvari gredo skupaj To naj bi bil po mnenju />po-znavalcevf eden lakih primerov. sreču, da dobro fhUičeni pravijo, da gre le za začas trn lastništvo. Nakupu bo ihič sledila prodaja. In pričakovan zaslužek. Kotnu ho ptnetn prišlo ť roke na.^e d(Djelo, je pa ie drugo vprašanje. In ko se načrtuje trganje naše dosedanje regije, jo v.iai »zgodovinam p<> vezuje. Ismije muzejski vlak }*0}>elja! ljudi iz Smarinega oh Pak i in nekatere druge iz Šaleške ter Zgonile Sm injske doline na Kozjansko in v Obsotelje, letos bo lit zgodogoje\-a/iJe zaradi šte\'ila pokr(ýin. se v.se lahka konča z zamudo. O tem. da je dovolj nalveč šesl pokrajin, je zadnje časa znova slišati veliko glasov Sllrina/si, naj hi jih bilo. po je zgolj poUtiàia odločitev. Kaj pa pri ni ptMlka?! In ko eni hodijo z vzhoda na zahod, je odixtiovala naša i^evka s cvetom z juga na se^er. NAS ta MÉkL^J RH družba. d^.Vrit«^. tihi» tt čEtrMi pcameinega svwje (300 sni {8,5 DDV, 0.1 € 423.50 SIT), cena čvoďa tm DDV 1,15 € (27&SO ST)). Pri ptsAki narcićrvn$?05i.ptiletne HlniTW$e£n$ 75$ popust tMdalštw:B«risZakDSA(đireMi>r), Stare Vovk(ocl9ovofni urednik), Mt)eria KrstlĆ'Pianinc 'porrwčnisa utednikaj, Janez PiesniK, Tatjaru PcN^oiidk. âojana ^egei (flovinarji), Mra ZaloSek (ureonk^a r^dljs), Janja Kc^s>špegei (termina u(eijnica), Toraž Geriak (o&iihovaiee). Protn^tndi: Nina Jug (voi^ propd^an* SgJ. SaSo Kone^nik Jure Beridnik (propagandista); Stdai in0t«}vt In «rin: 3320 Viba|i. Ki» letvi |l p. m. blrlon (OSJ m 17 103) 897 4641 TRR • Nov3 LB. Veienie: 02426-0020133854 E-fuil: piess9n3scas si ObKuMf^ in siil, pffprm: Nai čas 0 o o Ttt Té^ snad. NalûA: S.400 ízrackiv Ninaročintti lo(D9«n| M nihopísiFii n vriânot Po zakonu o CCV ^ fias' imS^ med prcizvođe InformatMiega u^aća^ za v» sresspfaCuje davek po nižani sTocni. Letno izid« 52 Slevil:. 10. maja 2007 DOGODKI Spomini in spomeniici Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju na predvečer praznika - Tema so bili tokrat velenjski spomeniki NOB Velenje - V dvorani cciiira Nova so na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju priprs-vili osrednjih velenjsko občinsko proslavo. UdelezUi so seje predvsem nekdanji b vomik je bil tokrat ^ Bojan Konlic, velenjski podžupan in poslanec v državnem zboru, hkrati pa predsed-tiik območnega /druženja /veze borcev. Po pozdravu nekdanjim borcem in borkam, kijih je bilo v dvorani največ, je med drugim ptmdaril: »Vsaka vojna je nasilje nad drugačnimi - jo Izguba vrednote, ki jo, poleg mir. A kljub temu je potrebno ugotoviti, da je v določenih okoliščinah in obdobjih zven orožja edini zvok, ki ga nasilni razumejo. Ko orožje postane argument moči. umirajo ljudje. Žal tudi tisti. ki le branijo svojo domovino. V vseh vojnah je bilo tako. Tudi v slednji. V vojni za Slovenijo. Tudi naša svoboda je v vseh vojnah do sedaj zahtevala žrtve. Dolg do njih je neizmerljiv, spomin nanje pa vreden najglobljega sp<)šiova-iija.»! In takšna je bila tudi včera jšnja velenjska občinska proslava. Polna spominov, ki nc smejo zbledel). ■ bš ; ' T^ / / J / • ■ ' ! ■rl Í : ' ; j' Tki zdravja nas In nam dragih, najbolj cenimo. In jo imenujemo Partizanska in domoijubna pesem moškega pevskega zbora Ha juh je bila rdeča nit proslave, na kateri je nekaj lepih, aiftualnlh misli ob prazniku povedai Bojan Kontič, »Zgodovine ni mogoče oblikovati po svojih željah« Skomo, 5. maja - V počastitev dneva zmage nad fašizmom in dneva Evrope sla Krajevna i)rga-nizaciia 7.B NOB Šmartno ob Raki in tukajšnja občina pripravili slovesnost pri spominski plošči ob lovskem domu v Skornem. Ne pi) naključju- Tu so namreč pred letom dni postavili spominsko ploščo v spomin na 29 krajanov te vaške skupnosti, žrtev druge svetovne vojne. Z omenjeno prireditvijo in pohodom po poti spominov, po kateri seje podalo 25 pohodnikov in 9 konjenikov šmarškega kni. v katerem s^ila spomladansko eveijc k spomeniku Nošenje ranjencev na gori. Več koi 2000 /branih jc najprej po/dravil sekretar območne organizacije Andrej Kraigc. slavnostni govornik 5300 evrov za Topolsil-ške bolnišnice Janezu Polesu ček v vrednosti 5300 evrov 2a nakup (T-aparata. Sredstva so za bolnišnico zbirali v konferenci območne dločno pribil. V nadaljevanju je še opozoril, da se nekateri ne zavedajo, daje energetika strateškega pomena za Slovenijo, zato je nerazumljivo, da poskušajo oncm sprejemajo za «podanike« pt^menibne ndlacitve. Tako so prelekii leden, brez radovednih novinariev in ob asistenci saviiîjsko-saleskih poslancev ler načehiice in načelnika velenjske in mo/irske upravne enote, premlevali predlog pokrajinske zakonodaje in delili prislojnosii znotraj bodoCe pokrajine. V Zgornji Savinjski dolini je med preprostimi ljudnu bolj kot nicd izvoljenimi predstavniki ze dolgo v ospredju vprašanje, kaj jim bo bixloèa pokrajina oziroma regija prinesla pozitivnega, tudi zalo, ker še vedno ni povsem jasno. ali se bod<; pokrajine uvajale na osnovi enotinîcga ozironîa dvotirnega sistema. Cllede lega pristojna ministra Ivan Žagar in Gregor Viranî ne Tazmišljata ravno enoznačno, iz tega sledi, da tudi sirankarski veljaki na lokalni ravni niso povsem poenoteni. Vendar- panike ni. pokrajiiiske volitve bodo predvidoma prilîodnje le-lo» čeprav je poslanec Drago Koren tudi glede tega izrazil precejšen dvom. Vzrok je v neusklajeni zakonodaji, je pa pt> izjavah Anke Rakun vsem županom kristalno jastio, da b<îdo sedeži določenih zavodov oziroma služb v Zgornji Savinjski dolbîL konkretno v Mozirju, /adeve so lorcj bolj ali manj jasne, »ženiiev« se lahko zalomi le. če bodo na šaleški sirani prehudo nasprotovali izgradnji koroške hitre ceste po zahodni varianti, ki je za »nevesto« iz Zgornje Savinjske doline edina sprejemljiva. Obisic vlade |e polîtuna, ne državna zadeva Megla in meglice okoli napovedanega obiska ministrov, ki delujejo v vladi Republike Slovenije, se počasi dviguje, saj so rudi izvoljeni predstavniki ljudstva SAvŠE doumeli, da tli primemo, daje organizacija tako pomembnega obiska izključno v rt>kah ljudi iz Janševe vladajoče stranke. Župatii so namreč enotno proti, da koordinacijo obiska vodi bivšigomjegrajski župan Toni Rifelj. zato bo njegovi» vlogo prevzela Ijubenska županja Anka Rakun. Neuradno je bilo moč izvedeti, da se za premiera Janeza Jan^o pripravlja t)bisk v enem od perspektivnih srednjih in malih podjetij, od večjih naj bi bila njegove pozornosti deležna Cîorenje ozimma BSII. Ministri naj bi dobili svoje sogovornike predvsem v Šaleški dolini, od zgor-njesavinjskih se ometijaia samo občini Mozirje in Na/aijc. Izjema je občina Solčava, kjer naj bi po predlogi, ki sta jo pripravila Toni Rifelj in Jasna Klepec. gostili zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Državni uradniki (akali na stranke Upravni center Mozirje je v soboto v delovnem času od do 12. ure obiskalo državljanov, od lega sejih je na upravni enoti ustavilo 20, ostali so iskali uradniške usluge pri ostalih drŽavniJi organih, ki delujejo v Podrt^žniku- Tolikšen zirskcm upravnem centru težko upravičila. Pitna voda ustreza predpisanim zahtevam Na svetu živi več kot 1,2 milijarde ljudi, ki trpijo pi>raanjkanje neoporečne pline vode, medtem ko jih 2.6 milijarde živi v razmerah, ki ne ustrezajo osnovnim sanilami>-zdravstvenim merilom. S tega vidika mora bili 16 tisoč prebivalcev /gornje Savinjske doline nadvse zadi)VoIjnih, saj je bila v preteklem letu pitna voda na večini območja skladna s |')rcdpisanimi zahtevami, liaako varna je bila ludi oskrba s pitno v(jdo, pojasnjuje direktor J P Komunala Moziije Andrej Ermetic, Mozirsko komunalno podjetje je upravlja lec javnih v<> dovodnih sistemov I.uCe. [jubno oh Savinji, Radmiîje. Okonina, Juvanje, Leiošč in Gneč Slatine. »Proces oskrbe s pitno vodo izvaja obrat za oskrbo z vodo, notranji nadzor nad skladnostjo in zdravstveno ustrezfiostjo pitne vode in laboratorijsko preskušanje pa izvajata Zavod za zdravstveno varstvih C'elje in Ki>munalno podjetje Velenje.« dodaja direktor niozirskega komunalnega podjetja. Delitev premoženja in obveznosti med občinama Svetniki Občine Mozirje so se na p obdobje zahtevnega In odgtv voniega dela na področju /aščiie 1er reševanja ljudi in njihovega premoženja. Svoje poslanstvo opravljajo zelo uspešno. Požarno-vamoslni rajtjn je sorazjiierao velik, Mori 5X5 kvadratnih kilometrov, na njem pa /jvi več kot 4100 prebivalcev, /aradi konftguracije je teren zelo zahteven, saj sredic če Moziria leži na nadmorski visini 340 meimv. vli^i predeli občine Moziijc so na več kol 1500 metrih nadmorske višine, zaselki pa so oddaljeni med sabo preko 15 kilometrov. Za učinkoviio opravljanje poslanstva so /.c pred 29 leti v oddaljetiih zaselkih, kot sta Šmihel in Lepa Njiva, ustanovili gasilske slojke, katerih člani so zelo aktivni. Pred slabim mesecem dni so trojki všniihelu uredili prostore za delovanje. Društvo sieje 260 člamw, od tega je 54 pi-onitjev in mladincev, ki pod vodstvom članov mladinske komisije delujejo zelo zavzeto, /latinšek je izrazil zadovoljstvo, ker število mladih članov narašča že treijc leto. »Zagnana mladež za prostovoljno in humano delo, kolje gasilstvo, je velik pt^rok za nadaljnje uspešno delovanje nagega društva." Na leio opravi operativa od 10 do 15 intervencij, približno od 100 do 150 prevozov pitne vode. Na voljo so občanom tudi za 1 ^ ^ i 'I ' ^ ť I Ob praznovanju 120-letnice delovanja so med drugim razvili nov društveni prapor. manjše tehnične storitve, za kar so jim li zelo hvaležni, kar dokazujejo ob novoletnih obiskih. Cîle-de na ogroženost je društvo uvrščeno v tretjo ka lego rij o. temu primerno je tudi opremljeno, 'i Opre mijeno SI naših operativcev in deseiin je dobra predvsem zaradi razumevanja, ki ga ima za naše potrebe lokalna skupnost. Župan Ivati Suliov^ršnik ima velik posluh za potrebe zagotavljanja opreme za zaščito in reševanje.« Po besedali Jožeta Zlalinška so v prihodnje zelo dobro zastavili delo drusiva. Osrednjo pozornost bodo natneniJi nadaljnjemu posodabljanju opreme ler vsega potrebnega reševanje in gaše- nje, izobraževanju in pridobivanju tumh članov. Po besedah slavnostnega govor-rtika Mirana Bogafaja. poveljnika Civilne zaščito RS. rezultati in drugi uspehi društva kažejo na njegovo rasu število mladih članov pa tudi na to, da se za prihodnost gasilstva v Mozirju ni treba baiL Prispevek društva k varnosti ljudi je velik. Varnost ljudi in njihovega premoženja sta vrednoti, ki bosia Imeli v prihodnje še večjo težo. »Trdini, da ste gasilci del splošno reševaltie službe, ki ustreza ludi potrebam ljudi za občutek varnosti. S kar največjo skrbnostjo bo potrebno določiti, katere naloge iz drŽave naj bi prenesli na 1 pokrajine. Zelo slabo bi bilo, č« bomo namesto kakovosti dobili 14 malih držav, ki bo vsaka zase skrbela za pzirski gasilci prikazali delovanje in razvoj požarne hrambe v kraju od leta 1700 do danes. Od minule nedelje dalje pa je drušlvt) bogatejše še za nekaj nove zaščitne opreme (podaril jo je nio/.irski župan) ter specialne gasilske opreme /a sesanje razlile vode ter olja, ki jo je društvu predal domačin in poslanec v dt^avnem zboru Jakob Presečnik. Slavje so sklein-li s slovesno sveto mašo ter otvi> ritvijo lesene skulpture • gasilec operativcc pri društvenih prostorih. W f Dvorana v mozÍrstva večinsko podporo pri široki in v kolektivu, se pri tem ne mcv rem znebili občutka, da Ima tudi tu prste vmes politika.« Po beseda Alojza Podgorska so jih omenjeni dogodki spodbudili k pripravi sprememb. Kako naj bi lo storili, za zdaj ne vedo na-lančno. Njihova razmišljanja gredo v smeri sprememb dosedanjega dogovt^ra o ustanovitvi skupnega javnega zavoda, vse resneje pa ludi o tem, da bi se šmarška enota vrtca kar se da hitro odcepila in delovala kol samostojni javni zavod ali pa bi se priključila že obstoječemu javnemu zavc^du (osnovni šoli) v občini. Osem vlog za sof maii venščine. na dvojezičnih območjih pa iz italijanščine ali madž.arščine, pa testi nisti bili prezahtevni. V Iraku so dosegli nov uspeh v boju proti teroristični mreži Al Kaida. saj je bil ubil eden njenih najpomembnejših članov. Ameriške sile so namreč v Bagdadu ubile visokega predstavnika Al Kaidc Muhariba Abdulatifa Al Džaburija. Petek, 4. maja v Splošni bolnišnici Novo mesto so zamenjali pet operacijskih miz. pri kaierih so ugotovili napake v hidravličnih cilindrih. Direktor dobavitelja Soča opreme Bojan Bokalič Je dejal, da so mize enake, da pa so iz druge serije, kjer naj bi bila napaka po zagoio vilih proizvajalca odpravljena. Mnogi pa so se spominjali, daje pred 27 leti v LJubljani umri takratni jugoslovanski predsednik .losip Broz Tito. Najbolj /.ivi so spomini, kako so mediji objavili novico in kako je takrat življenje v nekdanji skupni domovini obstalo. Krsto s posmrtnimi ostanki so iz Ljubljane z vlakom prepeljali v Beograd in ob poti se Je od maršala poslovilo na tisoče ljudi. Nekoliko drugače pa se je po slavljal francoski predsednik Jacques Chirac, ki seje mudil na poslovilnem obisku pri nemški kan-clerki Angeli Merkel. Ta je francoskega predsednika, ki bo svoj položaj zapustil 17. maja. na njegov zadnji uradni obisk povabila v Nemčijo, da bi se mu zahvalila za dolga leta sodelovanja. Chirac seje kanclerki zahvalil /.a povabilo in poudaril, da odnos med Nemčijo in FrancUo še: naprej ostaja osnova za evropsko integracijo. ter dodal, da bo evropske institucije potrebno reformirati, da se bodo lahko spopadle s težavami v današnjem času. iŠkotska nacionalistična stranka je dosegla tesno, a pomembno zmago nad laburisti na volitvah v regionalni parlament. Nacionalisti, ki se zavzemajo za neodvisnost Škotske, bodo imeli v 129-član-skem pariamentu 47 poslancev, doslej vladajoči laburisti pa enega poslanca manj. Sobota, 5. maja Portorož je gostil Evropsko skavtsko konferenco, ki so se Je udcležJli delegati iz 46 držav, slavnostni govornik pa jc bil premier Janez Janša. Konfcrenco sta pripravila Združenje slovenskih skavtinj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije. Pod motom »Praznuj! Motiviraj! Deluj!« so načrtovali prihodnost evropskega skavt st va. Razlog za prazjiovanje pa so imele tudi babice po vsem svetu, saj je 5. maj poznan kot mednarodni dan babic. Tokrat je potekal pod geslom »Babice dostopne prav vsaki žtnski.« Svoj moto so izrazile tudi slovenske ptimočnice pri porodih, in sicer tako. da so se povzpele na Šmarno goro. kjer so točno ob 12. uri spustile bele balone. Upravne enote so prvič svoja vrata odprle tudi v soboto. Po pričakovanjih so imele velik obisk. Ruski predsednik Vladimir Putin je zagrozil, da bo Rusija usmerila Jedrsko orožje proti morebitnemu proti rake t nem u ščitu v lîv-ropi. Slovaški premier Robert Fi-co pa je na srečanju s Putinom opozoril, da bodo HU in ZDA storile »strateško napako«, če sc ne bodo o načrtovani posiavitvi delov ameriškega protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem po svetovale z Rusijo, Nedelja, 6. maja Po Slavki v Dolgi vasi so policisti povedali, da vztrajajo pri svojih zahtevah. Ce Jim vlada ne bo odgovorila. bodo stavkali tudi med turistično sezono. Kot so pojasnili predstavniki policistov, je stavka jasen poziv vladi, da mora od-govoi'iti na njihove zahteve. Policisti so tokrat izvajali poostren nadzor tovornih vozil, kar Je po vzročilo daljše /iistoje; tako je na madžarski strani mejnega preho da Dolga vas nastala 1,5 kilometra dolga kolona tovornih vozil. Bo novi francoski predsednik uspešen kot Chirac? Mnogi so se spominjali, da je Tito svoje zadnje minute preživet v Ljubljani. Sfovenski polidští nase opozarjajo z belo stavko. Ob 62. obletnici osvoboditve Mauthausna se Je v nekdanjem koncentracijskem taborišču zvrstilo več spominskih slovesnosti. Pred osrednjo, mednarodno ko memoracijo osvoboditve nacističnega taborišča v Avstriji Jc pred slovenskim spomenikom, odkritim leta 2004. potekala slovesnost v spomin na umrle slovenske taboriščnike. Izmed 415.'' interniranih Slovencev jih Je umrlo 1500. V videoposnetku je drugi mož Al Kaidc AJman Al Zavahiri spiegovoril tudi o načrtu ZDA za umik enot iz Iraka, Al Zavahiri se med iniervjujem na posnetku norčuje iz skupne varnostne operacije ameriških in iraških sil, ki se Je začela februarja in n^j bi ustavDa nasilje v Bagdadu, Ameriškega predsednika (ic-orgca Busha povabi na »sok -vendar v restawaciji iraškega parlamenta«. Ponedeljek, 7. maja Premier Janša je dejal, da so pripombe na sporazum o sodelo vanju pred slovenskim předsedo vanjem Kvropski uniji in med nJim večinoma upoštevane. Pove-dal je tudi nekaj o dilemah glede pristojnosti predsednika republike in izrazil dvom. da bi bilo truba to vprašanje rešiti pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami. Zavrnil pa jc tudi namigovanja, da naj bi bil predsedniški kandidat SDS Danilo Turk, in pojasnil, da bo kandidat njegove stranke določen na prihodnji seji stranke. Večina poslancev Je kljub nekaterim pomislekom napovedala podporo rekordnemu planu razvoja in obnavljanja avtoccst za leto 2007. Tako koalicijske kot opo zicijske stranke nameravajo plan podpreti, nepovezani poslanci pa podporo pogojujejo z odgovori na nekaj vprašanj. Z esejem iz maiemega jezika se je začel spomladanski rok splošne mature, ki se ga bo letos udeležilo 13152 dijakov. Za šolski esej na splošni maturi Je Državna predmetna komisija za slovenščino letos imenovala tematski sklop z naslovom »Razdalje in bližine v so d o b n C m romanu«. Končala se je bitka /ii predsedniško mesto v Franciji: Nicolasu Sarkozyju je francosko ljudstvo podelilo petletni mandat za vodenje države. Sarkozy. ki sije predsednik l-rancije želel postati že od otroštva, Je svojo socialistično tekmico Segolene Royal premaga! za šest odstotkov glasov. Torek, 8. maja Ministrstvo za šolstvo jc na svoji spletni strani objavilo seznam srednjih šo. ki bodo v prihajajočem šolskem letu omejile vpis. To se bo zgodilo na 32 srednjih šolah in v dveh zasebnih zavodih. Barbara Žgajner Tavš je spet pozvala k oblikovanju zakona o varstvu otrokovih pravic, ki bi uvedel tudi varuha otrokovih pravic. Z zakonom naj bi dobili tudi register pravnomočno obsojenih pe-dofilov. ki bi bil na voljo pedagoškim ustanovam, Žgajner Tavševa je dejala, da Jo moti. da storilce kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po določenem času izbrišejo iz splošne kazenske evidence. kar pomeni, da sc lahko neovirano zaposlijo v ustanovah za vzgojo otrok. Nepovezani poslanci, člani društva Zares, so obstruirali delo Državnega zbora in povedali, da jim je enakovredno sodelovanje onemi)gočeno. Koi so napovedali. zato ne bodo podpisali niti spo razuma o sodelovanju strank med predsedovanjem EU. Predsednik Matej T.ahovnik Je poudaril, da jim gre le za polnopravno članstvo v delovnih telesih in ne za vodstvene funkcije. Spot so se podražili naftni derivati. Liter najpopularnejšega 95-oktan-skega bencina je dražji za 0.0.36 evra (dobrih osem tolarjev) in po novem stane 1,097 evra, kar pomeni, da je njegova cena za 12,9H odstotka višja kot v začetku leta. Severna Irska Je po petih letih neposredne oblasti iz Londona ponovno dobila vlado, sestavljeno iz katoličanov in protestantov. Predsednik regionalne vlade Je s prisego pred ustanovno skupščino postal 80-lctni protestantski klerik lan Paisley, vodja Dcmokiatične un ion is tič ne stranke. žabior perspektiv« Podražitev je za mnoge bolj očitna, če jo preračunajo v tolarje. Kdo je tu kriv? Živa Vrblč Pred tednom dni sem si kupila nor mobilni telefon. Pnirzapruv sem bita v lo skoraj prisiljena, saj je slari začel odpovedovali. Odpadki mil je uidi lipka »NOt. Tipku > YES« pa je bila lik na leni, da za wdno obtiči r tipkornici. Znašla sem se lako. da sem okrog telefona nalepila prozorni lepilni ira k. kije nesrečni tipki za silo držal nii mesiii. Dober, a kratkoročen plan. Pod »seloiej/fmi» se je namreč začela nabirali v,va umazanija tega sveta in najbrž pripomogla k hitrejšemu iimiraiyn nuh jegu mobilca. Zelo sem bila vesela, ko mi je moj mobilni operater dovoli! kupili poceni mobilni telefon in mi podaljšal naročnino le za 12. namesto za 24 ali celo mesecev, kiiljc imel navado prejšnja leta. Tako .Km novo igračko dobila že za 19,09 evra. Ni ni a sicer fotoaparata in kamere, je pa lepe barve in je zelo lahek. Nikoli nisem bila namreč med tistimi, ki bi bili za mobitel pripravljeni za/mviti še in še denarja. Kamere ne potrebujem, z navadnim fotoaparatom lahko posnameš lepše slike. Internet in druge zabavne funkcije me ne zanimajo. Mobiteli so že zdavnaj nehali hiti samo telefoni, s katerimi smo ve.v čas rfo.se-Rijivi Postali HO zabava in tmm krajšajo ài.v, kadar prijatelji ne utegnejo. Kamere in fotoaparati na mobilnih telefonih so stalnica na vseh iurih, koncertih in raznih drugih »pijankah«, kajti predvajanje kratkih,fihnčkov in slik naslednji dan je nekaj najbolj zanimivega, f.nšne ,so tudi slikice muck in kužkov ali pa otrokovi prvi koraki. Mobitel je koristen tudi pri pretepanju sai/Jcev in drugih otrok, y se je natančno dokumentirano, če /m je objavljeno na i mer net n (kot .sf je to zgodilo nedavno na eni od sloKnskih osnovnih šol), še toliko bolje. Najbolj hecno pri tem dogodku je bilo to, da sem .skozi poročanje medijev dobila vtis, da je glavni kriwc za nasilje med mladimi mobitel Ce mulci ne bi imeli kamer na leiefonih. se ne hi sixmmili pretei>ai, ker jim ne hi bilo zanimivo, t^mod so predvajali izjave ravnatel.iev, ki so zatrjevali, da .to mobilci na njihovi šoli prei>ovedani ali še bodo. Kot da .so pretepači in nasilneži iiosledica kamer na mohitelih. In da je rešitev njihova prei>o-ved. PUF! In nasilja bo knnec. Tako bodo kmalu na vrsti .še krvavi filmi in videoigrice. zaradi katerih je današnja mladina nasilna. neolikana, nesramna in drvi v imgiibo. No. tudi obcestni plakati z nagimi ženskami so fUJ! in dajejo otrokom popačeno sliko o spointxsii, kar jih lahko po mnenju nekaterih pripelje do različnih oblik deviantnosti. Res je. da veliko otrok vzgaja televizija, računalnik, nekatere i>a kar ulica, in ne trdim, da je to prav. Vendar mislim. da_ie večina teh otrok dokaj »normalnih', zato ne moremo posplošeno sklepati. da je za tiste enenormalne« nasilneže in neotesance kriva moderna tehnologija ali pa celo pornografija. Velik del odgovornosti nosijo starši, »prijazna« šola pa tudi ni bila najboljša ideja. Otroci .se zavedajo, da učitelji ne predstavljajo resnejše grožnje. in to sewda izkoriščajo. Sjmmnim se. da si v osnnvni šoli včasih (pa tega ni tako dolgo) za jezika nje nčiteljn lahko dobil ukor. In ta ukor so na .šoli jemali resno. Prav tako ,so ga resno jemali .starši, ki so ponavadi oš teli otroka in ne učitelja, kot .se velikokrat zgodi danes. Dejansko .se je z uvedbo prijaznejše šole zmanjšala avtoriteta učiteljev in profesorjev, kar hi lahko bil eden od razlogov za več nasilja v šolah. To pa se najverjetneje ne ho zmanjšalo le s prepovedjo mobilnih telefonov. TRGOVINA KOŠARICA Bindidoi PoMr 0,331 KlobBsa Sunka plzu Ikg Oranžnle Odirtp 21 OglteSkg â^lSOgOilo papňkB BtiataSIblaO KoMSOSneSî?l do dr/ave in smo napovedi za odmero dohodnine v glavnem oddali pravočasno, si lahkti le sc želimo, da nam dr/.ava odločbe pošlje čim prej. Seveda, če nam kaj dobjuje. v nnsproincm je bolje, da / odločbami kasni. Franc Peperko« direktor Davčnega urada Velei\je. s kalerim smo se po-gtjvaijali, pa pravi, da ne bodo gledali na Lo. Čeprav je /atomski rok. do katerega nKirajo bili davčnim zavezancem poslane vse odločbe, 31. oktober, se bodo potrudili, da jih bo večina prejela /e pred polelnimi počitnicami. Oofovo je najbolj akimlna zadeva» s katert> ste $c na Davčnem uradu Ve-ienje nkwjaU prejšnji mesec, vse do T,ad/tjesa aprila, polw-anje napove' dt do/imlnine za leto 20%, Ste jih prejeli toliko, kot ste pričakorali? ^Letošnje Isto je bilo po vsebini in obliki glcdo dohodninskih napiv vedi 7a leto 2006 neki)liko drui^ačno kot prejšnja, /ave/and za dohodnino so prejeli predizpolnjene napovedi, kar jijii je po naiem mnenju in pj> pripovedovanju davčnih /ave/ancev samih /clo olajšalo i/polnje-vanje. Davčr.i ijrad Velenje je do konca meseca marca 2007 zavezancem poslal 34.276 predizpolnjenih dohodninskih napovedi, do konca aprila 2007 pa je prejel kar 34.3X0 dohodnbiskih napovedi, k lega je mogoče sklepati, da so dohodninske napovedi oddali tudi nekateri občani, ki od države pričakujejo vračilo med leiom plačanega davka, čeprav jim napovedi ni bilo potrebno vlagati.« Osebno je bilo vloženih več kot 84 odstotkov napovedi /e bih kaj snece, je bilo kaj negodovanj pr/ za^vzancih iKiroma, kako sie se pripi-avili zlasti na tiste zadnje dni, ko ste pricakoi'nli wj! obisk? »/a ilustracijo naj povem, da je bilo do 23. aprila letos vltjžcnih samo 37 odstotkov dohodil iJiskih napt)vcdi, v z-atlnjem tednu pa je bilo vloi:enih preostalih 63 odstotkov oziroma kar 21.5fi5 napovedi. Zanimiv je podatek, da je Davčni urad Velenje po pošti prejel 10 odstotkov dohodninskih napovedi, po elektronski poti preko eDavk(w pa le slabe 4 odstotke napovedi. Več YoiH odstotkov vseh napovedi je bilo vloženih osebno, zaradi cesarje bila na trenutke nekoliko večja gneča, Moram pa reči, daje bila večina dohodninskih zavezancev korektnih in srrpni.i. saj so videli, da smo se trudili in glede na dane tehnične in prostorske možnosti v sprejemanje napovedi vključili maksimalno število sodelavcev, v času sprejemanja dofiodninskih napovedi je Davčni urad Velenje inlenzivno odgtîvarial na številna vprašanja zavezancev, ki so bila pt> sredovana osebno, telefonsko in pisno. V tem časuje bilo odgovoije-oih na preko 7.600 vprašanj s področja d(îhodnjne. Moram pa poudarili, da sta se leios uspcj^no vključili v pobiranje dohodninskih napovedi obe upravni enoti, Velenje in Moziije s svojimi krajevnimi uradi, kar je pripomoglo k lažjemu vlaganju dohodninskih napovedi občanov.« Kdaj pa lahko zai'ezand pričakujejo odmero? »Zakonski rok za izdajo dohodninskih odločb za leto 2006 je 31. oktober 2007. Davčna uprava Republike Slovenije sije zadala cilj, kar je tudi nahv ga Davčnega urada Velenje, da bi se prejele napovedi za odmero dohodnine za leto 2006 čim prej obdelale in naj bi vcčiita odločb bila poslana že do poletnih počitnic. V koliktir bo potrebno dodatno usklajevanje z dohodninskim zavezancem pred i/dajo odločb, npr. da se njegova napoved ne ujema s ki>n[rolnimi p:>datki izplačevalca, ho zavezanec prejel odločbo po opravljenem usklajevanju.» Je v napovedih ie mojnKe popraviti kak podatek aH je s tem, ko je na' poved oddana, zadeva končana? »Po veljavnem Zakonu o davčnem postopku je mogoče dohodninske jiapovedi ^e vedno popraviti, spremeniti in dopolniti, in sicer vse do izdaje <ïdmernili odločb.« Franc Pep^rko: »Nasiednje leto bomo za letošnje teto prejeli informativni izračun dohodnine.« Kaj lahko pričakuje tisti, ki napovedi ni oddal? »Zavezanec, ki ne odda dohodninske napovedi, pa jo je po zakonu dolžan oddali, se kaznuje z globo v znesku 200 evmv, dt)hodnina pa se mu odmeri na osnovi razpoložljivih tontrolnih podatkov. Se vedno pa je možna sanioprijava, kar je v povezavi z dohodnino relativno preprost opravek. Dohodninski zavezanec, ki odda napt)-ved po zakonskem roku, na prvo stran dohodninskega obrazca napise «samoprijava«. Prihodnje leto pisanja in oddajanja ne bo Davčni zai'ezanci smo imeli letos le eno do/tnost: na pnu/natisnjenik obrazcih pref^ledati in preveriti podatke izplačemicev in vpisati morebitne olajšave. Prihodnje leto pa ho menda dela se manj? Ozinwia sko-raj fia ne bo? »Od 1. januarja letos velja novi Zakm o dohodnini, ki je odpravil olajšave za različne namene, zaradi katerih je bilo davčno osnovo mogoče znižali za dva odstotka zaradi izdatkov, ki jih je določal zakon, in za sliri (odstotke zaradi naložb v bivališča. Konkretno lo pomeni, da nam ni potrebno več shranievali računov za vzdrževanje in nakup stanovanj, za zdravila, učbenike in drugo. Ostajajo pa poleg splošne, ki je nekoliko višja. ^ različne osebne olajšave, Naslednje leto bomo za leto 2007 prejeli informativni izračun dohodnine, ki se bo štel za davčno napoved zavezanca, in v kolikor davčni zavezanec-rezident v 15 dneh od dneva vn>čilve ne bo ugovarjal, bo poslal inlormativni izračun dohodnine - odločba o odmeri dohodnine. <"c bo zavczanec v informativnem izračunu ugotovil napake ali želel drugače uveljavljali vzdrževane druž.inske člane, bo moral v petnajsidnev-nem roku vložiti ugovor pri pristojnem davčnem uradu, ki mu bo nato izdal odločbo.« Na kratko: katere so tb:te najbolj hê^tix'ne spwnemhe, ki wljajo že za dohodninsko lefo 2(W7? >»Bistvena sprememba za dohodninsko leto 2007, ki /m velja in se i/:va-jaod 1. januaija tega leta, je ta, da seje spremenila dohodninska lesivi-ca. ki iina sedaj samo tri razrede z ustreznimi spremenjenimi davčnimi stopnjami. Prav tako se spremenili zneski doht)dninskih olajšav, ki so §e ostale. Po vsebini st) namreč ostale se nekatere olajšave (sploSna olajšava, osebne olajšave, pcjsebna, nižja olajšava za študente, olajšava za kulturne ustvarjalce in novinarje, olajšava za vzdrževane družinske člane ter olajšava za prostovoljno pokojninski» zavarovanje. Posledica nekaterih navedenih sprememb so nekoliki) snsje neto plače v tem lelu.4 •SV še dofiaja» varjanja in dogovarjanja z odgo vomi mi ljudmi Vegrada so menili. da je prišel čas a konstruktiven korak naprej (lako so dejali v razpravi), a so doživeli hladen lui Vladimir Železníkar ichnični vodja Vegradovih kajnnolomov. jim je namreč povedal, "da mora načn. kaj se bo di»gajalo s tem prostorom ali v niem. pripraviti občina oziroma investitor, ki bi želel tu kaj ustvaijati." In odziv svetrukov? »Po 13 letih pridete in poveste, da mora občina nekaj narediti, da boste lahko vi na prostoru kaj počeli. Nehajte w z nami igraii.i' je bil oster svetnik Bojan Kladnik in nadaljeval: 4)redi-le ga tako. da se bodo tam pasle ovce, če nič drugega.» Sveiniki so ocenili, da so v dosedanjih pogo-v lovili, kaj pja vrala v lorek, obiskalo pa ga jc milijon obiskovalcev, so med posebne dosežke uvrstili pameino mizo (smari la-ble) iz Ciorenje in jo nominirali za veliko naizrado za inovacijo (Le GranU Prix de rinnovaiion). (řorenje seje tako prvič predstavilo širši francoski javnosti, in lo kar na dveh mcsilli: na sian-dardneni ra/siavnem prosU)ru in na posebej Izpostavljenem količku. kamor jc žirija uvrstila izdel- ke. ki jih odlikujeta inovativnost in vrhunsko oblikovanje. Pametna ml/.a je prestižna miza. narejena i/ kombinacije dragocenih nmterialtw po Izboru kupca -naj odličnejšega kamna, stekla ali lesa. Njena edinstvena posebiiost je v tem, da jc vpela na centralni valj, v katerega je vgrajen popol-n(mia integriran hladilnik. Hladilni aparat z daljinsko upravljanim elektromotorjem, skritim v nogi nii/e. d\igamo in spuščamo na zeleno ^šino. Osrednji del predstavljajo vriljive steklene police, na katerih so odkrili in pokrili pladnji za lirano in pijačo. Namenjena jc /ahievnejšim uporabnikom z raz- ličnimi bivanjskimi stili, primerna pa je ludi za protokolarna in pPam0trta mizica" je v Parizu navdušila mnoge ohiskovatce, pa tudi strokovno komisijo. Iščoč programe z visoko dodano vrednostjo Trg do družbe HTZ zato, ker so invalidsko podjetje, ni nič bolj prizanesljiv - Nekateri programi postopno usihajo, nastajajo novi -Stavijo na sončne elektrane in filtracijo vode - Marca v sodelovanju s Kovinkoplastiko Lož stekla proizvodnja drobnih kovinskih izdelkov Miiena HrstiČ • Planine Rezultati, ki so jih lani dosegli v irr/. Invalidskem podjetju Premogovnika Velenje, so bili rahlo nad pričakovanji: dosegli so 7 milijard [2^ milijonov tolariev prihodkov. Njihov najmočnejši pari-ncrje bila matična družba, pri kateri so »zaslužili« 4 milijarde 6S0 milijonov tolarjev, kar je skladno s planom. Precej boljši rezultat, za petino boljši kot leto pred tem, pa so dosegli na trgih zunaj poslovnega sistema, na katerih so dosegli dobro milijardo 1.50 milijonov tolarjev prihodkov In s tem presegli plan za približno ^ odstotke. Leto jc družba končala z minimalnim dobičkom in s tem izpolnila pričakovanja lastnikov. »Lani je prišlo v družbi in / do nekaterih organizacijskih sprememb. Oktobra smo ustanovili skupno podjetje PUP PV. 3. januarja letos pa sta samostojno pol Obvešleni preko HTZ novU in Rudarja /. /.eljo, da hi iJe Izboljšali komunikacijo med zaposlenimi in da bi l>ili zaposleni še bolj se/Jianjeni z dogajanji v družbi, so letos začeli izdajati irrz novice. «^Potreba izhaja iz velikosti podjetja in iz izredno širokega nabora pn> gramov ter želje, da bi bili zaposleni Cim podrobneje seznanjeni s tem. kaj se dogaja v programih, kjer delajo sami, In kaj v programih, kjer delajo drugi. Cîre za mesečnik, ki ga prejme vsak zaposleni. v nobenem smislu pa ne zanemarjamo našega osnovnega glasila - to je Rudar.« začeli družbi Robinox in Sipo-lech, obe s programi, ki so že zelo močno prisoini na trgih zunaj poslovnega sistema. Obe družbi sta zdaj v lazi lastniške transformacije. '16 posiedično pi)mem ludi, da bodo naši priliodki lelos v primerjavi z lanskimi nekoliko nižji,« pravi direktor družbe IFl'Z dr. Vladimir Malenković. »Pričakujemo približno 26 milijonov tisoč evn)v prihodkov, kar je, da bo primerjava iažja, 6 milijard 320 milijonov tolarjev, pri čemer bodo naši prihodki iz Premogovnika Velenje dtjsegli približno 19 milijonov 500 lisoč evrov. 3 niilijone 600 lisoč evrov prihodkov pa si tîbeiamo v zunanji realizaciji- Upad prihodkov bo seveda nastal zaradi izločitve že omenjenihdvehpn^gramov.« A naslajajo že novi. Lela 2004 so prvič začrtali stratešk'V HÎZje ta hip združenih blizu 70 različnih programov," možnost zaposlovanja Invalidov. Drugi projeki je Sonelex, ki temC' Iji na izkoriščanju solarne energije. Lani smo na območju Starega jaška postavili pilotno mini son-čn<í elektrarno moči 4,9 kW. Od takral do danes smo že prodali nekaj sončnih elektrarn različne velikosti, zadnjo v okviru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Pred nami pa je nov velik izziv, izgradnja sončne elektrarne moči do enega megavata. Projekt je šc v fazi usklajevanja z Mestm) občino Velenje. Postavljena naj bi bila v prostor med klasirnico in Velenjskim jezerom, Bila bi največja tovrstna elektrana v Sloveniji in ludi širše. Pr) tem sodelujemo s irsi; In vestom in Premogovnikom Velenje. Po načrtu naj bi bil projekt končan v prvi polovici prih od njeg a leia. Ze lo za n I m iv j e ludi projeki, ki jc še v zgodnji fazi -gre za izdelavo filtrov za Oltra-ci|o vode. ki bazirajo na nano tehnologiji. V tem pn)jcktu si)dcluje-mo z raziskovalnim inštliuiom iz ruskega Tomska. [,ani smo opravili vsa potrebna testiranja, tudi na Kemijskem inštitutu v IJubija-ni. Proizvodnja Hllrov naj bi se začela v drugI polovici lela. Spel gre za program, v katerem bodo lahko zel<ï aktivno sodelovali invalidi, ker pa gre za visoko tehnologijo, bo to program, v katerem bo višja tudi dodana vrednost.« la program ponuja učinko\iio oskrbo s pitno vodo v območjih, kjer jc ta oporečna, in učinkovito sanacijo odpadnih vod v industrijskih podjetjih. S riliriranjcm se izloči večina potencialno nevarnih snovi, kol so virusi, bakterije. ležke kovine. Sicer pa iim IFl'Z v tem trenutku 70 različnih programov, ki odsevajo razvoj irrz kol samostojnega podjetja od leta 2000, njiluv ve korenine pa segajo v obdobje pred tem. Nekateri imajo že dolgo tradicijo, veliko jc novih. »Dejstvo je, da se bodo nekaterili starejši programi zaradi zmanjševanja povpraševanja postopno krčili, zaiojc treba uvajali nove. v katere bomo lahko prezaposlili invalide. To jc ena naših primarnih nalog,« pravi direktor IIT/. /»Zalo v Premogovniku Velenje in v irrz Intenzivno poleka projekt prenove procesov s ciljem optimizirati tiste, ki to še niso.« Trg uamreč do UTZ zalo, ker so invalidsko podjetje, ni nič bolj prizanesljiv. »Treba pa je poudarili, daje država naklonjena invalidskim podjetjem s subvencijami in drugimi oblikami pomoči, ki lajšajo kbravnavo z veliko mero diskretnosti, čemur v SKB banki name- njajo posebno pozornost. CVeika Selšek je poudarila pomen nove poslovalnice v Velenju tako za SKB banko kot tudi za lokalno okolje. »Velenje je peto največje slovensko mesto in izrazilo industrijsko središče s Številnimi pomembnimi gospodarskimi subjekti. Prerašča v regionalni savinj-skjvsaie^ki center z razvito trgovino in ostalimi upravnimi, izobraževalnimi ter drugimi dejavnostmi, SKB banka lahko s svojimi kakovostnimi in konkurenčnimi bančnimi produkti vzpodbuja in podpira njihov razvoj v zaslavlje-ni smeri.« Prispevek poslovalnice Velenje k razv*)ju mesta je poudaril tudi župan Srečko Meh. Banka pa je ob odptrju prostorov pripravila tudi precej ugodnosti tako za dosedanje kot nove komitente. dobro preizkušenih in ustrezno certificiranih materialov. Vezava 60 zaporedno vezanih sončnih celic omtigoča visoko učinkovitost pretvorbe modulov. Ti so tudi optimalno zaščheni pred okolj-skimi vplivi s posebno folijo, la-minatom in energijsko visoko propustnim kaljenim steklom. Dodatno trdnost jim daje aluminijast okvir, ki omogoča tudi hitro in enostavno uporabo v sončnih clckirarnah- Vsak modul ima še škatlico z električnimi pr^ ključki za neposredno niedsebo> uo pt>vezovanje in priključitev na ostale elemente sončnih elektrarn. Proizvodnja poteka na skoraj deset tisoč kvadratnih metrih v prostorih nekdanje IHektronike. Kupci so zaenkrat pretežno in-vestitoiji sončnih elektrarn. Največkrat so to veliki objekti, pa tudi manjše sončne elektrarne. Proizvodi Bisola imajo številne předmostí. so vami, zanesljivi (zanje dajejo kar 25-lelno garancij')) in sestavljivi podobno kol lego kocke. Iz njih je mogoče sestaviti majhne sisteme, tudi za hišno uporabo, pa vse do velikih sončnih elektrarn. Njihova proizvodnja je ena najbolj perspektivnih, gre pa tudi za eno najhitreje razvijajočih se grv spodarskih panog. Dr. Mere je optimističen in napoveduje kar 40-t)dstotno rast letno. Načrte gradi na dosedanjih sicer kratkih, a dobrih izkušnjah. Prve proizvodne korake so naredili lani avgusta in tako poslovali lani itiri mesece. Proizvodnja v letošnjih prvih štirih mesecih pa je bila že kar .'^OO odstotkov vijja od lanske. S tolikšnim odstotkom želijo rasti v naslednjih štirih letih, saj bcv do lahko le tak(^ ujeli tudi največje konkurente. »Do leta 2010 želimo doseči leino proizvodnjo v višini 110 megavatov, kar bi pomenilo 200 mDijonov evrov prihodkov. Število zaposlenih se bo pi> večalo na 160. deset odstotkov delavcev pa bo delalo na področju razvoja. Naš končni cilj pa je proizvodnja v vismi 300 do 400 megavatov letno.« pravi dr. UroS Mere. Trenutno prodajo skoraj celotno proizvedeno količino modulov na tuje, največ v Špamj(5, Nemčijo in v /DA. priložnosti pa vidijo tudi v drugih državah sveta. Seveda pa računajo tudi na domači trd. Izračunali so, da bi Slovenija p(ikrila potrebo vseh gospodinjstev po električni energiji, če bi namestila niihove sončne module na vse južne strehe leleh. Manj brezposelnih^ slabša struktura V Območni služni Velenje se slabša struktura brezposelnih - Med suficitarnimi poklici tudi pravniki in rudarji Milena Krstič - Planine_ Razveseljivo je. da se brezposelnost v prostoru pristojnosti Območne službe Velenje zjnanjšuje, čeprav je v primerjavi s slovenskim poprečjem še vedno nad njim. V tem prostoru relativna brezposelnost znaia 9.5 odstotka, medtem koje slovensko poprečje 7,6 odstotka. V Območni službi Velenje, ki je pristojno za šest upravnih enoi in dvaindvajset občui, ki statistično sodijo v dve regiji, Koroško in del Savinjske, je bilo aprila 5.521 brezposelnih t>seb ali dobrih 17 odstotkov manj kol aprila lani. V delu Savinjske regije pa je bilo aprila 2.73K brez-poselnili ali 17 odstotkov manj kol aprila 2006 (v UÍ: Mozirje 769 oseb in ur Velenje 1.969 oseb). Število brezposelnih se v celi Območni službi, prav tako pa ludi v delu Savinjske regije, zmanjšuje, vendar pa se slabsa njihova struktura. Problematična je zlasti kaie^iorija brezposelnih oseb, ki so na zavvske potnike, administratoije. iHjnike. uradnike v računovodstvu, varuhe otrok, turistične animatorje, trgovske poslovodje in rudarje. Za dvig kakovosti življenja Teden multiple skleroze Slovenije priložnost za osveščanje javnosti o bolezni Tatjana Poćgoršek /dru/cnja multiple skleroze Slovenije, koroškivveleiijske podružnice s íwdežem v Velenju, deluje v 13 občinah Šaleške doline In koroi^ke regije. Združuje 103 člane» od lega je 72 žensk. NajsiarejSa cla-Ilica ^leje 8fi. najmlajša 26 lel. Na pulkovom rednem obenem zboruje predsednik podružnice Milan Verčkov-nik povedal, da sodijo med najpomembneje akiivnosii podružnice obiski poverjenikov na domu. Na osnovi njihovih poročil so seznanjeni v. zdrav-sivenim slanjem člana, njegovim socialnim položajem in urejenostjo družine, kar je zelo pomembno /a pravočasno ukrep^^nje oziroma za jiu-denje pomt)â pri reševanju njegovih vsakodnevnih iegt)b- Ob obis- kih jih ludi seznanjajo o socialnih in zdravsivenih pravicah, možno-slih rehabilitacije, koriščenja posebnih S(ïcialnozdravsivcnih programov, ki jih organizira združenje. Ob novem lelu skromno obdarili 13 članov. Seveda je pomoči poirebnih več. a je vsako leio ležje /agoioviil denar za le namene. P(îdru?.nica se vključuje ludi v izvaianje posebnih programov združenja, saj li omogočajo dvig kaksii življenja članov. Med lake sodi Individualn.) razgibavanje za neokrelne in ležko okrelne člane, Sicer pa se člani drušiva sreču- gim izrazili ludi z nakupom sku-lerjev /a delno nepokrelne člane, eni članici so pomagali pri odpravi posledic požara, druga pa je denarno pomoč prejela /a nakup dvigala, /elo akiivni so bili ludi v Sportu m rekreaciji kar dokazuje zavidanja vredna bera pokalov in priznanj z lanskili lekmovanj. «/elja članov odbora je. da bi bila podružnica v tem letu se bolj aklivna, saj bomo lako lažje resili marsikatero lež^vo. Teh pa nam ne manjka,« je dejal Milan Ver-čkovnik. Podružnica bo letos delovala po ustaljenih soiernicah: obiski nepo jejo vsako sredo v Oru^lvcnih pnîstorili na Foiiavi 2 v Velenju, v katerih načnujejo skupne dejavnosti. Skrb zanje so lani med dru- Jože Medved 1938 - 2007 V soboto, 2S. aprila. se na me.si/iefn pokopališču Podkraj poshyîfi od predsedtiika Obwoč-ne^a zdruiefiju Rdečega kriia Veienje Jožeia Medm/a. '/. n}e%o\m %lo\'e$om smo iz^ibili neulrudna^a borca za šíe^ihie (Judi. ki jim je bil Rdeà krii močna opora in mdonmtilo za reka-lere osnovne vredr/ole v tiv/jeiiji/. Jože je ^voje tivljenje ze r mlwJosri zapisat omaiHzadji. kateri je pripadal ne do zadf^ega. Rdeči krit }mt je že v Bovai in No\i Gorici, kjer je začel delovati, pomenil ti-vljenjski cJl/. Ker je koi oirok obàtiil, da je na veliko krivic, nepravičnosti da tivl/erija številnih krojijo yq/ne, lakota in {)onianjkanje, je nekje v sebi začutil porrebo po dajanju jfonioCi vsem potrebnim številna krizna žarišča v sreiu so zahtevala hiter odziv or,m/i-zacij if J dr;ištev. ki io hila usposobljena za dajanje pomoči v razli& nih oblikaii. Jože Medved je bil tudi oiiebno ifrisoten na raznih koncih yveta. Številne zaupane niduge in od^wrnosri je izpolnjeval v duhu odgavomosli in osebnega zadovol/stva v prepričanju, da je dostikrat potrebno tudi malo dobre volje, da ogroženi občutijo bhžino sočloveka, ki lahko prinese olajSanje in upanje v lep-^o prihodnost. Jože nikoli ni delal in deloval za ntedal/e in priznanja. A vseeno je v življenju ZÛ svoje delo prejel številna priznanja z \'se%a sveta, kar do-kazuje, da je zmogel in zna! prisluimiti in poniaf^ati. Edini v Sloveniji Je bil dobitnik inedafíe Henriva Dunanta od Mednarodnega od-bora Rdečega križa, kot član odreda O/N v Egiptu pa je prejel medaljo OZN v službi miru. (kloval je tudi r številnih organih iti ko misijah Rdečega križa v nekdanji sfuga^laviji. »številna prizttanja torej dokazujejo, da je bi! cenjen in spoštovan. Vse/msodje dos.'ojno zastopal interese in usmeritve Rdeči>ga križa, razdajal se Je za Ideale in za or%anizacijo. ki ji je pripadal, dostikrat ji je dal prednost tudi pred dntžina Pa še na nekaj je bil izjemno ponosen. V sebi Je nosil duha socialne i/arawa/iosti. s prihodom demokraci/eje bilo njegovo načelo glasno /?ovedati in pokazali na krivice, zato Je bil ponosen SocJaUi deniokraL Jožetovo slovo lahko opišemo z naslednjo mislilo: Rad bi poletel s tebojj beli meudj. rad bi čulil mehkobo zelenega prostransDv. Rad bi poletel s teboj, beli golob, rad bi slišal šei>et zahajajočega sonca. Del vas sem. zeleno prostranstw. viharne vlša)'€. Jutranja megla ... Letim z vami. Jože Medved, hvala za vsepffdarjeno družini, družbi. Rdečemu križu in člove^t\'n. Območno združenje Rdečega križa Velenje Župan, Svet in uprava MO Velenje Socialni demokrati - Območni odbor Velenje krelnih članov na domu. program ohtiovitveue rehabilitacije, dru-žabnišm», ^porlno-rckrealivne dejavnosti Ptavijanju se drugih pravic. »O tem osvešcamo vse ljudi, nc le starejše. Zanesljivo bi bili upokojenci precej na slabšem pri spremembah na omenjenih področjih, če ne bi člani stranke tako zavzeto zastopali zahtev svojih članov.« Da so ludi letos na dobri poli in da med krajani aiso izgubili zaupanja, doka/ujc med drugim osem novih članov odbora stranke, ki so v glavnem še zap ga staršev je naučiti izražati otro ka misli in občutke, ljubezni do sebe, sodelovati v otrokovem življenju pri dejavnostih, ga spodbujali v aktivnostih, ki jih rad počne. Tudi medsebojni) spoštovanje je pogostokrat slabo. Ne glede na povedano, pa morajo bhl pri tem omejitve, pravila, stališča staršev v zvezi s stvarmi, ki se tičejo otroka, jasno izražene, lega velikokrat manjka.« Stiske, vprašanja rešujejo predvsem s pogovori. Pri tem pc^sku-šajo pri starših in pri t^trocih ozavestiti pomembnosl družine. Ta je prvi in najpomembnejš: socialni sistem, ki z vsemi svojimi značilnostmi vpliva na otroka v vseh fazah njegovega razvoja. Najprej z vsemi preverijo, kaj predstavlja njihovo težavo, nato skupaj iščejo rešitve in izvajajo vse tisto, kar vodi do zastavljenega cilja. Pri tem se strokovni delavki ne naslanjata samo na informacije vpleteuili, ampak '.udi na liste iz okolja (šola. sorodstvo. zdravstvo Po besedah Darje Regvat so za rešitev dovolj trije, včasih pet pogovorov in tudi več. Cilj storitve pa je izboljšanje kakovosti življenja v družini in zmanjšanje potreb po ukrepih. kijih predvideva Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. ŠOLSTVO Ena na škofijsko^ druga na glasbeno Urška Aplinc in Tjaša Ostervuh iz OŠ Šoštanj se edini v v Šaleški doiini ponašata z zlatim Cankarjevim priznanjem iz znanja slovenskega jezika Milena Krstič'Planine Šoštanj - Letošnje vseslovensko tekmovanje učencev in dijakov v /nar\ju slovenščine za Cankarjevo priznanje, tema: Kratka z^zodba 20. stoleija, nadaljevanje čniceje bilo posebej uspeSno za dve deve-lošolki Osnovne šole Sošlanj, Urško Apluic in Tjašo Ostervuh. kJ Sla na icm lekmovanju osvojili zlato priznanje. K zlaiu ju jc usmerjala meniori-ca Anka \'oh. s kaiero sia se učenki (pa tudi drugi učenci le sole, ki so bili na lekmovanju prav lako zelo uspeáni, ne pa zlaii), pripravljali cnkrai tedensko, se z njo po-govariali o knjigi, v kaicri je enaindvajset čnic, reševali naloge in pisali spise. »/lato priznanje mi pomeni le X osebno potrditev, kajd ponev vem ta tekmo vanja nei^tejejo več za vpis naprej,« je povedala Urška. »Tekmovanje je potekalo na OŠ Uva v Celju. kjer smo pisali teoretični del in spis oziroma nadaljevanje čnice.« pa je dodala Tjaša. Sta pa dekleti tudi sicer vsestranski. /. lelošnjih tekmovanj iz znanja, Cankarjevo /lato namreč ni biJo edino, ki sta ga (doslej) osvojili, sta znosili domov še nekaj zlata. Urški Aplinc je. koi seje izrazila sama. dobro uspelo še pri fiziki, biologiji, kemiji in zgodovini, kjer je prav tako osvojila zlata priznanja. »No, pri fiziki še ni dokončno,« je dodala. / raziskovalno nalogo je sodelovala tudi v Gibanju za razvoj Šaleške doline, kier je skupaj s še dvema prijateljicama izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Besedilna straža. »Kakšen rezultat smo z njo dosegle. pa bomo izvedele 9. maja (to JL Urška Aplinc In TJaéa Ostervuh zlati CankarJevM rej so včeraj, op. avtorja) in na to kar že nestrpno čakamo,« Tjaša pa ima še zlato Vegovo (matematika), /Jato iz znanja o sladkorni bolezni ter srebrni iz angleškega jezika in fizike. »Obiskujem pa tudi glasbeno šolo.+< Obe imaia veliko spodbude za to, kar počneta, povsod. Obe je imata veliko tudi doma. »V glavnem pa gre za najin interes, saj nama tega ne bi bilo treba početi.« pravila. Urška Aplinc bo nadaljevala šo^ lanje na .škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer pa jc, koi je FORA IE: RAZVAIANIE Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura... Ker je Fori... Vsa razvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju. fíWmWáMM I munn | K^nnyS. I ''RCOUAR * v fori Fashion, Prešernova cesia lA, 3320 Velenje, www.forl.si. MERKUR 'nS^eidej »S-r"" 1 indodalK"- rekla, omejitev: »Tako. da bomo še videli ...«. Tjaša Ostervuh pa bo šolanje nadaljevala v glasbenem oddelku umetniške gimnazije v Velenju. Omejitev vpisa za program turistični tehnik Velenje - V torek so na srednjih šolah, ki so ministrstvo za šolstvc^ in špon zaprosile za povečanje vpisa, prejeli sklepe o tem. ali je ministrstvo njihovi vlogi ugodilo ali jo zavrnilo. Med njimi je bil tudi Šolski center Velenje, na katerem so zaprosili za povečanje vpisa v dveh priv gramilr v športnem oddelku gimnazije in za program turistični tehnik Poklicne in tehniške šole /a storitvene dejavnosti, Ministrstvo vlogi centra ni ugodilo .'la ko so vpis v program športnega oddelka zapri), kar pomeni, da bodo sprejeli vse kandidate, ki so se za ta program prijavili, novih prijav pa ne bodo več sprejemali. V programih, kjer imajo še prosta mesta, bo namreč mtigoče prijavo prinesti do 3. julija. Vpis v program luristični tehnik pa je ministrstvo omejilo. M aleja Kleniertčic, ravnateljica Poklicne in tehniške šole, je povedala, da jih je odločitev ministrstva presenetila. »... saj smo lani dobili dva oddelka kljub manjšemu številu prijav v lem času. Sedaj pa je ministrstvo zaprlo pot osmim učencem, Toliko imamo namreč več prijav glede na razpisano število prostih mesl. Ti se bodo sedaj morali odločili /a nadaljnje izobraževanje bodisi v programih ekonomski tehnik, oskrbnik ab prodajalec, kjer je prosiih mest še dovolj. Poleg tega pa odločitev ministrstva pomeni tudi, da v program turistični tehnik ne bomo mogli sprejeti dijakov, ki bť»do imeli težave med letom v drugih programih.« V tem šolskem leiu so tak vpisali 16 dijakov programa splošne gimnazije. mtp Mir Mestna občina Velenfe in Energetska svetovalna pisarna obveščata o JAVNEM RAZPISU 2007 Kot spodbuda za investicije občanov v učinkovito rabo energije v gospodinjstvih, sta letos s strani Ministrstva za okolje in prostor, objavljena dva javna razpisa. 1* Subvencije za investicije v povečanje energetske učinkovitosti več stanovanjskih stavb Energetska učinko^itosl se lahko po tem razpisu. Izboljša z a) invesdcijo v sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za loploto. višina subwncije je ni^iveč 30 % investicije. b) vgradnjo termostatskih ventilov in hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sisiema.subvcncija znaša največ 30 % investicije in do 50 % za izdelavo projektne dokumemacije. c) z investicijo v toplotno zaščito starejše več stanovanjske stavbe, subvencija je lahko največ 20% investicije. Razpis velja za več stanovanjske stavbe z najmanj 9 stanovanji. Vlogo na razpis vloži upravnik ali individualni lastnik, stavbe. Lastniki lahko kandidirajo za subvencije enega ali več ukrepov, če so izpolnjeni še predpisani pogoji- Pri invcsiidji a) mora bii: upoštevan Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za lopkxo v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci ( Uradni list RS» št. 52/05) in delilniki morajo bili vgrajeni v najmanj 90 % odjemnih enot. Pogoii za prijavo investicije b) pa so še začetek gradnje stavbe pred leiom 2003, izvedena morala bili oba ukrepa - hidravlično uravnoteženje in vgradnja termostatskih ventilov, za hidravlično u ravno teženje mora biti izdelana projektna dokumentacija. Razpis za toplotno zaščito ovoja stavbe c), velja za več stanovanjske stavbe s pričetkom gradnje pred letom 198L Skupna ptrvr^ina toplotne zaščite mora biti vsaj 100 m2. Za kvaliteto toplotne z^čite sta merodajni debelina toplotne izolacije in toplotna prehodnost, razen pri zasteklitvi, kjer mora bili izpolnjen samo pogoj toplotne prehodnosti. 2« Subvencije za investicije v obnovljive vire energije Ta razpis je namenjen investitorjem, ki se od loč go za a) ogrevanje vode s solarnimi sistemi, subvencija je 125 €/m2 absorberja in največ 2100 € za vso opremo. b) centralno ogrevanje prostorov s pomočjo toplotne črpalke, subvencija je 40 % investicije in največ 2)00 € za celoten sistem. c) proizvodnjo elektrike s sončnimi celicami, subvencija je 2.5 €/Wp in največ 2100 € za celoten sistem. d) ogrevanje s kurilnimi napravami na polena, pcleie in sekance, subvencila je do 40 % vrednosti investicije, vendar največ 1250 HURza ogrevanje s poleni, največ 1675 EUR za ogrevanje s peleii in naiveč 2100 EUR pri ogrevanju s sekanci. /a investicije a), b), in c) velja, da morajo bili v obratovanju od 1. maja 2006, kurilne naprave pa morajo bili v delovanju od L junija 2006 naprej. Oas nakupa se torej dokazuje z datumom na računu za nakup in vgradnjo. Pri ogrevanju s toplotno črpato mora biLi specillčna letna raba energije za ogrevanje v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkowti rabi energiie v stavbah (Uradni list RS. št. 42/02.1 I0/02-/(t(> I in 29/04). To pomeni, da je k vlog: potrebno priložiti tudi obrazec Izkaz toplotnih karakteristik stavbe, ki ga pt^dpiše projektant. Kurilne naprave za les morajo imeti pri nazivni toplotni moči izkoristek vsaj 88%. emisije CO morajo biti manjše od 750 mg/m 3. prašnih delcev pa ne sme biti več kot 50 mg/m3. V opremi kotla na polena mora bili tudi hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kotla. Pri pošilianju vlog je potrebno upoštevali navodila ki so v razpisni dokumentaciji. Za pošiljatelja vloge je dobro, če je iz poštnega žiga razviden čas oddaje (dan. ura, minuta), saj se bodo vloge odpirale po vrstnem redu vložitve. Razpisna dokumentacija za oba letošnja razpisa je na voljo na spletni strani ttTvw.aure.si. Dodatne informacije o razpisih lahki") dobite tudi po tel. 01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Tistim, ki razmišljate o kateri koli investiciji v učinkovito rabo energije, pa lahko z brezplačnimi nasveti pomagamo tudi energetski svetovalci, če pokličae 041/250 577 (Juršnik) ali 041/232 176 (ŠpegeO. Na posvete v Energetski svetovalni pisarni (Šaleška 19 a, Velenje) se lahko naročite na telefonski števUki 03/ 896 16 40. Anton Jursnlky en. svet. «MifjISS Le tako naprej v Smarški kulturniki lani v počastitev jubilejev pripravili 18 prireditev, ogledalo si jih je več kot 3000 obiskovalcev - Kultura daje dušo kraju in naj bo tako tudi v prihodnje TMiana Podgoršek Minulo lei<3 je bilo za ôlane Ku\-tumegiî d ruši va Sínarin» ob P« k i jubilejno. Praznovali so l()()-Ietni-CO organiziranega delovanja, 30-ielnico sla praznovali n>lkioma skupina Oljka in CHcdališče pod kozolcem, nenazadnje pa se.jili je dotikala tudi 750-lctnica prve ptv sredne omembe Šmanne^a ob Paki- Jubileje so zaznamovali z 18 priredilvami, ogledalo pa si jih je več kol 3000 obiskovalcev. Te podatke je na nedavnem občnem zboru druživa razkrila njegova predsednica Mga Žerjav. Po njenih besedah so poleg lega jubilejnem v časi Izdali Zbornik, v kaierem so zabeleženi vsi po raenibnejši dogodki društva, predstavljene njegove sekcije, opremljcîi je ludi z arhivskini gradivom in zapisi aktivnih kulturnih ustvarjalcev kraja. V društvu deluje 10 sekcij: nmiki pevski /bor l'ranca Klaijčnika, mešani zbof. Gledališče pod kozolcem, folklorna skupina Oljka, pevska skupina Prijalelji» tamburaši, Ve-sele babice, plesna skupina Fio ne, likovna skupina, ponovnminjaš Afrike), Udeleženci večera so spoznali, daje Zdenka Zebre prcílrye- na, pravična, humana, uglajena, enakíípravna, nič več enaka, pravzaprav boljši človek po srečanju z Afriko, kljub svojim častitljivim letom izredno čistih misU in s smislom za hunu)r. Vsi. ki smo preživeli večer v sprosčenem klepetu z gosijo. smo bogatejši za nekaj življenjskih sponičil. Siriti dobro, ohranjali elan, zvedavosi in predvsem ne delili ljudi na bele in črne. bogate in revne. mbxl Turizem v »socialističnem čudežu« Ana Kiadnik »Veletýe h! lahko bilo lepše...«Jc tiashv članku r lokalnem cusopi' su izpred dobrega po! stoletja. Dopisnik sicer priznava /epoie mes-(a, ki Jíl} prihajajo obCudovat stevihû turisii in izletniki iz hralskih repuhUk in tujine, a se sftotakne oh lesene, zapuščene hišice, ki jih zapazi nu ftoti iz Šoštanja v Vehfýe, na prazne, soncu izp<)Sta\ljene kiopi in bazen brez wdomeia v mestnem iHirku^ Pisca moti tudi. da na irtnici prodajajo češnje, ki so slabe in še dražje kot v Ijulh Ijani, članek pa konča razočaran, da v Velenju še 17 let /x> osvoboditvi zaman iščemo spomenik NOB aH revoluciji, še ceh prostor, kje naj bi stal. ni določen. In vendar - sfxtmenik je čez nekaj let dobil izvrstno hkadjo v .središču mesta, kje pa bodo letoa češnje bolj sladke, na ljubljanski ali velenjski tftnid, bomo lz}vdeli pnn' kniahi. Razvoj turizma je že lep čas stahnca zgodovinskih raziskovanj. Pred časom sem se udeležila kon ference, ki bi se v pre\ odu glasila; »Sončna stran Jugoslavije. '/%odo\1no turizma v .wdalizmu'f, ki jo je pripriTi'il Center za Zfiodovino jugovzhodne Evrope, ki deluje v okvint Univerze v (irudcu. Na konferenci seje pestra mednarodna društím zgodovitiarlev, etnologov in antropologov ukvarjala s sindikalnimi počitnicami, (ietavcJ kot turisti, pomenom turizma >' dan/i jtf^oslovanski drutbi. kako so turistične kraje predstavljali in oi^laševail v širši domovini iu kako v tujini^ pa o j>oirošnišlvu, modi. vikendih in Putniku. Primeri mmne strani Jugoslavijet^ so bili predv.'sem luristlčni kraji ob Jadranski obali (n je tako moj príspewk o ruz\'oju turizma v Velenju predstavljal kur nuyhno posehmmt. Dramaturgija predstavitve Je bita sledeča: za uvod razglednica z idiličnim mollvesniku, kije lela 1917 svojo dramo Teire-zijevc dojke poimenoval nadrealna in lako utenicP izraz, ki je dal pozneje ime pomembnemu gibanju • nadrealizmu. L nadrealističnim manifestom Anrea Bretona leta 1924 pa so umetniki začeli odkrivati nove načine izražanja, ki jih je pogojeval notranji vzgib brez kontrole razuma. Tudi sitwenski umelniki so se oddaljili od akademskih vzorcev in svobodneje zadihali. I ant a stični m in nadrealističnim prvinam so v petdesetih in scstdese-lih letih sledili se Maleš, Mihelič, Šubic, C1uha. ris-nikar... Najizraziteje pa sta se nadrealizmu zapisala slikarja Avgust Lavrenčič in Stefan Planine, kije sledil t. i. nadreaineniu kredu vse do danes. Štefan Planine seje ^olal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Studij je nadaljevaJ na special-ki pri prof. Mariju Preglju (razstavi Marija Preglja v Piranu in Kopru sta razglašeni za razstavi sezone in bosta na ogled do .3. junija). Uspesno je razstavljal doma in v tujini. Večkrat je bil nagrajen, prejel je tudi nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo. Danes, 10. maja, bo umetnik gost v razstavišču Gorenja. 12. CVETLICNI SEJEM VELENJE 2007 RAZSTAVNO-PRODAJNI SEJEM CVETJA, IZDELKOV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI TER KMEČKIH DOBROT Sobota, 12. maja 2007 Titov trg v Velenju med 8. In 19. uro Informacij« In prijave: TiC Velenje 03-8961-860 / tic@velenje.si 107,8 MHz R/^DDJQKO ÊCO Glasbene novičke Poletje v Šaleški doli Nic ne pretiravamo, ce govorimo /e o po-Iciju. Vsak čas bo tu, sploh čc verjamemo lurisiicnim agencijam, Ja tako /godnjcita zanimanja za poletne počitnicc, koi so ga zaznali letos, že iep cas ni bilo. Uvod v polelje nasa časopisna in radijska hiša ze nekaj let zaznamuje z brošurt) Po ietjc v Saleiki dolini. Priprave na Izdajo Iclošnje so v polnem /amahu. Verjamemo, da nam listi, na katere se bomo obrnili bodisi za novinarski ali LPP prispevek, ne bodo obrnili hrbta. O uporabnosti publikacije ne bi razpredali na dolgo in na široko. Dejsivo je. da bo zelo uporabna, vredna listanja celo poletje oziroma vedno i a krat, kadar bo koga zanimalo. kaj se bo dogajalo v poletnih dneh v občinah Velenje, Sosianj in Šmartno ob Paki v kulturi, sportu, turizmu in družab-ni§tvu nasploh. Organizatorji glede tega obljubljajo pestro Izbiro. Prireditev naj bi bilo menda toliki), da v hisi resno razmišljamo o povečanem (obsegu brošure. - s. Nasfov/ifca Vanske prStoge Priloga Našega časa bo iz^la 21. junija. Cilejte, da ne bo manjkala na polici, kjer imate zbrane pomembne informacije. Pa prijetno poletje! ■Tp ... na kratko... ALES URANJEK Bobnar skupine Šank Rock s6 je v teh dneh znašel v zvezdniškem katalogu vodilnega proizvajalca bobnov na svetu - podjetja Tarna Niegovo Ime In fotografijo najdemo v novem katalogu ob zvenečih bobnarskih imenih, kot so Lars UI-rích (Metalllca). Taylor Hawkins (Fûo Fighters). Brian Frasier-Moo-re IChnstina Aguilera) in John BIdckwell (Justm Ttmberlake). FIGHTING FISH V soboto. 12. maja. bo v ^lopu pnredltve Poletje je tu na prosto-m pred Max klubom nastopila hrvaška zasedba Fighting Fish. Repertoar številne zasedbe obsega obdelave svetovno znanih uspešnic pop. rock, blues in souí glasbe. Zvei^r bo sl(upina nastopila tudi v samem klubu. JAN PLESTENJAK Uspešrtica Soba 102 dobrva vizualno podobo. Spot v režiji Oafne JemerŠič so snemali v i^emnem okolju grada Stmiol. kjer se Jan In Lara pojavljata v sobi s številko 102, v spotu pa se pojavi tudi uBondov avto« Aston Martin. ŽANA Žana je postala prva ^os^nka. ki bo stopiia nafinatni oder Hn/a^e-ga radijskega festivala, ki se bo v začetku junija odvihal na Hvaru. Potem, koje naše sosede s hn/aš-ko razllaco skladbe Druga wolina navdušita že v po^nalu. se jI je uspelo prebiti med 40 finalistov. M se bodo v dveh kategorijah, narodni m urbani, potegovali za zmago. SIDDHARTA Po dveh sing lih. Plastika in Domine, lani izdanega albuma Petrolea predstavila Si d dh a na tretjo skladbo z omenjenega albuma. To je skladba Male roke, za katero so videspot posneli na Ljubljanskem gradu, premiero pa je doživel minuli teden I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 m. Zmagovalno skladbo pa lahko sliši-^ te v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po # poročilih ob 13.30. 1. TIMBALAND feat. NELLY FURTADO ir JUSTIN TIM-BERUKE'GiveltToMe 2. MAROON5-MakesMe Wonder 3. DAUGHTRY-Home Timbaland je ameriški glasbe- avtor, rôb producent in râper, ki je pomagal ustvarni nekaj največjih uspešnic moderne popularne glasbe za izvajalce, kot so Aaliyah. Jay-Z. Justir) Timberlake. Nelly Furtado. The Pussycat Dolls in drugi. Skladba Give H To Me. v kateri nastopata tudi Nelly Furtado in Justin Timberlake. je pn/l single z njegovega najnovejšega samostojnega albuma Shock Value. r ■ ~ ' LESTVICA in Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak Četrtek v tedniku Nas Čas. Vrstni red v nedeljo, 8.5.2D07 (§t.:72dl; 1. DAMIJAN GRUŠQVNIK: Pozdrav od Damijana 2. MLADE FRAJLE. Moj mucek 3. VITEZI CELJSKI: Kraljica jodlanja 4. ENERGIJA: Kamrca 5.TAPRAVIH 6: Zdenka 6. LIRJBAMDA: Čarna violina 7 BOŠTJAN KONEĚMK: Petki, sobote m nedelje 8. DUPUAK. En špancir 9. BRANE KLAVŽAR: Me bom iskal 10. GAMSi: Moja pi'jalica ••.veina Hrvaška udeležila Evrovi-zije.Toje bila skladba Don't Ever Cry, s katera je skupina Putokazi Lepotiduccntsko ekipo za úd-končno sodelovanje dogovorila komaj pred dvema tednoma. 100 NAGRADNIH DNI. POIŠČITE FORI! Vzemite si 100 priložnosti za sodelovanje v žrebanju za skuter Aprilia. Pričetek nagiadne igre je 10. april. 2007. Obiščite prenovljeno trgovino Fori fashion na Prešernovi v Velenju. fíWmWtanoH I murn j Kenny s. I ^ROmR Fon Fashion, Prešernova cesia I A, 3320 Velenje, www.fan.st. I IMifjISS Bil je 1. maj in kot vsako leto se je množica ljudi zbrala na Graški gori. Tam so poôêli vse mogoče, kot vedno, pa so se ekipe pomerile tudi v vlečenju vrvi. Jože Ograjenšek je s svojo ekipo Skakalcev dokazal, da so najmočnejši, no, drugi najmočnejši. Za nagrado so dobili lep pladenj, na njem pa nič drugega kot pečeno svinjsko glavo. Drago Plazi, taglav-nl v kulturnem društvu Graška Gora, mu je čestital med prvimi. So se mu cedile sline? Ob vseh dobrotah, ki jih je bilo ta dan mogoče dobiti na Gori, niti ne. Nasmejan pa je bil tudi zato, ker je prireditev tudi tokrat uspela. ^ Dva, ki na Graško goro ob 1. maju prihajata že dolgo. In oba zato, da poskrbita za zabavo množice, ki se vedno zbere na gori jurišev. Jože Kričej je starosta velenjskih godbenikov, ki zelo rad piha v svojo tubo, prijazna in vedno nasmejana Klaudija Felcijan pa je pevka v ansamblu Sredenšek, ki že dolga leta zabava na srečanju ob 1. maju. Oba sta dokaz več, da sta glasba in veseli, nasmejani ljudje, vedno povezani! Med obiska- ^ valci Graške gore sta bili tudi mama in hči, ki ju v mestu zagotovo velikokrat srečate in tudi opazite. Mala Ye-xiaoíi -kličejo jo Šaoli - je Izjemno prijazna deklica, ki so jo lepo sprejeli tudi sošolci na velenjski šoli Mihe Pintarja Toleda. Mira Simko, ki se z deklico odlično razume, se zelo dobro se spomni, da je k njim prišla 5. januarja pred štirimi leti in da jo je njena učiteljica Tanja Jerončič tri leta zelo intenzivno učila slovenščine. Šaoli je bila bojda bolj uspešna kot Tanja pri učenju kitajščine. Šaoli rada poje in pleše, predvsem pa se veliko smeje. Da sta z mamico postali pravi Velenjčan-ki^ pa dokazuje tudi njun obisk prvomajske Graške gore na praznik dela. Kradel iz ljubezni Zaljubljeni Američan, ki je v /.Hdnjih šlirih mesccih ukradel 26 aviomabilov, svoj zločin opravičuj« z neizmerno ljubeznijo. Antonio Moreno je bil namreč do uses zaljubljen v svoje dekle, a ker Sla živela predaleč narazen, on pa J1Í Imel vozniškega izpila in svojega aviomohiJa, je težavo rešil na res izviren način • vsakič, ko je šel k njej na nbisk. je ukradel avto. 31-lcinikjc kradel Ic dva tipa av-Umiobilov, saj je ime) prepnîsto napravico, s katero je lahko vlam-Ijal v slarejse avtomobile japonskih proizvajalcev. Ker so vsi avtomobili i/ginjall v Inglewoodu in se nalo čudežno pojavili v Sania Barbari alj pa nasprotno, so poU-cisU postali sumničavi in poslavi-li zasedo. Morena so lako ujeli v Inglewoodu. kjer je krajo avtomobilov Ukoj priznal in razložil, da ga je k lemu pripeljal obup, saj brez svoje drage ni mogel živeti. Dekle ga je takoj po arelaciji zapustilo. 'jh Vse za pivo! Ko nemški policisti iščejo latu. se včasih poslužijo îudi zanimivih In nekoliko neiîavaUniii lakiik, ki pa so očlino uspešne. Nekega tatu mobilnih iclcfo-nov so prijeli z zvijačo. saj jim je naslov izdal, ker je mislil, da je zadel zaboj piva. Torej: zviti pc^licisti so piîklicali na številko ukradenega lelefona in dejali, da je laslnik lelelbna zadel zaboj piva. Tat je bil menda precej pijan in jc brez oklevanja odgtv voril na vprašanje, kam mu lahko dostavijo brezplačno pivo. Čez nekaj minul so ^n na vratih prcsenetih mo2je v modrem in ga privedli pred sodnika. Policisti bi se najbrž strinjali, da dogodek pt>slavlja pod vprašaj vse šale n neumnih policistih, Neki nezaposleni Brazilec ima idejo za vse, ki iščejo službo: preživlja se tako, da si na telo vtetiv vira oglas in se tako spremeni v živo oglasno desko. Udson Aives iz Tanabija ima na telesu 20 različnih ieli>važ. ki predstavljajo oglase za tamkajšnje trgovine, resiavracije in podjetja. Vsak dan si sleče majico, se sprehodi po glavnih ulicah svojega malega mcsleca in razkazuje svoj hrbet» roke in prsi. kjer ima laiuje z oglasi. Krajevnemu časopisu je povedal, da je na svojo «službo« zelo ponosen in da s takšnim oddajanjem oglasnega prostora zelo dobro zasluži, lína od njegovih SI rank, ki ima tržnici) s sadjem in zelenjavo, pravi, da ji ni žal. ker je plačala malce drugačen (^glas: *Tak oglas je veliko bolj učinkovit koi oglasi na radiu in televiziji, saj pritegne veliko več pozornosti!« Kondom v otroslcem obrolcu Babica, ki je s'vojo vnukinjo kupila oiroski obrok v McDo-naldsu, je bila strašno šokirana, ko je v paketu našla kondom. sem precej zgnižen. Dejstvo, da bi moja vnučka pogledala v vrečki) in našla to si var... To bi ji bilo težko pojasniti, slara je samn sedem let.4 je dogi)dek kimientiral dedek 7-Ietne deklice. Slara starša sta zaradi dogf)dka zalUevala obisk pri direktorju resiavracije, kupljeni obrok pa so jima zamenjali s ham-bui^eijem in peresnico. Star, Icer ni seicsoi 116-leini Ukrajinec je prepričan. da je tako vistîko starost do čakal zaradi odsoinosii spolnih odnosov. Grigorij Nestor namreč pravi: »Krščanski nauk prepoveduje spol* nost pred poroko, jaz pa nikoli nisem imel žene. Zavzeti samci živimo dlje, saj se zakonski pari stalno prepirajo, kar načenja njihovih zdravje. Nikoli me nil i zamikalo ni, da bi preizkusil posieljne radosti.« Časopisu je zaupal se eno svoje načelo, ki se ga irdno drži: os lan i neveden. -»Ljudje, ki se preveč ženejo, kmalu doživijo bridki ktjnec. Bolje je ne vedeti veliko, lako te nobena stvar ne gane in mimo lahko živiš svoje žjvljenje, v kalereni se ukvarjaš le s seboj.« V šoli je preživel le dva dni - toliko, da se je naučil napisati svoje ime. »>lg-noranca pomeni dolgo življenje in srečo, zapomnite si to,« (îrigo-rij je vse življenje preživel na zraku s svojo čredo ovac. Debeli mrli« Britanski krematoriji se sotv čajo z vse večjim številom debelih mrličev, zaradi česar bo do namenili več tisoč funiov za razširitev peči za sežiganje. Stanje je že alarmantno, saj družine prepotujejo na sioiine kilome-irov, da bi našle primeren krema-lorij s pečjo, ki lahktî sprejme njihovega umrlega svojca s prekomerno telesno težo. Medtem ko so standardne krsie šimke 40 do 50 centimetrov, so vse bolj iskane liste s širino enega metra. V Veliki Brilaniji vsako leto opravijo okoli 4.^0 tisoč lipepolitev. frkgnje Otitki Tisti, ki na vsak način radi kaj očitajo župa-au, pravijo, da je zadevo okoli optičnih ka* blov urejal preveč nod oka«. Ní dobro To^ da smo se pri nas odločili, da sadimo vse več dreves, po mnenju nekaterih ni dobro, saj ]e Slovenija že tako in tako preveč zaraščena. Najslabše je, da sadijo drevesa v večjih mestih^ tudi v Ljubljani. Tam že zdaj zaradi dreves večkrat ne vidijo gozda. Nova bosta Po tem, ko se je začelo zapletati z dobrodelno akcijo za nabavo CT aparata, se je še z izvolitvijo novega direktorja bolnišnice Topol-šica. Zdaj menda že za oba velja, da bosta. In da bosta nova. Vroče je vroče Ne le v Gornjem Gradu, tudi v Nazarjah je vroče zaradi njihove energetike. Zal ne na način, kot bi pričakovali. Prazniki Piav ob prazniku dela so nekateri pri nas predlagali, da bi število praznikov zmanjšali, l^kih, ki so tudi dela prosti dnevi. Bi pa p^ večali število siceršnjih praznikov. Več praznikov, več možnosti za hvaljenje. NUve<, kot je bilo v soboto so tudi mnogi državni uslužbenci vzdihovali za dobrimi starimi časi. A le bolj potiho in na samem 1 Ena žlehtna Spet se je začela akcija vpisovanja novincev v vrtce. Poslanci, pohitite! Ponekod je število mest omejeno! Po obletnici Ob obletnici Titove smrti nekateri še vedno ne vedo, )»kam s Titom«. Nekateri ne vedo, kam bi ga lunestili zgodovinsko-poUtično, nekateri Velenjčani pa kam prostorsko. Vsaj njegov spomenik. Posledice Nekateri so že pozabili na zgodovinski trgovinski posel med Ero in Mercatorjem. V Smart-nem ob Paid posledice tega v praksi vse bolj čutijo. Za zdaj jim prodajajo obljube. REPORTAŽA Otroško igrišče ostaja, Icjer je! Zemljišče za novo velenjsko avtobusno postajo bo kmalu naprodaj - Otroško igrišče ne bo preseljeno, preselili pa bodo športna igrišča - Prvo krožno križišče na Šaleški cesti naj bi začeli graditi še letos žišCa, karje star arhitekturni trik. /elo domiselna jc fasada, ki je pri garažnih hisali ponavadi zelo dolgočasna. Predvidevani, da bo izjemno dobnî delovala ponoči. Odnos do otroškega igrišča je /clo dobro /amiiljcn, saj bo popolna /apora med avtobusno piv stajo in otroškim igriščem, vmesni tatnptm pa bo zapolnila Bojana Spe^ef Nelei\je • Pred nedavnim so pi^ mestu zakmžile govorice, da bo občina preselila cenlraino oirtv ško igrišče ob Šaleški cesti, in to /aradi gradnje nove avtobusne posiaje in večjega nakupovalnega centra. Tisi), ki so jim prišle na uho, so odreagirali burno, saj gre /a /elo lepo urejeno Igrišče sredi mesta, kije družinam /. majhnimi turi^ki ludi izredno d osi o pno. Govorice so povsem \l. trte /vite! Tako so nam zatrdili na MO Velenje, kjer imajo seveda uradne informacije o tem, kaj se v mestu dogaj» s prosiorom. Dr?.i, da je v prosiorskih načni h sedanji prostor športnih igrišč (loniška. odbojkarsko in košarkarsko) pod zimskim bazenom po novem v prostorske načne vrisana nova mestna avtobusna postaja, a ta sploh ne bo posegala na področje oiro^kega igrišča. Pri mestnem arhitektu Marku Vučini smo preverili. kaj drži in kaj ne, pa tudi to, /akaj jo bila za novo avtobusno postajo izbrana prav la lokacija, ki se prav tako mnogim /.ú\ sporna, saj je izjemno alrakiivna. Investitorja za avtobusno postajo še ni Območje pod nekdanjim letnim ba/enom in na področju sedanje avtobusne postaje - področju sin)kovno rečejo lažno od Šaleške - bo v naslednjih letih dobilo precej drugačno podobo. (îre namreč za mcsiotvorno področje, ki je po mjienju mnogih premalo izkoriščeno. Sploh, ker parcel v mestu tudi zaradi nemogoče dolgih postopkov denacionalizacije še vedno krt)nično primanjkuje. Marko Vučina nam je povedal: »Kar se liče zemljišča, kjer so danes športna igrišča pod zimskim bazenom, je to res predvideno za novo lokacijo za glavno avtobusno posiajališče. Mestni svei je na aprilski seji že razpravljal o le m in možnosti za prodajo lega zemljišča bodo kmalu realnost. Obstoječa avtobusna postaja je žal zelo zastarela, tudi prostorsko povsem neprimerna. Enostavno povedano, povozil jo je čas.« Vučina nara je povedal, da je bila lokacija za novo avtobusno posiajo zelo skrbno izbrana, sln>-kovno so preverili kar 7 lokacij. »Številne siudije so nas vodile do tega. da smo izbrali lokacijo sedanjih športnih igrišč pod ba/eni. Otroško igrišče s tem sploh ni ogmžcno in zagoiovo ostaja tam, kjer je, z izgradnjo nove avtobusne posiaje bo le še pridobilo več varnt)StL Nova aviobusna postaja je zasnovana tako, da niti v Takola naj bi izgledata nova avtobusna postaja. Ta bo v pritličju sodobna stavbe^ v treh nadstropjih pa bo garažna hisa in neicaj poslovnih prostorov, V mesto skozi podhod Po promelnili analizah, ki so jih pripravili v MO Velenje, je kar 75 % uporabnikov aviobusnih prevozov dijakov in dijakinj. Zait> je zelo pcv membno, daje aviobusna po-siaja na mestu, ki ni preveč oddaljeno od ^o| in kjer bo čim bolje poskrbljeno za varnost pešcev v cestnem promelu. Na novi lokaciji potnikom po izstopu iz avtobusa (pa ludi obratno) ne bo treba prečkali nili ene promeine ceste, saj naj hi bila prometna povezava urejena v peš coni skozi poditod Masttxlont na otroškem igrišču, ki naj bi ga posodobili in razširili.« enem primeru ne bo negativno vplivala na obstoječe otroško igrišče. To bo celo dobilo varni)Sli koridor In restavracijo, v kateri bodo lahko mlade družine posedele in ludi kaj spile.« Zanimalo nas je, katere lokacije so še bile v igri- Izvedeli smo, da so preverili lokacijo na travniku pred gasilskim domom, kjer bi morali pešci dvakrai prečkati cesto ali gradili nov podvoz, lina od resnih lokacij je bila na travniku za velenjsko glavno pošto, kjer je sedaj parkirišče, za njim pa precej velik travnik do reke Pake, Vendar je bilo kriiično zavijanje levo s Kidričeve ceste, ki Že sedaj dela precej preglavic udeležencem v prometu, sploh v prometnih konicah. Preverjali so ludi prostor ob Železniški postaji, ki pa jc bila neugodna predvsem zaradi oddaljenosti od mesta, šol in pomembnih instilucij. Tako so na koncu Tako naj bi v prihodnosti izgledalo področje ob Šaleški cesti. Pri Rdeči dvorani naj bi zrasel velik nakupovalni center z garažno hiso v kietnih prost orih^ otroško igrišče ostaja, kjer je, pod zimskim bazenom pa bo novo avtobusno postajališče z veliko garažno hiso. A najti bo treba še investitorje. izbrali lokacijo ob Šaleški cesti, na mestu, kjer bo v naslednjih letih urejeno eno od treh krožnih križišč na Šaleški cesti. Tudi nova garažna hiša Nedolgo lega so mnogi po inler-netu dobili idejne skice nove avtobusne postaje, danes jih objav, ljamo tudi mi. Izjemno alrakli-ven, sodoben objekt so /.risali v ljubljanskem studiu CJužic - Tr-plan arhitekti. (Hede na lo, daje avtobusov vse manj. kar vetja tudi za potnike, se je meni osebno zdel objekl zelo velik, /akaj in kaj vse naj bi bilo v njem, me zanima. Vučina mi odgovori: >»Avto-bus zaradi svoje velikosti in radi ev vožnje potrebuje določeno površino. Predvidenih je 8 postajališč za avtobusni promet, dodatno pa še nekaj za lokalni pnv met z manjšimi anobusi. ki naj bi zaživel najpozneje v letu 200X. Ker je it)kacija predragocena. smo se načnovalci prostora in ar- hitekti odločili, da zaradi pomanjkanja parkirnih mest v centru mesta istočasno /gradimo še garažno hišo. Ta naj bi imela tri nadstropja, v vsakem pa bi bilo lOS parkirišč. Pritličje naj bi bilo namenjeno avtobusni postaji vse ostalo pa garažni hiši i ji nekaj poslovnim prostorom, ki bi služili kol poudarek obstoječega zelo prometnega križišča ob Šaleški cesti. Zasnova je izjemno dobra; poudaril se ho vi^gal novega krih že omenjena restavracija za p čje s športnimi igrišči, a še bolj ptnuembnoje, da mesto najde in-vesiiioija za novo avtobusno po stajo. Zupan se z potencialnimi invesiitoiji že dog ova ij a. Narejeni so tudi idejni projekti za športna igrišča, v kratkih bodo pripravljeni tudi dokumenti za gradbeno dovoljenje za nadomestna šporlna igrišča.«^ 1Udi stara avtobusna postaja ni prodana, i/vem. Tu naj bi po u)-leresu javncvzasebnega partnerstva zgradili nove objekte, verjetno večji nakupovalni center z garažno hišo v podzemlju, saj idejni projekti že obstajajo, /a to ho treba objaviti javni natečaj, zato tudi tam invesiitor še ni znan. Se pa že nekaj časa glasno govori, da si lokacijo želi Merca-tor, ki bi tam rad gradil večji nakupovalni center. Investitor bo vsekakor izbran na javnem razpisu. Varnost v prometu je ključna_ Zanimalo nas je, katere lokacije za avtobusno postajo so bile v igri Sploh, ker ni malo lislih. ki pravijo, da je lokacija neprimerna. ker je preblizu mesta in stanovanjskim blokom, pa da je preveč elitna. Vučina razlaga: »povsod po svelu tako v teoriji kol praski velja, da s bila približno taksna, da bomo mimogrede premagali 'niakaronatje'» a za vsak slučaj smo si tudi pioniiji naredili lesene puške. Zadevo glede Trsta je povsem nedvoumno razjasnil sam tovariš Tito, ko je 10. oktobra 1953 v Skopju pred več stoiisočglavo množico rekel točno lakole; »V trenutku, ko bo v cono A sicv pil en sam italijanski vojak, bomo t vkorakali v ci^no ludi mi!«. lako! Ko so na orožne vaje odpeljali nekaj moških iz Kozjega, ki so bili dobri lovci hi ribiči, med njimi tudi naša dva učitelja /a přírodopis in petje, smo bili popolnoma brez skrbi, da bo Trsi naš. Tisti, ki smo ostali doma. smo se za Trst borili z večernimi demonstracijami, hodeč / baklami po trgu. Najbolj pogumna je bila tovarisica Samara, ki je :5la z gručo zavednih žena, držeč se pod roko in vpijoč: »Može damo - Trsta ne damoU, čeprav tovarisica sploh ni Imela moža. Pionirji smo oboroženi z lesenimi puškami in vilirajočimi zastavami korakali prvi in glasno vpili: i>Naša armija je čvrsta - mi ne damo Trsta!« Na koncu smo se vsi zbrali sredi irga, mladinke so naredile velik krog. covarišica Samara je stopila na sredo in začela: »Druže Tito. joj, druže Tito. šalji nam bacače!« Nato je ves /bor mladink nadaljeval: sPa češ videt, joj, pa češ videl, kako Švaba skače!« Poiem spet tovarišica: »Druže lilo, joj, dru/e Tito, šalji palačinke!« Zbor mladink: jih jede. joj, da jih jede, tvoje omladinke!« Tako je bilo nekaj večerov zapcv red- Potem je vse skupaj nekako utihnilo, a dalj časa, ko jc bil mir, boli smo bili prepričani, da smo vojno za Trst dobili in da so naši, ki so jih odpeljali na orožne vaje, žc v Trstu. Potem pa je bilo nekega dne objavljeno sporočilo v Pionirskem listu, šL 4. iz leta 1954. kije oznanilo, da je Trst dobiia Italija: »Mi smo Italijanom sicer prepustili Trst in cono A, a smo s tem preprečili vojno in bomo z Italijani lahko tr-gtîlegla utrujenost od ivnapornega« plesanja na Akademskem plesu, že se nam obetajo novi izzivi, O teh malo kasneje. Vrnimo se na Akademski ples, kije letos navdušil tako mlade kot lisie. ki so mladi po srcu in stari po kosteh. Veliko stvari je bilo že slišanega o »akademcu«. tako hvale kot graje. Tistim, ki so hvalili, iskrena hvala in tistim, ki so grajali, gre tudi zahvala, saj so nas opozorili na stvari, ki se jih da na naslednjem še izboljšati. Vrnil pa bi kritiko ljudem, ki so kritizirali brez primerne podlage, argumentov, Da bi ples morali preimenovali, saj je »»baje« izgubil akadem-skost, pa vsa nerganja okrog šanka, vročine, gaudeamusa, programa krsla ...Vse ni>stalgike. ki s solzo v očeh opevajo prejšnje, boljše čase plesa, drugačnost, izvirnost, hd bi z veseljem vprašal, kakšen avto vozijo? Avto? Zakaj ravno avto? Ce se jim tako toži po prejšnjih časih, zakaj se potem dandanes ne prevažajo v stoen-kah in flčoiih? Zakaj vozijo mercedese. avdije in ostale avtomobile z varnostnimi pasovi, blazinami, servo volani, klimami..? Časi se spreminjamo in mi z njimi. Naše vsakodnevne navade tudi. Vse se nadgrajuje in spreminja. preprost zakon evolucije. Prav tako se sprecninja tudi akademski ples. Vedno stremimo k boljšemu, novejšemu, a se obenem zavedamo svojih korenin. .Šank? Zakaj ni bilo »šanka« na akademcu? Dragi gospodje in dame: šank lahko najdete v vsaki gostilni, na katerega se lahko mile volje naslanjale vsak dan. dokler vas bodo noge in komolci držali. Šank pa na gala ples, kol je Akademski ples, ne s<^di. Ce ob stotih mizah in tristo stolih ne najdete prostora za pí ugovor in í>bujanje sp<îminov, vam mi žal tu ne mo remo več ptmiagali. Hvale vredno je lo, da smo na dobrodelni dražbi, katere izkupiček je šel v sklad za nakup CV aparata, zbrali slabih .^000 evrov. Šc enkrat hvala vsem darežljivim kupcem in donatoijem. Dovolj nalaganja, preidimo k bolj ažurnim temam. Študenti smo se pravkar vrnili z naporne regale Velenjčanke, ki je deli>vala v sklopu 11. Celjanke. ta pa vsako leto preveija spreinost in znanje ekip v zadarskem akvatoriju. Osvojili smo 25- mesto (lekmo valo je ekip), prehoden pokal Polžek, dva šiva na kolenu in kup izkušenj za bodoča tekmovanja. Omembe vredno je. da smo na krovu jadrnice bili skoraj vsi prvič in da smo tekmovali brez enega jadra - špinakerja. Slari morski volki pa skrivaj<ï jadralske irike bolj kot kača noge. tako da s kakšnimi last minute na-sveii ni bilo nič. Med bivšimi ššk-jevci pa se je najbolje odrezal Janez Slivar s svojo ekipo, ki je osvojila 6. mesio na Celjanki in 2. mesto na Velenj-čanki. Kaj pa sedaj? Počilek? Ni govora! V teku so naporne priprave na festival Dnevi mladih in kulture, ki se bo odvijal med 25. in 27. majem. V ireh dneh se bo zvrstilo ogromno dogodkov, naj omenimo nekatere: 25. 5. - prihod Štafete >^modrosti« iz Kum-rovca na Titov trg, veliki koncert skupine Bajaga i instruktori s predskupino Ave v Rdeči dvorani, 26, 5. - Sovin iek po velenjskih ulicah, Beach party na TRC Jezero / nastopom lokalnih DJ-ev. športne in šaljive igre. nastop skupin Kingston in Big foot mama, 27.5. - Gokart dirka, gledališka predstava Jamski človek. Zahvalili bi se radi vsem sponzorjem in donaioîjem ter poslovnim parinerjem Šaleškega študentskega kluba, brez katerih izvedba letošnjih 17. Dnevov mladih in kulture ne bi bila možna. Na svidenje na 17. DMK-ju, ■ Ju hu hu, počitnice so tu! Končano je še eno šolsko leto, seveda no kakršno koli Končalo seje šolsko leto za člane Univeri'.e za treljc življenjsko obdobje. Naj bo tokrat nekaj besed o angleškem kr base. tunin nama/, siri in veliko vrst domačega kruha. K vsemu je sodila tudi dobra kapljica in za konec sladke do- postale "hard work".Z dobro voljo, vztrajnostjo in pomočjo tmše »tršice« lahko rečemo YI:S, uspeh) nam je. Ker pa zaključek šolskega leta brez izJeta ni pravi, se ^odba tukaj pravzaprav začne. Kam se b(mio podali, kdaj, kaj bomo obuli in kaj oblekli? Najtežje je bilo uskladiti, kaj bomo jedli. ker bomo gotovo lačni. To pa ne gre, da bi hodili po svetu lačni! Odločitev je padla. V sredo. 25. aprila, smo se odpravili na ogled Cerkniškega jezera. Zal je jezero lelos skoraj suho, zato nam je bil toliko bolj zanimiv muzej, kjer smo ob strokovni razlagi natančno spoznah vodi družina Ule, ki z neizmerno ljubeznijo in potrpežljivostjo oskrbi in pozdravi te živali in jih vrne v naravo. Največja posebnost v azilu je HERMAN, 210 kg težak merjasec, ki spremlja svojega gosp<î-darja na vsakodnevno kavico v bližnjo gostilno. Na njihovem dvorišču je tudi vremenska postaja. Gc^sptidar že dolga leta dnevno sporoča podatke našim vremenarjem v Ljubljano. Kraj je znan po ekstremno nizkih temperaturah tudi v poletnem času. Pravijo, da je pol leta mraz in pol leta zima. Iz te neokmjene pokrajine smo se odpeljali na SLIVNICO nad broie. Veselo razpi^loženi smo zaidju-čili s pesmijo. Dan se je prevesil v pozno popoldne in morah smo proti domu. Nabrusili smo pete in se peš odpravili v dolino. Malo smo morali »pokurili« obilno mahco in poskrbeti za gibanje. Na izletu sia se družila dva angleška krožka. VodL ju gospa Magda ki seji iskreno zahvaljujemo za potrpežljivost in pomoč. Kot pred mnogimi leti smo se izleta veseli in se vrnili domov razposajeni, obogaieni z novim znanjem in novimi prijatelji. ■ Branka Čorko VI PIŠETE Biserna Pavla in Friderik Srebotnik Redki so /akDiiski pari, ki dočakajo skupnih 60 ki Pavla in Friderik Srebotnik U Velenja sla dočakala la ća5iiiijiv dogodek in ga v krogu svoj il) najdrazjili pred nedavnim ludi zaznamovala. ( eprav sta na skupni poti živela v sožiijujima življenje ni prizana-^lo z bridkimi, a ludi lepimi trenu i ki, Med lepimi je hilo goiovo rojstvo sina Jožeta, mod trpkijiii pa posledice rudarjenja in ugreza-nja lal za njuno kmetijo v Skalah. Prav zaradi slednjega sla morala poiskati drugi dom. Nasla sla ga v Velenju, kjer sta siaro hišo na Ka-juhovi ccsli preuredila v prijazen dom. Pod njuno streho sije sple-tel gnezdo tudi sin Jože s snaho /lalko. Poleg <îmcnjenih z neštetimi radostnimi Irenutki, ki osre-cujeji^ Pavlo in Friderika, bogatila iijuno jesen življenja vnukinji Urška in Katarina. Najboljši del človeškega življenja so njegova mala. brezimena dela dobrole in ljubezni. Prav teh sla zakonca Pavla in Friderik na svoji življenjski poli slkala največ in Jih polo/jla v naročje sina in Í \ f i 1 < i Ne nasedajte! Pomlad je čas, ki kar kliče po prenovi Tako se ludi mnogi lastnik fm odločijo, da bi spremenili in polepili njihovo zunanjosi. To je s pridom izkorisiila skupina, ki jo vodi Igor Fijan iz Ma- obeh vnukinj. Uspelo jima je sple-sll žlahtne vezi spoštovanja in ljubezni, ki vežejo siarse z njihovimi poiomci lakfî trdno, da se li znova in znova vračajo v okrilje domačega ognjišča. Iz njega poleni srkajo loploio. ki pomaga premagovati mnoge ovire, ki jih na pol postavlja življenje. C jo lovo Mnenja in odmevi ribora. Ponujali so barvanje fasad in napusča. Nekaj redkih je imelo srečo, da so jijn fasado pobarvali, ostalo pa nas je nekaj, kijih kljub pogodbi in akoniaciii nismo več videli. Na lelclbnski poziv se vodja sicer oglasa in daje ludi ti- ludi onadva crpaia svojo življenjsko radost s teh srečanj. Naj takšna, korajžna in bistrega uma 1er zadovoljna, ostaneta še naslednja skupna leta. sočodsloine obljube, da pride naslednji dan. Toda ostanejo zgolj obljube in laži, Nam. lahkovernim. je to dobr^ šola. ostalim pa naj bo v opomin. Ne nascdajie! ■ A. K. P, ZaksU bi za telefonski račun plačevali preveč? ste se kdai vprašali, zakaj èe vedno vsak mesec za telefon plačujete preveč? Ker ima najstniška hcl novo simpatijo? Ker si babica prek telefona izmenjuje recepte ali kliče sestn> v tujino? Mogoč* pa nioto Izbrali najboljfioga |M>-nudnika fiksne telafonije. Pri Amiau vas bo vsak mesec presenetil občutno manjèl račun za talafon. Že veste, Kako bi porabili na novo privarčevani preostanek denarja? Novo in staro v onom: Amis Telefonija Amis, vodilni alternativni telekomunlkadiski operater, ponuja uporabnll^m novo storitev, Amis Talafonljo. Tehnologija prenosa govora je dnjçacna kot prt klasični telefoniji, a način In kakovost te^oniranja ostajata popolnoma enaka. Tudi če odjavite vaš sedanji telefonski priključek pri nacionalnem operaterju, lahko se vedno ohranite obstoiečo telefónsko številko In obstoječ telefonski aparat. Nova tehnoloQíia omogoča telefoniranje na popolnoma enak način, kot ste to počeli doslej - le več In cenejel Privarčujte za nove ievUe, prijetne počitnice ali za nov avtomobil Znotraj omrežja Amis so pogovori brezplačni, prav tako so pogovori brezp^čni v vsa Rksna telefonska omrežja v času veselih uric oziroma Happy Hours, kot so iih poimenovali pn Amisu, med 20. in 7. uro qutraj. Sicer so klicr nacl> nainega operaterja cenejši do 33 odstotkov, klici v mednarodna omrežja pa celo do 75 odstotkov. V okviru nove akcije »Dobrodošli v družini Amis^ so pri Amisu se dodatno znižali cene za višje hitrosti paketov irrtemeta In telefonije, zraven pa ponudili še akciisko ponudbo 1/4 lata broz naročnino za pakete 2MB/s in več. K^ pa eef Pri Amlsovi Telefoniji nI drobnega tiska, ki ste ga pozabili prebrati. Tako kot ie način telefoniranja popolnoma enak kot pri klasični telefoniji, Je enaka tudi kakovost telefonske povezave In telefonskih klicev. Kar v praksi pomeni, da pri pogovorih ne prihaja do zamikov in prekn nitev. Uporabniki pa lahko telefonirajo tudi, ko niso z računalnikom povezani na internet, če se odločite, da boste obdržali staro telefonsko številko. Amis brezplačno poskrbi za prenos številke in odjavo telefonskega priključka pri nacionalnem c^eraterju. Lahko pa vam Amis dodeli novo telefonsko številko. Z 18*mesečno Časovno vezavo vam Amis stroške namestitve Interneta In telefoniie v vrednosti 166 evrov podari. Ponudba intarnat talaionlja: ponudniht / hitr^n v ^/s 1024/2S6 2045/364 Am« 22,90 € 2&.&0C 26.90€ Slo) 31,00 € 37,00 € 43.00 € T2 2A.00 € - 33,00 € UPC Td4emach 24.77 € 33,12 € 40.25 € Voijatei 21.50 € 27.00 € 2Ô.50 € ' Vit podatkov sg spletne ponudnlkcTvne dan 26.02.2007 in v«l)ejDZB poM razman đoA« " VwceneNMbuJeio DOV Kako naprej? Priiavite se v treh preprostih korakih. Pokličete na brezplačno Stovliko 080 20 10 ďi pa naročilo oddate prek splete strani www.amis. not. Nato na Amisu preverijo ponudbo na vaši lokaciji, VÎ pa pripravite 10-mestno sklicno številko a zadnjega Telekomovega računa in kopijo celotnega telefonskega račur>a Telekoma Slovenije skupaj s kopijo svoje osebne izkaznk^e. Po pošti t>oste prejeli podpisan izvod pogodbe, ki jo vrnete skupaj z 10-mestno sklicno številko in kopijo osebne izkaznice. Kaj potrebujete? Amlsovo ^rokopasovno povezavo v internet, telefonski aparat, ki je lahko tudf vaš obstoječi aparat, In modem, ki pa ga že dobite ob nansčilu na Amis Internet. Za vse ostalo bodo poskrbeli pri Amisu» ki vas bo o preklopu obvestií prek pisnega oz. SMS-spoTOčlla. anesyřA amisH MO so 10 / www.Mft.Ml ap-y hoors Zlata poroka Viktorije in Viktorja Hribar Maj jc mesec ljube/ni, kar lahko potrdita Viktorija in Viktor Hribar, ki sta sc poročila 4. 5. 1957 in bosra danes 5. 5. 2007 okronala 50-letno skupno pol in si ponovno obljubila zvestobo. Viktorija Hribar/dekliškim priimkom Adamič je bila rojena 14. 3.1939 na Sv. Planini nad Trbovljami kot druga od treh hčera. Njen oče Franc je bil mežnar in organist v cerkvi na Planini, po njegovi snirti pa je fije-govo delo opravljala Viktorijina mama Marija, Viktor Hribar sc je rodil 26. 9. 1934 Ne/ki in Francu Hribar na veliki kmetiji s trinajsiimi oin)ki v vasi Brc/jc v bližini Gabrovke pri Litiji. Spoznala sta se na lepo nedeljo na poli iz cerkve pri sv. Lenartu nad Trbovljami le la 1956. kjer je Viktorija očarala Viktorja s svojim petjem na koru. Po letu spoznavanja sia okronala svojca ljube/en s poroko. Večno zvestobo sla si obljubila v Trbovljah leta 1957-Viktorje bil zaposlen v rudniku v Zagorju, tako da sla prva leta svojega zakona preživljala v podnajemniškem stanovanju v Zagorju. V času njunega bivanja v /agoiju a» jima je 16. .3. 195X rodil tudi prvi otrok, sin Viklor. Leta 1961 sta se mlada zakonca preselila v Velenje, kjor sc je Viktor zaposlil v rudniku. 2e po letu bivanja v Velenju, in sicer 30. 4. 1962, se jima je rodil drugi otrok, hči Magda. Viklorjja jc bila dolga leta gospodinja« nato pa se je v Velenju zaposlila kol ćistilka. da sta si lažje zgradila lasten dom, v katerega se je druziaa preselila leta 1975- To so bili časi polni dela. odpovedovanja in skrbi, a z roko v roki in z neiz- dinjstvo ter s svojimi dobrotami razveseljuje m. Pogin rib v Savinji Pred prvomajskimi prazniki je v Savinji poginilo okoli tisoč rib, med njimi tudi zaščitene vrste Pred prvomajskimi prazniki je v Savinji, na predelu od Igle pmii Lučam v razdalji pol kilometra, prišlo do niiiozičnega pogina rib. Do pogina je prišlo zaradi izlitja betona oziroma cementnega mleka pri gradnji podpornih zidov na regionalni ccsli. ki jih izvaja podjetje Ceste m osi ovi Celje, kar je povzročilo př>manjkanjc ki- sika, pojasîijuje gospodar Ribiške družine Ljubno ob .Savinji Janez Pod križnik. Na pogin so vplivale ludi previsoke temperaiure /a la letni čas, še dodaja Ptidki/Jiik, kije skupaj z odlovno ekipo poginule ribe odstranjeval iz reke. Ljubence je na ekološko kalasirofo opozoril italijanski turist, ki je na območju lo- vil ribe. Posamezne poginule ribe v tem času zaradi drstenja niso nobena redkosi. zalo domači ribiči niso bili pozorni na dogajanje v reki- Med poginulimi ribami je največ potočnih postrvi in lipa-nov, ki so se tam drstili. ter kaplje v, ki spadajo med ogn>žcne vrste. Kraj dogodka so si ogledale tudi prisiojne službe in policija, po prvih ocenah aaj bi bilo i»kode za okoli Slo tisoč evnw. Vendar, opozarja gospodar ljubenskih ribičev, se bodo različni letniki rib obnavljali vrsto let, čeprav je jasno, da brez dodatnega vlaganja na lem območju še dolgo Tie bo rib. ■ EdI Mavric •• Savin/čan ijubenM ribici računajo na sporazumno poravnavo nastale škode. ««HjiS mLflD! DOPISniKI POIïOÔflJO »Zlati velenjski geografi« Državno tekmovanje iz geografije v Rogaški Slatini Vtreljem aprilskem Celriku, î9.4. 2007, je v Šolskem ceniru v Rí> ^a§ki Slatini poickalo dûavnr) geografsko tekmovanje. Udeležili smo se ga tudi trije mladi velenjski »gcc^grafi« iz osnovne šole Cio-rica: Ana Šu^tai^ič. Matej Vinojcic in Živa Vlahović. Sodejwalo je sedemnajst osnovnih in osera srednjih sol. (»oslilelji so ickmovalce oh prihodu lopo sprejeli in jih ra/porcdili v učilnice, kjer smo začeli pisni del leknifwanja. Lclašnja tema so bili, kot /.e na regijskem tekmovanju, potresi in vulkani. pisnem delu. ki je trajal slabih deset minut, smo prvi na vrsti že pričeli raziskovati torca Terenska delo je potekalo v okolici ^ole, lekniavalci pa smo se morali spiv padati z orientacijo, merjenjem naklona, iincsnaženostjo vode. kartira-njcnî in razmišljanjem, kako bi določene stvari izboljšali v korist d(mia-činov in narave. Po prihodu s terena smt> se z avtobusom odpeljali na kratek turistični c^led Rogaške Slatine - mesta, ki je ze od 18. stoletja znano po svojem zdravilišču. Vodička nas je popeljala tudi v posebno dvorano, kjer smo laJiko okusili mineralne vode, ki prihajajo iz toh kra- jev. npr. Don al Mg. ?<) ogledu smo se tekmovalci šc sami sprehi^dili pc^ Rfîgaski Slatini, V tem času so komisije popravljale nase teste in seštevale ločkc. Vrnili smo se v Š šolkc in sošolci r)beh razredov, pa je ves čas imela njihova mentorica Marija Vodovnik, ki je vseskozi skrbela za rast in dobro počutje velikih »malih sivili celicf. Daje pojavljanje šm a rske šole v najširšem me-dijskeni prostoru tudi lepa promocija kraja, je s povabilom ekipe na sprejem izrazil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek. S i>onosi>m pa je izvrstne tekmovalce ves cas spremljal ravnatelj iole Bojan Juras, ki se zaveda, da predvsem s prepoznavnimi uspehi sončna šola širi svoje žarke in tako tudi svojo prepoznavnost. ■ M. A. ŽaHf Veronika In Benjamin sov studiu TV SLO počuti// izvrtsno. Prijeten dogodek v vrten Jakec V Vrtcu JAK1X' v KS Pesje vzgojiteljice pt>skrt^ijo za pestrost dogajanja. Tokrat so povabile slikarja ^^ta (iantaija,da pokaže otrokimi, kako ustvarjajo slikaiji. Otroci so bili veselo razpoloženi in za začetek so zapeli pesmico. Nato je slikar predstavil slikarski pribor vodene barvice, čopiče in drugo. Kar hitro so dojeli, katere so tople in hladne barve. (iospa Milena je pripravila velik kos risalnega papiija. Otroci so izrazili željo, da bi slikali na temo pravljice Mojca Pokrajcuija. Malim radovednežem so se kar svetile očke. ko so opazíívali, kako je najprej nastala risba s svinčnikom in nato še z barvicami. Nastala je Mojca Pi> V vitcu krajculja z metlo. Ker pa še ni dolgo, ko jim ziijček prinašal pirhe. je nastal še dolgouhec z očali in s čopičem v tački. Se posebej so bih veseli, ko jim je slikar razdelil pripravljene risbicc na lemo pravljice Grdi raček, da so jih sami pobarvali s svinčnik barvicami. Mnogi med njimi bodo nekoč dobri slikarji. Ustwjene sličice bodo krasiile njihove prostc^re. Bil je prijeten d<^godek. Ostala je želja, da se še kdaj srečamo. ■ Vzgojiteljice Srečanje s starši V mesecu aprilu so na podružnični šoli Ravne pripraviii srečanje s starši. Učenci so pripravili kulturni program pod vodstvom DANTtLH OLUP. Nastopilo je 15 učencev s skeči, recitacijami, ritmiko in pevskimi točkami. Družabno srečanje so polepšali z orehtwo polico, domačim kruhom, drobnim pecivom in s pijačo. Vse starše st) učenci presenetili s praktičnimi darili, čestitkami in poljubčki. Srečanje, kije že tradicionalno, bodo ponovili čez leto dni. ■ Radi Oiap Z nastopa učencev Ali ste za karaoke Kdaj ste nazadnje videli karaoke? Ena lakih priložnosti seje ponudila v soboto, 5. 5.. v Mladinskem centru. Zabaven večerje že ob deveti uri privabil lepo število obiskovalcev. Potem pa se je vse skupaj začelo, Ker so bile ka- raoke s pomočjo druši\'a Špil in Mladinskega centra organizirane prvič, so piMekale v zelo sproščenem duhu in nastopali so tisti, ki so v večeru zbrali dovolj poguma za nastop in petje pred množico. Organizator Klvis HalilovIČ je po vedal, da lahko v kratkem zaradi zanimatya pričakujemo še kakšen večer karaok, s icm da bo takrat vse potekalo šc bolj tekoče. Da bi tekmovanje imelo smisel, je bila za zmagovalca pripravljena tudi glavna nagrada - Pariz za dve osebi. To je marsikoga spodbudilo k sodelovanju. Nekateri so našli dovolj (»guma, da so nastopili več kot le enkrat. Na koncu pa sta piškote Pariz - za dve osebi, prejela Ana Lihteneker in Mladen Pepic. Večer lahko tako zaključimo z besedami: izvirno, duhovito, sproščujoče iu vredno obiskal ■ Tjasa -O /vvs-'. m i •''lif-t-*- -, J^r'k. 't jKKltíSíf Velenjčana na razstavi Vezenine Evrope Preteklo soboto in nedeljo je bila v francoskem mestu Saumur ob Loiri velika razstava Vezenine r.vrope, na kateri so sodelovale skoraj vse evri^pske države. Slt^ve-njio so predstavljali: mentorica Univerze za III, življenjsko obdo bje Jožica Grobelnik in citrar Marjan Marinšek. oba iz Velenja, iz Krškega pa se jima je pridružila se Jožica Gabrič. Na razstavi so bile predstavljene najraz- i ' É i . , > < ^ V ličncjše tehnike iz livrope; redno so potekala strokovna predavanja. koncerti, predstavitve in modne revne. Razstava slovenskih vezenin je ob spremljavi citer vzbujala precejšnjo pozor-nosi. Vsi trije slovenski predstavniki, oblečeni v različne narodne noše. so bili na koncu izbrani za skupino, kije pripravila najbolj slikovito in zanimivo razstavo, o čemer je na prvi strani poročal tamkajšnji časopis I.c Courrier de l'ouest. Vabilt) /Ji to prireditev je Vclenjčanom poslalo francosko društvo Tou rain e-Slovetne, ki redno vabi skupine i/ Slovenije na svoje festivale. ■ M. MN. SPORT IN REKREACIJA Trd boj za ligo prvakov Rokometaši Gorenja so prejšnji teden dvakrat razočarali - Sinoči gostili Cimos Koper v 2. krogu koiiciiice dr/aviicga prvenstva so velenjski rokoniclasi v Trebnjem proii U o mače mu Trimu j/guhili sranimno, kar/a dcsel golov razlike, saj so bili proU Uoníříčlm koi pravi začel-niki. 1/id je bil 33 : 23. /animivo je, da so imeli "IVehanjcj kar 14 minut izkljućilev, Veleiijčam pa Ic i^iiri. V 3. kr{)gu pa so doma go stiJi Celje Pivovarno Laško in izgubili prav tako dokaj visoko - s 23 : 30. Najbr/ ludi največji pesimisti med velenjskimi navijači niso pričaki)vali. da bodo njihovi rokome-lasi v Trebnjem povsem nadigrani. Vseeno so upali, da se jim bodo igralci oddol/ili z zmago proii Celjanom. A sc to ni zgodilo. GorenJCani so bili plvovaijcm enakovreden nasprotnik le prvih dvajsei minul, do 17. minule, ko so zadnjič vo dili (8 : 7). Nato so goslje z zelo agresivno obrambno igro in s hi-irimi protinapadi povsem /lomili njihov odpor. Do odhoda na odmor so si priigrali pel golov prednosti, s čimer jc bila lekma odločena. Sredi drugega polčasa so se jim domači sicer približali na tri gole razlike ( 19 : 22). To pa je bilo ludi vse, kar so jim gosije dovolili, Proii kt>ncu so znova zaigrali zelo zavzeto in prav z zadetkom lidvarda Kosařova v zadnjih sekundah Lekme dosegli najvišjo prednosi in obenem končni izid 30: 23. /clo zasluzna za celjsko zmago sta bila vralar Dnsaii Podpecan (še lani Velenjčan). ki je /bral kar 22 tîbrainb (Skok M), in neza- Rezniček) niso zadeli - nobene (0. Slabo igro na omenjenili lek-mah jc irener Niiro Požnn pojasnil: »Po našem pora/u v pokalu s Celjani seje v glavah mojih igralcev nekaj spremenilo: kot da je niso vseskozi irenirali. Ćim prej se moramo resili iz krize.« Z zmagama so Trebanjd in (*e-liani sporočili rokometaî^em Gorenja. (ia bodt^ morali na prei^sla* lih tekmah igrali evropsko, če bodo želeli uresničili leitisnji cilj - drzni Siarhej Harbok. ki jc bil / devetimi zadetki najboljši strelec lekme. Kako nemoćni in nezbrani so bili gostilelji, potrjujejo (udi sedemmeirovke. Od štirih (izvajali so jih Jure in I.uka Do-beláek. Sebastjan Sovič in Tomaš konec sveta. Izgubili so sam o zavesi. Posledica neosvojiive pokala jc bil najprej poraz v Trebnjem in slaba igra s Celjani. Delno nam je lahko morda v opravičilo lo, da nas pestijo manjše poškodbe in viroze» zaradi katerih nekateri priti znova v Ilvropn oziroma v ligo prvakov. So bili Velcnji^ani sinoči, ko so gtisiili Cimos Kijper, spel pravi? V soboto bodo gostovali v Ilrpe-Ijah. ■ vos Ponosni na svojega skakalca Svečan sprejem za državnega reprezentanta v smučarskih skokih Primoža Pikla /upanja občine Ljubno jc ob koncu smučarske sezone priredila sprejem /a državnega reprezentanta v sinučarskih skokih, ki je uspešno skakalno sezono kronal na llnalu v Planici, kjer je s skokom 20K metrov postavil osebni rekord. Županja je Piklu in strokovnim delavcem Smučarsko skakalnega kluba BTC Ljubno čestitala za izjemne sežke in dejala, da je import Slovencem zelo pri srcu, saj z veli- Županja Anka Rakun /e prepričana, da sta Ljubno in Zgornja Savinjsita dolina prepoznavna na svetovnem zemijevidu tudi zaradi športnih uspehov Primoža PIMa, kim zanimanjem spremljamo njihove nasiope in dosezJlo pa jc za presenečenje poskrbel Alpos Šentjur ki je proti Zlatorogu dt»segel celo prvo zmago v ligi za prvaka. S tem porazom pa so se l^ščani šliri kroge pred k(mt;ein že zelo oddaljili oú zaključnili bijjev, še bolj pa seveda od tretjega mesia, ki bi v prihodnji sezoni zagotavljalo nastope v ligi NLB ABA, ioštanjski košarkarji Llektre Hsoiccha so se po hudem pi)razu proti Heliosu hilro pobrali, saj so proti Al posu Šentjurju v 9. krogu po neicaj slabšem začetku ob koncu brez večjih težav d(mia zmagali s : 73. Razlika je bila že tudi višja (80:55). vendar je v zadnjih minutah srečanja trener Bojan Lazič dal priložnost za igro tudi mlajšim, tako da so se igralci Alp<»sa do konca tekme vendarle nekoliko približaU. To je bila že šesia zmaga Llektre Tsotech v ligi za prvaka, kar je več. kot so pričakovah še največji optimisti. Tudi minu h) sredo, ko so gosii)vali v livoliju, so Šošlanjčani prikazali dobro Igro, vendar je bilo za presenečenje premalo. So se pa državnim prvakom košailcarji Llektre Lsoiecha dostojno upirali - ob koncuje bilo 78 : 66. Najboljši posameznik srečanja jc bil Šoštanjčan Aleš Kune, kije dosegel 21 točk. Lazič je lahko bil po tekmi upravičeno zadovoljen: »Unionu Olimpiji čestitam za zmago. Mi smo nekaj priložnosti imeli, a jih nismo izJcorislili. Tako je bUo predvsem, ker smo na trenutke dobro igrah v obrambi in napadu, nikdar pa obeli delov košarkarske igre nismo znali združiti v celoto. Zelo sem zadovoljen s pristo pom, še posebej pa me veseli to, da moji košarkani kljub veliki utrujenosti na sleherni tekmi dajo od sebe maksimum.« Prvenstvo se je nadaljevalo že sinoči, ko je v Šoštanju gr>stovai Cîeoplin Sl(wan. Sledili bosta dve gtjstovanji Šošianjčanov. in sicer v soboto v Škofji Loki pri Loki kavi. prihodnjo sredo pa še pri Zlatorogu v Laškem. ■ Tjasa Rehar Dogovor o sodelovanju Športniki so izpostavljeni poškodbam in potrebujejo zdravniško po moč. V redkili klubih se lega zavedajo, odslej pa bo na preventivi in celjenju poškodb namenjena zdravstvena skrb ludi v Košarkarskem klubu Elekira lisotech, ki je z Bolnišnico Topolšica podpisal pogodbo o dolgoročnem sodelovanju na omenjenenj področju za vse svoje igralce. Pogodbo sta s slovesnim podpisom opravila direktor BiU-nišnice Topolšica Janez Poles in predsednik S'lektre Lsotccha Darko Lihteneker. Košarkarski klub Tlektra Tsotech pa btj svoj celotni izkupiček od vstopnine na zadnji leknii rednega dela Lige /a prvaka, namenil za pomoč pri nabavi C\' aparata, ki ga Bolnišnica Topolšica nujno potrebuje za sodobno diagnostiko. ■ Tjasa Rehar SBK Velenje klubski moštveni prvak Slovenije Ljub|^n.i - IckjnovTilna komisija Bridge zvc/c Slovenije je uuji v letošnji sezoni oiganizirala Slcd «boj pomerila v enokrožncin ligaškem lekruwaniu, Mo šívo ^BK Velenje 1 je po začetni ncivoa v pi vih treh krogili v nadaljevanju lige na.sUipilo cxtličrKí in iz kroga v ki^g premagovalo svoic nasproioikc. medtem ko jc moštvo ŠBK Velenje 2 po uspešnem začetku v zakliučku lige ttvvno popustilo. Po ligaškcm delu jc tako drugo moštvo ŠBK Vdcnjc z osvojitvijo K. mesta uresničilo svoj cilj. to ie obstanek v ligi. prvo niostvo pa je preseglo svc^a pričakovanja, osvojilo 2. mesto in si priigíaío nastop v polfinalu. V poltlnalnem dwtxyxi se je moštvo ŠBK Velenje I pomerilo z moštvom IJutv řjana 2, trelieuvri>cenim mošivom po ligaškem dela Šc enkrat več so prvki^sili samega sebe in polfïnalni dvořxij / majhncî prediKWijo odloČili sebi vpiid. ízki pol-llnala + 22,3 ÍMP ločk za ŠBK Velem'c I. Sledil je ílnalni obiačun s prvim nosilcem lige, moštvom Ijubljana 1, ki ima v sH>jih vrstah sanje prekaljene igralec, vkljočno z velenu^strom Brïinislavom Pro-t^. flnak Slovenske hridz lige smo igrali na 64 lïizdclitev oziroma iger. tj. v 4 dvutxjjih po 16 jger. Prvo četrtino finala je moštvo ŠBK Vclcr^e 1 zmagalo/a 6 IMP lock, drugo četrtino pa za 7 IMP točk. Psihološka prednast je hjla tako vse l)olj na strani kasnejših zniagovaicev, kar sc jc posebej poznalo v tretji četrtini línala, ki gaje nu^tvo ŠBK Velenje 1 dobilo karza IMP točk, rrecln«>st je več kot zadostovala, da poraz v zadryi četrtim dvob(^'a (.18 ÎMP točk) po H urali igranja na koncu rù ogrozil skupne zmage v finalu Slovenske bridge lige. Moštvo ŠBK Velenje I je tako osvojilo prvi na^ov moštvencga klubskega prvaka Slos-e-nljc. Kezaltat finala i 22.7 IMP točk za ŠBK Velenje I. Čestitamo! Člani zmagiAalncga mcwiva SBK Velenje I so bili: .Ambrož. .Panko \îi-j«H'. Milujka Anihr<â, Slubodân Knťžťvio in /jnagostav /ibert. medtem ko so za moštvo ŠBK Velenje 2 aspesno nastopili: Niis» (íosoik, .Slane Crošoik. Boris Br^ šaf, Km\ ^(i^ic. .iurt) Mž \u .tajiku WijiK, ki sui v začciku meseca aprila zmagala tudi na največjem slovenskem par-skcm mednarcxlnem bridž tekinovaniii »Postc^na open 20(î7«. ki ga jc tudi letos uspešno organiziral BK Postiijna. Na tekmovai^U ki sega je v iKdeljo, dne 1,4. 20(.)7, uileležilo 81 paiiw, je izvrstno 10. mesto dosegel par Viljem Jelen - Milan Maiko, ŠBK Vclenie ie tako pcjleg txlmcvmh rezultatov na parskil) tekraovaniih osvolil tudi svoj pi vi prestižni naslov moitvcnega klubskega prvaka Skweniíe, kar je vsekakor lepa vzpcxibtida za iwdaijnje delo kluba, ki v letíwnjem letu praznuje ?tMeinico obstoj, ■ Z. Z. ««HjiS »V Velenju je lepo igrati« Rudarji po treh zmagah, dvakrat neodločeno - V nedeljo v Kidričevem dveh zaporodnili zmagah je novj Rudarjev irener Brane Oblak dosegel se dva neodločena izida po vrsii. Proij moštvoma / vrha lesi vice (Livarju in Boni-fikj) so rudarji dosegli skupni i/id 9 : 1. nato pa sta sieJila nasprotnika 7. dna lestvice, s kaîorimi jc Ohlak nekoliko po-kvaril 'umetniški' viis. Na gostovanju v Konjicah so pr van), L dobrega položaja z glavo poslal /ogo lik nad siičiščem vrat- Na njem je lepo igrali, zato tukaj vsi uživajo v igri in tako se vsi po vrsii razigrajo.« Eiliian .Sofrtčj »Ni bilo prvič, da sem dosegel dva gola na eni S (ekme proti Dravinji nas kot za Rudar, Aluminij in ludi druge, ki so na lestvici blizu nam, kvalifikacijska, in tako bo do konca.« ■ vos spremenljiva igra Šmarčanov Do konca prvenstva le še trije krogi - sodeč po zadnjih obračunih prvak ne bo znan vse do zadnjega kroga Nogometaši Šmarina 1928, ki sicer še vodijo na prvenstveni letvici. igrajo v zadjih krogih zel linapada in tako postavili ludi končni izid leknie.* Bt>lj veselih obrazov pa so bili v tenj krogu Šošlanjčani, ki so z 2 : I premagali Rogaško in zadržali sedmo mesto na lestvici. ■ vos DP v krosu za osnovne in srednje sole v Ivaiični Cîorici je bilo državno prvenstvo v krosu /ja osnovne in srednje šole. lekmovanja so se udeležili tudi učenci, ki obiskujejo velenjske osnovne šole, in dijaki športnega oddelka gimnazije Velenje. Kar šest jih stalo na zmagovalnem tidru, v kategoriji mlajših deklic (letnik 1996)je srebrno kolajno osvojila Maruša Berlol^ učenka OŠ Gustava Šiliha, 3. Vesna Kašiiik (OŠ Šatek); ekipno: 1. O.Š Šiilek (Vesna Kašnik • 3. mesto, Urška Verdev-10. mesto); starejše deklice (letnik 93): 2. Una Jezernik (OŠ Cîorica); letnik 1992: 3. Sfverina Šlruc (OŠ Mislinja. trenira v AK Velenje): mlajših mladinke: 2. Jerneja Smonkar (športna gimnazija Velenje, aktivna aitcllnja AK Velenje); mlajši mladinci: I. Rok Jovan (športna gimnazija Velenje, atlet AK Velenje. V kategoriji mlajših mladink in mlajših mladincev (Rok Jovan in Darko Jankovič ter Jerneja Smonkar in Mateja Mlinar) so ekipno pritekli drugo me slo športni gimnaziji Velenje, kije bila druga tudi v skupni razvrstitvi. Konlono je šahovsko prvenstvo v pospesenem tempu Med prvomajskimi prazniki je bilo v Ljubljani držitvno prvenstvo v pospešenem šahu za vse kategorije igralcev. Nastopilo je okoli 400 igralcev in Igralk. Med njimi so bili tudi člani ŠK Velenje. Nejc Flander je v skupini do 14 lei osv. mesio M. Malko in 1. Grm. Na domačem turn i tj u v p(>spešcnem šahu za nicsec maj je zmagal U. Kobe i/. Starega trga s 7 točkami, /a njim so so uvrstili M. Goršek in M. Malko po 4.5: M Mahmutovič, G. Goršek in V, Ivačič po 4 ... Naslednji turnir bo junija. ■ Tako so igrali MIK 1. lige, skupina za prvaka 3.krog Gorenje-Celje Pivovorna Laško 23:30(11:16) ûorenje. Skok (11 obramb) Prott lamle. J. Oûbellek. Kavas4. Bedekovič 5. Veković 3. Oštir l.Sović2. Sirk. Blaže-vić^ L Dobsllsk 2, Mlakar 3. Řezníček 3. Cel|e Pivovarna Laško: Skoí. Rezar. Pod Gajič 3 (2), Brumen 1. te^ak 3. Spal|dríc I Harbok 9 (1). Oslak. Kozlina 3. Cor^8ek.StDjanovič4. Naiok 2, Kok $arov4(1). Sademmetrovke: Gorenje 4 (Q]. Celje Pivovarna Laško 3 {2). Izključitve: Gorenje 4. Celje PL 5 mirtin. Vrstni red: 1. Celle PL 44.2. Cimos 39. 3. Gorenje 3B, 4. Gold Club 37.5. Trimo 25.6. Prevent 22. Smoći so igrali tekme 4. kroga končnice. Rokonistdsl Gorenja so yoslili Koprčane, v soboto pa bodo gostovali vHrpeljah. Liga UPC Telemdch, liga za prvaka 9. krog Elektro Esotech : Aipos $eirt|ur86:73 Efektra Esotach: Mravljsk 1 (1:2), Ru-ćigaj 3 (1:2). Kunc 16 {8:8}. Nedeljkovič 7(1:2 ).Jersin9.Viílovi515(1:1), Èmer 14(8:10), Licartov$ki4(0:l). Mihalič 17(1:2) 10. krog Union Olínipija Elektra Esotech 78:66 Eíektra Esotec^: Riičigaj S (6:6}, Kunc 21 (5:7).Jeriin7í1:4).Vidovič12.Gor sek 3 (1:2J. Čmer 2 (2:2). Licartovski B (2:2). MihalićS Vrstni red: 1. Helios Domžale 19.2. UnionGhmpija IB. 3. GeoplinSlovan 17, 4. Elektra Esotech 16.5. Zlatorog 14.6. Krka 13.7.TCG Loka kava 12,8. Alpos Šentjuf n 2. SNL, 23. krog Drovinjo Duol -Rudar Velenje 2:2(0:0) Rudar: Kipač. Jahic (od 62. Trííkovič), Jeseni Ćik. Hankíó^ Mijalović. Muharerno-vić. Softič. Kraljevič. Omladič (od 79. St&iner). Mujaković, Ljubanić {do 46. Gr* bić): traner: Brana Oblak.. StrBld.O:1-Trifković (651.1:1 -Sprečakvić(70), 1:2-Kraljević (75U :2-Vidoievié(81) 24. krog Rudar-Mura 05 2:2(1:2) Rudar; Krpać, Sohić, Jassničnik. i-lan-kić. Mijatović. Muhareoiović. Trifković, Mujaković. Omladiá Grbić. L|ubanić (od 62. Ibraliiniovic). Trener: Branko Oblak. Strier O.1-Šijnko(4},1:1-Softić (22), 1:2-Šunko (24).2 :2-Softić (53). Vrslri rad po 24. krogu: 1. Bonifika 42,2. Livar 40.3. Zagorje 35,4. Krško 35.5. Triglav 33.6. Rudar 31.7. Aluminij 30,8. ŠBnćur 30.9. Mura 05 27.10. Dravinja 26. Pari 25. krraa (13. maj): Aluminij - Rudar. Mura - Sencur. Dravinja - Zagorje^ Bonifika - Triglav. Uvar - KrŠko. Štajerska liga 16. krcg Sostonj - Cerelja va$ 1:0 ŠmartTM - SeiHilj iorenina 2:1 21. krog Šmartno 1028 • Sošf aii| 1:2(0:2) Šmarmo: Piisovmk. Fiintek. Ko Sca (od 66. Plesoik). Vasić. Veter. Kolene. Filipo* vic. Kolene. R. Jelen. Podbreznik, Andić jod 64. Skornsekl. A. Podgoršek: ue-ner: Peter Irman. Šoltanj Forstner. Stojaković (od 69. Kondic}. Gegić. Bovha. Koca. Bulajíc. Redžić, Varmaz. Stanković (od B7 Mah-mutović). Spasojević {od 64. Franges), Kurník: trener: Faik Koca Strelci. 1.1-Red2ić{40).0:2-Ku(-nik (42), 1:2-Jelen (53). 22. krog Mons Claudius • imartno 1928 1:0 (0:0) Šmartno Pusovnikjuntek. Kolica. Vasic, Velet. Filipovič. Podgoršek. Skornsek {Jelen R.), Podbrelnik (Ples-nik). Andrić. Šunko (Kuglsr} Šoštanj - GIC Gradbenik Rogaška 2:1 Mons Claudius - Šmartno 1:0« Vrslri red po 23. krogu: 1. Šmartno 1928 45.2. Zreče 44,3.. Geračja vas Unukiped 37.4. GIC Gradnje fíoyalka 36.5. Šentilj Jareiiina 34.6 Holerniou$ Ormož 34.7 Šoštanj 32.6. Peca 30.9 GP Šampiorr 28.10. M. Claudius 27,11 Oplotnica 25.12. Bistrica 23.13. Jurov-ski Dol 23,14 Tehnotim Pesnica 17 23. krog: 12. maja, ob 1730: M. Claudius - Šoštanj, Šmartno - Tehnolim Pesnica. MODROMELA KRONIKA Kolesar V avto Vekrye, 3. maja - V ćeirlck dopoldan je do prometne nesreće přišit) na Šaleški cesii pri Merca-loijcvcm Sundardu. Kolesarje /aradi nepravilne smeri vo/nje trčil v osebni avlomobil. K sreč: se v nezgodi ni ranil. Spet barvne kovine Velenje. 3. maja - V čeiriek so policisti obravnavali vloni v ograjeno območje podjelja Fori na Preloski cesli. Storilec je v/cl 300 kilogramov odpadnih koww barv-nili kovin, dogajanje pa so zabeležile kamere video nadzora. Za stiv rilcem policisti šc poi/vedujejt). Naslednji dan. v petek. 4. m^a« pa so policisti obravnavali tatvitio s poslovne stavbe podjetja ifernaus na Ki)pališki cesli. Neznanec je odnesel 6 nietr<^ bakrenih obrob. Poln vitaminov Velerýe. 5. mjya - V nt)ći na soboto je bilo vlomljeno v kiosk s sadjem in zelenjavo na Tr/nici v Velenju. Ne/nanec si je nabral /a bli/u 200 evr;>v sadja in zelenjave. Dan prej. v petek, 4. m^a. pa je bilo vlomljeno v osebni avto. parkiran na parkirišču Pokopališča Podkraj. Neznanec je i/ avta ukradel denarnico z dokumenti in maiýšo vs;îto denarja. Pretep pred Trojo Veknje, 5. maja - V de/umi ambulanti zdravstvenega doma sta v soboto ponoči iskala zdravniško pomoć dva pretepena mlajša moška. Policisti, ki so zadevo vzeli pod drobnogled, so po doslej zbranih pcxJatkih ugotovili, da sla bila skupaj s še eiim udeležena v pretepu najprej vTroja baru na Kidričevi. potem pa še pred njim. Vse trije napadla skupina vrstnikov. Storilci, za kaierimi policija še poizveduje. so dvema povzročili la/je telesne poškodbe, enemu pa hujše. Kosila bosta vsok s svojo kosilnico Šempeter, 7. mjýa - V ponedeljek okoli poldneva sla neznanca izkoristila nepazljivost prodajalca Pogrešanega našli mrtvega Na truplu 40-letnega Kamničana ni bilo sledov nasilja Gorryi Grad. 2. maja - V sredo so lju4ie Operativno konmnika-cijski center Celje obvestili, da je v bližini bencinskega servisa na robu gozda v (îornjem Cîradu ze dalj Časa parkiran osebni avto p{ilo, kar sc jim je zdelo nenavadno. Policisti so med postopkom preverjanja lastništva ir izvora vozila ugotovili, da sta vozilo in voznik, sloje za Wet nega Kamničana. pogrešana od 30. aprila. Kamniški policisli so iskalno akcijo na območju Velike planine začeli 2. maja, kamor naj bi pogrešani šel planinarit. Takoj je bila organizirana iskalna akcija tudi v okolici najdbe avtomobila, v kateri so sodelovali kamniški in mozirski policisti, lovci iz Gornjega (rrada in gasilci iz Bočne. Pogrešanega sn našli mrtvega v gozdu. Truplo je na kraju pregledal zdravnik, ki je ugotovil, da na ti je m ni bilo sledov nasilja. ■ Nekaterim problemom v Velenje ocitne ni^o kes. Nii milec je v notranjost sicer prišel, vendar zaradi sprožitve alarma iz Delavskega tudi pobegnil. S kamnom nad toiiUevo sipo v četrtek, 3. m^a je mažak, nezadovoljen z razgovorom na državnem tožilstvu, vzel iz torbe kamen in ga vtgel v okno stavbe Okrajnega sodišča Velenje. WWW.MOBITEL.SI Paket EmporiaLIfe je mobitel, namenjen starejšim uporabnikom. Velik zaslon z močno osvetlitvijo in velike tipke zagotavljajo povsem enostavno upravljanje ter pravi obiutek vamosti. Telefon Ima namreč vgrajeno veliko hitro tipko, s katero lahko v primeru težav, tudi zdravstvenih, nemudoma pokličete pomoč. Tuje še kakovostni zvočnik, kot nalašč za prostoročno uporabo in prijetne pogovore z najbližjimi. @ Emporia li/e 77,00 EUR 18.452,28 SIT AkctfsKa ponuatM sparotov tale do odprodaje zafcg In ve(|e za vse neroâniike pakete, ra»n dom v naravo, zlasti v gozd. oblecimo sve-tlejila In gladka oblačila, da klopa vidimo in da zdrsne z oblačil. /lasti pomembne so hlače, ki morajo biti dolge. Ce se le da, jih zataknemo za nogavice ali pa uporabimo poletne gamaše. Na tržišču dobimo tudi dobra odvračala (repe-lente) za klope. Naprsijut^ jili po nogavicah, hlačah in po robovih obleke (rokavi, ovratniki), nikakor pa ne po koži. Koje izleta konec, si obleko temeljilo otresemo, doma pa se pregledamo» če Imamo slučajno klopa. Posebno pozorni bodimo na otroke. Oe nas je klop ugnziul in se prisesal, ga poskušajmo čimprej odstraniti. Bistveno je, da odstranimo živega in nepoškodovanega, da ga čim manj vznemirjamo. Kadar klopa poškodujemo, omamimo z oljem, alkoholom, se vznemiri in izloči v naSe telo slino, ki je lahko kužna, /ato (ega siro-ki»vnjakl ne svetujcjf» več. Seveda niso vsi klopi kužjii. z bo-reliozo je npr. okuženih okoli 1.^ % klopov. Na tržišču (v lekarnah) lahko kupite posebne pincete /a odstranjevatije klopov, odslranjevatije z tijimije uspešno in prakličnt). Ce jih nimamo, lahko klopa previdno primemo z nohtoma palca in kazalca ter ga hipno potegnemo iz kože. Metoda je najbolj učinkovita pri klopih, ki še niso dolgo ^prisesani«- Ce je klop «prisesan« že nekaj časa. ga moramo malo sukali levo-desno, da prijem popusti in potem klopa previdno izvlečemo. Vsekakor morate poskrbeti, da i/vlečete celega, z glavo vred. Ce (îdirgate glavo, jo morale čimprej odstraniti, sam rilček brezglave pa ni nevaren, ker v njem ni žlez slinavk. Rano je treba razkužiti in vbodeno meslo opazovati več tednov. Ob spremembah na koži (kolobar) ali ob slabem počutju pa je najbolje nemudoma obiskati zdravnika. Najboljša preventiva je tudi seznanjanje z znaki bolezni, kijih prenašajo klopi, in seveda ccpljeuje proti klopnemu mcningoencefalilisu. /JasLi velja to za tisie, ki so veliko v gozdu. Ne pozabimo, klop je najbolj nevarna žival v gozdu!!! ■ Marijan Denis, unrv, dipl. wž, goxà,, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov GOBAASKI KOLIČEK Glive în gobe v vsakdanjem pogovoru pog(»slo slišimo ali preberemo besedi gliva in goba. Ker pa mnogi pomena teh besed ne ločijo dobro, je prav. da v našem gobarskem količku ta dva pojma razk)-žimo. Glive so obsežna skupina organizmov, ki poleg rastlinskega in živalskega sveta sestavljajo ireije. samf«>iojno kraljestvo živih bitij. Na zemlji seje razvilo preko 1,500.000 vnt gliv. ki še daleč nisi) vse raziskane- Najdemo jih skoraj povsod. Pogosto jih s prostim očesom niti ne vidimo ah pa jih i)pazinio le kot neke spremembe na tleh, na rastlinah in drugih živih organizmih. (Hive so pomembne za delovanje kopenskih, predvsem gozdnih e ko sistemov. Kot gniloživke Si) poleg bakterij nujne za razgradnjo odmriih organizmov, da ustvarijo pogoje za rast novih rastlin. Višje razvite glive se med seboj ptivezujejo s kol pajčevina tankimi nitkami • miceliji. ki v ugodnih pogojih v razmennna kratkem času poženejo i/, zemlje gobasta stebla s trosnjaki, ki jih Imenujemo gobe. Torej: Goba je le nadzemni del. Gliva pa je ce- lota (podzemni in nadzemni del). Gobe 7 beli in tmsovnicami (lističarke cevarke ...), kjer dozorevajo trosi, so običajno dvignjene od tal in kol prah drobni trosi padajo na tla. Veter t rose raznaša in s tem omogoča razmnoževanje gob na velike razdalje. Ciobe jedo številne živali. Od črvov, polžev do visoko razvite divjadi, ki pa je gobe kot pribolj-šek ali kot zdravilo. To, da stí nekatere vrste gob užitne, je človek odkril že v davnini. Tudi stari kitajski In egipčan- ski zapisi pričajo o čudni moči gob, ki so jih takrat užJvali predvsem ob obrednih slovesnostih. V zgodovinskih knjigah je zapisanih tudi precejšnje slevilo zelo znanih ljudi, ki so se z gobami smrtno z-astrupili. O hudih zastrupitvah zgobami prepogosto slišimo tudi danes. Osnovni vzroki so: nepoznavanje, površnost pri nabiranju, nepravilna priprava ah prevelika količina zaužitih gob. V času obilnejše rasti je danes poslala prava mrzJica nabiranja gob in zato številne vrste izimiirajo. To pa pred-stavya za ohranjanje narave nepopravljivo škodt\ Katere gi)be rastejo v tem letnem času? Letošnji april je bil izjemno tt^pel in suh. Suša pa rasti gob ni naklonjena. Nekoč smo pri spomladanskem čiščenju ter grabljenju sadovnjakov in travnikov nabirali už.itnc mavrahe (Morchella esciilenta), ki smo jih ime-ntwali smrčki. Panirali smo jih z jajci in si jih kdaj privoščili kol pri bolj še k pri kosilu. /aradi kislih padavin, usmerjenega kmetijstva, uporabe umetiiih gnojil in fugicidov, ki zatirajo glivična obolenja rastlin, travniške gobe močno izumirajo, zato so tudi »smrčki'^ vsaj v naših krajih danes zelo redki, /ato je bolje, da jih ne po biramo. ■ Jože Lekèe r Energija za življenje \ i Od r rsi »Daj. samo še eno žličko; da boš zrasel: da boš velik in močan,« Ktv likokrai ponovljen siavek. za njim pa skrila neizmerna želja, da bi se otrok razvijal normalno in imel ustrezne pogoje za kvalitetno življenje. Energija. V naravi nas neprestano obdaja. V obliki sončnih žarkov, ve^ tra, žuborenja voda, butanja morskih valov, pretakanja po elektrovo-dih ali pa je skrita in čaka v zalogah naile in plina. Ogromno se je skriva tudi v gozdovih, še največ pa v nedijih zemlje. Kadar se sprosti, se rojevajo katastrofe v obliki potresov ali bruhanja vulkanov. Imamo jo tudi sami. Brez nje bi bili mrtvi. Vsi procesi v telesu In življenje so odvisni od energije električne ali kemijske. Prehodi elementov prekt> celične membrane spreminjajo električne potenciale In omogočajo fiziološke proccse. Prav tako se ob razgradnji kemijskih vezi sprošča energua. V telesu jo imamo spravlien<ï v obliki visoko eiiergetskill fosfatov. Pogost t J govorilno tudi o duhovni energiji in vhalnosii. Kadar se povzpnemo na hrib. pa povečamo svojo težnosino potencialno energijo. Viri energije v telesu so omejeni, zato moramo skrbeli za njihovo neprestano obnavljanje. Naš akumulatorje zapleten. Ne moremo se enostavno priključiti na napajalnik in sc energetsko obno^ti. NI dovolj. da se nastavimo soncu in upamo, da bomo toplotno energijo pretvorili v nam lastno in nujno po Irebno. Tudi enei^ije vetra žal ne znamo in ne zmoremo ujeti in upo rabiti za lastno življenje. .Še vedno smo, tako kot v pradav-nini, odvisni od osnovnega izvora energije - hrane. Za rast, razvoj in življenje jo nujno poirebujemo. / njo dobimo energijo, brez katere bi bili mrtvi. Potrebna je za vse življenjske procese: gibanje, rast ikiv, delovanje organov. Osnova zdravega življenja je zdrava in varna prehrana, s katero dobimo poire-ben odmerek energije. Osnovni namen prehrane je, da zagi)lovimo organizmu tista hranila, ki mu omogočajo čim boljše delovanje. Ilrana vsebuje različne količine cneigije, ki jo izražamt) v jouiih. včasih pa smt^ govorili o kalorijah. Ogljikovi hidrati so osnwni vir energije. V zdravi prehrani naj bi z njimi dobili vsaj 50 odstotkov kalorij. Njihov delež praviloma niha od 60 do 70 odstotkov energetskega vnosa. Po zgradbi jih delimo v enostavne in sestavljene. Glukoza je ogljikov hidrat (sladkor). ki ga skeletne mišice z lahkoto uporabijo za mišično delo in jo shranjujejo kot glikogen. Ogljikove hidrate, ki jih pojemti, funkcionalno delimo glede na to, do kakšne tnere hitro povečajo koncentracijo gluki>ze v krvi. To lastnost hrane imenujemo glikemični indeks. Določena škrobna hrana (pečen krompir, maltodekstrini), ki sicer vsebuje pretežno sestavljene ogljikove hidrate, ima podoben glikemični odziv, kol če bi zaužili enostavni ogljikov hidrat. Uživanje enostavnih ogljikovih hidratov sa-harozeali frukioze povzroči manjši dvig glukoze v krvi kot uživanje živil s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, kol so kruh, kuhan krmipir ali koruzni kosmiči. Med dolgotrajnim naporom bomo užjvali hrano z vlsi>kimghke-mičnim indeksom. Pti dveh do treh urah napora pri 60 do 70 odstotkih maksimalne porabe kisika izčrpamo zaloge glikogen a v mišicah. Mišično delo je tako odvisno od energije, ki ga mišice prejemajo po krvi. Zaloge ogljikovih hidratov so v telesu omejene. Porabljamo jih so razme mi ^ glede na intenzJvni)st napora. Večja kol je zaloga ogljLkíívih hidratov v telesu pred napi>rom, boljša je naša fizična zmogljivost. Obseg, do katerega lahko napolnimo ogljikohidratne zaloge v telesu, je odvisen od vsebnosti ogljikovih hidratov v hrani. Povečamo ga lahko s povečanjem deleža ogljikovih hidratov v prehrani. Neposredno po naporu so mišice dobro pmkrvljene. To je čas. ko je smiselno vnašanje ogljikovUi lildra-tov v organizem, da bi si naredili optimal Qo zalogo. Telesni napor, zlasii pa regeneracija po njem, in specifični športi, katerih namen je povečanje mišične mase, qiočdo povečajo po- trebo organizjiia po beljakovinah. V prehrani naj bi beljakovine predstavljale vsaj 15 odstiUkov potrebne dnevne energije. Posamezniki, ki so v fazi regeneracije po težkem treningu ali poškodbi, pa naj bi kar 25 odstotkov dnevno potrebne energije dobili iz beljak<5vin. V telesu predstavljajo l>eljakge beljakovin in fizična sposobnost se zjuanjša. Maščobe so hranila z visoko energetsko vrednostjo. V prehrani naj bi predstavljale največ 30 % vnosa dnevno piilrcbne energije. V vsa ki v dnevni prehrani je veliko skritih maščob, tako da zelo hitro presežemo 50 odstotkov dnevnih kalort). Večji delež maščob v prehrani po veča tveganje nastanka koronarne bolezni, debelosti in drugih knmič-nih bolezenskih stanj. Telo vsebuje omejeno zalogo energije v obliki ogljikovih hidratov in ogromno zalogo energije v obliki maščob. Pri maratonskem teku, ki traja 4 do 5 ur za zmerno treniranega rekrea-livca. porabimo manj energije, kot jeje v enem kilogramu telesne maščobe. Težava nastane, ko hi moralo telo črpali energijo iz maščob. Maščobe, ki jih lahko uporabimo med naporom, so prisotne v treh oblikah: trigliceridi v maščobnem tkivu, trigliceridi v mišicah in trigliceridi v krvnem obtoku. Ti so predvsem v obliki maščobnlh delcev, ki nastajajo v jetrih (VÍ.DL), in pa hi-lomi krono v, ki prenašajo maščobe, ki se posrkajo iz Črevesa, Ob redni telesni aktlvncesi. Dovoz energije v tkiva je odvisen od prenašalca - krvi, ter dobro prehodnih poti - žil. Za učinkovit in hiter transport energije do porabnika pa skrbi srce. Opustili mo ramo nezdrave razvade in <^dpra^li dejavnike tveganja za razvoj zgodnje alerosklero/e. Z redno telesno aktivnostjo bomo učinkovito izboljšali pre-snt)vnc procese v mišicah in tako dt>segli racionalno porabo energije. Z manj bomo tako zmogli več. Življenje bo učinkoviiejše, manj naporno in lepše. ■ Prim, Janez Poles^ dr, med, • internist ZA RAZVEDRILO ii.FToroskon Oven od 21.3. do 20*4. Koninosfi vam boi/poinila velika řelia. bsle [O. fsprav ng^avarino. ?e ncJaj V jini/HvesL t^c la, da boste končno !>pL>i /i^iiovtjl|nts»in s ^ sabo. tudi poi^ulisobosUj vdrvivaviisnMi^i^.Ta.daneticisiaveččdkdli V ^^ Mf^ ^^ ^^ ^ brbig /nali v/su prreii ^ (uit. ob V3S nc bos^ ^^^^^^ ul partner, pa bn tako nsivciii ktirak napei, Ua ga ne paifcbniam vtirino (i sLii. iRko vBstc, ilolyo pa \iů ne /ilr^iu h^/ ii((iç)a. fudi ííruyi bnilc op^vjli, tla sprei tiriiRiu. Inkraibodnpotvflla Ki jiii bosiû dotnvsii. iskrens. Id m um ss vsssna ugriznilo v rs/ik. Bik od 21 «4. do 21.5« ^^^^^^ Kar ne [insiosa /nafi s[irnsifD. řqjrav st breie lo aliio febli. Iskali bttsifl fia Vpaks na m v sebi. si iilo očitali inso /alo poCulili vsakdansIabSe.Kai. ko bi SI kon(iio ^mA da sie vrcrlni l|UM>?ni in da vani tsga niKčo m bu pa ts^tíK boslë imelf radi Utdi sami? Pri lefii bn mjjmiie. da se odio £itp \\\\ià rft/giua, kl vam mcšaw misíi ;n glavo. Dsaa pri lum, kar imate m ]s siyurno. ali pnskiií^ilí nuvo. pa m m\E kat bi vdm pnnst^lu? Vsčna di lenia. OdlobicvnR bn lahka, pijstils in raiu. da ^ malo /on. Da vaio ne bo kasntjje /al. Dvotcko od 22.5 de 21.6. Mai bo leios procEt napnr«i masoc. Vsum iH^avani pn doliibosu? kl|i} bovHli. saj vatn bo /rnaiijkovaln niri£i. Mi dv»krai nfi. da bc /ansiaiiuk mk rlan vp.f'^i. a ka]. kosi n» bsiQ ^nali p^imag^o. bu vam (lath krnna li !|lav(!. bosië /apnjsili /a pofiiuC in ^imú, ds sut prt^aniL^vali spu sobriosu. Pa/iU3 Ic, da mya n(> pnviSie kntna ki bi /nal to upori^biD proti vam iiivId^Uiu kinrs.O« vbi Ijuiljmiisuvitdni vdSi^ii ^adiiiiciiH pa laku dcjbnj v(s>ui PrtaUia l/kuS nju snbilu ^odr^ief mar^kdai kruic, liubë^onV Kljiibmajii ne bor^vnn riaibnlj^a. Rok od 22.6. do 22.7. Nikar ne mislite, da ho vss iisio. kar vam ne pd§c. hiim nnmla N<; ba ludi /aU). ksr vi m btjsie in n£ breie rimyli najo razlogov /a Inlj^ po£iJii$ m du brovid|Q.Velikobrisu^ra;rni§)|8(iosprem(!iiibah,kisi|ih ^obtcvsvo^^ni življenju. Ni |ih main in kar na ve6 podroC]ih si ph isliis. (ilnboko v sûbi se ;a vtídate. da sn m m bd| ^djc kol pa izvaill|iva tsSitvc. VpraSaite sc r^ie. k^j IH resniCiio ki;vQ nD^aduvdistvn v v^em ^vl|en|u. In ludi. ka| lahko spremenic sami. kai pa odvisno Qd drugih. Poiem pa sa korak /a kurakoiii fontt dala! lev od 23.7. do 22.8. ■ v KonàiDiiBbo wciii£klniakokotsi ?b dolgo leti ie. Po dolgu m issu vas ©^aka sreća na kvadrai dsíili pa [u bosia k z na|bli/jmi(. Da livlicnie res le|n. bosi£Spu/nali rh koncu (oya tedna. Ilogndek bo prav poSEibin, /aio no bo nič čudna čo bosio ndtoagirali velikn bolj burno, kniso (iidp irava ^^^^^^ lonipriva^. PoF^jiioboSBnekaidntndli^ii.karn^^g^njalovasbucdentir gi|e m rk^ vrdjs. Morda partnsrne bti čtsio?^davtd|en i vseiiii va^mi ro tako mu i^n. da pravL^gu vpliva no bosle iinijli. Kar ss čusiv^ni^a ^iv^erijd u^. bn ng^ruh ireniitkov v t)vo|e bol| maki In lo /ato, b>r boste vi lako boiiili! Kozorog od 22.12. do 20.1. /adnjj čas |b. da se oduiitó. kdo so tisti, kt |ili sploh §e ielite niad svojimi VpniaicIii.Karnekaj rBZO^ranj su vam pripravili tisiJ,kisie|inisltfpo;aupa]i. naiN^e |ia |e. da sin zelo dnbro v^rnvano sknvnnsi v dobn vihi /aupsli nekomii. lu trbl|iibil. da ho molčal m pomagal. Pa ne ho. Ampak vam bo J pripravil (sio zmedo s lem, ku bo pov?rfal itaprui m malco dodal Pop& (trana zgodba b'iimelapjslarlico, ^aUakojihbnstu yasili.je ulvisno od v^t^amih. Vsekakor bi bilotlobrn. čc bi mani raylayali m i^im iiitreje iikrefiali. Parini>rbn v.^k dan nt?iii| razjntcva-|oč. Iti bufj tih ponavadi. Saj ve^le. zaknj. Vodncirod21.1.do 19.2. h rck^ 51 n%ib tm n jaswm z va^rni čiRlvi. v chi^bi mya^n, ki ga /d(o JpogosiosrBůJ|tít2.SBzeío dnbro pnùiuta Cebr^tr? Rkrcri, a bosie pnzrtali, da pa [jostnmtsiitsnanj.paablDm iikoiinara/miSliaLj. zakaj stwam lol4;akíaipnkratítf v va&i! misli.Morii) tudj/ata pakÉno r7izmi^iaia.sesni5|iia pii^ rt;minva|)iliidi/9iimaiop(ijubi(erdů.^uultxdasenanasprtjqfist;anim^ Ifflka a koraki! na[i9| ne upa nsurSii mhča Mtfda pa samoceni bdo pravK pofo^HJSii. Daite ^u čas. te |0 kaj na lem. SD bo Je kmalu izkazala I úafir\m r^vnaiie previdno! Ribi od 20.2. do 20.3. Mai |e bil za vas vurkio eden najlep&iii mosecuv. Iaia> pa koi ka^e ne bo lako. ^panm^rfein sta !»ijprsi;ei udiuiila.Kliub leniu,rla$esplohvi/eloinj rlil8 zgladili ridno^. si imata vsak dsn manj povedati. fV^svrjja partj>sna ra zurnsie. sai v^sm, da je irenuino v ^ijlo napetem r^obiu. Vsak rii^uspeb ga vr^e IZ lira. v zadniem času pa |ih je bilo kar nekaj. Po drtjgi sirani pa vest3, da nekai čss^saniartiuo drugnm. Akaj več od lega ne upale storili. Preveč saniaijeni^ lahko ^ork. zato bodle pœvidni. da ne bo padHC iz ri^lakov na realna tla preinl Nagradna križanka Hotela Razgoršek □r SIVI LASJE "^Mifiec. ko bos očetu pokazal spričevalo bo nabrž dobil čisto sive iasel" reče učitelj. ''VerjetrKi bo vesei, saj je že dolgo plešasti" SPOZNANJE Miha [e vprašan težavno snov iz fizike. Na vprašanja ne zna odgovorili. 'Ta naš učitelj je pa res zateženi" zašepeta Mihov sošolec iz zadnje klopi. "Nič govorjenja! 60 že sam prišel do spoznanja!" SESTA BOŽJA ZAPOVED Katehet, ki je vadil verouk je opozoril otroke: ''Med poukom nas bo obiskal župnik. Obvezno ga morate vikati, kar pomeni, da mu morate reči VV" Župnik se je pojavil v razredu in vprašal enega od učencev ali mu zna povedati šesto boljo zapoved. "Vi si ne smete želeti žene drugega!" je odgovoril učenec. MAJHNA SOBA študenta se (»govarjata o stanovanjskih razmerah. "Kaj imaš res tako majhno sobico kot pravijo?" " Ja, kadar posije sonce jo moram zapustiti." DO JESENI ""Matjanca, koliko časa sta bila Adam in Eva v raju?" je vprašal učitelj verouka. "Do jeseni!" "Kako pa ^ pn§a do tega odgovora?" je začudeno vprašal učitelj. "Ker jeseni ?orijo jabolkar MAVRICA Učiteljica skozi okno zagleda mavrico in reče: ""Poglejte otroci, tisto barvasto črto med nebom in zemljo! Kako ji rečemo?" "Nimam pojma! Verjetno spet reklama za kakšno stvar!" se oglasi Milan. Stari tr^ 33, Velenje Telefon: 03 898 36 30.898 36 32 Fax: 03 898 36 72 e-maii: hotelrazgorsek@siol.net www.hotelrazgorsek.si WW w.hoteirazgorse k.com Restovranja Hoteia Razgoršek vas vabi vsak dan, od 7. do 23. ure vse dni v fednu« Hotel Razgoršek se nahaja pod Velenjskim gradom v Starem Velenju. Do nedavnega so ga poznali le igrani, danes pa odpira vrata vsakomur ki uživa v dobri hrani, prijetnem okolju in prijazni ^ strežbi. V restavraciji vas bodo postregli z izvrstno in izbrano ponudbo in vini priznanih vinogradnikov. Vsak dan vas vabijo na okusne malice, kosila ali jedi po naročilu, ob nedeljah pa pripravljajo za vas nedeljska kosila. Prijetna restavracija za nepozabno doživetje v dvoje, za pogostitev večjih skupin ob raznihdru-žinskih slavjih (krst. birma, obhajila..,). praznovanje obletnic in drugih praznikov in uspehov. Ob prihodu lepega vremena vas vabijo tudi na teraso pred hotelom, kjer se boste sprostiii ob raznoliki ponudbi naših kav medtem, ko se bodo vaši malčki brezskrbno zabavali na igralih. Restavracija Hotela Raxgorsek - prijazen kraj zo prijazne ljudi Rešeno knžanko pošljite najkasneje do 21. maja na naslov NAŠ ČAS. d.o.o.. Kidričeva 2a. 3320 Velenje, s pripisom "Hotel Razgoršek«. Izžrebali bomo tri nagrade: nedeljska kosila za dve osebi. DOBRO ZIVUENJE Pred šolskimi počitnicami se je razrednik pozanimal pn dijakih, kje bodo preživeli poletje. Jure se je takoj oglasil: "Mi bomo tritednevgorah. nato pa še tri tedne na MaidiviM" 'Kaj pa ie tvoj oče?' je zanimato učitelja. "No, ja. vaše življenje pa ni slabo!" je ugotovil profesor. "Saj bi bilo tudi vase lahko dobœ. če bi se za kaj izučili!" mu je dejal Jure. Zgodilo se je ... od 11. do 17. maja i l. maja lela 1984 je v ŠnSta-nju potekal simpozij ob 150 • Ictnici rojsiva šoslanjskega rojaka (ir. Josipa Vošnjaka; 12. maja 191X so se vJudeii-burgu na /garnjem Siajcr-sktm uprli vojaki nadonicsi-nega bataljona slovenskega 17. pcšpolka avstrijske vojske, ki so namesto na bojišcc želeli domov. Upor so vojaj>ke oblasii 70 naslednji dan krvavo zadušile, vodil elje upora pa je naglo vojaško sodišče obsodilo na sinri: 12. maja leta 1982 so velenjske rokometa šice pred 1500 gledalci v Rdeči Jvijrani premagale prvoligaški) ekipo Podravke i/ Koprivnice in sc uvrsiQc v polfinaie jugoslovanskega rokomelncga pokalnega tekmovanja; -13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki Je v iasu svojega vladanja pusiila moćan pečat tudi v naših krajih: - na dr/avnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo U. in 14, maja 19K9 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Ver-tačnik iz Topnlšice. Vertacnik je nekaj mescccv kasneje na svcit)vnem mladinskem prvenstvu za slepe osvoji) trelje mesto; -14. in 15. maja 1981 je bil v Velenju na obisku .ît^se I.uis Lopez Bulle, generalni sekretar delavskih komÍ!>ij Katalonije; -15. maja 1990 je takratni komandant fit aba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade pre- jel ukaz o predaji orožja in sireliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil Ln je tako on)žje ostalo v Velenju: 15. maja 1993 so v Podstcnab v Kočevskem Rogu prvič uradno zaznamovali dan slovenske vojske; 16. maja 1987 so se laliko krajani Slatin in CIneča prvič odžejali 2 vodo iz novega vodovoda; 16. maja 1996 Je v Velenju pri- borcf i, svetovne vojne čela delovali nova telefonska centrala s 40GO priključki; 17. maja godujejo Jo4iL Po treh, za zmr/al nevarnih dnevih maja, ko godujejo Pankra-cii. Servacij iu Boiiilacij ler po /ofiji, ki je po ljudskem prepričanju vedJio mokra, se majskega mryza ni več bali in poletje se sedaj zares neza-dr/no približuje. ■ Pripravijo: Damijan KijajiĆ ^HjiS ČETRTEK, 10. maja SOBOTA, 12. m^a SLOVENIJA 1 O/On PoídčíIH 0?,DÍ3 Dob/u)uirc 08.n0 Pwořila 08.0b Oobmjmro og.iiD PtfoĎia G9.QÔ Mabsivčuuliin^.kvi/ Wm Risanka 09.4D Koisponilari pa/inanimkn, ?/6 10.16 Gcflin, Bsflm, 39/39 lO.'in hm\ 1I.1ÍI Oini^ie 13,1)0 Poroùla, SpOTL vanno 13.15 /ain(niQ/n0va.l//2O 13.16 hfaniirta IS.On Pomňk prniiiRi IS.in MQSirtvi ]hAh KrasiBi'i?paLi(f[j3,3/13 IG.Of) D('Uii;Bi/Glasvp[ći, drjkurn. iilnt le.Vfl fnajstalula l/.On Novic«, SpunvrgniB U.30 Jasno in glasno 18.1b Duhovnmlnp 18iO žrebanj 8 De teljiœ 18.40 Mi]|St Mrha. risanka 19JI0 OrK^vnik, vTPniK. ^pori 19.Efb Miliinnar/Junasadi ?n.56 iBilnik 2?,nn CWmevi.SiJori.vTEnifi 73.011 Knji airijfiubriga 237D niasíiPNivBČBr^ n0.6ô Dulnvni uiri|i 01.10 Dnsvmli 01.16 IrtIûM SLOVENIJA 2 0/.QQ Inioksnai 08,00 Iv prodaja 09.3D ZabvDÍ infolonal 12-16 ivprnrfaia 17.16 Oltótica 13.1Ô latiimil ll.in SPvticMunali^duslujpinBA. čBiriiinale. pruiias Mu/aik 10.00 Hcroeila 18ilb Glasbam spomini/Gorisiodt Kopi taq eft 19.06 ZglH^bnm^pteii ?0.?5 Cilvlnlk:HKlsfnki 21,nn l^esRiii ( vroviiijs ?0Q7. prenos priiibbma 23.10 PograSana.?/? 00.^0 PnsisďvSiliinji.aiiim. íillTI 02.60 Dnevnili/ameisks IV 03.16 /abavni m fokronal pop 06.66 2<1 ur. potiavilsv 0/.6D M\[ús 08.^10 N(!ieinil|snasrcR. ni^rl. 09,3b Dvojno ^ivlianie. nad. 10.?S fVpmrlaia 10.66 liubB^i^nnatr^nirs.iiad. 11.60 Neukrotljivo sn:e. nari. 12.16 PijsuM^inrt v iliviini, iriktirii. 13.10 IVpmriaja M.IO 16,06 Nmikrodiivosnunad. ISJlb I |ube;en na ir^nio, nad. l/.í)íl Dviijnn)ivl|afi|n,nnd. 17.66 2-1 lir 18Í10 Nflusniiljâna srca, nad. 19D0 24 ur 20.00 îfBiîia 21.46 Na kraju vločina. nan. 22,10 24 Nr/vPi€r 23.00 /vH/dB na soiiiSCiuian. 23.66 PrifaiBÍji, nan. 00./^6 teaSkimo^ptKiâve.nast, 01.16 24 ur. poMoviitív 02,16 No^na panorat^a © 09.00 Drjbrojiiiro.mlarmauvna oddaja: na dana^nii dan. juirarii? noviod. vidRospol (iriBVd. fbiranji yos(. plesni koraki. knlRdarprirRdimv 10.30 VHbiiuo k ugledu 1036 Odpaainms, ponoviiRv: Gensko spranienjsna hrana mi vsakdan? 11.36 P»^ m. glasbena iiidaja. gosli esknpiria Krema 11,30 VirloospouiimvH 11.00 Virisrsuani. obvBstila 1/.66 Vahimokoglftdu 181)0 Mladi upi. nlrnâkaoddsja.3. IV mrřb 18,40 Reptaná Ina nnvi fie 18.45 Asova g toi L'a, informa uvii;í orldaja 19.16 Vidp.aspniiInRva 19.20 Vitoirani. obvb^lila 19.66 Vabimo k fii^lsdii 20.00 Skrbimo /a ;r)ray|i4, svetovalna oddaja /ihvli^njiJ inkuniiiisncepn2e{i^ah 20.66 Reg (on a itiR novica 21.00 NdŠaivrups. i^íivařcvaina oddaja 21,30 VcířersI|a«o.í3bHviw qlasbsna konukton nddaja. 3. Iv riiru?? 22,16 I/orlrlajc Oobrrj jiiin, mlurniBiivna orliiaja, ponovi iffv 00,16 Vabimo k rigledu 00.70 Virl(.»osiiani. rtelila SLOVENUA 1 06.16 (Jdmevi 0/.DD PoroCila 0/.06 Duhrojiiiío 08.00 PorořilH 0B.06 Dobro jijirn 09.00 í^oro&la (19.06 Rabír.nan. 09.30 RistíiikH 09.36 /vunnicBi/flřm^/13 09.66 DěklÍL:m; Glasvk predi/bnra 12.00 Gfctsbeni spornim ^Bonsom Kopiiarjsm 12.60 Ffaster. 13.10 Havajska morlnna.amar.lilm M.45 Mwaik 16.40 KoiQrasDmulania.2/10 1B.1U /dajl.udda|a.:ara/gibaiio življenje 16.40 Mn^invi 17.10 I esrvioj na dniyeni 18.00 Poroèila 18.06 Pnnmki irifvaik 18.36 ^cuduntska 19.00 MrtvKdiiáť, 1/8 20D0 l¥taf1imDn;!ja.?/B 20.66 VfoňsiQÍ 21.60 Siandor. koprnduk, film 23.10 Prekrasna SpJiiska noř. Iirv.f. 01.16 Dnavniki^rnnjski! IV 01.40 Zabavni infnkanal pop 06.55 24 tjr 07.60 NHiismiIjer^ srrra, nad. 03.46 Dvnino^ivijetijë.nad. 0935 rVproiMift 10.06 Ijubi^/onnair^id.riai. 10.56 Nuukioiljivo srne, nad. 11,66 Irbtnja 13.40 IVprodaia 11.10 Rickilake 16.05 Neukrotljivo srcQ. nad. 16.06 Ljubezen na nad. 17,00 Dvojnti>ivlj8r^e, nad. 17,56 24 ur vrnmu 18.00 Nëusniiljuna srca. nati. 19.00 24 Uf 20,00 V/amialipiBli 21.00 0Q7 Vohijn.kimB|el|iibil. aTiksr. Iilrfi 23,16 Vluímřfir 23.36 Pnd lupo praví rj3. m 0030 ?onska francoskega pon)Cnika. any. Iilrri 02.40 24 uf. pmioviiev 03.10 Naùia paníjnwita © 09.00 1030 1036 11.36 12.50 H.OO 17.56 18,00 18,40 18,45 19.25 19.30 19.66 20.00 20.26 2030 2130 22.00 22.40 00.10 00.16 Dobro juiTQ. informativna rjd(la|a:?n» dsnaSnji rl^n, nnvirí, viriňospm dnsva, je/iknvmi (ne)/nankn, joiranji gos L vidRoiarĎ?, kulmifír porediti3v Va him o k nijlnrlii Skrbmio/a/rlravju,svetovalna odda I»; 7dravlj»f)je inkQfiui)»nct< pri ^enskdh ViôsrsTiaSo, 7abavno gfasbiina koniakina oddaja Vrdecspot dneva Vtdeastrani, obvesula Vabimnkagledu Miš ma^. oifoSka orldaja Rsgionaln» novice Mladi upt, otročka oddaja, pon. Vi diiospot dneva VidecBtrHrii, nbvesula Vabimoktigledu Naša I vrntia. izobra^vaina oddata, ponovi lev Vabimo k ogledu Planil potka, oddata z riarodno/abavno yissbo. grjst: an^ambiil I ipovisk Posleduh kulture, infor. oilrlata Crno bHo^l^riœm I/oddaje Dobrnjutro Vabimo k oyludu Videostrani. nbvesulri SLOVENUA 1 07.00 /godbei/školjke 0730 [/popoma lorbe 08.16 Uoprava 7iili:np,ga ^tfWja. 2/6 08.4b Munamo.7/17 09.10 Otroci\f Imipno v&i. švitd. him 10.46 PoMiikInb 12.00 Terkitk 13.00 §pori. vreme 13.16 Umko. 9. oddaja 14.06 Go^iC Heritnia l\uri]ia, anr{, lilm 16.65 Vriiljak 16.00 LMrna. losmo trn 16.16 Tunsiika 16,25 Glasbeni gosi 16.30 UMilnnljurleklvManbor 16.45 ipABC 1/00 Poro6la, SpCTL vreme i;,16 D?are 1/.2D Vfiiljak 17.^6 funsiika 1736 Mladopun^detict 17.46 Návrtu 18.05 Karaoke 18.20 Absoluinri 1830 Asocíatiijti 18.10 Fiíi m r;vetlii^íki, risanka 19.00 Untnmi k. vrem Report 19.66 řfi/plarikp:fiftska 21.00 Pesem(vrovi;ije2007.prenos 00,16 Portjíita. Spoîi. vreniR 00.50 Sopránoví, 8/21 01.46 Dnevnik 02.06 litíokanal SLOVENIJA 2 06.30 Tv prodaja 0;.00 Skn^iias O/.IO Pntnof^ki mo/âfk OMO Šiudflniski 08,00 larća 09.30 Vroči slol 10.25 lekma. déama udrlaia 11,16 Z yf^vn na nabavo 11.4n Peta dimiin;ija, 2/6 1235 /daj!. Qdiiata;a razgibano ^vljcnji> 13.05 ^ v hokeju na ledti skupiim A. pol finale, p nos 15.26 RokofftuLRonCmcalicjEtMik, CirtuB Koper - Celje fSv. Ltiško. prnnos 17.05 Sf^vlioksjiinaleduskupiiieA. po I finale, pranos 20,00 Clriwis 2030 Alpo.Oonava. Jadran ?m J.f'.K., amer, film 00.06 Vruljak 02.06 RlackpDo].3/fi 03.06 Hnevnik ^amn^sku (v 03.30 fnfokanal pop D?.3f] Tv prodaja 08.00 Brata Koalč(}k.n5.stinja 08.10 Bombaški, ns.s^nja 08.16 f^nimalipniii.ris.SRriia 08.411 Pošla r Pela r. ris, sen |3 08,55 Poko,ns.serija 09.30 AriAttairk, i/ob.odiiats 09.66 NinjH^i?lve.ns. serija 10.25 BDaman.ns.senta 10.60 Pnwar ISangnrs, ilnkimi. orltlajii 11,16 Gfiu spo/najiesveidokutn. odd^ia 12.20 Utopija, smer. Iilm 13.65 Fonnulal, prenos kv^lilikacij 16.06 /ivljenjevelikih medvarlov, 2/3 16.06 Zdravnikova vas L naii. l/.OO ZloCim pred dniiiaćinipragom, na ti. 17.55 24IIÍ, vreme 18.00 Ra?oùaranegcBpodin|5. trari. 19.00 24 ur 20.00 V^omi ali piisii 21.0D noiliikd.amer.iilm 22.40 Bagi/^poia, nan. 23.36 Zakuri preživetja, amar. lilm 01.30 24 ur 02,30 Nočna panorama © 09.00 f^iš mal otroška oddaja, ponovitev 09,40 Vflbmu) k ogledu 09.46 Po sledeh kItlujrL>,inliir. oddaja 10.16 Mulan. risan iilm 10.65 Vidempoi diiuva 12.00 Vidsosuanr obvesula I/.66 Vabimo k ogl»lil 18,00 Na^atvrupa.i/ohr. oddata 18.26 Vide«pol dnGva 18.30 Duhovna missl 1836 Vabimo k oolcdu 18.40 f^la[^upi.o(rci§kaodJaja 19.20 VidHnstram, olne^ula 19.66 Vabimo k oglpdu 20.00 1666. VTV ma^a/in, rogionaliii iniormativni proyram 20.26 KuliNra,iriformauvna oddaja 20.30 Zdaj. oddaja y a razgibano življenje 21.00 Ranalpolka.oddaja; narodno/abavno ylashn. lODovilcv. yist|s: ansambni ipoviok 22.00 Odprta isnra^ponovilpv: Gensko spr;!m?njana hrana • naš vsakdan? 23.00 Vabimo k ogitidu 23.05 Virteospijl dneva 23.10 Vidensuani. nhvesiil» NEDEUA, 13. maja SLOVENIJA 1 n/.Dii ;iv>dv 09.60 Koigrasemularija.S/lO 1D.20 SirašnRp(iSósli.2/1 10.60 Pnsltifimtno liSini 1170 Udaril ll,2ii Ob?o<]ailiiha 12.00 Ijudjein^Éimlja 13.00 Poročila, šport, vrciiie 13.10 Na/dfavje! 1430 raslega l^pey4ptjj)oidnBva 14.36 6miniitsÍ3va 14.40 l^oviákf faktor 14.46 Orugomneniu 11.60 Nedeljsko oko 16.00 Miss SIrrvmite. piidf/bor 15.06 Asinivi/ija 16.10 SporlinÈis 15,21] Glasbi^ritiivdjoi 15.40 AnglHškanoijnmstrialiga 15.50 Osnijpoimk ]m Ma 15.20 Udprin 16,26 Nikar tako iivahnol 17.00 Poroôils. špori vrwnfi 17.15 hsiega lepega popofdneva IQiiO 2ri'barjjR lota 10,40 Kravic?! Katka, nsanka 18.46 Smříink£i;flok, risanka 18.65 Vrfime 19.00 Dnevmk. vreme, špori 19.66 Speidoma 21.15 Vučetm gost íiBorya Puhli va man 22.40 Pnroiila, vreme. Spon 23.10 f^iruj. umn. uíivif.nňkióbfilřii fl0.50 Dnevmk 01.16 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Zahavni m lokaná! n/.OD Inlnkanal 08.30 Zabavm minkanal 09,30 Iv prodata 10.00 ÎWiti^ 10.10 fyiladiviriuo/i 1D.3D Pomagajmnsi. Iv Koper 11.00 Globus 1130 Tvpn^daja 12.00 Alpy. Oonava, Jadran 1230 A|5S3C0 12.46 Oliok.kijRfioielbiiimiHiviirl. anim.iifm 14.05 Ivprodaia 1436 Speedway - grand pn*. posiielak 16.55 Nogimt^l prva liga Islekom. Primorje • Domřalň, prenos Mb SP v hnksjjij na f^du skupine A. Imala, jvenos 20.30 sveta. 3/13 21.20 I rasier 16/21 21.45 S - §porma oddaia 2250 UiiiliajoCnpravii;c.3/3 23.20 Umetnostglasboinplesa 00.20 Onevniki^amsi^BlV .60 Zabavnim I okanal PONEDEUEK, 14. maja SLOVENIJA 1 07.00 PoroCila O/.06 [Irjbrtjjuiro OB.OD l'nroćila 0B.U6 Dobro juiro 03.00 Poročila 09.06 l^popotn.'^Lorbe 09,30 IJniko 10.20 Kraikidokum.lilmebu 10.36 1'ainkovsvfiL V13 11.06 Zgndovma medionu. 4/4 12ÍI0 Í]re7 knjiga nikoli 13.00 Pnročík.^porLvrpmií 13.16 Spel doma 15.00 Poročila 16.10 0Qberdan.KorctSk8 16.45 f^aksinRii}ji,9/26 16.06 Mwlm 1B.I0 f^arutiainpui^jesirašilo: samotni otok 16.2ÍI Potovanja. 2. oddaja 1B36 IVaiiljcoe knitye na^ih babti;: \^arijn Krpan 17.00 Nnviun.Spwivrfiino 1730 Planei«ni((a.2/4 1B.26 ?rfllwnje3x:^plus6 18.40 Nimh, Nana, risanka 1B.46 JokolMamoko! 1 mol. risanka 19.00 Onavnik, vrems. šjKirt 19.66 Iložmannka inliiiiijanka 14/15 20.56 Osmi dan 2130 Prvi m drugi 22.00 Odmevi. ^orL vren 11^ 23.00 Pn$ilriamobili;aci|aslovciiďv vnemškovojskolBIl -1945, ilokum. film 00.26 Planeianfj3.?/4 01.16 Onovnik. ponovitev 01.66 Infokanal SLOVENUA 2 OB.30 Zabavni mfokanaI 0730 îvpfmldja 0B.00 Infukaiial 09.10 Ivproilaja 09.4(1 lisica lepega poprjldneva 13.16 Vriiljak 16.15 Š Iportiu odflaia IB.OO fvriipskimaçia/in.ivMaribv 16.30 Alpa. Ijunava.Jaiiran 17.00 f^o/atk 10.00 Poročila 1Û.06 Tekma, nildaja/a mladi} 1Û.56 Oifprava zelenega ^mata, 3/6 19.25 Zglavona/sbavo 70.00 Sknvna/ra^avojtiadvHli velesil, dc&ij III, nridaja 21.00 Studio cay 22.00 Ble§Cicd 22.30 [ilasbr?ni večen na drijem 23,30 PnsBl|,'?nc3.4/G 23.50 NapapirnaiihHvtomh.slov.i'i] him 01.06 OneviiikZameiskc Lv 01.35 Zabavni infokanai TOREK, 15. maja SLOVENUA 1 06.16 OdmL>vi 0;,0U Poio^jla 07.06 Dobrujimo 08.00 Poroi:ila 08.06 Oobrojuiro 09.00 PnroCila 09.06 Radoveilni laCak 09.20 HMei 09.26 Martinnin ptičje strašilo: samoini otok 0936 Potovanja. 2. riddaja 09.50 Pohabljeno kiijigii naših babic: Martin Krpan 10.06 /yodbai/Sy)ke 1035 Slnvenski vodm krog lli)0 Plansi;fifnl|a.2/4 12D0 VeC{?tnigosi:Gerjr]^ePL#vanian 13,00 Puoi^ila. šport vreme 13.16 rJobus 13.60 Ulmirtsduha 11.20 Osmi dan 15,00 PiiruCila 16.0f] Mosinvi 16,40 fabaluga, 19/26 16,06 Zlaiko Žakladka f\^iuirski gaj 1G.36 Knjiga m aie bnga 17.00 Novtcft §port, vreme 1/30 lepoia v ogledalu/dravja, 2/2 18.00 Modro 18.30 Zrsbar^GAsua 18.36 Irantsk, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^iciri 19,66 Piramida 21.00 OfEjû 22.00 Odmevi, vreme. Spon 23.00 Pisavn 23.25 PiBjabi§a,l/8 00.20 Mndro 00.50 Umivriik, ponovitev 01.30 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Zabavm infokanal 0;.00 Iniokanal 09.00 Ivprorlaja 09.30 Zabavni infnkanal 11.00 Mkiinfokanai 12.16 Iv prodaja 12,46 0obar dan. Koroška 13.16 Z glavo na zabavo 13.10 fJasbam vtičan na rimgem 11.10 Siudincity 16.40 Prviindruyi 16.00 PrisiidinimiT ušiiu 16,30 Mo/aik 17.26 Mosinvi 18.00 PomCila 18,06 labinni Mh ,lasriovidka,8/lB 20.00 $ibkatoika.//7 21,30 0nkrai,7/2 22.25 llvajsei prstov, iranski film 23.40 Oruga rloinovina. 8/13 01.10 Onevnik/dniRjskn tv 02.06 Iniokanal 10.60 Zabavnim I okanal ^u.^o / _ : pop pop I pop ■ : .. ." 1 06.bb 24 ur anmvilBV 0730 Ivprodaja 08jj0 Rraia Koah^k. ri& senia 08.10 Mala Kitty, ris. SMit^i 08.20 f^ojmalipom,ns.sonja 08.46 Jakia na lum. TIS. serija 08.56 Poštar Pei^r.ns.senja 09.10 Pnka ris. sanja 09.46 An Aiiack. i?iA. oddaia 10,10 Ninja ?efve. ns. ssnja 10,40 BDaman, ns,sBnja 11115 l^owsrí^ngpřs, nan. 1130 Ski 1230 Naša sodnica, nan. 13.30 f omilila I, prenos dirke 1630 Mesjm;ezavedno.nan. 17.00 ?4urvr8mB 17,06 P(vabl|Hria i^iva. mm, hlm 19.00 24 ur 20.00 Mo]a obilna grSka poroka. a mar. lilm 21.40 Športna scena 22.26 Skoraj popularni, ami^r. htm 00:36 21 ur 01.35 Nij^na panorama © 0?.0b 71 ur, ponovitev OB.OO Ricki lake 0S.6Û N^usJiiilfcna srca. natj. 09,45 Dvojim ^vljfinjK, nad. 1036 Ivprodaja 11.06 ljiibi!/an na tržnici, nad. 12.00 NGukrotijivosrcfi, nad. 12.66 Športna scena 13.40 Tvproilaja 14.10 Riditakn 15.05 Ni!ukrntl|ivnsrce.nad. 16.06 LjubH/on na lr7nici. nad. 1/.00 IJvojiin ^vljcnjLin. nad. l/.b6 24 ur vreme 1B.0II N u usmili ena sn:a. nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klirtiks. nan. 20.66 Mna nebesa, nan. 21.60 Urgcnca, nan. 22.45 ?1ur/večftr 23.05 Sknvnosini otok, nan. 2:156 Pniahîlji.nan. 00.26 1oksaškimu?prsiave,itan. 01.15 21 ur 02.16 NoCna panorama 55 24 ur. ponovitev 0/.60 RinkiLake 08.40 Neusmiljena sria. nad. 09.36 Dvojno ^vljEđije. nad. 10,25 IVproiaja 10.56 ljubn/aniiatr^nii3, nad, 11.60 N(Hfkrotiiivusn:e,nad. 12.46 SKL 13.40 IVpn^ilaja 11.10 RickiLakt> 16.06 NciÀroilfivo srce, nad. 16.05 L|ub[?;iHi rra trta, nad, 17.00 Ovojno Matije, nad. 17.66 24 ur Visme 18.00 Nsusmiljmiasrr:a, nad, 19.00 24 ur 20.00 Pryvarjaiio! 21.06 /lorabijsni deček, amer, fjlii 22.50 24 urAtBčer 23.10 Sknvnostni otok. nan. 00.00 PniHU^lji. nan. 00.30 Irksašiumo^posiave.nan. 01.20 24 ur.ponnviiRV 02.20 Nučna panorama PONOVI ÎIV ODDAJ TtOLN.SPOnLDA 09J10 Mi^ maš. oiroška odrlaja 09.40 1554, vrv maga/in 10.00 Kultura, inlormaiivna oddaja 10.05 Športni Lorsk, športna informativna oddaja 10.26 Sporuii gosL šporina inlonnauvna oddaja: ZT^K Velenjtt 11.00 Duhovna misr*l 11.05 Okrogla mi?a,jionuvitev pngovnra: Veleni e • tivrop^ka pristolmi;a kuliiire 2012? 12.05 Vabimo k ogledu 12,10 Planet polka, oddajam narndnryabavno glasbo, gost: ansambli tipovšek 13,10 1566.VlVmaga^in 13.30 KulUrra. mlormauvna oddaja 1336 Vi deoslram. obvestila 15.56 Premierliya.nBptB.pronos lekine Chelsea: Ever ton 19J10 Vabimo k ogledu 19J16 iaszanas.ponovilev 20.46 POP CORN, fllaslKnaotidaia. fliKtjs: skupina Krenta 2036 Skrbmio za ^drav]tf, svetovalna oddaja -Zihvlj^nja inknnunsnce pn hunska h 2135 Videosirani, obvestila © © O9.ÍI0 llnbro juuo. infomialiviia oddata:?na današnji dan, |iiiranjunnvice,videospnt dim ra?gibajiiioSB, juifanii gosi vTinar^i koui^ck, knleríar pmediiev 1030 Vabimo k ogledu 1036 /dai, orldaja ^a ra/gibano ^ivlserije 11.05 Vidut^piji dneva 14.0(1 Vidcostram. ohvESUla 1/.66 Vabimo k ogledu 16,00 llKgionaliie novice 1B.06 i^r(!mieflioa. posnetek tekmic Chslspa:mrlon 19.30 Vidaosp 01 dneva 1936 Vidausirani, nbvesiila 19.65 Vabimo k oglëdu 20.00 SolskicmierVelerije ptDlIslHVIlBV M$ilpod|aim^kega i/obra^Hvalne^ia cpntra 21.00 lisgionalne r^ovics 21.06 Košarka. pnsncUîk lekmn Elfikira I soisrh : Krka 22.36 I/rnldaje Dnbro lutfo. informativna odda|a 00.06 Vabimo k ogledii 00.10 Vidiîosirani, nbvesiila 09.00 DQbrQjuiro.inlor.rrddaja;na današnji dan, jutranje nfivii:o. VIderjspol dneva, n naŠR kuhin[e, juuariji yost, zdravniški nasvr^u. krihidar jffirediisv 10.30 Vabmiokoglndu 10.36 Šofskt centerVtdenje predstavitev Mcdpodietniškega i70bra^Gvalneya cenira 1135 Košarka pusnciektekmit (lekira[sutBcfi:Krka 13.06 Viileospot dntiva 11.00 Vi lie ffiirani. obvestila 17.56 Vabimukogleilu 18.110 IV iR^trukaja, i/obr. otlilaja 18.40 Najatrakuvnejši dogodk] Preimt^rlige, repoaa^a 19.30 Vidûosuani. obvsstiia 19,65 Vabimukogladu 20.00 1556.ViVm8ga2m 20.26 Kultura, infunitativna oddaja 20.30 Spormiiorek.šputina inlormsiivita odiaja 20.50 športni gost, kniiiaktna oddaja 21.30 Asovagoaiiinajnfor.odrlaja 22.00 iusmodoma.inlor.ndrlaja 22.30 l^oddajL'Oobrotuim 00.00 Vabimokogladu 00.05 Videosuain, obvflstila SLOVENUA 1 O/.OO Poroùla 07.05 Dobrojutrn 08.00 PoroCila 08.06 Dobrojuiro 09,00 Pffočila 09.05 Koigr3semularii3,3/10 09.35 Avioiiiobil. 2/10 09,60 Grdi raček line, 13/26 10.16 /lalko/akladb 10.16 Ki q i ga mene bn ga 11.05 lepoia v nyledalu zdravja. 2/2 1130 Miidrn 12.00 IfudfRin^mlja 13,00 Pofačila,špori.vrsinn 13.26 PisavB 13.60 Odpcupesmki 14.00 Dosje 16.00 Pwoilila 16.10 Musinvi 16.46 Sola prvakov II.. 23/26 16.06 Pod klobukom 16.40 Oukvnittf 17.00 NovictJ. š|)Drl vmm« 1730 /vami 18.30 ^tibaiijeloia 18.10 Medo Pop), risanka 18.16 ^RloiCki 19.00 Dnevnik, vreme, ^ort 19.66 Vi^i^arjRvapri^rr^ba, amar. film 22,00 Odmevi, vreme. Spon 23.05 Umi/je 00.70 Z vami 01.16 Dnevnik, vremn, šport 01.66 Inlnkanal SLOVENIJA 2 06.30 Zabavni irriiikanal 07.00 Iniokanal 08.30 ivj)(odaia 09.00 Zabavni iiifokanal 10,00 SlrašnBmfšasu.2/4 1030 CezplanW-hnska 1130 P8ssmrviovi/ijo?0n7. jyisni>U3k i2 lli^knkuv 14,40 I eslvica na driHjem 15,26 SlaiviM;ra^iiavQjriadveh velesil, koduiii. »Idaja 16.20 Mozaik 17,16 Mosiovi 17.45 Pnrni^la 17,66 Nogumet, prva liga Talekom, penos 20,00 Pokal Uefa v nogometu, hnale. jxanos 00.00 laksi /a truplo, avstrijs'lu film 01.26 Dnevnik zamejske tv 01,60 Iniokanal pop 06.45 24 ur, ponovitev 07.40 Riiiilaks 0830 Neiismiljt,'na srca, nad. 09.25 Dvojno Mjeme, nad. 10,16 lv|)roda|3 10.16 l|ubfi^p.nnatr^nia.nad. 11.40 Nsiikn^iljivusrce.nad. 12.36 Prevtrrisnn! 13.10 Tvproiíaia 11.10 Rickilake 16.06 Neukrcnljivo srce. nad, 16.05 Ljubezen na triniia. nad. 17.00 livojno Mienie. nad. 17.65 24 ur,vrenia 18.00 Nuiismiljtmasrcs, narl. 19.0 0 24 ur 20.00 Dlw^ikovn ma^i^evanje. amar. fjim 2130 Nakraju/ločina.nati. 22.25 24 ijriVBefir 22.15 Sknvitosuu otok, nan. 23.36 Pniatelti. nan. 00.05 le ks aški mo? postave, nan. 00.55 24 ur. ponovitav 01.66 Nočna panorama © 09.00 DobfUjtjiro.mlorniativna oddaja :?na današnjt dan. julrantn n oviro, videospm diiova, novo izdaja, vaše mnenfa. lutraoji yosL koledar priredi lev 10.30 Vabimu k ogledu 1035 Sporim totsk.špfirma inlormaiivna orlilaja 10.55 Sporini gr)Si špnrina mlormauvna oddaja 1130 Naja iraktivncrši dogodki anyleškp Premier lige. šporina oddaja 12.20 Videosputi&ieva 11.00 VidaosIrani, oiivastila 17.65 Vabimo k ogledu 18.00 Cas ;a nas, (iiladinska oddaja 3. rVmrs?a 18.10 Regionalne novice 18.15 Skrbimo za 2dravji> svDtovalira ritldaia, pniûvittiv Zdravlienje ifikontinencs pn ženskah 19.16 Videos ira ni, G[)vestila 19.66 VabmioktigMu 20.00 WCURN.koniakl(ia glasbena oddaja 20.66 Regionalne novica 21.00 Udpriaiama. koniakuia oddaja, 3. rVnireJa 22.00 Izotli^jeOobrojuuo. inlormaiivria orldaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videosirani. obvpstila PRIREDITVE VilfNJE Četrtek, 10. maja )4.0Q - 20.00 Mladinski center Velenje Zbf[dn|estarih stripov 17.00 Dvorana Centra Nova Predstaxiiev knjiga Emilija řavlič: K u hajmo zdravo zz otroke 17.30 Mladinski center Velenje Srečsnje MC prostovoljcev 1B.00 Glasbena šola. orgelska dvorana PredmatLiritetni nastop Ounja Tjiauer (solopetje). Jerica Gorkovic (violina} in Elizabeta Kotnik {violončelo! 19.00 M ladin ski center Vb len|e Predavanje Roža Kač tč: Življenjska obdobja 19.30 Glasbene sola, velika dvorana PredmatLiritetni nastop Peto Kf^rivec (klavir) in Sara Siatinek{ klavir) Petek; 11* maja 13.00 Glasbenasola.velikadvoidna PredmatLiritetni nastop Jasna četnjak (ilavta) m Mitja Skoća] (klarinet) 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Žsljko OpaliakSItkainkipi 19.30 Glasbe n a šola. veli ka dvo f a n a Predmaturitetni nastop Rado Kompan jklaiinot) in Damjan Brcar (klavir) 22.00 Mladinski centar Velenje Hoiise Night D J Deny Doom, Mark Creem. Tlcko, Almex Sobota^ 12« maja 8.00-12.00 Cankarjeva ulica. Velenje Bollji sejem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 8.00-13.00 Titov Irg Velenje 12. Cvetlični sejem Ra^stavno prodajni sejem cvetja, izdelkov domaće m umetnostne obrti ter kmečkih dobrot d.00 Kunigiinda - regionalni multimedijski cente: Izobr a zevanje prostovoljcev Ttmsko delo 10.00- 17.00 Velenje Z muzejskim vlakom Iz Rogatca v Velenje Kdaj - kje - kaj 14.00 Pred Gasilskim domom Velenje 15. tekmovalno srečanie pionirjev gasilcev Z9 prehodni pokal Mestne občine Velenje 20.00 Cerkev sv. Martina Velenje Monokomedija Gragof íušin: Evangelij po čusinu 22.00 Mladinski center Velenje Koncert Društva žpil Ponedeljek, 14. maja 19.30 Glasbena sola, velika dvorana Koncert Tzigane saxophone quartet Torek, 15. maja Dd 8.00 naprej Mestna občina Velenje, sejna dvorana 6 seja Sveta MD Velenje 10.00-18.00 Velenjski grad Mednarodni dan družin Dan odprtih vrat za družine v Muzeju Velenje 15.30 Rafótavišče Gorenje Velenje Otvoritev razstave Rajko Ču ber 17.00 Mladinski center Velenje Kava, caj ali sok in pogovor z Iro 19.19 Knjižnica Velenje, študijska cftalnica Srečanje rodoslovcev Sreda^ 16« maja 17.00 Knjilnica. otroški oddelek Ure pravljic 17.00 Mladinski center Velenje Ernine delavnice - ustvarjanje z Erno 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Vozi me vlak .M velika maketa železnice 13 00 Galerija Velenje Odprtje razstave izdelkov otrok Vrtca Velenje 19.00 Zdravstveni doni. sejna soba Učna delavnica Zorice Špital: Utrdimo svoj spomini 19.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert Harmonikarji (solisti], komorne skupine in harmonikar ski orkester 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Predstavitev knjige Sanja Lončar: Usnice in zmote o kandidi Za dodatne informacije o prireditvah in do godkih lahko pokličete Tuiístíčno informa- cijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 8D). ŠOŠTANJ Četrtek, 10. maja 9.00 Pred blagovnico Mercalor Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola Petek^ 11. maja 20.00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Otvoiitev fotografske razstave Tomaža Sinigajda* SINI: PODOBE MED ŠOTORI Sobota, 12. maja 20.00 Sportn a dvora na Šoštanj ElektraEsotech: Krka Novo mesto (I.ASKl Ligs za prvaka) Torek^ 15. maja 10,00 Kavčni kova domačij a v Šentvi d u Dan odprtih vrat za družine na Kavčni kovi dimačiji skupina Osiržck, VrLcc Rimske lopjice in glasbena iola Radeče • PGŠ Lašk2 maj maj 94. maj DS. maj s6. maj I K A » I O V B I. I<: K J l<: ČETRTEK, 10. mojo 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan 6.30 Poročila: 6.45 r^a današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7,45 današnji kulbirni utrip; 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; S.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poroala; 17.00 Zdravniški nasveti; 1745 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19-00 Na svidenje. PFTÍK, 11. mojo: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poroâla; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroHla; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarji utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav ; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj. kje, kaj: 1630 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje. SOBOrA, 12. mojo: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 645 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe. 16.30 Poročila; 1700 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 13. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 630 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 715 Cestne informadje - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kultijmi utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke: Nedelja popoldne na Radiu Velenje: 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila: 17.00 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. maja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 630 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informadje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 1410 l^a današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poroala; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. maja: 1,6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poroala; 16.00 Kdaj, kje. kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16. maja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. iformacijc in ostk wvw.nascas.si jc po irav tako tudi na tn idiovelenjc.com. ' ^kvenca m tako a MELEKTRONIKA IICLADRK Htrmui KLAONIK.*.p., Cena S/iS. VELENJE Tel.: 03/ 897 51 56, BS«: 041/ 644 740 PAŠNI APARATI »Čuku, rezKnih tnofi. I vgrajmo laiiiu pr«d udaton Prinrami » ograititev painikov, zaiâla pred divpdjo, imiksml. pfl C ~ (level lel v^jnihii spLš, d v iwŘih srcih še živiš. Zdaj roxe Ivoj grob knsijo HI sveče li v po/dr^v gorija. V SPOMIN VIKTORIJI KREGAR 1935-1998 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v spomin. Vsi njeni V SPOMIN JOŽETU VOGIARJU 7. 3. 1927-2. 5. 2006 Drugega maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož. oče, dedi in pradedi. Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi V SPOMIN JOŽETU MEDVEDU 1938 - 2007 predsedniku območnega združenja Rdečega križa Velenje in prejemniku občinskega priznanja Župan, Swt in Uprava Mestne občine Velenje Umrla je DANICA KOLENC delavka Okrajnega sodišča v Velenju. Spominjali se je bomo. Sodelavice in sodeian i OBVESCEVALEC v SLOVO /apuslil nas je STANISLAV SEVCNI KAR iz Podkraja 34 pri Velenju 2S. 9. I9J6 - 4. 5. 2007 Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poli. se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo sc tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm xa darovano cvetje, sveče in ixrecena sožalja. Žalujoči: vsi njegovi GIBANJE PREBIVALSTVA Vič, Srbija in Lovro Zapussk. Velenjs, Ulica 3. julija 4. Upravna enota Velenje Po reke: 60-LETNICO skupnega zakonskega življenja ^a praznovala zakonca PAVLA IN FRIDERIK SRE8ÛTNIK iz Velenja, Kaju* il ova cesta 9. BD-iFTNICO skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakon» VIKTORIJA IfU VIKTOR HRIBAR izVei«ija, Cesta VIIŠL15. • « • SdsaSevĆnikarin Igor Jelen, oba Velenje, Prešernova cesia 9 b; Ana PodpBČan, Za-jasovnik 9 In Milan Firnat Škale U; Nusa Vranic. Velenje. Stantetova ulica d in Jure Jerič. Lokovicé 13; Milena Obrado- SmHi: Staniîlav Zager, roj. 1927. Topol a ca 1CÛ; Martin Zacirkovnik. roj. 1930. Gevce 49 a; Ivana Napotnik, roj. 1915, Šmartno Db Paki40;Boi^anKosmać.Toj. 1937, Konjski vrti 37, Luče; Milelvankovič, roj. 1948, Cel|e Seliškarjeva ulica 3; Jožsf Žlavs, roj. 1940, Vrba 11 Dobrna. Ce Uhko preijreCini VSe); enem./ .nrcu. dèj .se ce sne. /lisem řivu! jfdinun,' če enemu Srjmc/nu ofd^/ii hu/ a/i ahlâ^'m bo/ečfno. če onemo.^li láščíd pamjicc 23, 4. 1927 • 20. 4. 2007 sc iskreno zahvaJjujcmo v^cm si^rodnikom. sosedi^m. prijaicljem in znanccm 7H besede lolažbc, izrečeno sožaljc, darovano cvcijc. svcćc in mase. Hvala vsem. ki Sle ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poii, P^jschria rahvala dekanu Jožciu Pribcžiču za obi^(mije na tlomu in t)pra\4jca obred; osebnemu zdravniku g. Ivanu Urbáncii. dr. med.; prinariju g. Janc/u Poiesu, dr. med; g. Bonnu l^jawiu dr. mcd;g. Trancu Cesaiju, dr, med.; ter osebju Bolnišnice Tfjpol^ca za zdravljenje in lajšanje biiezni; sestram negtwalkam in Majdi Drevzadi^olemo negovanje na domu. Hvala Pogrebni službi Usar.zvea /;>AM Velenje, Oebelarskcmu društvu Kavne, Dnislvu iipi)kajeneev Š^>StHnj, goj^lu 1'ilipu Vrabiču, Cerkvenemu zboru Sv. MDiaclc Šošlarj in pevccm l-lamingoierpognibcem. I Ivala vsem in vsakemu posebej- Xahjoa: žena Marija, sin Stanko z ženo Mirico, hči Irena z mot^m Ivanvnu ^nuki Boitjan^ Vr^ka, Miha in R(>beka dl Bole(:inà se th àniii, hidi )e moc laldjili. le piâzmne. ki asfa/đ. se ne da nadomesliil V 55.lťtusUrasti je klonila pod tezo bolezni draga sestra« teta in svakinja DANICA KOLENC iz Pireške Tvuj dom, v katerem smo preživeli mnoge lepe trenutke, je ostal tih in žalíjsien. Joza in Anica z tlfuzinania Sem (/q(su upal ir se bal iVowj sein upu sÍRhu do! sice je praino srečno fi riÂZàjsislfâb if. up/eli. (f rànce Preš&ef) ZAHVALA Po dolgi in zelo hudi bolezni nas je mirno in tiho zapustil naš dragi Viki in mož VIKTOR ŽIVKOVIC 11 11. 1945 - 30. 4. 2007 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in /.nancem. ki sie sočustvovali z mano. darovali cvetje in sveče. Zahvala g, duhovniku za lep obred in moji nečakinji ^a lepe besede. Posebna zahviiik. Lipa 51. Velenje. Šaleška 16, Velenje 03/ 899 34 80 UTOK, Šaleška 16 ženska in moška oblačila BOUTIQUE NITKA, Šaleška 16 LISCA - biftik spodnjega perila CHIC, Šaleška 18 ženska oblačila po ugodnih cenah 2096 popmy^^ pa se je poleg tega uvrstil na drugo mesto na lestvici slovenskih najbolj uglednih direktorjev. Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje letosizbirate naj osebnosti posameznih mesecev. Decembra bomo izmed zmagovalcev posameznih mesecev izbrali naj osebnost leta 2007. Trenutno izbiramo osebnost, ki je najbolj zaznamovala mesec aprila. S kuponi, kijih objavljamo v tej številki, lahko predlagate kandidate, o katerih boste nato glasovali vse do konca tega meseca. Predlagate resnično takšne, ki so zaznamovali april, ob imenu pa pripišete tudi obrazložitev. 39. Likovni svet otrok s črto in barvo o kulturni dediščini Milena Hrstič - Planine Šošlanj - Jutri, v petek, 1!, maja ob 19 h, bodo v Osnovni šoli Šoštanj odprli 39. razstavo Likovni svet otrok, Tokrat je bila v ospredju likovnega ustvarjanja tema z naslovom S črto in barvo o kuhurni dediščini. Mladi ustvarjalci so z Ukovnimi elementi (točka, črta, ploskev, barva, tekstura, struktura, svetlo-temno, volumen, prostor) ustvarjali motive iz kulturne dediščine, značilne za njihovo okolje, in tako spoznavali svojo deželo, njen nastanek, zgodovino, prostor, v katerem živimo. Letošnjo razstavo pa bodo odprli drugače, kot smo vajeni. Dogodek. začel se bo ob 16 h, bodo popestrili s predavanjem in delavnico, ki jo pripravlja avtor stripov Ciril Horjak. Stripe je začel risati zelo zgodaj, resneje pa se jim je posvetil med študijem z objavami v Stripburgerju, v publikacijah skupine Grejpfrut in v študentskem časopisu Iberž-nik. Poleg stripa se ukvarja tudi z ilustracijo in vodi »stripovske« delavnice za otroke in mladino. »Strip se nadaljuje v učnem načrtu pri izbirnem predmetu, hkrati pa bo to navezava, ki jo bomo zakrožili na prihodnji, 40. razstavi, z naslovom Moja zgodba v sliki in besedi,« je razlog. zakaj letos tudi delavnica, obrazložila ravnateljica OŠ Šoštanj mag. .Majda Zaveršnik -Puc. Na 39. natečaj Likovni svet otrok se je odzvalo 59 osnovnih Letos o kulturni dediščini šol iz Slovenije in 4 vrtci. Učenci so ustvaijali pod mentorstvom 95 likovnih pedagogov. Za razstavo, ki jo bodo svečano odprli, kol že rečeno, v petek, je bilo izbranih 354 izdelkov. Ob tej priložnosti bo izšel tudi bogat katalog. f^zstavo si bo potem mogoče vse ieto ogledovati v osrednjem razstavnem prostoru šole. Koncert za Jana Dobrodelni koncert za nakup invalidskih in ortopedskih pripomočkov za štiriletnega Jana Leskoška - Deček, ki boleha za mišično atrofijo, je prikrajšan za otroštvo Milena Krstić - Planine Jan Leskošek je štiri leta star deček, ki boleha za mišično atrofijo, Zdravniki so mu to diagnozo postavili pri šestih mesecih. Zaradi bolezni ni nikoli shodil in je vezan na invalidski voziček. Željko Švraka iz družbe Mvi-son, ki organizira dobrodelni koncert za dečka, pravi, da je fant zelo potrpežljiv. »Takšnega tempa obiskovanja bolnišnic. enem iforraacije in ost k vww.nascas.si je po >rav tako tudi na m •»diovelenje.com. ' 'kvenca in tako kot jih doživlja Jan, ne bi prenesel vsak. Sploh pa ne otrok, star širi leta, Bolezen je zelo prizadela njegova pljuča, zato je Jan vezan na domačo oskrbo, saj ponoči potrebuje ventilator za čiščenje pljuč. Zaradi ukrivljene hrbtenice lahko sedi le nekaj časa, večinoma pa leži, Jan zaradi bolezni ne more uživati otroštva kakor drugi otroci, zaradi bojazni infekcije dihal je njegovo otroštvo prikrajšano.« Jan bi potrboval veliko stvari za višjo kakovost življenja, ki pa si jih oče Marko in mama Hana ne moreta piivoščiti. Gre za zelo drage invalidske in ortopedske pripomočke ter sredstva za dezinfekcijo, »Jan bi potreboval električno ortopedsko posteljo, invalidski nastavek za kad ali tuš kabino, stolček s podloženim se-dalom. ox>Tneter, sredstva za dezinfekcijo in invalidski stolček za avto, saj fant ne more dolgo časa držati glave pokonci. Vse to pa stane veliko.« pravi Željo Švraka. Akcijo je javno podprl tudi Jure Dobelšek, rokometaš Gorenja. »Sem Jure Dobelšek. igralec RK Gorenja. Vabim vas na veliko dobrodelno prireditev za nakup medicinskih in ortopedskih primoč-kov za Jana,« je zapisal v pismu, ki ga je posredoval tudi nam. Koncert bo jutri, v petek, II. maja, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Vinski Gori. Nastopili bodo: Robert Goličnik z orkestrom, Spev, Franc Pušnik, Yozo, Spidy, Tanja Žagar, Brigita Šuler, Katrca, A je to, Golte, čarodej Bojan Glavač in varovanci Var stveno-de lovnega centra Saša. Denar pa lahko za Jana tudi nakažete na: DONACIJA ZA JANA, Jan Leskošek, številka računa; lOlOO-0043200885, Srečen dan pri Blažičevih Mali Miha je s pomočjo dobrih ljudi dobil dvigalo, dovoz pred hišo in rabljen, invalidom prilagojen avto - Domači mu urejajo sobico Velenje - Na praznični petek, 27. aprila, je bilo na domačiji Blažič na Konovem res veselo. Na velikem platojj pred hišo so postavili mize in klopi, že na daleč se je slišala glasba. To je bil namreč dan, ko so se domači uradno zahvalili vsem, ki so jim priskočili na pomoč pri ureditvi hišnega dvigala za njihovega 8-letnega Mihca. Tega je žal huda mišična bolezen pri petih letih prikovala na invalidski voziček. Fant je bi! ta dan dobro razpoložen. Mnogi, ki so prišli na slavje, so mu piinašali darilca, glasbeniki steklo. Miha je bil prav včeraj star 8 let, do petega leta je še hodil, čeprav s težavo. Njegova bolezen ni ozdravljiva, mišice bodo še slabele. Zato nam je dvigalo res v veliko pomoč, saj je že težak fant in bi ga sami težko prenašali po stopnicah. Čepi'av smo ga do pred dveli let. ko smo se preselili v eno od sob v prvem nadstropju.« Življenje se je tako družini kot Mihu z dvigalom in drugimi izboljšavami pri hiši bistveno spremenilo, saj Miha sicer še ne bi dobil svoje sobe. Mama Simona nam je povedala. Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik, ki je res veliko pomagal pri dobrodelnih akcijah in zbiranju sredstev za Mihovo dvigalo, je bil ta dan prav tako vidno zadovoljen. Povedal je, da imajo na Konovem še dva otioka na invalidskih vozičkih in bi potrebovala podobno pomoč. Akcija za enega od njih je že stekla. Dodal je še: »Andrej Gradišnik je prišel do mene oktobra 2005 in predlagal, da pripravimo dobrodelni koncert za Mihovo dvigalo. Ker to ni čisto lahko Ofganizirati. smo najprej poskrbeli Družina Blažič je bila na praznični petek res vesela. Miha se je najbolj veselil nove sobice, kija Je dobil prav zato, ker ima novo hišno dvigalo. Veseii pa so bili tudi starši ter bratec in sestrica. pa so skrbeli za pestro razpoloženje krajanov in predstavnikov sponzorjev in donatoijev, ki so družini pometali do te nemajhne pridobitve. Dišalo je tudi po vsej hiši, saj so prav za vse, ki so jih ta dan povabili na Konovo. pripravili pogostitev. Nas pa je Mihova mama Simona najprej peljala na ogled dvigala in nove sobice, v kateri Mihec do takrat še ni spal. bo pa kmalu. »Zelo se je veseli,« nam je povedala Simona, ki je bila ob vsem, kar seje dogajalo ta dan in tudi kar se je dogajalo v minulih mesecih pri njih doma. vidno ganjena. »Naš prijatelj Andrej je bil prvi, ki je začel govoriti, da bi naredili nekaj več za mojega tanta. Od prvih besed do začetka akcije je minilo še leto dni, ampak potem je kar hitro da so dobri ljudje v akciji zbiranja sredstev zbrali dobra 2 milijona to-laijev, saj je bila akcija končana že lani. Gradbeni del za vzidavo dvigala je dmžinafmančno poravnala sama. »Lani jeseni sta nam tako MO Velenje kot zasebnik Ivančic veliko oljašala s tem. ko so poskrbeli za tlakovanje ploščadi pred hišo, saj dostop prej ni bil lahek. Zdravstveni dom Velenje pa nam je podaril še starejši kombi, kije prilagojen za vožnjo invalida. Tako lahko Mihca sedaj peljemo kamorkoli. česar smo veseli vsi v družini, tudi njegov bratec in sestrica, ki Mihcu veliko pomagata. Zelo se imajo radi.« pravi mama Sonja. Izvemo še, da Miha že dve leti hodi v šolo na Center za vzgojo in izobraževanje. Pravijo, da rad hodi v šoio in da se je že veliko naučil. za ureditev dovoza do hiše, da lahko po Miha pride avto in ga naloži skupaj z invalidskim vozičkom. Veliko nam je pri tem pomagala MO Velenje, velik sponzor pa je bil tudi zasebnik Jože Ivančič. kije uredil dovozni plato. Še isto leto smo pripravili tudi dobrodelni koncert in začeli zbirati sponzorská in do-natorska sredstva. Bil sem prav presenečen, koiiko imamo dobrih ljudi, ki radi pomagajo. Nazadnje, ko smo ta sredstva zbrali, smo s pomočjo Rehabilitacijskega centra Soča našli izvajalca za dvigalo. Veliko jih je, od podjetij do organizacij in posameznikov, ki so pomagali Blažičevim in malemu Mihcu. Vsem še enkrat iskrena hvala.« ■ Bš