—    379    —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Tersta 24. novembra. Drobiža nam je naenkrat jelo pomenkovati, ker se šestič silno v Turčijo pošilja io ž njimi kupčnje, tako celo, da je denarstvino vodstvo in deželno poglavarstvo primorano bilo, to ne-postavno kupčijo s šesticami v novic ostro prepovedati, ker se je sploh jelo tožiti, da ljudje ne morejo menjati bankovcev. — Vino nam se pridno iz Ogerskega vozi, ki se tukaj drago prodaja, ker domačega nimamo skoraj nič, in še to, kar ga pride po morju, je sila drago, ker je plesnjivec v zahodnih deželah skoraj vse grojzdje pokončal. Kdo bi bil pred nekterimi leti mislil, da se bo svet tako preobernul, da nam se bo vino iz vshoda vozilo! — Turšice se je na severni obali jadranskega morja srednjo mero pridelalo, ker ji je huda suša močno škodovala; olja se obilo nadjajo, tudi krompir ni tako gnjil, kakor poprejšne leta. — Močno nas je razveselil ^Koledarček" za leto 1354. Vem, da vredništvo ne terpi, da bi se njegove dela hvalile v lastnem listu, vendar saj to mi dovolite povedati, da vsacemu, kdor ga je že bral, izverstno dopade.    Z Bogom!
Iz Celja 23. nov. Pri nas je hladna pa lepa jesen. Listje po drevju, tamno-rumeno, višnjevo ali bledo, popada malo po malo na tla; pevalice in drugi ptičiki popušajo gojzdne prebivališa, in tihota in pustinja vladate po planinah in poljih. Narava pripravlja se k zim-skimu spanju.
U nedeljo 20. novembra zgubilo je Celje verliga mestjana. Umeri je namreč nagloma po mertudu gosp. J. B. Jeretin, posestnik okrožne tiskarne in mestni odbornik. Bil je rajnki činljiv in pošten mož, prijatei slovenšine, goreč za blagostan domovine svoje, posebno pa zmirej pripravljen, kaj občekoristniga podpirati ali revnim priskočiti. Pogorelcem, poškodovanim ali dragim nesrečnikom je po prizadetju njegovem marsiktera lepa pomoč^ dotekla. Naj torej mirno počiva v zemlji domači!                                                                            J. Š.
Iz Železnikov 24. nov. Kakor sploh fužine eo tudi Železniki od visocih hribov obdani, kjer na majhnem prostoru veliko ljudi prebivati mora. Da domača kmetija v takih krajih potrebam živeža nikakor ne do-etoji, je očividno in tudi sploh znano. Železniki štejejo čez 1400 prebivavcev, in večidel za vse se mora potrebna hrana od daleč, večidel izKrajna in Loke, pripe-Ijavati, posebno pa še letos, ko je toča okolico našo dvakrat tako neusmiljeno pokiestila, da tudi naj boljši kmetje živež kupovati morajo. Pri vsem tem imeli nismo tukaj terga, dokler se ni naše županijstvo, posebno željam delavcev vstreči, s prošnjo na slavno c. k. deželno poglavarstvo obernilo: naj bi vsaki čete rt ek v Železnikih teržni dan dovolilo, kar seje po vis. dopisu od 3. septembra t. L tudi zgodilo z opombo: ako na četertek kak zapovedan praznik pade, naj je teržni dan pred ta dan. Bilo je to scer po Ljubljanskem nemškem časniku naznanjeno, vendar od vec strani naprošen, omenim tega za večega razglašenja voljo tudi v ^Novicah", in ob enem tudi v imenu Zeleznikarjev kupčevavce okoli Loke in Krajna povabim, naš terg pogostoma obiskovati, ker se bo tu gotovo sledni četertek mnogo živeža spečati dalo. Zvest sem si, da tudi naši To min s ki sosedje naš terg pogostoma obiskovali bodo, ker so do zdaj navadno v Loko po žito hodili, zakaj kar Tominska dolina od Gorice za živež dobiva, mora od sv. Lucije na mostu do Podberda, okoli 6 ur dalje, vse na tovorih preneseno biti, kar je pa silno težavno. Posebna dobrota bo tedaj za ondotne prebivavce, ako se nova cesta skoz Tominsko dolino res do konca izdela in s cesto naše doline sklene; — možu, ki se je po naznanilu gosp. Soriškega tega dela že poprijel, bo mnogo ljudi serčao hvaležno.,      J. fceviAuilu
—    380    —
Iz Ljubljane.   Sv. Ospeta se je letos tergovcem slabo obnesla; semenj je slab in očitno kaže, da dnarja manjka.    Tudi goveje živine, posebno pa konj, so malo pripeljali na prodaj, al tudi kupca je bilo malo.   Na sv. Ošpete  dan  je   prišlo   se   precej ljudi skupej,   al druge dni, razun navadnih teržnih,  ni   sledu velikega  letnega somnja.    To je vnovič pri   množin tergovcih  željo izbu-dilo:   naj  bi se   skozi 14 dni  terpeči  dolgočasni somnji okrajšali na en teden, in da se na nobeno stran krivica ne zgodi, tridnevni pa raztegnili tudi na teden. Kako lepo in pripravno bi bilo na vse strani, ako bi se vsak somenj začenjal v pondeljk in jenjal v saboto. Nadjamo se, da je naša kupčijska in obertnijska  zbornica to reč dobro prevdarila in krepko podperla prošnjo za premin Ljubljanskih somnjev, kteri niso več primerni okoljšinam dandanašnjim.    Nekdaj,   ko je  po deželi clo malo kramarjev  bilo,  je  bilo   prav,   če so somnji dalje časa terpeli, da je tudi iz daljnih krajev po priložnosti, če ne pervi pa drugi teden, kupec zamogel priti v Ljubljano si nakupit česar je potreboval. Al dandanašnji je to vse drugači.   Ker v vsaki vasi je po več kramarjev za vsako robo, niso Ljubljanski somnji to več, kar so nekdaj bili.   Verh tega se pride zdaj iz vsacega kraja hitreje kakor se je prišlo nekdaj. Še se spomnimo, kar nam je rajnki gosp. Galle večkrat pripovedoval, kake so nekdaj, na priliko, Krajnci za odhod v Ljubljano se napravljali; pervič,   nam je rekel, je bilo  že en teden poprej znano po celem mestu,   da ta in ta bo šel v Ljubljano, in potem so ojnice voza že dva dnipppred iz veže proti   ulici   obernjene  molele v znamnje,   da  se gospodar napravlja na „dolgo rajžo".    Ko se je na dan odhoda poslovil gospodar od družine in je rekel  konjiču 55hia, sta jo derdrala proti beli Ljubljani.    Dopoldne  sta jo pritirala v Medvode;   tu   sta   se  ustavila   in dobro „nafutralaa, — Bog pbvari, ako bi kdo tako  prederzen bil, da bi jo bil brez počitka v Medvodah   potegnili naravnost v Ljubljano. Vse to se je tukaj in povsod silno premenilo; hitro eem in hitro tje gre zdaj vse na vse strani, ker od dne do dne se bolj spoznava, da „čas je dnar".    Naj bi se   tedaj   v občni   prid   spremenilo  to, kar ni več primerno premenjenim časom, — naj bi slavna kupčijska odbomica   ne prezerla   tega, in, kar je v nji moči, pripomogla,   da se od tolikanj strani očitno  izgovorjena želja zgotovi.
1% Ljubljane. Radostno zamoremo naznaniti, da gosp. profesor Metelko bojo spet vsak torek in vsak petek učili s t a rosi o v en š čin o ; začeli bojo prihodnji torek ob 11. uri dopoldne. Učilnica je v 8. gimnaz. razredu. Ker je važnost staroslovenščine poslednji čas od vsih strani slavno spoznana, sejenadjati, da bojo gosp. profesor toliko učeneov imeli, da bo prostora manjkalo.