Vas·a Bric1 Uporaba bližnjeslikovne fotogrametrije pri obnovi kulturnih Avtorski izvle ~ ek / Prikazana je dejavnost Geodetskega zavoda SRS v terestrični fotogrametriji v letu 1988 na \ področju spomeniškega varstva slovenskih gradov (izdelava načrtov fasad). Opisana je \tudi uporaba balona na vroč zrak pri snemanju nedostopnih fasad gradu Hmeljnik pri \Novem mestu. The terrestrial photogrammetric activity of Geodetski Zavod SRS in 1988 in the field of care and preservation of slovenian castels' (photogrammetric plotting of facades) is presented. The usage of balloons working on hot air in taking photograp.hs of inaccessible facades of the Hmeljnik castle situated near Novo mesto is described. s ;- Na oddelku za topografsko geodezijo Geodetskega zavoda SRS smo v letu 1988 izvedli snemanje in izvrednotenje fasad dveh gradov. Vrtno fasado gradu Hošperk pri Planini je naroč il Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, zunanjost in notranjost gradu Hmeljnik pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Grad Hošperk pri Planini blizu Rakeka je bil prvotno zgrajen vrh zložnega hriba nad poz- nejšim istoimenskim dvorcem. Prostor je bil dobro izbran,saj so ga menda že v praz- godovinski dobi uporabljali za gradišče, ohranil pa je svoj pomen tudi v rimski dobi. Prvič je v virih omenjen leta 1295, šele leta 1333 pa naletimo na njegovo današnje ime Hošperk (Hazberch). V 17. stol. so verjetno iz materiala razpadajočega gradu v dolini pozidali novo graščino, ki jo je upodobil Valvazor. Gospodarsko poslopje se je oh- ranilo do danes, graščino pa je v dvajsetih letih 18. stol. zamenjal razkošen dvorec. 27. marca 1944 so ga zažgali partizani, da se v njem ne bi utrdili Nemci. Odtlej propada, č eprav se nenehno oglašajo glasovi, ki kličejo po njegovi obnovi. Ta se je nedavno res pričela, a le težko bo dvorcu vrniti vso njegovo nekdano lepoto; mnogo arhitek- turne plastike so medtem že raznesli najraz- ličnejši "ljubitelji", da bodo z njo okrasili stanovanja in počitniške hišice. *1 dipl.ing.geod., Geodetski zavod SRS Na vrtni fasadi gradu je prepuščen zobu č asa eden najlepših baroč nih grajskih portalov na slovenskem. Snemanje gradu Hošperk smo opravili v začetku leta, po opravljenih čistilnih delih pred vrtno fasado. Konfiguracija terena nam je omogočila normalen primer snemanja. Celotno fasado smo tako posneli z dvema modeloma iz oddaljenosti 37m in bazo 10m. Spodnji del levega in desnega krila fasade iz teh dveh modelov ni bil viden, zato smo ta del fasade posneli z dodatnimi 6 modeli z razdalje 7-13m. Na vsakem delu fasade smo nivelirali po 3 toč ke, kamor smo nalepili marke. Za kontrolo razdalj po ver- tikali smo na celotni fasadi nalepili še 4 marke in izmerili razdalje med njimi in niveliranimi toč kami. Nivelirane toč ke smo uporabili za izvedbo absolutne orien- tacije, povezavo obeh glavnih modelov in za kontrolo vklopa pomožnih modelov. Merilo načrta je 1: 100. Hmeljniški grad (ime je dobil po divjem hmelju, ki je nekoč tam rasel), stoji na strmi vzpetini nad vasjo Karteljevo pri Novem mestu. Jedro zasnove gradu sodi še v romansko dobo (prvič omenjen leta 1217) in ga štejemo, kljub poznejšim predelavam in rasti, med naše najpomenbmejše romanske gradove pri nas. Geodetski vestnik 1/1989 43 Leta 1942 je bil požgan in po vojni, iz neraz- vidnih in do kraja nerazumljivih vzrokov znova obstreljevan in znotraj celo miniran. Grad so začeli obnavljati pred dobrimi dvaj- setimi leti. Sedaj je delno zastre šen in v veliki meri statično utrjen. Upamo da se bo ob- nova nadaljevala in ne bomo ostali le pri načrtih. Ker je bil projekt snemanja gradu Hmeljnik veliko bolj obsežen in zanimiv, kot snemanje gradu Hošperk, se bom bolj posvetil prvemu. Pr~jektiranje terestrič nega snemanja ni bila enostavna naloga . .Pri prvem ogledu terena na klasič no teres- tič no snemanje zunanjih fasad ni bilo pomisliti, saj je bila okolica popolnoma 1 -poraščena z grmovjem, zelo blizu obzidja j pa se je zač el tudi gozd. Takrat se je porodila ideja, da bi snemanje opravili s pomočjo balona. To v svetu ni novost saj imajo v ta namen izdelan poseben "zepelin", \ ki nosi ustrezno kamero, in celoten pos- ··'tepek daljinsko upravljajo. Po očiščevalni akciji okolice gradu smo zač eli z izdelavo projekta snemanja. Odločili smo se, da bomo zunanje fasade poskušali posneti iz balona. Pri izdelavi projekta nas je pri vzhodni in severni fasadi najbolj motila bližina gozda in obzidje, ki je zelo blizu fasad in precej visoko. Severno, vzhodno in zahodno fasado naj bi posneli iz \ dveh, južno fasado pa iz ene baze. Baze in \ oddaljenosti snemanja so bile pri vsaki "fasadi drugačne. /Nato smo prenesli projektirane baze na 1 teren. Pomagali smo si z vzporednicami \ fasad, ki smo jih prenesli na projektirano · ~ddaljenost snemanja. Na mesta stojišč smo zabili količke. Na projekciji stojišč na fasado pa smo na enakih višinah nalepili marke, ki naj bi služile za viziranje orien- tacijskega instrumenta kamere med snemanjem za doseganje boljše vzpored- nosti ravnine posnetka z ravnino fasade. Zaradi hitrosti snemanja in nač ina stabilizacije kamere v balonu so se te marke izkazale kot neuporabne, so pa dobro služile v kombinaciji z manjšimi markami, le-te so bile postavljene na robovih modelov, pri ab- solutni orientaciji modelov. Nekaj manjših mark smo, podobno kot pri snemanju gradu Hošperk, nalepili čim višje nad nivelirane marke. Med nalepljenimi markami smo s trakom izmerili razdalje, ki so bile osnova absolutne orientacije modelov. Povezali smo se z balonarskim klubom Zmajček in se začeli dogovarjati o času snemanja in podrobnostih okoli samega snemanja. Ozračje pri katerem naj bi se snemalo bi moralo biti popolnoma mirno. Po izkušnjah balonarjev takšni vremenski pogoji nas- topajo le ob stabilnem vremenu in ob zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah. Po nekaj tednih č akanja na boljše vremenske pogoje smo se odloč ili za ponedeljek 5.9.88. Proti gradu smo se, obloJ'lni z vso balonarsko in snemalno opremo, odpeljali ob 4.30. Zaradi daljše od- sotnosti z delovišč a smo na hitro. pregledali, če so vse marke še na svojih mestih. Potem pa se je vse zelo hitro od- vijalo, saj smo imeli časa le do devetih, ker takrat že začnejo pihati prve sapice. Začeli smo z južno fasado, katere stojišči sta bili najbolj dostopni. Balon so člani balonarske ekipe na mestu postavitve opremili z vrvmi, da smo balon lahko upravljali, ga napolnili z vročim zrakom, da se je dvignil od tal in ga privlekli do bližine prve baze. Tam smo v viseč o košaro postavili geodetski stativ, nanj orientacijski instrument in kamero (UMK) in dve škatli s fotografskimi ploščami. Čez rob košare smo obesili še grezilo, ki je služilo za približno centriranje balona nad stojišč i. V košari velikosti 1 x 1.2m je bila še zaloga propana in dva lahka č lana posadke, pilot balona in geodetka. S štirimi vrvmi smo balon privlekli približno nad stojišče, paziti pa smo morali tudi na višino balona, da smo posneli celotno fasado. Mirnost balona pa smo dosegli tako; da smo, ko je bil balon nad stojiščem, pritrdili vrvi, "nakurlli" in poč akali da je balon dosegel najvišjo točko dviga in se umiril. To pa je bilo potrebno vskladiti še s delom ob kameri, ki je še na tleh zahtevna naloga. Na horizontiranje instrumenta z geodetskimi metodami ni bilo pomisliti, tako da sta geodetka in pilot s svojo težo nagibala kamero v približno vodoraven položaj. To se je izkazalo kot edini možni način horizontiranja. Vzporednost posnet- ka s"fasado je bila tudi prepuščena oceni. Ko smo posneli južno fasado smo se premaknili pred zahodno, jo posneli in nato balon odvlekli nazaj na mesto postavitve pred vzhodno fasado. Tu nas je ovirala bli~na gozda, ker je bila košara balona 44 Geodetski vestnik 1/1989 dvignjena v višino drevesnih krošenj in se jih tudi dotikala. Med snemajem smo obnavljali tudi zaloga propana, ki gaje na koncu skoraj zmanjkalo. Zaradi tega, pa tudi ker se je bližala ura možne spremembe vremenskih pogojev, smo odnehali, tako severne fasade nismo posneli. Predpostavili smo da bomo lahko nad vsakim stojiščem naredili dva posnetka. Zaradi časovne stiske pa smo to opravili samo pri južni fasadi. Iz balona smo naredili 12 posnetkov za 3 fasade, prav toliko kot za 1 (severno fasado), ki smo jo posneli terestrično čeprav je imela več kot 4x manjšo površino kot ostale tri. če bi zunanje fasade v celoti posneli terestrično bi morali izvrednotiti približno 20 stereomodelov več kot smo jih sicer. Prih- ranek pri restituciji je bil precejšen, čeprav so bile same orientacije bolj zahtevne. Z uporabo balona pri snemanju zunanjih fasad smo poleg manjšega števila modelov dosegli tudi več jo homogenost natanč nosti izvrednotenja. 1 V notranjosti gradu smo posneli 8 fasad. 1 Naredili smo 28 posnetkov iz katerih smo \ naredili 15 stereomodelov. Od tega je bilo 6 l stereomodelov vzpostavljenih iz normal- nega primera snemanja, ostali pa so bili nagnjeni za 15 stopinj navzgor. Enako kot pri snemanju zunanjih fasad smo nalepili marke, ki so nam služile pri absolutni orien- \ taciji in za višinski odnos med sosednjimi \fasadami. " Kamera s katero smo opravili snemanfe je univerzalna metrič na kamera UMK 10/1318. Snemali smo na fotografske plošče AGFAAVIPHOT PAN 100 ASA 13x18 cm, debeline 1.5 mm. /Pri orientacijah smo uporabljali autograf 1 , Wild A7. . Relativno orientacijo sterepos- netkov, ki smo jih posneli iz balona, smo / izvedli enako kot relativno ~orientacijo 1 terestričnih stereoposnetkov. Cas izvajan- ja orientacije pa se je, zaradi sorazmerno 1 / velikih in nekontroliranih nagibov kamere med snemanjem, podaljšal. Absolutno 1 orientacijo stereomodelov smo opravili s pomoč jo razdalj med niveliranimi točkami, kontrolo po višini fasade pa z raz- daljami med točkami , ki smo jih zaradi nedostopnosti določ ili s presekom iz stojišč lokalnega poligona, ki smo ga razvili okoli gradu. Iz oslonilnih toč k smo izračunali razdalje, ki smo jih uporabili pri kontroli absolutne orientacije stereomodelov. Prostorskih koordinat nismo uporabili, ker smo predpostavili,daje fasada ravna. Merilo kartiranja je bilo za vse fasade 1 :50. Pomanjšava nač rta ju;ne fasade gradu Hmeljnik Pri restituciji stereomodelov (glef~ pomanjšavo načrta južne fasade) smo se srečevali z vsebinskimi problemi: - prikaz različnih nivojev ravnin - prikaz poškodb - prikaz nevidnih delov na modelu (mrtvi koti,zarašč enost) - prikaz površinskih oz. globljih razpok ;· - prikaz odprtin (okna, vrata, ... ) 1 - prikaz lesenih delov __,,, V prihodnje bi bilo potrebno izdelati, za pomoč pri branju takih načrtov, ustrezno in enotnejšo legendo znakov za opis fasad. To bi zagotavljalo splošnejšo uporabo teh načrtov tudi ·drugim uporabnikom in tudi restitutorjem bi olajšali delo. Glede na posamezen projekt pa bi vsebino morali loč iti tudi po pomenbnosti posameznih delov fasad za na.oč nika. Grafič na ob- delava je vsebovala tuširanje vsebine načrtov, vris dm mreže in osnovni opis iz- delka. Zaključek S č lankom sem lelel predstaviti nadal- jevanje dejavnosti Geodetskega zavoda SRS pri U[)Orabi fotogrametričnih postop- kov v arhitekturi oz. pri obnavljanju kulturnih spomenikov, in uporabo balona na vro6 zrak kot uspešen pripomo6ek pri našem delu. (Možnosti uporabe netopografske [ fotogrametrije pri različ nih č lovekovih ': dejavnostih so zelo velike, vendar pa poten- \cialni uporabniki za te možnosti niti ne vedo. \ z-uporabo grafič nega paketa (CAD sis- temi), bi npr. na željo uporabnika lahko iz- delali trodimenzionalni model snemanega objekta in s tem dali velike možnosti projek- tantom, da bi svoje zamisli izvedli najprej na računalniškem modelu, najboljšo rešitev pa potem prenesli v naravo. literatura : Kraus K., PHOTOGRAMMETRIE l. Geodetski vestnik 1/1989 45 Stopar l., GRADOVI NA SLOVENSKEM JUŽNA FASADA GRADU HMELJNIK HAROČNl'I< hvod H vars!vo naravne 111 kulturrie ded1H,n, lf-------~---- _ Novo Muto __ _ KAMERA Zeiu UMK 10/131& AVTOGRAF MERILO 1"50 SNEMANJE IN OBDELAVA Topograflk1oddelo:1:k-aktober1906 GEODETSKI ZAVOD SRS-LJUBLJANA Pomanjšava načrta južne fasade gradu Hmeljnik 46 Geodetski vestnik 1 /1989