štev. 25 Cena t5 din PTUJ, dne 26. junija 1959 LetnUc Xfr IV. kongres ZKS Bodoče naloge Zveze homunislov Slovenije Socialistična graditev na vasi Prejšnji torek, 23. junija, se je zaoel v Ljubljani IV. kon- gres Zveze komunistov Slovenije. Kongresu je prisostvovalo 674 izvoljenih delegatov ter gostje — zastopniki centralnih komite- jev republiških organizacij kakor tudn zastopniki CK ZKJ, katerih eden je bil sekretar C K ZKJ AIe'(sander Rankovič. Delegati in gostje so ob začetku kongresa zajielj Intema- cional.>, nakar jp s-edil oficialni pričetek po uvodnih besedah j seikretarja CK ZKS Mihe Marinka. Kongres je nato pozdravil Ale- ksander Rankovič. Ker so sp delegati zed;nill, da se ne bi 6- talo poročilo o delu Zveze komunistov med III. in IV. kongresom, ksr so ga dobili že p^red kongresom v pismeni obliki, je sekretar Miha Mar.nko prečita! referat o bodočih nalogah Zveze komu- nistov Slovenije. Miha Marinko je v referatu med drugim o nalogah pri so- ciailistlčni graditvi na vasi d? jai: Ob tej posebno pomembni, pe- stri in dokaj komplicirani proble- matiki je nedavno izčrpno in vse- stransko razpravljal IX. plemim Socialistične zveze delovnega ljud- stva Jugoslavije. Ugotovitve in naloge, ki jih obsegajo sklepi ome- njenega p len uma. posebej pa še izčrpna marksistična analiza, ki jo je prispeval tovariš Edvard Kar- delj, so razen programa ZKJ osnova za temeljito oborožitev v izvajanju nalog v zvezi z nadalj- njo .socialistično preobrazbo vasi. Naša naioga, ki je ob omenje- nem gradivu toliko lažja, je pred- vsem v tem, da ustvarjalno kon- kretiziramo nakazano linijo, pred- postavljajoč, da se bodo vsi faktorji, ki delujejo na tem tori- šču, zlast* pa člani Zveze komuni- stov, obogatili z vsebino materia- lov, ki jih predstavljajo program ZKJ in IX. plenum SZDLJ. Morda je prav, če na začetku poudarimo, da se nam prav v kmetijstvu odpirajo skoraj neo- mejene možnosti za povečanje in večjo rentabilnost kmetijske pro- izvodnje. Ob primernih investici- jah, uvajanju m.odernih tehno- loških procesov in organizacijskih ukrepih bi v relativno kratkem času lahko nekolikokrat povečali sedanji dohodek iz kmetijstva. Za to imamo tudi izredno ugodne objektivne klimatske pogoje. Gre tedaj v pravem pomenu besede za vprašanje industriahzacije kme- tijske proizvodnje z uvajanjem že znanih izsledkov in dosežkov mo- derne agrotehnike. Smatram, da je pravilno, če ugotovim, da je v zavest činite- Ijev, ki delujejo na področju kme- tijstva, globoko prodrlo spozna- nje, da namreč obstajajo vsi po- goji za hitrejši splošni napredek vasi in da je tempo tega razvoja v veliki meri odvisen od angaži- ranja subjektivnih sil in material - nih sredstev. Seveda pa imamo po drugi strani na vasi pogosto opravka s podedovano konserva- tivnostjo kmetijskih proiz\-ajalcev, slonečo na drobnolastninski men- taliteti. V svoji zaverovanosti v primitivni način proizvodnje in avtarkično zadovoljevanje svojih potreb, iz neutemeljenega strahu za individualno zemljiško lastni- no in zaradi izredno majhne orientacije na tržno proizrvodnjo drobnolastniški proizvajalec z ne- zaupanjem in mnogokrat z odpo- rom gleda na vsako modernizacijo kmetijske proizvodnje, kadar ta zahteva uvajanje modernih druž- benih produkcijskih sredstev, ki terjajo določene spremembe v proizvodnih odnosih. V skupnih naporih za splošni napredek vasi so družbeno kme- tijska posestva čedalje važnejši činitelj. Ta posestva so v pretek- lih letih dosegla velik napredek, potrojila svoja osnovna sredstva, dobita že dokaj močno tehnično materialno bazo in dosegla kva- litetno novo proizvodnjo z visoko produktivnostjo in rentabilnostjo. Uspehi družbenih nosest>=v bodo v snodbudo kmeti iskim zadrugam kot oraanizatorjem modeme in donosne kmetijske proizvodnie z uvaianiem široke-ia proizvodnega sodelovania z 'ndivMualnimi kme- tijskimi proizvajalci. V nadaljnjem bo še treba po- svečati posebno skrb družbenim posestvom ne samo v pogledu razvijanja njihove proizvodnje ter s -tem nadaljnjega njihovega utr- jevanja, ampak tudi v pogledu hi- trega reševanja življenjskih pogo- jev njihovih delovnih kolektivov. Podpreti je treba napore za hi- trejšo izgradnjo stanovanj, dviga- ti kulturni nivo in razvijati ra- zne oblike družbenega življenja. Ob primernem stimulativnem na- grajevanju bodo postali ti kolekti- vi vzor za perspektivo življenja na vasi, kar je posebno važno za našo kmečko mladino. Četudi je dosežen velik napre- dek v uveljavljanju kmetijskih zadrug kot ekonomskega organi- zatorja kmetijske proizvodnje, je med zadružnim aktivom na tere- nu in tudi pri marsikaterih kme- tijskih strokovnjakih še mnogo nerazjaSnjenih problemov. Po vsem, kar je bilo ugotovljeno glede nadaljnje socialistične pre- obrazbe vasi. bi moralo biti vsa- komur jasno, da modernizacija kmetijske proizvodnje istočasno načenja proces spreminjanja družbenih odnosov na vasi in je s tem sestavni del celotne sociali- stične graditve naše družbe in njenega sistema. V nadaljnjem procesu sociali- stične izgradnje vasi bo potrebno, da l,judski odbori in drugi gospo- darski samoupravni organi kakor todi družbene organizacije posve- tijo čimveč svoje dejavnosti in iniciative razvoju kmetijstva. V tej zvezi se predv.sem postavlja vprašanje, kako premagati za- " ostalost kmetijske proizvodnje, ki se v privatnem sektorju še ved- no »odlikuje« z nizkimi donosi, visokimi proizvodnimi stroški in nizko tržno proizvodnjo. Zato je potrebno takšno investiranje v kmetijsko proizvodnjo, ki ga sprejemajo potrebni gospodarski organizacijski ukrepi, ki omogo- • čajo hitrejše uspehe v povečanju tržne proizvodnje. Tako vložena investicijska sredstva so lahko izredno rentabilna in kratkoroč- na, vodijo najhitreje k zboljšanju življenjskega standarda vsega pre- bivalstva, omogočajo nadaljnjo in- dustrializacijo, zlasti pa ustvar- jajo pogoje za krepitev sociali- stičnih odnosov na vasi. V povečanju kmetijske proiz- vodnje, posebej v kooperaciji, ima- m.o že dokaj lepe uspehe, ki so rezultat, naše splošne politike v kmetijstvu. Vendar je v okviru komune potrebno neprimerno več iniciative, ne le v pretežno kme- tijskih občinah, ampak tudi v industrijsko razvitih središčih in mestih. Predvsem bi morali ko- munisti pomagati k spoznanju, da je za postopno onemogočanje iz- jemnega monopolnega položaja, ki ga imajo zaradi nizke proizvod- nje kmetijski proizvajalci zlasti v okolici teh mest, potrebna kon- kretna praktična gospodarska ak- cija ljudskih odborov. Ob tem je treba opozoriti na na- slednje: Pri obravnavanju nesorazmerne rasti kupne moči v mestu in na vasi je v naših političnih organi- zacijah tako v mestu kot na vasi dozorelo spoznanje, da je nujno potrebno modernizirati kmetijsko proizvodnjo in jo prilagoditi po-- trebam tržišča. Istočasno se je razvila široka politična akcija za kooperacijo, ki je ponekod celo prednjačila pred gospodarsko-or- ganizatorno operativnostjo za- drug, zaradi česar je bil ustvar- jen videz kampanje, kar je dalo povod za določeno skepso in od-' por pri tistih kmetih, ki že po soji konservativni inerciji je ne- zaupanjem gledajo na vsako no- vost. Ponekod se tudi polkrniCtje, v glavnem mali kmetje, ki so isto- časno zaposleni v industriji, do- kaj upirajo zadru7nemu proizvod- nemu sodelovanju. To s; lahko razlagamo iz dejstva, da im.ajo ugodnejši položaj, ker izkor ščajo ugodnosti in pravice, ki jih nara družba zagotavlja delavcu v pro- izvodnji, obenem pa zadovoljuje- jo del svojih potreb z dohodki iz posestva, čeprav ie seveda ta p*^- jav obenem tudi dokaz, da je vpliv, ki bi oa nanje moralo ime- ti zdaleč nanrednejše delavsko ''kolje, prešibak. V naših političn#i. oigaoizacijah I moramo uveljavlja -^»znanje, da I sama verbalna akcija ne more ■ spremeniti obstoječega nesoraz- merja, če ji ne sledi, oziroma bo- lje, če ji ne prednjači smotrna praktična gospodarska iniciativa in organizacija za mcdernizacijo kmetijske proizvodnje. Z vso res- nostjo moramo opozarjati komu- niste, delavce, nameščence v me- stih ter zadružne aktive na vasi, da površna agitacija, če ne sloni na praktični gospodarski iniciati- vi, ki nazorno dokazuje vse pred- nosti moderne kmetijske proiz- vodnje, ne more roditi uspešnih rezultatov v odpravljanju naspro- tij med mestom in vasjo. Prej omenjeni uspehi naše po- litike v razvoju kmetijske proiz- vodnje sami po sebi najbolj zgo- vorno dokazujejo, da bo pred- vsem praktična iniciativa, gospo- darska iniciativa pri organizaciji kmetijske proizvodnje, najučin- koviteje spremenila, ne le gospo- darske odnose, marveč tudi poli- tične, to je družbene odnose. V naših pogojih bi bilo pomanjklji- vo, če bi čakali samo na splošne rezultate povečanja kmetijske proizvodnje, ki naj jih dajo iz- razito kmetijski rajoni. Ne more- mo še trditi, da je splošno tržišče tako enotno, da bi bila že sama tr- govina sposobna uravnavati cene, ki bi preprečile lokalne in sezon- ske učinke delovanja zakona po- nudbe in povpraševanja, kar gre ob sedanjem stanju kmetijskih pridelkov na trgu cesto na škodo ,mestnega potrošnika. Zategadelj se z vso nujnostjo postavlja vprašanje, da — industrijska sre- dišča tudi v neposredni okolici prevzemajo iniciativo za proiz- vodnjo zlasti najbolj deficitiranih kmetijskih pridelkov. Tska go- spodarska iniciativa v kmetijstvu lahko po eni strani neposredno prispeva k boljši preskrbljeno=.ti tržišča, preprečuje špekulativno navijanje cen in ustvarja pogoje, da se zboljšanje kupne moči kme- tijskih proizvajalcev zasnuje na povečani produktivnosti, na večji množičnosti pridelkov in po tej poti privede do realnega spozna- nja, da je za ta namen potrebno ustrezno zadružno proizvodno so- delovanje. Brez istočasnega povečanja kmetijske proizvodnje v naši strukturi ni mogoče uspešno reše- vati življenjskih problemov indu- strijskih središč, problemov živ- ljenjskega standarda prebivalstva v teh središčih. Potrebno je tedaj, da se v ospredje postavlja taka gospodarska politika, ki bo zbolj- šanje materialnega položaja kar najbolj neposredno povezovala s čim večjimi rezultati v proizvod- nji, torej z dejanskim prispev- kom vsakega posameznika k pi- večanju proizvodnje tako v indu- striji kot v kmetijstvu. Zato mo- rajo komune in poaebej industrij- ska središča in njihovi samo- upravni organi pokazati čimveč smisla v praktični konkretni ini- ciativi tudi za modernizacijo kmetijske proi;?vodnje, ker ta naj- bolj neposredno deluje na pove- čanje realnega zaslužka mestne- ga prebivalstva. Naša družbena skupnost je moč- no zainteresirana, da se v vsem nadaljnjem razvoju kmetijstva de- jansko maksimalno razvija inici- ativa komune in zadružnih orga- nizacij. Občinski družbeni plani bi morali v tem pogledu doseči od- ločilni preokret tako, da bi kon- kretizirali naloge in sredstva za realizacijo prespektivnega plana kmetijstva na svojern območju. V glavnem pa sloni na občinskih organih tudi dosledno izvrševanje določil naših zakonitih predpisov, ki naj v interesu družbe zagoto- vijo čim racionalnejšo obdelavo zemlje. Vodstva političnih organizacij, okrajev in občin imajo v tem tre- nutku pred seboj se izredno važno konkretno nalogo, namreč, zago- toviti čimboljši izbor kadrov, ki naj se v srednjih in višjih kme- tijskih šolah usposobijo za odgo- vorne naloge v nadaljnji sociali- stični izgradnji vasi. Kongres je drug: dan zaseda- nja delal v štirih komisijah, tretji dan kongresa pa je b.ia zopet skupna zaključna seja. O resolu- oji. ki je bila sprejeta na kon- '»resu, bqimo poročat prihodnjič, n Kot smo pričakovali, so konec preteldega tedna prekinili kon- ferenco zunanjih ministrov v Ženevi. Domenili so se, da se bodo ponovno srečali 13. iulija in do takrat naj bi po^JKišali najti rešitev za berlinsko in nemško vprašanje. Sedaj upajo, da bosta sovjetski in ameri.ški podpredsednik opravila ob ob- isku v Moskvi in Washingtonu svoji vlogi. Kozlov bo prispel te dni v New York, kjer bo odprl sovjetsko razstavo, iSfixon pa bo odprl ameriško v MosJcvi. Oba bosta izrabila priložnost in se sestala s predsedniikoma. Ame- ričana vedo celo povedati, da bo Kozlov prinesel Eisenhowerju Ziaupno poslanico Nikite Hru- š6ova in v njej naj bi bil ključ za sestanek na naj\'išji ravni. Čakati bomo morali do srede jylija. da bomo videli, kako bo- do potekali razgovori med štiri- mi ministri. Povezovanje neuspešnih že- nev^cih razgovorov z Adenauer- jevo trmoglavostjo ni brez osno- ve. Stari kancler se ima za edi- nega naslednika Dullesovega du- ha in trdovratno vodi tako poli- tiko, da je sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom nemogoče. Kaže, da ni odveč trditev, da je sedanja Nemčija kot pohle\«|ft dojenček zahodnega sveta pre- rasla svoje zaščitnike in to v taki meri,' da popuš<;ajb pred njeno trmoglavostjo, ker se morda niti ne zavedajo, da dobijo starši s popuščanjem, svojo dobroto de- setkratno poplačano. Nemčija ni samo partner v NATO, temveč je tudi velika dežela, ki je med vzhodnim in zahodnim svetom. Nemci so preveč zaljubljeni va- se, da bi delali za druge in če to že delajo, mislijo predvsem na svoje kori.^ti. ne glede na to. da bodo opeharili svojega lastnega gospodarja. Adenauer je začel pred dnevi novo bitko za svoj položaj. Go- spoda:rski minister Erhard mu je na poti in uničiti ga hoče za vsa- ko cervo. Ker Erhard ni odstopil pri Adenauer j evih pod- tikanjih, se je spravil nanj v nje- govem svetu in to v gospodar- skem ministrstvu. Odvzel mu je osnovno orožje. Vprašanje evropske gosp. integnacije je prepustil stari kancler zunanje- mu ministrstvu in vsakdo ve, da je von Brentano v bistvu pred- sednikova lutka. Dela to, kar za- hteva šef; Osnovo politike in političnih gibanj moramo iskati v gospo- darski strukturi družbe. In tako je spor med Adenauer jem in Er- hardom zaradi različnih nazorov o gospodarstvu. Erhard je za li- beralizacijo in proti koncentra- ciji kapitala v rokah ruhrskih finančnikov, ker ve, da pomeni taka koncentracija politično krepljenje peščice ljudi. Na dru- gi strani zahteva tudi širše sode- lovanje z vsemi zahodnoevrop- skimi državami, ne pa samo s šestimi članicami »Male Evro- pe«. Adeuauer pa je obratnega mnenja. Podpira ruhrske finanč- nike. Ne pozabimo, da so ruhr- ski finančniki podpirali Bis- marcka. Wilhelma in Hitlerja! V sodelovanju z drugimi dežela- mi hoče stike samo s šestimi de- želami, ker meni. da bi na ta na- čin zrasla moč Nemčije, ker bi vsi padli pod njeno gospodarsko odvisnost. Kam vse to -vodi? V t>2ivljan.],p močne Nemčije Teh nevarnosti se raenkrat za- "vedajo socialdemokrati in vzhod- 3ie države, zahodne sile pa sto- jijo ob strani, kot so stale ob strani vedno doslej v zeodovini in posesle ^' spor. ko je bilo pre- pozno. Streti Aderiauerja pome- ni možnost za ureditev nem.škesa vprašanja, ali drugače: z ne- komnromisno ureditvijo nem- škega vprašania ? strani .^tirih velesil, ne frlede na blokovske interese, bodo uničili oživlianie nen^ške revanšistične misli in rešili c-^-et nreri tretii^-n civetov- "im Doiomom. Vse ostalo ie nc- lovičar«tvo. V' bo prej ali slej hudo maščevalo. Mladina oh IV, hon- gresu it K. S Predsedstvo Centralnega komi' teja LMS je razpisalo stirimesec- nn tekmovanje med Občinskim! komiteji Ljuckhe mladine Sloveni- je v počastitev IV. kongresa Zve- ze komunistov Slovenije in Dne- va mlaAcrsti. Tekmovanje je v sklo^ pfosktv 40-letnice KPJ in SKOJ. Pričetek tega tekmotxinja je bOo 1. marca, tra-talo pa je do 20. jumja. O tem, da se je temu tekmorxmju odzval tudi Občinski komite LMS Ptuj mto v našem listu že pisali, sedaj pa hočemo prikazati samo nekatere uspehe pri tekmovanju. Program tekmo- vanja je obsegal 6 osnovnih točk za ocenjemnje. Namen je bil, raz- širiti aktivnost mladine pn reše- vanju pomembnih problemov dma^cnih vprašan}, seznan janje rnbadme z zgodovino in sedanjo družbeno vlogo Zveze komunistov Jugoskrnije, razširitev organizacije Djadske mladine in pritegnitev čianstoa ter ustvariti boljše ma- terialne pogoje za delo organiza- cije. Vsem tem točkam se je pola- gala ista pažnja in je mladina ptujske občine pri nekaterih do- segla lepe uspehe in skoraj po- polnoma uresničila program dela C tem tekmovanju, kar je zahte- valo od celotnega občinskega ko- miteja LMS precej truda, požrtvo- valnosti in naporov. Delo je bilo dosledno izvedeno in je prineslo tudi zaželene rezultate. Skoraj ni kraja, kjer ne bi bilo aktiva LMS, ponekod pa so tudi že aktivi mla- dih zadružnikov, ki je ena izmed najlepših oblik dela Ljudske mla- dine. V treh mesecih je bilo na novo ustanovljenih 24 aktivov Ljudske mladine predvsem na va- seh, nekaj na osemlettcah in pod- jetjih. V članstvo Ljudske mla- dine je bilo sprejetih preko 1.100 mladincev in mladink, tako da .se- daj steje LMS v ptujski občini preko J.300 članov. Številčno, ka- kor tudi organizacijsko so bih utrjeni skoraj vsi aktivi, ustanov- ljenih pa je bilo tudi 5 aktivov mladih zadružnikov. Tudi sprejemanju v Zvezo ko- munistov se je polagalo precej pažnje. V to organizacijo je bilo sprejetih približno 100 najboljših mladincev m mladink, ravno tako je bilo nekaj mladih sprejetih v članstvo Socialistične zveze. Na delovno akcijo je do sedaj odšlo preko 60 mladincev in mladink iz ptujske občine, prijavljenih pa je še prav toliko. Ena izmed točk tekmovanja je bila organizacija proslav Dneva mladosti, ki so bile zelo pestre in množične, saj je pri vseh prosla- vah sodelovalo preko lO.UOO ljudi. Največje proslave so bile v Ptuju, v Kidričevem in v Majšperku manjše pa po vseh krajih, kjer imajo aktive LMS. Tako so te pro- slave dosegle množičnost in veli- čino kot do sedaj še v nobenem letu. Vsa aktivnost in vsi mspehi so vlili vodstvu kakor tudi članstvu Ljudske mladine v občini novih moči za nadaljnje delo. Občinski komite Ljudske mladine v Ptuju nestrpno pričakuje izid tekmova- nja, ker so doseženi uspehi pogoj za uvrstitev med trenutno naj- aktivnejše občinske komiteje LMS v Sloveniji. 1. Iulija — plenum Sindikalnega sveta V petek, 19. junija t. 1., je pred- sedstvo Občinskega sindikalnega svetu Ptuj sklenilo sklicati iri„ ple- num Občinskega sindikalnega sveta za sredo, 1. julija t. 1. Pienum bo obravnaval naJoge Občinskega sindikalnega sveta ob polletnih konferencah, ki bodo v prvi polovici meseca juli- ja v vseh sindikalnih podružnicah in o nalogah sindikatov in delov- nih kolektivov pri razvijanju in vsestranski podpori nastajajočim stanovanjskim skupnostim v Ptu- ju, v Kidričevem in v Majšperku ter delavski univerzi v Ptuju. Plenum bo obravnaval tudi za- ključke, ki so bili spre.ieti na pr- vi skupni seji komisije za gospo- darsko in komunalno politiko, ko- misije za družbeni standard in de- lovne odnose pri Občinskem sin- dikalnem svetu, predsedstva in predsednikov sindikalnih podruž- nic, delavskih svetov in upravnih odborov v zvezi z ustanavljanjem centralne menze v Ptuju. Predsedstvo je imenovalo ini- ciativni odbor za ustanovitev sin- dikalne podružnice kmetijskih zadrug občine E^uj, ki ga sestav- ljajo predsedniki sindikalnih grup kmetijskih zadrug Ptuj. Rogozni- ca, Desternik, Videm, Cirkulane in Lovrenc na Dravskem polju. Imciativni odbor bo pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor nove sindikalne podružnice do pr- vega julija 1.1., ko bi naj bil obč- ni zbor. Predsedstvo je nato cenilo, da bo na naslednjih sejah obravnavalo vprašanje vajenske mladine, na- dalje vlogo in naloge prosvetnih delavcev, delo in formiranje sin- dikalnih aktivov v krajevnih sre- diščih, ki bodo vključevali vse člane sindikata, ki službujejo na področju krajevnega odbora. O oblikah dela sindikalnih aktivov bo razpravljalo predsedstvo na svoji seji, vsekakor pa lahko že sedaj trdimo, da bodo zelo ugodno vpli- vali na delo k-rajevnih odborov in kmetijskih zadrug ter s tem na celoten razvoj na vaseh. Lahko bodo nudili tudi precejšnjo pomoč delu Socialistične organizacije, ka- terim bodo tudi poročali o svojem sindikalnem delu na področju krajevnega odbora. FB Delo mladine v fCIdrič^vem Mladinska organizacija v Ki- i dričevem želi letos pospešiti svo- je delo na \'seh področjih politič- • nega in kulturno-vzgojnega de- ; la. Tozade%mo je imel komite LM tovarne in naselja dne 22. junija . sejo v na>/zočnosti predstavni- kov tovarniškega komiteja ZK, terenske organizacije ZK in sin- dikalne podružnice TGA. Pred- sednik mladinskega komiteja tov. Majcenovič je ob tej prilož- ; nosti nakaTali mnoge stvari, ki so [ pozitivno ali negativno \'plivale na dosedanje delo. Eno od ' bistvenih vprašanj je dosedanje delo mladine v delavskem samo- upravljanju. Pri tem so sprejeti sklepi za čim večjo udeležbo v samoupravljanju. Politično iz- obraževanje mladine naj bi se vr.šilo potem političnih šol in se- minarjev lokalnega značaja. Ena takšna oblika politične izobrazbe naj bi bila sodelovanje na študij- skih sestankih terenske organi- zacije ZK. Nekaj mladincev bo- do pošiljali v večerne politične šole v Pili j. Ustanovili bodo klub mladih proizvajalcev. Po tej poti se bo skušalo mladim delavcem dati možnost strokovnega na- predka, detajlno spoznavanje proizvodnega procesa v TGA, prav tako tudi bodoče naloge v zvezi z rekonstrukcijo. Klub naj bi osvojil stalno prakso spozna- vanja napredka v tehnitci. Komite je prav tako razprav- ljal o udeležbi mladine s prosto- , oljnim delom pri izgradnji p!a- j valnega bazena. Malo jc verjet- , no. da bi ta akcija prišla do iz- ^' raza že letos. V delu mladink so j posta^-ili nalogo, sodelovati na , gospodinjskem tečaju, ki bo or- ^ ganiziran pod okriljem druih-a « naprednih žena. Prav tako se je postavilo vprašanje udeleže\^a- nja mladink na , čaju za patro- lažne sestre. Mnogo uspeha si obetajo pri organizaciji javne oddaje »Po- kaži kaj znaš«, ki jo mislijo or- ganizirati za področje Dravskega F>olja. Omeniti je vredno, da j« ^ mladinska organizacija prijavile • mladince za javno oddajo »Spo- > znavajmo svet in domovino« ■ kjer se bodo spoprijeli z ekipK ■ mladincev iz sorodne tovarn« Impol IZ Slovenske Bistrice. Od- govarjali bodo na vprašanja pc ' temi »Aluminij«. ' Pomanjkljivo sodelovanje mla- ' dine se čuti v organizacijah in društvih za telesno vzgojo, Upravni odbor .športnega dru- štva »Aluminij se trudi prido- biti mladino za večje sodelova- nje, vendar so vsi poizkusi ostali več ali manj brez uspeha. Pri tem ne bi smeli valiti krivde na mladinsko organizacijo ali pa na športno društvo. Vzrok so ob- jektivni razlogi glede na šolanje in uk mladine. Večina mladine odhaja v šolo v Ptuj ali celo v Maribor. V takšnih primerih mladina precej prostega ča^ iz- gubi. Za tiste, ki obiskujejo šolo v Ptuju, je mnogo laže zaradi avtobusnih zvez. teže pa je za takozvane Mariborčane. Kljub vsem tem težavam si je mladin- ska organizacija postavila nalo- go, oživiti športno dejavnost mladine. Posebno vprašanje, o katerem se je razpravljalo, so posebna predavanja o škodljivosti uživa- nja alkoholnih pijač. Za vse, kar SI jc mladinska organizacija po- stavila kot nalogo, bo potrebno narediti akcijski načrt, neobhod- na pa je tudi osebna zadolžitev glede na širino nalog mi RTUJSKI TEDriK PTUJ. DNE 26. JUNIJA '959 Hofii le reliti hMo m pri žitu sam utonil v soboto, 20. junija t. L, je za- htevala Drava pri Ptuju prvo *lTU«nJsko žrtev, poroi^nika Ti^A Franca KasteHca iz Ptuja, 1-ju- tomenska rcste. Marar trimlo so nB.m pripadniki JI.A 21." t. m. zjutraj na kraju sam* nesreče. Pripekajoče sonce je zvabilo 30. t m. poFKjldne pokojnega v sprenfisUoi .sinka in h<^erkc na sončenje k birom pri Budini, kjer se zbira vsako poletje na obrežju zaliva Drave mnogo ko- palcev iz Ptuja, mladine in od- raslih. V zalivu je mirna voda, njegovo dno pa različno. Skoraj pol zaliva je prehodnega po plitvini, kaka tretjina pa je glo- boka tudi do 6 m^in še več. Po zadnjih nalivih je Drava nepri- merno hladna in uniazana, zato tudi ni kopalcev, ampak se ljud- je sarpo sončijo na obrežju in v miru preživljajo svoj prosti čas. Nesreča je hotela, da je pokoj- vHitoova hčerka z obrežja zaliva padda v vodo in se začela v glo- bini utapljati. Oče Purane je za- kJical na pomoč in se pognal za hčerko v vodo, da bi jo rešil, i>a je ni dosegel, ker je par metrov od obale (verjetno zadet od srč- ne kapi) potonil v globino. Za očetom pa je šel v vodo tudi 4-letni sinček. Na kraj nesreče je hitro pritekel kopalec 19-letni ko\^ač iz Ptuja, Crešnik, ki je Zafiknanje m letovišče v Bh^radu na morju ObčfeOiskii Ijiidski odibor Ptuj omogoča poleg letovanj šolske mladine svo}&ga območja v svojom obmorskem l€tov.šču v Biogradu n^ morju tudi mlad in. iz drugih okrajev in občin v Slo- veniji, i*94i(ior ji j.e pač mogoče. LeCois ielvta posiatt v juniju m avgv..;,Dode« 7 penask.h tantov IZ Ljub jane s programom narodn^e .n umetne giasl>e iz Be- neške i loven 1 je ter z rectacijo pesmi dvana l"r.nka-Zam-;jskega. Za veselo razpoloženje je skrbel humorist »Brezn-kov Vanč« — Ivan Andreje, ki so se mu vst navzoči od srca nasmejal . Gostovanje >Benešk;h fantov« je bilo za prebivalstvo tega pre- dela Ha;oz pr.;etno ;n bodo pre- brvalc. jz Majšperka .n okohce take skup.ne vedno radi sprejel;;, kar jim bo vedno potrdil dober obisk. četvarček ZPPZ Ptuj Zadružna proizvajalna poslovna zveza Ptuj se je odločila letos za- četi graditi v bližini četvcrčka Gozdarske poslovne zveze ob Lju- tomerski cesti svoj četvorček, za tiste svoje uslužbence, ki so še brez stanovanj. Zgradba bo stala na zemljišču tamkaj ležečega skla- da SLE. rešil Kastelčevo hčerko sigtu-ne smrti, dečka pa je dvignil iz vode Rudi Košir. On, Maroh in drugi so poskušali potem rešiti iz glo- bine tudi očeta Franca, vendar jim ni uspelo priti v globino do njega v gosti in ledenomrzli vodi. Kmalu .so prišli na kraj nesreče še pripadniki JLA z motornim in gumijastim čolnom, nato še gasilci iz Ptuja in Maribora in so poskušali najti utopljenca, ven- dar se jim to kljub vsem priza- devanjem ni posrečilo. V nedeljo zjutraj,-21. t. m. se je začelo ponovno iskanje pokoj- nega in ga je pripadnikom JLA tudi uspelo najti ter s kavlom na dolgem drogu dvigniti na po- vršje. Po njegovi drži in vsem se je dalo sklepati, da mu je od- povedalo srce in da se je takoj potopil v globino. Na zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče so pokojnega v ponedeljek, 22. t. m., popoldne- kljub močnemu nalivu .sprem- ljali številni pripadniki .Jl^A iz Ljubljane, Celja in Maribora in iz ptuj.ske garnizije ter mnogo prebivalstva iz Ptuja. Po kon- čanih govorih in častni salvi je , prerani grob tragično preminu- lega pokrilo 35 krasnih vencev vojnih pošt in ptujskih kolekti- vov. Ker je bil imenovani naročnik našega lista, njegovim žalujo- čim tudi naše sožalje. V. J. Gostišče »Vmski hram« v JeruzaJ<^ mu, pr.ljubijena turistična točka Planinci se pripravljajo Zvedeli smo, da pripravljajo planinska društva Ptuj, Murska Sobota in Ljutomer I. PLANIN- SKI TABOR V JERUZALEMU. Ta tabor bo posvečen 40-letnici ZKJ in SKOJ za Podravje in Pomurje. Slavnost se bo začela ob 10. uri dopoldne s pozdravi gostov in pla- nincev, dalje bodo govori pred- sednika palninskega društva Slo- venije, podpredsednika OLO za Pomurje, zastopnika mladih pla- nincev in drugih. Vmes bodo vple- tene recitacije, petje in godba. Ob koncu bodo člani pripr. odbo- ra posadili spominski topol, ki se bo čez leta visoko dvignil in vzbuj&l spomine na 1. planinski tabor v osrčju Slovenskih goric — o Jeruzalemu, v ponos mladi ge- neraciji in tamkajšnjim kolekti- vom delovnega ljudstva. Po pro- slavi bo planinsko rajanje. Prire- diteljem želimo številen obisk, saj so železniške zveze iz vseh strani ugodne, kakor tudi ceste za motorna vozila — še posebno pa želimo lepo vreme. »Malinjak« na Bregu pri »Petovi ji« z žično oporo na križastih otKMrnikih. Malinialf pri MimW m Bregu Marsikateri potnik opazi iz vla- ka ali avtomobila na vožnji mimo obrata »Petovie« Ptuj na Bregu mod novo cesto in železnico ter med Dravo in Studenčnico nekake krize na zemljišču okrog objektov. Nepoznavalci krajevnih razmer celo mislijo, da je tukaj vojno po- kopališče, ker so vrste križev v enakih medsebojnih razdaljah. V resnici pa jc tukaj velik malinjak — nasad 5 vrst malin, ki bodo dale podjetju »Petoviac, alkoholna industrija Ptuj, surovino za mali- novec. Sadiko je nabavilo podjetje iz Nove Štifte pri Gornjem gradu in so se v 3 letih lepo razrasle ter obetajo bogat pridelek. Dokler ne bo »Petoviji« Ptuj odobren investicijski kredit za uresničitev odobrenega projekta za ureditev špiritarne v Ptuju v ohranjenih objektih nekdanje »Petovie«, tovacne usnja in čev- ljev, se bo podjetje še dalje ba- vilo s kuhanjem alkoholnih in s pripravo brezalkoholnih pijač, s kisanjem zelja, ki ga misli letos pripraviti 25 vagonov, začelo pa bo tudi s kisanjem kumar in pa- prike, ker ima za to vse pogoje in ker je po njihovi tovrstni konzer- virani zelenjavi veliko povpraše- vanje. Ko bo dobila zgradba »Petovie« na Bregu novo fasado in znotraj potrebno opremo za špiritarno, bo imel tukaj Ptuj industrijski ob- jekt in v bližnji okolici dovolj surovine — krompirja in dnige zelenjave za predelavo in konzer- viranje. VELIKA NEH^-UA Osnovna organizacija Rdečega križa Velika Nodelja si je [K>sta- V la nailogo. da bo v vsaiki izmed osm h vasi. ki spadajo v njeno ob- močje, ustanovila postajo prv€ pomoči. V večkratnih tečajh za zdravstveno .zcbrazbo kmečkih deklet j^p že pripravila zdravstve- ne aktivistke, ki bodo znale v njih delovati. Da si prdobi potrebna denarna sredstva za nabavo oma- ric 'n tcrtric prve pomoč; ter za njiho^N^o sainitetno opremo, bo dne ,5. ju^ja priredil"a srečolov z Z9- bavo. -a Naš- soiarj.; so z,-5k(liučil'i šolsko kBUx. Stacfiem m pjr.^aftieuem otrok so naredi'« lepo razstavo razno- vrstnrh pre-dmetov, k; so jih iz- delali pri tehn čnem n likovnem pouku. Obiskovaci so se prav ču- di'M, česa vsega otroci ne spra- vijo skupaj. Krajevn: šolsk; odbor je pnre- d:! učiteljskemu kolektivu pnjoten večer. Koristna želja po čim tes- nejšem sedelovanju je ž vo zsto- pila. Učiteljski kolektiv ni priča- kova' tolikšne pozornost; šolskega cdbofa rn ye bi pr jetno presene- čen. Tudi to mu je prav gotovo «zp'::dbud5 k nadaljnjim naporom. * Pesnica še vedno dela škodo Zarad. ploh .n naitvov ckrog 18. t. m. je zopet Pesnica zdiv- ja-la čez bregove svoje zv te "i preozke struige v .'irednje.. u Pe-^niike doLn? .n ji p;-zade^, tTrakajšnj.m p-so^m kom na nj- vah, ti^vnkih m pašnokih ogr-.m- no škodo. Kmetijiski obrat Dornava, ki je v sestavu Kmet;jsikega gosp:dar- stva »Ptujsko polje« j« biil s to poplavo močno pr:zadet. Blatna Pesmca j^m je ždivjada čez nad 200 parcel na površin, nad 180 ha zemlje v Mastju, Sp. Velovlaku, Domavu Paonju, pod Vttc-marci in v Hvatletinc h in jiim zalila pšen co, sladkorno i>eso, hibrdno koruzo m druge poljedeske kul- ture. Največja površina, t. j. 149 ha travnikov, je bi'a ped vodo in .je trava vsa deb0'o obložena 7. blatom, enako pa tudi druge rastline. Skoda v vsej tej okolici in v vsej Pesni.šiki dol ni je velika n jo bo močno občut la zopet zla- sti živinoreja tega predela Slo- vemsikvh goric. 7-tonska tehtnica pri KZ Moškanjci Kmetijsika zadruga Moškanjci bo p::otreba po zgradb, kmetijske zadruge V.tomarci, v katen bi moralo bit; pronsiora za poslovne prostore zadruge, odkupna skla- dišča, za osemenjevalno postajo in za vetermairjevo stanovanje. Za take investicije sta pokazala vse razumevanje upravni odbor zadruge m zadružni svet, pa tud; VSi zadružn ki. KZ se je že lotila priprav za uresničitev tega na- črta in je že zbrala skoraj 20 ku- bikov stavbnega lesa, ga dala stesati ali ga bo dala zažagati, zbrala je prijave zadružnikov za pomoč pri graditvi in prevozih. Nova zgradba v Vitomarcih bi vštevši neplačane storitve in ma- teriali stala skoraj 7 m'iiiijonov dinarjev. E>el za to pvotrebn-h sredstev ;ma zadruga, za ostanek f>a b- moral biti najet investicij- ski kredit. Kolikor nastajajo to- zadevne težave, računajo v Vito- marcih, da j'ih bedo poskušali skupno s ptiajsko ob6'no in za- družno hran Inico m po5oji'nico ugodno rešiti ter se končno lo- titi dela, da bodo Vitomarci do- bili v doglednem času še eno po- slopje za p-^rebe skupnosti. Ali so res tega krivi samo mlinski jezovi? Ob nev htah m poplavah, k; so zadnje čase pogoste po celem svetu, so močno zaskrbljeni tudi prebivale ob Polskavi, k; zamoč- virja precejšnje površne travni- kov in pašniikov v svoji soseščin;, zlasti nh območju C rkovc. Tako je bilo v zadnjem času pod vodo več travnikov ;n so kmetovalci pasoravljal blatno seno. Med razgovori, kako bi se dalo temu zlu od pomoč, so nekateri ■z'-a7il' mnenje, da bi bilo manj škode na travntk h, če bi bli od- stranjen-' ml nski jezovi v ŠiVo"ah. Jablanah, Dragonji v?si in Mihov- c-h. ki zad'-žuje-='0 60 odst. vode n onomoioočajo njen normalni od- tolk. Prizadeti so poslali tozadevn oredlog celo merodajn-m orga- '1-'^ v nretres. ^rva se je spremenila Obmejn; organ: '>Gospa, v pol- nem listu piše. da mate črne lase. vaši las-je pa so tako svetiti!« Potnica: »Oprostite, potni Lst je od iaa^ Štirideset let od ustanovitve KPJ S^iminski dnevi K P J .^6 iunilri 1?27 — dob; pi ofečnik h volitvah v Z-3"-ju m^Mdatna l.Nta komun stov večino in župana. 26. junija 1918 '— asačno stavkat, rudarji v Mežic: (stav- kajo nad teden dni). * 29. junija 1928 — se začne .npiošna stavka vseh steklar- skih delavcev Jugoslavije; stavkajo štiri stpkarne v Sl3ven'ji in ena v Srbiji (stavka se po dveh mesec h u;i;>ešno konča). 30. junija 1933 — v Trbovljah zasedejo žensk^ spontana vhode v rove, demonstrirajo pred glavno pisccno IPD in p-ed županstvom; zahtevajo ?višanjp plač m zaposlitev Od 1. do 4. julija 1918 — stavka rudarjev v Črni na Ko- roškem. 1. julija 1922 — zažge fašisti zadnji tržaški Delavski dom (pri .Sv. Magdaleni). 1. julija 1941 — izda CK SKOJ poziiv mladini vseh jugo- slovanskih narodov, naj se upre okupatorju. Julija 192.1 — razpust ND.SJ v vsej državf, razpust Zveze delavske mladine v vsej di.-žavj, rarpust neodvisnih sindikatov v Sloveniji in Bosni. 2. julija 1954 — potrd' univerzitetni senat pravila novega naprednega akademskega društva »Mladi Inglav«, naslednika »Triglava« (»Mladi Triglav« razpuščen sipomladi 1936). .Julija 1938 — izide ilegalno prva številka »Slovenskega poročevalca«. Julija 1941 — partij-vka konterenca kot priprava za cboro- ženo vjtajo. Nad 500 žrtev je padlo »z ptujskega okoliša za na- šo o3vobod tev. Priobčuje- mo nj.hove kratke življe- njepise v počastitev njiho- vega spom na (Nadaljevanje) Dr. Metod §pindler se je rodil 5. 8. 1906 v Celju v družini slo- v^enskega publicista in narod- njaka v Celju. Metod se je zgo- daj navzel v družini borbenega duha zoper narodno zatiranje. V gimnazijo je hodil v Celju in v Mariboru, medicino pa je študi- ral v Ljubljani in Zagrebu. Na univerzi se je pridružil levemu krilu študentov in sodeloval pri dru.štvu »Triglav«. Kot zdravnik ie bil zelo priljubljen zaradi hu- manosti v Juršincih, kjer je sta- noval, in po Slovenskih goricah, kjer je obiskoval in od koder so prihajali k njemu bolniki. — Po prihodu okupatorja se je dr. Špindler takoj zavedel .svoje dolžnosti v težkih dneh sloven- skega ljudstva, zato je stopil v vrste prvih borcev za svobodo. Dne 26. junija 1941 je bil med sklicatelji sestanka v Toplakovi hiši v Mostju, kjer so se sešli or- ganizatorji OF v ptujskem okra- ju. Na sestanku so si nadeli na- loge organizacije OF in takoj za- čeli zbirati in pripravljati vse potrebno za oborožen upor. Ker sta v hiši, kjer je stanoval dr. Špindler, živela tudi gestapovca Malgaja, sta kmalu odkrila ile- galno delovanje dr. Spindlerja v OF Dne 30. avgusta 1941 so aretirali dr. Spindlerja in agro- noma Franca Toplaka. Odpeljali so ju v ptujske zapore, nato pa na Bori. V ječi so ju strahotno mučili, nato pa ga ustrelili v Ma- riboru dne 30. oktobra 1941. Šeruga Franc se je rodil 22. 11. 1915 v Kicarju v bajtarski dru- žini. Mati je bila dvakrat vdova, ki je težko preživljala otroke. Po osnovni šoli je Franc delal na polju in se udejstvoval pri »Or- lu«. Ko je odslužil vojaški rok, jCj^i^šel služit za hlapca v mino- ritški samostan v Ptuju. Po pri- hodu okupatorja so morali mi- noriti zapustiti samostan, Franca pa so dodelili k priložnostnemu delu. Leta 1943 so ga mobilizirali k vermanom v Savinjsko dolino. Ko so ga zajeli borci NOV — je bil ranjen. V partizanskih vi-stah so ga Icmalu poslali v bolnico, kjer je umrl. Štuhec Ciril se je rodil 1. 1900 v Pacinjah. Ker sc jc težko učil, ni dovršil obveznega šolanja, ampak je postal poljski delavec. Dne 31. oktobra 1944 ga je na cesti Rogoznica—Podvinci u.=5tre- lil v glavo okupatorjev orožnik Polanec, slovenskega rodu, češ da je Ciril bandit, kar pa seveda ni držalo. Tako je postal Ciril žrtev fašističnega nasilnika. Serona Anton se je rodil 4. 1. 1913 v Ptuju, v Spolenjakovi uli- ci v družini malega posestnika. Rasel je med tremi sestrami in bratom Mihom. Anton se je iz- učil za mizarja in je bil nato j>o- močnik pri raznih mizarskih mojstrih v Ptuju. Po prihodu okupatorja je bil v prvih letih nepovezan z OF. V jeseni leta 1944 pa je šel v NOV. Boril se je v VI. SNOB »Miloša Zidanška« v 3. bataljonu. Ko so Nemci na- padli brigado pri Kolovratu, so ga borci pogre.^ali. Verjetno se je od tod sam prebil v Kamni- Zasavski odred, kjer ga je srečal v hribih nad Zagorjem Staako Fabjan. Domov se Anton m vrnil. ORMOŽ Pšeitrca »Produtore«« na ormoškem območju dobro kaže Na območju Zadružne po-silovne zveze Ormož je posejane z itak- jansko pšenico »Produtore« 170 ha na fKxilagi 190 pogodb zasebni- kov-zadružni kov, poleg tega pa tma to sorto pšenice posejano na 50 ha površine Kmetijsko gosp>o- darstvo Jeruzalem Ormož. Po ugotovitvah kmetijskih stro- kovnjakov in samih kmetovalcev italijanske pšenice »Produtore« na ormoškem območju dobro ka- že in obeta povprečn. ha donos 40—45 mtc. Tudt ob večkratnih nevi.htah in viharjih se je poka- zalo, da ;ma ta pšenica razmero- ma močna stebla m da težje po- leže kot domača sorta. Pred vi- harjem jo varuje tudi nizka rast. S pšenco sorte »San Pastore« je zasejan h manj površin in tud« glede te sorte m pritožb. Največ pride^lka pšenrce bodo imela ob- močja Ormož, Tomaž, Središče n Ivanjkovci. V drugih predelih tud ni tako ugodna lega miti zem'ja za prdeleik žitaric. Vinogradniško gospodarsvo Je- ruzalem je dobilo v last iz skla da :>p.ooij_iici ijLiUskega premože- nja 30 kmetijskih parcel, ki jih je sicer že doslej imelo v hasnova- nju. Na teh površinah bo v bo- doče opravilo več izboljšav in ji je zato tudi Občina Ormož prepusti- la te površine v upravljanje. TD »Partizan« velika Nedelja ie dobilo za ureditev telovadišča in igrišča za razne prilike kmetijsko zemljišče iz sklada SLP, ki bo v bodoče služilo samo v telesoo- vzgojne namene. To zemljišče bo TD »Partizan« tako uredilo, da bo dobro služilo svojemu novemu na- menu. Elektro Maribor-okolica name- rava v Ormožu obnoviti omrežje cestne razsvetljave, ki je že pri- lično dotrajalo in se vedno kvari. Doslej sama občina glede na skromna materialna sredstva tega ni mogla urediti. To podjetje je prevzelo v last celotno omrežje in bo tudi glede na to novo pravno stanje podvzelo vse, da bo imel Ormož v redu cestno razsvetlja- vo. Za območje občine Ormož -^e določena najvišja prodajna cena mleku na drobno v pašnih mese- cih, t. j. od 50. aprila do konca novembra po 32 din za liter, osta- le mesece pa po 35 din za liter. CIRKULANE Na vrsti je ureditev pokopališča Krajevru odbor C.rkulane se namerava lot t; urejevanja poko- pališča. Najprej namerava popra- viti kakih 150 m ceste, zgraditi na pokopailišču vodno asterno ter elektriicirati mrtvašnico. Pr delu bodo pomagal prebivalci z Cir- kulan in okol ce s prevozri m z delom, del stroškov pa bodo po- ravnali z dotacijo občine. Sedanje neh gierečno stanje zahteva gornjo ureditev in bo po njej zcpet leta mir- PUJSKI TEDIIfK STRAN 3 Delifuskn uniueria tuill u Ptu u Z.«i)avo sezono 1969/1960 je p>o- stavljena pred občiiTuske ljudske odbore mariiborskega oJcra^ja na- loga izanedne važnosti — formira- nje deaaivBJah univerz. Deilo n uspehi detevskih univerz v neka- terih ofttrajih, kjer so tovrstne ustaiKJve že pnčeAe z det!om, so poikiazaili izredne Utspehe pri iz- obraževanju odraisliih. Tudi ob- čimsici Ijudsiki' odbor v Ptuju je na svoji zadnji sejt imenoval ra- čaisni 'Jjpravni odbor delavske uni- verze v Ptuju z naltogo, da prii- pr©vii vse potrebn-o za ttstanovilev delavsikie imiverze v naši občini. Začasni upravni oidibor je na svoji prvi seji sprejel osnutek praivil, program deda in predra- čun dc^cdkov in izdatkov. Pri tenj J9 upoštevali, da bo delavska univerza v Ptuju ena najvažnej- ših ust^sncv, ki se bo bav.la z iz- obraževatnjem cdraslih. Gre tu za vseistranslco izobraževalno dejav- nost, ki naj priapeva k vsestran- ski vzgoji našega državljana. S prarviiLno pol'ct:čno vzgojo bo uspo- sabljala državljane za naloge, la jih imajo v dedavskem in druž- benem upravljanju, bo državlja- nom ■amcgočala pridobivanje večje strcko^^nicisti, posredovaa bo večje znanje s pcdročja tehnike, zna- ncsti, kulture, to je s področja spl-ošne izobrazbe itd. Zato je usmarjen program dela delavske univerze v glavnem na štiri področja: Oružbeno ekanci^isko izobraževanje Delavska univerza bo prirejala stai'ne semstiarje za člane delav- skih svetov m upravnh odborov ter stalne sem.inarje za vodilne delavce in uslužbence v podjetjih. Prav talko bo vzgajala v svojih sem,inarjih funkcionarje sindikal- nih organizacij. • Tečaji oziroma sem^natnji bodo v Ptuju za ptujske koCektive in pa v Kidričevem in Majšponku za člane tamošnjh delcvn h k-Vek- tivov. Strokovno izobraževanje Delavska imiverza bo v vrsti tečajev za polkvaJificirane delav- ce, kvaillftcirane detevce dala možnc.9t delavcem, da dirsežejo višjo strokovno izobrazbo, kar bo v korist pnsamiezndm delavcem pa tudi goisipodarsikim organizaci- jam. S posebnimi semiinarji o hi- giensko-tehničn zaščiti dela bo seznanjala delavce in vcdtilne ka- dre s sodobno tematiko s tega področja. Priprajvdila pa bo tuda vrsto seminar j etv za tiste, ki se udejstvujejo v družbenem uprav- ljanj«, kaikor tudi za čiane za- diružnilh svetov. Polfudno znanstveno izobraževanje Poileg predavanj s področja tehnike, kmetijstva, zdravstva, industrije, zadružništva, naravo- slovja, opisov dežel in ljudstev, književnosti, glasbe, slikarstva, kiparstva, gledališča in filma bodo najvažnejša predavanja te sku- pine iz ciklusa »družina in otrok«, starše, ki jo p>ovsod, kjer so jo V to skupino spada tudi šola za doslej organizirali, imela velrk uspeh in žela polno priznanje .stairšev in drugih ob-skovalcev šole. Pošolsko izobraževanje odraslili Mnogo je državljanov, ki nitso mogli v času svojega .šolanja do- vr.šiti popolne osvečali do sedaj. Izobraževanje odraslih je sestavnt del prosvetne, vzgoj- ne in kulturne pcilitike vtsake so- dobne družbene skupnosti. Kakor osebni raizvoj m oseibne potrebe. taikb tudi potrebe družbene skup- nosti, zahtevajo, da izoibraževan,ie zajema otroke, mladino in od- rasle, odncsno da traja vse živ- ljenje od otroških let dio starosti. Raizumljivo je, da socialistična družba, ki se odliikuje po najšdrši aktivizaoiji vseh njenih članov, zahteva več kakor katerakoli druga družbena ureditev, spdošne, sistematske in neprekinjene iz- obrazbe m vzgoje svogih držav- ljanov. Delavska \iniverza nK>ra pomagati delovnim ljudem osvo- jiti tudi komtpleksnejša znanja in jim v določeni stopnjii oziroma končni stopnjii pridobiti tudi ustrezno kvailiifiikacijo m spriče- vala V naši obemi so dozoreli že vsi pogoji za delo in dolbro organi- zacijo delavske univerze, ki naj bii jo denarno podprl občinski Ijiidsiki: odbor in gos^podarske or- ganizacije, da bi lahko pok'!icni organizator izobraževalnega dela vodil *n usmerjali deilo na p>od- ročju cele občine. lie na ta način bomo lahko doisegli in itzjpolniili naloge, ki jih je postavil VIL kon- gres Zveze komunistov Jugosla- viije glede izobraževanja odraslih v svojem programu, kjer pravi, da je potrebno postopno zmanj- ševati razlike med umskim in fi- zičnim delom, odpraviti moralne in družbame degradacije fizičnega dela, podedovane od razredne družbe. To naj bi bilo eno pogla- ^tnih načel, na katerem sloni socialistični sistem vzgoje in iz- cbrazbe. Zato pomeni sistem iz- obraževanja odraslih nujno do- polntev in razširitev rednega šdfikega sistema. Njegova naloga je, da omogoči nenehno razširja- nje izobrazbe in strokovnega iz- popolnjevanja delovnih ljudi. Splošno izobražeivanje ljudstva mora biti vsem dostopno, ker bomo le s splošnim dvigom pro- svetne in kulturne ravnr; delov- nega Ijiidstva lahko zbudili k deiu velikanske ustvarjalne sile ljud- stva, ki se še niso vse zganile. Delavska univerza v Ptuju .si je postaviila obŠTen program dela in upamo, da ga bo ob pnmer- nem razumevanju občinskega ljud.skega odbora in vseh držav- ljanov tudi izvedla. Rojstva, poroke in smrti NA MATIČNEM PODROCJU PTUJ Rojstva: Rozalija Zebec, Ptuj. Prešernova 18, je rodila Jelko; Ana Zupančič, Ptuj, Ljutomerska št. 18 — Edito; Vera Sukič, Bu- dina 13 — Vlasto; Alojzja Špm- dier, Drakšl 1 — Janeza; Kata- rina Peterka, Mairtijanci 19 — Mi- leno; Marjeta Vincek, Stojnci 91 — Lovrenca; Ana Škol ber, Obrez št. 12 — Branka; Manja Gašpa- rič. Mestni vrh 121- — Antona; Marija Jus, Dolena 2 —^ntona; Marija Mohonko, Podleže 104 — Ano; Marija Čelan, Zlatoličje 65 — hčerko; Marija Podgoršek, Brunšvk 60 — .■Antona; Ana Ve- sonjak. Korenjak 24 — Janeza; Marija Kajzer, Mestni vrh 47 — Nado; Nada Krajničar, Ljutomer — Nado; Cecilija Horvat. Žvab 8 — Bonsa; Terezija Lesjak, Apače št. 129 — Dušana; Dan jela Rplh. Prepoflje 97 — sina; Frančiška Turk, Lovrenc 67 — sina; Fran- č ška Žunkovič, Hajdoše — Aloj- zijo; Matilda Majcen, Ptuj, Mur- šičeva 3 — Bojana; Vera Sluga, Ljubljana — Jerneja; Katar na Fingušt, Rošnja 69 — Mileno; Ma- rija PfetPk, I>ornava 105 — Anto- nijo; Ružica P i leti: č, C ril Metodov d"evored 3 — Dragana; Marja Janožič. Krčevina 12 — Marjano m M rana; Ivana Zuran. Podgor- ci 10 — Ant-nna; Ivana Markovč. Beograd — hčerko. Poroka: CriH Panikvar, Kimgo- ta 39, in Marija Gregorec. Ptuj. M"j-~ »^-^va 11. Smrti: Frančiška Bratanič, Jur- šinci 2. roj. 1881, umrla 11. ju- nija 1959; Alojz Borko. Središče, roj. 1908, umrl 15. junja 1959; Ivan Mlač. Ptuj, Masarykova 5, roj. 1893, umrl 15. jun.ja 1959. Člani društva zgodovinarjev na p oti iz Svetinj v Jeruzalem PTUJSKO ZGODOVINSKO DRUŠTVO ČAKA ŠE MNOGO DELA Zgodovinsko društvo Ptuj je imelo v nedeljo, 21. junija t. 1., v šoli v Svetinja pri Ljutomeru občni zbor m obenem društveni izlet v Jeruzalem in po lepih je- ruzalemskih goricah. Zbora in izleta se je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva. Poročilo o delu društva je pre- bral predsednik Karel Šepec, za njim in drugimi poročili ter dis- kusijo pa je imel orof. Jože Mau- čec predavanje »Zemlja, ljudstvo in kulturno življenje v Slovenskih goricah«. Po bodočem načrtu dela društva si bo društvo prizadevalo pridobiti čimveč članov — sodelavcev za zbiranje podatkov lokalne zgodo- vine. Poskrbelo bo za poljudni opis kulturno-zgodovinskih spo- menikov na območju ptujske ob- čine ter opis obdobja med obema vojnama in na.stop naprednih sil proti zatiranju našega ljudstva m proti zaostalosti. Zbiralo bo zgo- dovinski material iz NOV v pri- povedni obliki. Tudi • zgodbe iz življenja viničarjev bi morale najti svoje me.sto v zgodovini na- šega ljudstva. Pomagalo bo druš- tvo šolam ustanavljati zgodovin- ske krožke. Muzeju Ptuj bo v vso oporo in pomoč pri popularizira- nju dragocenosti zbirk vseh od- delkov. Sodelovalo bo pn izdaji vodiča po ptujskih muzejskih zbirkah, čim bo do1o svojih sposobnostih delu društva in zbiranju zgodo- vinskega materiala našega zgodo- vinsko bogatega območja. V novo izvoljeni odbor so bili iz\'oljeni dosedanji odborniki, ki bodo izdelali .sklene zbora in resno začoli z delom za njihovo uresni- čenje. KINO Mestni kino Ptuj predvaja od 26. do 28. junija an- gleški barvn film »Lepo je biti mlad« in od 30. junija do 2. juflija italrijansk^ barvn film »Bele noči«. KINO DORNAVA predvaja 27, in 28. imuja jugo- slovanski film »Samo ljudje«. 12-staiiovanjska zgrodiHi pri Soli v Majšperku Tovarna voinenjh jZuei.Kov Maji- perK ai Tovarna strojil Majspeck nameiiaivata pričeti letos avgusta z g rt d t vi jo i2-stanovanjiS(kega bloka niv,'J šolo .n knž ščsm cest Ptuj—Rogatec—Nasaplje. V dem je že glavni projekt m in vesta- ctjski elaborat, ki bas ta vsebo- vala tudi vse potrebno glede vo- dovodne napeljave tn kanalizacije v tem deJu Majšporka. Za čas do te komunalne ureditve Majšperka nameravajo izkopati nov stude- nec, če ne bi zadaščada voda iz novega studenca pri Krajevnem uradu, začasno pa sa bodo tudi [Kimagali z večjo greznico, dokler ne bo spedjana skozi Majšperk kanalizacija. V zveai s komunalno ureditvijo Majšperka sta .se investi.torja obrnila na Občinski Ijudsk' odibor Ptuj, da bi .se strokovno ugoto- vile perspektive in miožnostd take dogledne ureditve in da bi to že upošteval giLavni projeikt novega bloika. O pismu iz Združenih držav Uredništvo Ptujskega tednika je v tesnih stikih z zelo širokim krogom svojih naročnikov. Neka- teri sodelujejo kot dopisniki, dru- gi se obračajo na uredništvo pi- smeno ali osebno s pripombami na članke v našem listu, s pred- logi, željami in slično. Te dni nam je napisal nekaj vrst naš najoddaljenejši naročnik Ma- tija Turk iz Združenih držav Ame- rike. Sporočil nam je, da pridno prebira Ptujski tedniti, da z zani- manjem spremlja naš razvoj in da se čudi hitremu napredku de- lovnih ljudi Jugoslavije. * V zad- njem času ga je posebno zanimal kratek povzetek Kardeljevega re- ferata o nadaljnjem razvoju kme- tijstva v Jugoslaviji, ki ga je imel na IX. plenumu SZDL Jugoslavije. Med drugim M. Turk piše: »Ta nadvse imeniten in pomemben go- vor generalnega sekretarja SZDL Jugoslavije me je nadvse razvese- lil, da presenetil, ker si nisem mi- slil, da bi voditelji Jugoslavije že bili tako napredni in dalekogled- ni.« Pravi,-da ga reševanje takih vprašanj zanima, saj se nahaja v Združenih državah Amerike že 50 let in so ga težko deio, brezposel- nost in boj za obstanek navedli k razmišljanju o socialnih vpra- šanjih. Iz teh razlogov je, kot na- vaja v pismu, tudi član tamkajš- nje organizacije »Tehnokracija«, ki baje naslanja svoj program na iz- sledke znanstvenikov, tehnikov in ekonomistov in želi po mirni poti doseči rešitev vseh socialnih vpra- šanj prek podružabljenja vseh sredstev za proizvodnjo. Naš spoštovani dopisnik nam je vse to napisal ker ga zanima naše mnenje glede tega programa. Vsekakor po lastnih izkušnjah in po izkušnjah drugod po svetu lahko rečemo, da tako pomembne družbeno revolucionarne naloge ne more rešiti neka ožja organi- zacija, temveč le dobro organizi- ran in enoten delavski razred, po- vezan z vsemi zainteresiranimi sloji. V Jugoslaviji smo z revo- lucionarnim boj^m z delavskim razredom in KPJ na čelu ustva- rili realne materialne in politične temelje za nadaljnjo krepitev so- cialistične demokracije in dvig življenjske ravni najširših množic delovnih ljudi. Upamo, da nam bo naš naročnik iz daljnje Amerike še kaj napisal o tamkajšnjem življenju, o naših prizadevanjih pa se osebno pre- pričal, ko bo obiskal stari krai. ki ga bo sprejel z odprtirhi rokami. Uredništvo ŽETALE Vaški odbor Zetalo s Čermoži- šami in Dobrino organizira popra- vila cest Stopnica — Varva selo, dolge 5 km, ceste iz centra Zetal proti Pridni vasi do Podgore. ob- činske ceste od Medgore do Mi- rodola, dolge 1 km, ceste od Cer- možiš do Vodol proti Rogatnici. ceste v Globočcu, dalje ceste Ma- rina vas — Pšetna graba in Str- mec, Marina vas — Rodni dol — Kočice — Nadole, Jesenice — To- pole ter Marina vas — Menik in Tomanje. V ta namen bodo po- rabili razpoložljiva sredstva cest- nega sklada. Vse imenovane ceste in njihove odseke je potrebno navoziti s ka rnenjem, očistiti obcestne jarke in zasuti jamice. Večina teh cest glede na sedanje stanje težko vzdrži promet motornih in vprež- nih vozil, najtežje pa njihovo se- danje stanje občoljšega vtisa. Spotoma si je ogledal razne zgo- dovinske znamenitosti. V Novo mesto je pripotoval po cesti čez Žužemberk. Pot je nadaljeval_pre- ko Otočca in Kostanjevice v Čate- ške Toplice, kjer so ga sprejeli predstavniki Turistične zveze NRH. Načrt potovanja po Sloveniji mu je pripravila Turistična zveza Slovenije. Povsod, kjer se je usta- vil, so ga pričakovali njeni za- stopniki domačini, ki so znali go- voriti angleško. Ta gostoljubna ustrežljivost ga je. kot je povedal, prijetno iznenadila. Somo pet minut zamude Mož: »Ze celo uro te čakam!« Že.na: »Ja, dragi, saj sem ti že prej rekla, da bom zamudila pet mrinuit!« Otroška logika Vnuk: »-Povejte mi, oče, kdaj ste pos-tali dedek?« Dedek: »Ko s. se ti rodili.« Vnuk: »In če se jaz ne bi rodili, vi tudd ne bi bih dedek?« Dedek: »Gotovo ne!« Vnuk: »No. in kaj dobdm zdaj za to?« Gomila vabi Gotovo se še spominjate raz- gleda s prvega slovenjegoriškega razglednega stolpa na Gomili po bližnjih in oddaljenejših pokra- jinah? To vas tudi spominja na prleške in gomilske gibanice, na IK>skušnjo žlahtnih štajerskih \'in, na veselo godbo in zabavo na prostem pod košatimi drevesi na vrhu Gomile med številnimi obiskovalci. Gomilčani se nismo ustavili pri graditvi razglednega stolpa, pri graditvi in vzdrževanju ceste na Gomilo, pri urejanju razgled- nega zemljišča in lokala pod stol- pom. Sodelovali smo tudi kot člani Turističnega društva pri elektrifikaciji Gomile in okolice, kjer nam sedaj kljub skromnim dotacijam sveti električna luč. Letos ob 1. maju je bil razgledni stolp praznično razsvetljen in je tak tudi sedaj ob sobotnih in ne- deljskih večerih, ko so pod njim in na njem gostje. To turistično sezono je ob nedeljah popoldne bife založen z jcstvinami in pi- jačo. Gostje se vpisujejo v spo- minsko knjigo, gledajo z daljno- gledom po lepih slovenj egoriških gričih, pišejo razglednice, kupu- jejo srečke, cigarete, plešejo in pojejo, kar pač koga veseli in zabava. Turistično društvo Gomila je sklicalo za nedeljo, 28. junija t. L, ob 14. uri izletniško posveto- vanje turističnih, gospodarskih in političnih predstavnikov iz Murske Sobote, Maribora, Ptu- ja, Ormoža, Ljutomera in Rad- gone v zvezi z gosp>odarskimi vprašanji tega območja. Odbor je tudi sklenil, prirediti v ne- deljo, 12. julija, ob 14. uri tekmo žanjic in srečolov. V slučaju slabega vremena bo v nedeljo, 19. julija t. 1., ob 14. uri tekma škropcev. VABILO Turistično in olepševalno druš- tvo Ptuj priredi v nedeljo, 28. junija 1959, enodnevni izlet z avtobusom v Lendavo. Zbirališče ob 6.30 pred magi- stratom v Ptuju. Odhod ob 7. uri v smeri Lendave. Tam ogled pe- trclejskih vrelcev in za tem po- skušnja lendavskih vm. Povratek čez Mursko Soboto in Slovenske gorice Še je čas za prijavo. Vožnja stane za osebo 600 din. Odbor Hčerka ga je razumeta Oče: »Nameravam, v Pair.z za deset drjii. Kaj mistliš, koliko de- narja bom potrebova'1?« Hči: »Ah boš vzel mamo s se- boj?« Oče: »Ne, sam potujem.« Hč : »Vzemi dvajset tisočakov, drugače pa bi vama jih zadoščalio deset.« ^ Uspei telovodnj nastop markovškega Partizana v nedeljo, 21 junija, je TVD Partizan Markovci priredji v po- častitev 40-letnice KP.1 javen te- lovadni nastop — 13. po štev.lu v času obstoja društva. Poleg domačih telovadcev so se zbrali še prapadniki društev iz Domave, Ptuja n Teznega pn Mariboru. Sodelovala sta tudi šola ■.n gasiilci iz Markovec. Po slavnostni povorki, ki je kren la na telovadišče izpred do- ma »Partizana«, je zbranim go- vonil društven: propagandnik tov. Štrafela, ki je orisal zgodovinsko pomembno vlogo naše Partije za cevoboditev naših narodov. Po nastopu vseh oddelkov v po- zdrav zastavi: se je začel odvijati telovadni nastop, ki je oibsegal 13 točk. Prvi so nastopili: pionirji skupno s šolo ter izvajali razno- terosti. Sledila so narodna kola in obvezne proste vaje p-onirjev. E^eskoke so izvajali mladinci ter moška deca, posebno najmanjši so želi i buren aplavz gledalcev. Mladinke so izvajale obvezne vaje lepo in skladno. Vdek smo tudi starejše člane s prostimc vajama, s kater:mi bedo nastcipih na zvez- nem zletu v Beogradu. Čeprav je orodna telovadba v Markovo h že tradicionalna pn član h, ne v€'lja to za ženske oddelke .n je tako nastop mladenk domačega društva na dvoviš'n^'<- bradlj žel mnogo odobravanja. Vršite članov in mla- diinoev so iizvajaie vaje na drogu m bradllji. okrepljene iz sosednjih društev. Gostje s Teznega so se posebno izkazali v pactem, telo- vadbi, ki je zello navdušila gle- dalce. Za zaključek so nastoofil tudi gasitlci s simbokčrnimi vajami. Ta nastop je bil zadnja preiz- kušnja markovskih telovadcev za zvezni zlet, k; se bo počel v ne- kaj dneh v Beogradu in na ka- terem b^odo sodelovali z 22 pri- padnki. kar je vsekakor prizna- nje temu društvu za vestno in požrtvovplno delo, ki ga ooravlja že vT.s.to let pri vzgoji naše mla- dine. ZA INTERNATSKI DVOLETNI ODDELEK ZA ODRASLE PRI SREDNJI KMETI.TSKI ŠOLI V MARIBORU Šolanje odraslih na tem oddelku bo imeo dve smer. za usposabljanje kmetjskih tehnikov: a) poljedelsko-živmorejsko in b) sadjarsko--viinogradniško smer. Od de 11« te .šo'ie bodo razen v Mariboru tudi v drugih krajih Slovenge, in sicer: -v Ljubljan;, Novem mestu, Rakičanu m Vrbju pr; Žalcu. K prijav- za vpis priložite: 1. overovljen prepis rojstnega lista. V šolo se spo-ejmejo pri.iavljenci cd 20. do 30. Leta starosti, izjemoma tttdi starejš.; 2. a) zadnje šolsko sipričevalo dovršene osemletne šole al; katere koli nižje kmetijske aii gozdarske oziroma kmetijsko- gospodarske šole aii kake druge strc*:ovne šole: b) kandidat", ki nimajo pogojev pod a), imajo pa prakso v kmete istvu, pa naj priložijo k zadnjemu šolskemu spričevaihi potrdiila o opravljen;h tečajih aii seminarjih in potrdilo o deki v kmeti.istvu. Kandidati pod točko b) morajo predihodrK) na- praviti zpit iz slovenščine in računstva. Naviodila prejmejo na občinskih tajn;štvijh za šolstvo; 3. potrdilo gospodarske organi^acjje (družbenega posestva, zadruge, zadružne zveze ali l.tudiskega odbora) z obvezo, da bo kaind'idata štipendirala za dobo dveh let; 4. kratek živl.jenjepis; 5. izjavo za smer šolasnja. Prijave je posilati preko pr-sto.irt^ega obenm^toei^ or^fs^u« za šolstvo na naslov: Srednja kmeti.jisika š^la (oddelek za i^aobraže- vanje odraslih), Man^bor, Vinarska ut;ca 30. Interesenti dobijo štipendijo. Prošnje naj pc«ljejo do 5. VT. 1959 Svetu za prosveto pri občinskem ljudskem odbora Ptaj. Spre- jetih bo 45 interesentov iz ptujske občme. Komisija za imenovanje direkto(rjev pri Občinskem lj»d- skem odboru Ptuj delovni mestš: 1. upravnika obrtne delavnice Stn»^ klipčavnlčarstvo Ptuj 2. upravnika oMne delavnice »Mlzirstvo« MuretincI ^■ Kandidati morajo imeti: pod štev. 1. izobrazbo obrtnega mo.isitra koviinsfae stroke z najmanj 10 let prakse v tej stroki, pod štev. 2, pa izdbraztvo obrtnega mo.T®tira mizatnsfae stroke in natjmainji 5 let prakse v tej stroki. Prošnje je viložilti pni Občinsikem ljudsikem odboru Ptoj v roku 15 dni po-objav tega razgilasa in jih kolikovaifii z držav- no takso 30 din in občinsko takso 20 din. Prošnja je priložiti dotkamenite o strokovni ifzorbnazbč, zdravniško spričevalo .javne zdrafvstvene siliažt>e in krateflc ži^l.jen.jepis. Komrisi.ia za fmenovainje dlrelcfeoir^ pri ObLO Pitsf} Razpis štipendii Konusi.ja za štipendije Občinskega ljudskega odbora Ptuj razpisuje na podlagi 22. člena temeljnega zakona o štipen- dijah (Uiradn; list FLRJ št. 32/55) naslednje štipendije: učiteljišče 40 višja pedagoška šota: za matematiko-firiko 3 za angleščino-nemščino 3 za defektologijo 2 za slovenščino-srbohrvaščino 2 višja šola za socialne delavce 1 1 šola za otroške negovalke 1 administrativna šola 1 Prosilci naj vložijo pra^vilno kolikovane prošorte s slede- čimi prilogami: 1. prepis zadnjega šo'skega spričevafla, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o prejemanju otroškega dodafcka, 4. potrdilo o imoviniskem stanju staršev, 5. priporoč;lo Zveze borcev ali SZDL, 6. mnenje mladinske organ zacije. Rok za vlaganje orošenj .je 20. julij 1959. Komisiija ne bo reševa^la prošenj, ki ne bodo pravilno ko],kovane (30 din drža^mi kolek, 20 din občinski kodek in vsaka orioga 25 din dt^avni kolek), katerim ne bodo prilo- žene zahtevane priloge, k bodo dospele po navedenem roku in pa prošenj tistih, ki prosijo za štipendije na šoliah. k! niso navedene v razpisu. KOMISI.TA ZA ŠTIPENI>1.TE OWLO PTU.T Skoeanske jame elektrifiofrr ne 4. junija bo izročena v Škocjan- ski jami obratovanju električna napeljava, ki bo v dolžini več kot dveh km razsvetljevala pro- strane podzemeljske sobane, divje slapove podzemske reke in čudo- vite kapnike, ki jih je v tej jami kar lepo število. Glavna os Škocjanske jame me- ri v dolžino 2700 m, poleg te pa im.amo še Tominčevo jamo, ki je dolga 350 m, Schmidlovo jamo 200 m, Tiho jamo 525 m. jamo s ponvicami 90 m in ostale manjše jame v dolžini nad 1120 m. Skup- na dolžina vseh doslej znanih Škocjanskih jam je 5088 m. Nekaj o zanimivi zgodovini teh jam. Nobena druga jama našega Kra- sa ni namreč povzročila razisko- valcem toliko težav, kakor prav podzemljska pot Reke. Ni šlo sa- mo za osvajanje jam. To delo je teklo vzporedno z raziskovanjem oziroma ugotavljanje, kod teče Reka od Škocjana dalje in kje se zopet pojavi na zemeljski povr- šini. Ponor Reke in njen ponoven izvir v Štivanu pri Devinu so za- beležili že leta 1638 na geografski karti, ki je izšla v Amsterdamu v knjigi ')Novus Atlas«. Tudi Val- vasor je leta 1689 opisal to fanta- stično pokrajino. Od takrat dalje so opisi vedno pogostejši. Prva steza do dna Veli- ke doline je bila zgrajena leta 1823, načrtno pa so začeli zasle- doval podzemsko strugo Reke še- le leta 1839. Sto let je trajalo, preden so drzni speleologi dospeli do Mrtve- ga jezera, ki je komaj poldrug km oddaljeno od mostu, po ka- terem gremo danes proti izhodu. Mrtvo jezero ima 173 m nadmor- ske višine, vhod v Tiho jamo pa 328 m. Pot reke od Mrtvega jeze- ra dalje še danes ni znana. Trža- ški jamarji so s pomočjo fluoroscema dognali, da se ^ Reka pojavi v Labodnici, t. j. v 329 m globokem breznu pri Trebčah. Ta- koj nato voda spet izgine v nedo- stopnem podzemlju. Zvezo med Timavom in Reko so ugotovili z je,quljami, ki so jih pok>žili v vodo pri Škocjanu in so se po 55 dneh pojavile v Timavu pri Šti- vanu. Krasote Škocjanskih jam so svo- jevrstne in vtisi, ki jih obiskoval- ci odnesejo po tem obisku, jih spremljajo še dolgo potem, ko se vrnejo iz tega divjega podzemlja. Omenimo naj še. da je v .jamah ob ponoru Reke imel pračlovek svoj^ zavetišča in bivališča. Tod je go- spodaril tudi jamski medved. „0 prvem in drugem pričajo razni ostanki in okostja. Lansko leto so za turiste od- prli tudi tisti de! jame. ki mu pravijo Paradiž in kjer so čudovi- ti stalagmiti in stalaktiti. Za bliž- njo prihodnost pa nameravajo na- mestiti tudi dvigalo, ki bo peljalo izletnike z razgledne terase pri vasi Škocjan v 100 m globoko brezno Okroglico. do vhoda v ja- mo. Vse te naprave bodo pripomogle k nadaljnjemu dvigu turističnih obiskov teh jam. ki v marsičem ne zaostajajo za Postonjskimi, predvsem v svoji divji in roman- tični naravni lepoti. Kot že reče- no, bo slovesna otvoritev jamske elektrifikcije v soboto. 4. in v ne- deljo, 5. julija. Zvezana bo z ljud- skim slavjem. it. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobre- ga moža, ateka in starega ateka ANTONA P0LAJŽERJA iz Draženc, železniškega uslužbenca., se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli iz- razili sožalje, poklonili vence in cvetje in ga spremiU na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo go- vornikom za ganljive besede ter č. duhovščini za spremstvo. Draienci, Skorba, Pobrežje. Žalujoča žena ANTONIJA, otroci in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi moje drage sestre in tete NUŠE BRATANIČ se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo spremiik na njeni zadnji poti ter jti poklonili vence n cvetje. Posebna htvala č. duhovščini za spremstvo ter obema govom;.koma za tople besede ob grobu. I*risrčna hvala! Žalujoči brat Rudolf n sorodniki ZAHVALA Ob težki m nenadni iagubi na- šega dragega ateka Lovrenca Ogrincii sodarja v p<^oju izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam kakor kol; pismeno ali ustno izrazili sožalje ter pokojne- mu poklonili poslednje cvetje. Po- sebej se zahvaljujemo Društvu upokojencev Hajdina. sindikalni podružnici Vrnarske zadruge Pbuj, učiteljstvu šole Destemik, godbi na pihaila DPD Svoboda Kdričevo, vsem prijateljem n znancem so- darjem. Iskrena zahvaia tudi č. d^ihov- ščni za poslovtikie besede od po- kojnika. Dragega f>okojnika bcmo ohra- nili v trajnem spomiinu. Skorba, Ptuj, Destemik. Žalujoči: žena Katarina n otroc' Miiilika. Franček, Ivan. Stanko. Micka n ostalo sorcdstvo. GOSPODINJSKA POMOČNICA, po- štena, srednjnh let. se sprejme. Vprašati na naslov: Podkrajšek. Ljubljana, Trubarjeva 12. KTHINJSKO KREDENCO in mizo prodamo. Gostilna »Pri pošti«. Ptuj. ZGUBIL SEM E>ENARNICO z do- kumenti in nekaj denarja. Po- štenega najditelja prosim, da mi vrne vsaj osebno izkaznico. Stanislav Horvat, Ptuj, Rajčeva št. 7. KOŠNJO SENA prodam. Naslov v upravi. PRODAM 1,1.5 ha NJIVE v Štu- kih. Vprašajte v trgovini »Hrana« (prej Kreft). POIZVEDBE v NOČI 17. JLTMI.TA 1959 mi je bil v trgovini Š;kole ukraden FOTO.APAFAT znamke AltJx NB štev. 9794 Tessar 2,8/50 štev 51^209. Kdor b zanj kaj po- izvedel, naj javi najbližja p>ostaj Ljudske miltce. VABILO Zastruptjenja je tema zdravstvenega predavanja, ki bo v ponedeljek. 29 junija, ob 20. uri v Domu SZDL na Vičavi Član; t.erena, prdite polnoštevi'- no na pred a ^.^n je! -o- Irdaja »Ptujslo tednik« Direktor Ivan Kranjčič Urejuj« odbor Odgovom' irinlnik Anton Bauraan t rpdnišrvo