glasilo prosvetnih IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 6. NOVEMBRA 1963 - Leto XII - ŠT. 18 Prepočasi? Slika, ki se nam kaže v začet- da bi se kdaj seznanila z njimi: ju letošnjega šolskega leta na na- to so laboratorijske vaje, prakti-sih osnovnih in na šolah druge kumi, seminarske oblike dela in stopnje, je v nekem pogledu dru- druge metode, ki vzpodbujajo Sačna, kot je bila nekaj let na- večjo aktivnost in samostojnost 2aj. Predvsem lahko opazimo učencev... Učitelji sami teh me-zuatno povečanje absolventov tod v celoti ne obvladajo. Kazen osnovnih šol (18.300 letos, 11.228 tega pa tak način dela zahteva v letu 1960). Vzrok temu mora- posebno opremo in učila in delo •ho iskati v nekaj dejstvih. Delo- v manjših skupinah, za kar je •ha imamo opravka s številčno potrebno več učnega kadra, večja Jhočno generacijo, deloma pa so finančna sredstva itd. ^ že rezultati izboljšanega učno- Povsem na jasnem si moramo ^Jgojnega dela v šolah. To zad- biti, da nova načela življnjske šo-uje se kaže v . številkah npr. ta- le (ki sicer zmagujejo povsod po Jo, da je osmi razred^ osnovne svetu) ne morejo dati takoj kakš- VZGOJNO DELO ORGANIZIRATI NA NAČELU SAMOUPRAVE UČENCEV S plenarnega zasedanja Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Na V. plenumu centralnega komiteja Zveze mladine Slo- Že nekaj časa uvajajo mladin- nekaterih občečloveških moralnih venije, ki je bil pred kratkim v Domu sindikatov v Ljubija- ske ure, šole za življenje ipd., ki norm ter družbena in politična ni, so med drugim razpravljali o sodelovanju mladine pri temelje le na interesu posamez- pasivnost. izpopolnjevanju vzgojno-izobraževalnega dela. Plenuma, ki je nikov, zato se zdi, da ta problem £e uvovne šole 2100, Vajenske šole dejavnosti z gospodarskim, poli- ne, poznavanje nalog šole, pove-^61, industrijske šole 1200, šole tičnim, kulturnim napredkom. Čanje učnega uspeha iri podobno. SLOVENSKA KNJIGA PREDRAGA, SKRBI ZA JEZIK PREMALO Ob plenumu slovenskih književnikov v Mariboru ___ ____ ____ . . Menim, da je bil plenum slo- je pogumno in kritično spregovo- ka. Opozoril je, da so mu jeziko-' ?a vzgojo učiteljskega kadra 624, Šolstvo je le eden izmed členov Seveda pa je prav zato potrebna venskih književnikov v Mariboru ril o nekaterih perečih vprašanjih slovci, posebno pa nekateri naši ?ole za drug strokovni kader 470 te verige. Z vztrajnostjo in skup- predvsem pomoč občinskih komi- (19. oktobra) eden naših najpo- v odnosu socialistična družba — pisatelji in pesniki (Prešeren, J druge šole s praktičnim pou-Jtth 236 učencev — v celoti je le-:°s končalo šole druge stopnje >376 absolventov, medtem ko jih j bilo lani 12.682. Tudi po števi-'J vpisa v letu 1959 smo letos pri-ovali več absolventov šol dru-stopnje. Vprašujemo se, ali je J^rok letošnjemu padcu strožje j^snjevamje v teh šolah? Mogo-zvišana vzdrževalnina v dijakih domovih? Ali pa še kaj dru-Sega? Pri pokazanih uspehih reformirane osnovne šole moramo ne-JJrnno ugotavljati, da si je uči-jijstvo v zadnjih letih na sploš-0 močno prizadevalo izpolniti jjbrrnne zahteve. Sistematično jjučevanje ustreznosti novih jjhih načrtov, dajanje pripomb ri Predlogov k učnemu načrtu in rj^metniku za vse razrede mjovne šole, uvajanje testov in j^gih oblik za preverjanje zna-— vse to je močno zaposlilo Jjteljstvo in mu dajalo novega Ljsta. Pri vsem tem nikakor ni S°vršna trditev, da se med na-Jh učiteljstvom vedno bolj utr-jtejo napredne zahteve reformi-JJe vzgoje, da si je vedno več r^vetnih delavcev na jasnem o snovnem konceptu reformiranih šniCel — ° 'tem’ moram<> naše •stvo v celoti iztrgati iz okov eveč ustaljenih, preveč tradicio-Vi lri'h, ukaiupljenih oblik, ki iz-lw?° 3 piskih prilik, kot pa jih živd-vl.0}' danes. Zahteve so prodrle | napori se bomo počasi le tejev, da se nižali postavljenim smotrom, upravljanja razvile še bolj. v zadnjem času posebno zato, ker bodo oblike samo- membnejših kulturnih dogodkov knjiga in slovenski jezik. Cankar in Župančič) priborili sve- že v uvodnih besedah Toneta tovno raven. Ko je govoril o vpra-Seliškarja, ki je predsedoval ple- šanju odnosa socialistične družbe numu, smo čutili pomembnost te- do materinščine, je dr. B. Kreft ga vprašanja. Zdaj ugotavljamo,, poudaril, da mora biti tak odnos da se slovenski jezik brez potre- globoko etičen. Dejal je, da posve-be pači, da je odnos do njega ma- čajo današnji jezikoslovci vse pre-lomaren ter da slovenska knjiga malo pozornosti vprašanju stila, nima tistega mesta v našem živ- E)r- B. Kreft je omenil tudi ponov-Ijenju, ki ji po pravici pripada. ni germanski vpliv v obmejnih Dr. Bratko Kreft je v svojem Predelih naše republike in dejal, skrbnem in temeljitem predavanju govoril o razvoju našega jezi- da sicer pozdravljamo tople odnose z našimi severnimi sosedi, vendar to ne sme biti v škodo naši nacionalni kulturi. Ko je govoril o tem, kako nekateri menijo, da otroku v osnovni šoli ni potreben pouk slovnice, ker se je bodo naučili v kasnej-V ponedeljek, 4. novembra so šem življenji (mimogrede), je dr. Imenovani novi »pedagoški svetniki« na sekretariatu za šolstvo SRS podelili naziv »pedagoški svetnik" osmim pedagoškim delavcem, ki so izpolnili pogoje zanj, To so; Kristina Sepec, upraviteljica osnovne šole v Ptuju; B. Kreft dejal, da je to nemogoče. Situacijo v jezikovnem vprašanju je še bolj zapletel Pravopis 1962, čeprav mu ne moremo odrekati določenih kvalitetnih novosti in napredka. Kljub temu pa je dejstvo, da so se preprosti ljudje Marta Schmidt-Pavlin, stro- (posebno iz obmejnih krajev) kovna učiteljica na srednji vzgo- zmedli, saj jim je forsiranje go-jiiteljski šoli v Ljubljani; renjskega dialekta (bravec) tuje. Slavko^ Sašek, upravitelj Vsako novost moramo v prihodnje osnovne šole Frana Levstika v skrbno pretehtati, saj ne pomeni, Ljubljani; . da je vse, kar je na jezikovnem Albin Horvat, učitelj glasbe na področju novega, tudi dobro. s^vu Ivana Cankarja v janez Gradišnik je govoril o uTa0o iz povsem drugačnih živ-rih v, J d; s>rin0_ (In nemalo je k temu , , , pPornogel tudi proces osamosva- »Toliko zapišem, da bi rajši umrl sredi domače doline, bodisi od gladu, nego na zlatem prestolu Jatlfe vzgojnoizobraževalnih usta- nemškega cesarja, kjer bi imelvVsega na kupe.« — Te besede smo prebrali na spopinskem kamnu na osnovni šoli Mariboru; Dušan Kompare, prosvetni svetovalec na zavodu za napredek šostva SRS; Karel Doberšek, učitelj v pokoju, Prevalje; Stane Kuštrin, vodja družbe- položaju slovenske knjige. Opozoril je, da založniki in prodajalci ne skrbe dovolj za njeno popularnost, poudaril pa je, da so knjige predrage. Poseben odnos bi morali imeti do domače knjige, saj se dostikrat primeri, da npr. n°V.) nih služb na oddelku za analitič- v knjigarnah nimajo stalno na za-ne in organizacijske zadeve logi Prešernovih poezij, pa Can- Tavčarjevem grobu v Poljanski dolini. Tavčarjeva Poljanska dolina s Soro in gozdovi smrek in bukev okrajne skupščine v Mariboru; karjevega Hlapca Jerneja, Jurči- Nadaljnji uspešni razvoj dela je žarela v jesenskem soncu. Hiša na Visokem pa je bila žalostno zapuščena: videli smo razbita in Karel Kos, svetnik v zveznem čevega Desetega brata iri še mno-jJJJhoizobraževalnih ustanov pa polomljena- okna, prazne prašne sobane, trohneča stopnišča. Mar spomin na avtorja Visoške kronike sekretariatu za prosveto in kultu- g0 drugih. Založbe sicer morda M a spet”nove zahteve. V pr- in Cvetja v jeseni res ne zasluži'boljše usode? Ijen ^ ^ Potreba po poglob- Vj JJ111 strokovnem znanju — no-h^joetodični prijemi so za sodo-tčda Pouk neobhodno potrebni* nijj .velika večina naših prosvet-^delavcev ni imela priložnosti, M. Cedilnik ro. Zakaj ekonomske šole ne sledijo razvoju novembra plenum republiškega odbora sindikata delavcev ^žbenih dejavnosti Prik , Sa plenum republipke- flrulbp •?ra sindikata delavcev iS. u0vml1 dejavnosti bo v petek, ••ern ‘Jnbra. Plenum bo v glav-^lave Za .■ atutov v delovnih or-V k i*1 družbenih služb, oor _ra ,em bo republiški od-•Ue btA,an’z'ra* tudi posvetova-*a*«istit- avn*kov šolstva, da bi *Ve*i _1 nekatera vprašanja v Pripravljanjem statutov. P0n ^Vetv?0 obveščamo pro-Biv§1 E delavce, da je Nih j. *Nternat prosvet- 1>0Uax7AVCEV V LJUBLJANI, Ind^SKa 28> LIKVIDIRAN STOV! NE SPREJEMA VEC GO- V vrsti javnih razprav o te-zah-.za reformo tehniških in njim ustreznih, strokovnih šol je bilo 30. ioktobra tudi posvetovanje predstavnikov ekonomskih šol SRS. Čeprav je bil razgovor dokaj živahen in so udeleženci obravnavali nekatera bistvena vpra- . sanja dela teh šol, bi gotovo bil namen javne -razprave o ekonomskih šolah bolje dosežen, ko bi bili prisotni tudi predstavniki tistih delovnih organizacij, ki zaposlujejo absolvente teh šol. Tako pa je prišlo znova do ugotovitev, da ne morejo najti skupnega so-delovarija in da gredo vsak po svojem tiru: na eni strani ekonomske šole s svojim nekoliko zastarelim načinom dela, na drugi pa gospodarstvo z dokaj ostro kritiko sedanjega sistema izobraževanja na ekonomskih šolah ter zahtevo po boljšem strokovnem kadru, ki bi ustrezal njegovemu naglemu razvoju v zadnjih letih. V Sloveniji smo-imeli konec lanskega šolskega leta 12 rednih ekonomskih šol s 37 oddelki za odrasle; rednih učencev je bilo 4.091, slušateljev v oddelkih za odrasle pa 2.185. Po kapacitetah in razčlenjenosti šolske mreže so ekonomske šole zelo možna skupina strokovnih šol, po številu oddelkov za odrasle celo presedajo tehniške šole. Absolventi ekonomskih šol se zaposlujejo v vseh vrstah gospodarskih organizacij — opravljajo knjigovodsko finančne, komercialne in administrativne posle. V ekonomskih šolah, zlasti v oddelkih za odrasle, so dobili' ustrezno izobrazbo tudi mnogi vodilni uslužbenci podjetij. Glede na perspektivno razširitev naših gospodarskih kapacitet in glede na perečo zahtevo po poglobljenem ekonomskem znanju, ki je potrebno v zvezi s poglabljanjem družbenega in delavskega samoupravljanja, je tolikšna razširitev omrežja ekonomskih šol gotovo upravičena. Vsekakor drži ugotovitev, da so ostali principi in norme v šolah za izobraževanje naših tehniških kadrov doslej izredno negibni, medtem ko prehaja gospodarstvo k popolnoma novim industrijskim postopkom. Že bežen pregled delovnih mest, kjer se zaposluje tehniški kader neposredno v proizvodnji, v konstrukciji, v pri- pravi proizvodnje, v laboratorijih, na tehniškogospodarskem in, drugih 'sektorjih, nam pokaže, da brez tega znanja tehnik in njemu ustrezni strokovni kader ne miore opravljati svojega dela. Ustanovitelji sedanjih tehniških in njim ustreznih strokovnih šol za gospodarstvo in družbene službe so dali dokajšen poudarek teoretičnemu pouku; zdaj pa moramo na osnovi dosedanjih izkušenj ugotavljati, da je prav tako kot obratno škodljivo tudi širjenje teoretičnega pouka na škodo praktičnega dela. Tehniški in njemu ustrezni strokovni kader namreč ni uporaben, če se hkrati s teoretičnim izobraževanjem ne seznanja tudi s praktičnim delom, proizvodnim procesom in stvarnimi problemi delovnih mest. Današnji absolventi ekonomskih šol pa kažejo poleg pomanjkljivega strokovnega znanja (kot, je nesolidno znanje iz gospodarskega računstva in zlasti iz gospodarskega poslovanja) tudi pomanjkljivo splošno izobrazbo: nezadostno obvladanje materinščine, neznanje tujih jezikov (tudi srbohrvaščine!) ipd. Splošna izobrazba je strokovnim kadrom potrebna zato, da postanejo vsestransko razvite osebnosti, da bodo pravilno cenili ne le tehniške dosežke in znanstveni napredek, temveč tudi kulturne vrednote. Vrsti očitkov s strani delovnih organizacij stojijo torej nasproti naše ekonomske šole s svojimi (nemajhnimi) težavami: tu je še vedno neurejeno financiranje njihovega delovanja in pomanjkanje sredstev, da bf si lahko omislile modernejši pouk (s pomočjo sodobnih strojev itd.); nagrajevanje predavateljev na ekonomskih šolah je takšno, da uhajajo v gospodarstvo in druge službe; vprašanje delovne prakse učencev ekonomskih šol je neurejeno in s strani delovnih organizacij nikakor ne uživa tiste podpore, ki bi jo moralo. Itd. Skratka; javna razprava o ekonomskih šolah je pokazala na vrsto odprtih vprašanj, ki jih bo treba s skupnimi močmi vseh prizadetih čimprej rešiti, da bodo te šole lahko opravičile svoj obstoj. dh imajo takšnfe in podobne knjige, knjigarne pa jih ne naročajo. Ko je prof. Jaro Dolar govoril o kulturni podobi Maribora, je med drugim poudaril, da je kulturna dejavnost dobila po vojni novo materialno podlago, vendar pa se ni dovolj razvila in ni našla odmeva med delavstvom. Božidar Borko je poročal o organizacijskih vprašanjih društva slovenskih književnikov, ki ima 135 članov, med njimi precej mlajših. V živahni razpravi so na plenumu največ razpravljali o novem pravopisu. Josip Vidmar je predlagal, naj bi književniki do nadaljnjega pisali po Ramovš-Župančičevem pravopisu (glede pisave bravec — bralec), kar so udeleženci plenuma tudi sprejeli. V razpravi so sodelovali še: dr. Bratko Kreft, Miloš Mikeln, Jaro Dolar, Josip Vidmar idr. Govorili so o mnogih kulturnih vprašanjih in sprejeli tudi določene sklepe. Tričlanska delegacija slovenskih književnikov pod vodstvom gosta iz Londona prof. J. Lavrina je med plenumom obiskala tudi prof. dr. Mirka Rupla v mariborski bolnišnici, ki je kmalu nato umrl. Po končanem plenumu so se slovenski književniki udeležili slavja ob odkritju spomenika dr. Franu Miklošiču v Ljutomeru. Tone PartljU O komunalnem pouku, sprejemnih izpitih in... Verjetno se bo komu zdelo, da rejšo zgodovino in še posebno z kot razumljivo, saj je učitelju na trditi, da je to v celoti odvisno te stvari, namreč komunalni po- razvojem narodnoosvobodilnega primer vsekakor najlaže razložiti samo od različnega števila ur do-uk ter sprejemni izpiti, niso v gibanja, z geografskimi poseb- določene pojme na konkretnih, ločenega predmeta, morem pa z neki neposredni logični zvezi, nostmi, sodobnim gospodarstvom, sebi in učencem najbližjih do- gotovostjo trditi, da na primer Takšno mnenje v celoti prav go- kulturno-prosvetno dejavnostjo in mačih primerih, na drugi strani ena ura matematike več skozi vse tovo ne bo držalo, kajti videli podobno. Namen sam je bil prav pa je tudi vsakdo toliko lokalni leto ali celo dve leti lahko pome- gotovo povsem pozitivno zamiš- patriot, da bo v sklopu ostalega ni zelo veliko in da se mora zna-Ijen, saj bo nekdo, otrok pa pred- posvetil svojemu kraju in nepo- nje določenega predmeta, v tem vsem lahko spoznaval, pravilneje sredni okolici nekoliko več po-dojemal ter razumel posamezne zornosti. Vse to je brez dvoma bomo, da je en problem v tesni povezavi z drugim, da ta drugi odpira tretjega in tako naprej. Prav zato, ker ti problemi so v medsebojni povezavi, ne bo na- pojave, če bo spoznal širše pojme več kot opravičljivo in se dogaja Pomoč učiteljskih zborov samoupravnim organom učencev primeru matematike, razlikovati. Samouprava učencev se je pri tej dejavnosti ni več odnosa« bistveno uveljavila z razvojem družbenega učenec — učitelj, ampak namesto upravljanja v šolstvu in je po- tega nastopa skupna akcija, po- . . . _______________________________ _________. . Ce sedai unoštevamo da so stala zavesten činiteij šoie v so- moč starejšega in bolj izkušenega pak, če si njihovo medsebojno na podlagi že nekih poznanih, pa povsod ter se bo tudi dogajalo, financirane iz cialistični skupnosti. Pedagoški mlajšemu, kjer spoštujemo svo- odvisnost ter posledice te odvis- čeprav nekoliko bolj ozkih in spe- samo če bodo za to možnosti. nkraineea oziroma medobčinske- zbori so največkrat kmalu spo- bodno izmenjavo mnej in delamo nosti ogledamo nekoliko bolj po- cifično pobarvanih dejstev. Do- za komunalno vzgojo so po- ga sklada za strokovno šolstvo v znali> kolikšne vrednosti je sode- v duhu medsebojnega razumeva- 1E-. ».e Je. da je «■ p«d Bf%S S S p“m j leti uveden v naše osnovne šole obravnavali pri komunalnem po- jaie Teh šol namreč ni motilo da so'bili zaradi objektivnih — zato krepko podprli aktivnost sodelavca in pomočnika v vzgoj- predmet komunalnega pouka. Na- uku predelan že pri drugih pred- dejstvo, da učenci poslušajo do- gledano s stališča posameznih šol pionirjev na vseh področjih, kjer no učnem procesu, men tega je bil, da bi ucence metih: geografiji, zgodovini, slo- ločene stvari morda dvakrat ali „a subjektivnih — pogojev učenci lahko razvijajo svojo samoupravo. Vzgojitelji radi delamo dve osnovnih šol še posebej seznanili venščini, družbeno-moralni vzgoji. ceio trikrat; nič ne de, jim bo to- nosameznih šol v neenakem polo- Skozi šolska poslopja je zavel nov skrajnostni napaki: pionirje pu- s problemi domačega kraja, s sta- Da se je to tako dogajalo, je več uko bolj jasno. Na drugi strani žaiu glede sprejema na strokovne val življenja, ki je šolo neverjet- stlmo pri samoupravljanju popol- pa je bil to predpis, katerega so šoiej potem lahko ugotovimo, da no zbližal z okoUco. Učence nam noma same, bodisi da ne želimo šole pri izvajanju svojega delov- v tem primeru nekaj ne more biti je pokazal v toliko novih situaci- kršiti njihove samostojnosti, aU nega načrta morale izvajati. Na v redu. V redu ni namreč to, ker jah, da smo se kot pedagogi le pa nam je njihova aktivnost celo za ta predmet Smo umetno napravili razlike med čudili, ali so to res tisti otroci, ki manj všeč, in drugo, vse samo- otroki in ker skupnih sredstev smo jih nekoč tako enostransko upravne pravice učencev jemlje- nekeea sklada sedai ne moreio ocenjevali le kot dobre ali slabe mo v svoje roke in tako zatiramo večjih šolah so postavili ponekod posebno učno moč, drugod pa ga je poučeval navadno zgodovinar ali geograf. Ni težko najti tople besede ob cije. Slovenska priredba »Valva- (Ko je bil pozneje ponekod ta smrti dr. Mirka Rupla. Težko pa sorjevega berila« je popularizira- predmet ukinjen, je postalo vpra- menile. nekega sklada sedaj ne morejo ocenjevali ~ —-----------------------— ------- : . . .. ^ ^ ,_____ trošiti tudi tisti otroci, za katere dijake, več o-njih in njihovih njihovo iniciativnost. Ce bomo so posamezne občine sredstva na- sposobnostih pa nismo vedeli. sposobni bolj upoštevati interes __ o Ir+i i Svobodne aktivnosti učencev in potrebe sodobnega mladega je spregovoriti pravo besedo la »Slavo vojvodine Kranjske«, šanje: kam; s samostojno učno Gledano na gornji primer bi in njihovo agilnejše udejstvova- človeka, kar je danes z vzgojnega spričo velikega in mnogovrstne- Na baročna besedila v slovenski močjo za ta predmet?) Druge šole morc]a ne bilo napak če bi vpra- nie v dijaških organizacijah je stališča več kot aktualno, in_ce se ga dela, ki ga je opravil pokoj- književnosti je opozoril dr. Mir- pa so samostojno ali pa po navo- ganiu formirania ia koristenja vneslo v našo šolo tako živahnost, bomo zavedali, da je družna s nik; preblizu smo nenadni smrti, ko Rupel z izborom iz Janeza Sve- dilih njim nadrejenih organov me(jobčinskih družbenih skladov vsestransko razgibanost, priža- piomrskirn samouprav janjem po- da bi mogli na mah zaobjeti bo- tokriškega. Po vojni je objavil sam pouk komunalne vzgoje uki- strokovno šolstvo posvetili več devnost in navdušenje za najraz- stavila tudi pred pedagoge nove gato zapuščino. Kakor da bi se »Nove najdbe naših protestantih nile, za to predvideni dve teden- pMornosti. Naj t0 mnenje pod- ličnejša področja, da predstavlja m odgovorne naloge bomo brez krčnim s konkretnim primerom- vse to za učenca tudi dokaj ob- težav našli pravo pot in smer. neka komuna prispeva v ta sklad sežno dodatno obremenitev. Zato Učiteljski z^r strokovno p^ cVorai nO milijonov dinarjev Ce nas ne preseneča, ce so posamez- dagosko usmerja vse oblike dela bi sofinansirala proporcionalno ni vzgojitelji zaskrbljeni za zbra- v notranjem življenju šole in skr- ________ r____________ . . glede na število učencev iz svoje nost pri pouku, za redno oprav- bi, da je tudi samoupravna aktiv- odvisno od tega, kje se jim je to komune tiste šole, katere le-ti Ijanje osnovnih učenčevihjlolz-zdelo najbolj potrebno in kje so ski uri pa dale na razpolago drugim predmetom. Večina šol je ti dve uri porabila ali za matematiko ali za tuj jezik ali pa za slovenski jezik, imeli tudi za to primerne moči. Prav gotovo je, da so ti trije pred- šele zdaj ovedli, koliko je ustvaril, kako neutrudno je množil domačo znanstveno besedo. Dr. Mirko Rupel se je rodil v Trstu 28. avgusta 1901. Po prvi svetovni vojni, ko je Italija zasedla tudi Trst, se je s starši preselil v Ljubljano. Novoustanovljena slovenska univerza je odprla vrata mladini, Mirko Rupel je vpisal slavistiko in romanistiko. Romanistiko bolj po sili tedanjih učnih načrtov, vendar mu je znanje jezikov kasneje koristilo pri strokovnem delu. Po svoji notranji usmerjenosti pa se je predal slavistiki. Predavanja dr. Prijatelja in dr. Kidriča so ga pritegnila na slovstveno področje, predavanja dr. Ramovša v jezikoslovje. Obojno smer slavistične .vede je pokojnik gojil vse življenje. Ze tedaj pa Igsajtisllši JI ls's= kovno izpopolnjevanje v Pariz, ugotovitvami. Sintezo njegovega let. redn. pQuk komunalne vzg0. F10™?™ za nadaljnji študij P in sJmot;rno zgrajenega no- uprave in se kot enakopravni cla- s ;KS!M5&.13Z s, dmj“i »r s«-; “rss fcars asrsasi s smekr s. r,- posvečal le pedagogiki, pisal je ra^ffc^nje O iw jz ceie komune ali celo dveh, ker naka in bi bilo to v interesu druž- jo skrbeti starešinski sveti, šol- ke imajo pionirji posebno radi ul šolske knjige, sodeloval pri se- Primoža Trubarju jed brodilo sad .e bll0 Vpra§anje komunalnega P neutemeljeno Kar pa zadeva ski odbori, družbene organizacije zato je njihovo vzgojno delo to-stavljanju slovnic, še posebej ga \^^re^t o kačgtmku s oueft- pouka urejeno za eno ali več ko_ tisUh šo! ki vklju- in predvsem učiteljski zbori. Uko uspešnejše. je zaposlilo proučevanje starej- ske književnosti, ki je izšla po mun enak0, zlasti pri sprejemnih . .. . JL rarUMh knmnn nncsphnn Notranje življenje šole in aK- ših literarnih tekstov od prot e- prej v srbohrvaščini, zatem, do- izpitih na razne strokovne šole hnJ nnt rphn nn n ibtakšen ^sTem’ tpm da ho vedelo tivnosti na vseh področjih otro- stantizma do protireformacije in polnjena, v slovenščini več upanja in izgledov za sprejem P°tr®^ ^orJanf^ano nfoe^ae^ških os^i- ške samouprave morajo biti za- baroka. . Na jezikovnem področ u mo- kot drugi. Na raznih splošno- svoi ustrezni de"ež V P vah ?n da bo Srisnevalo k dosega- 3ete v delovni načrt šole. Tu je Ravnatelj Narodne in umver- ramo navesti njegov delež pri izobraževalnih šolah druge stop- res sv°3 ustrezni aelez- ^ vah in da bo prispevalo k dosega naloga pedagogov, da sistematič- nost učencev vsklajena z drugimi swssm«s ISSSI if-ilSs SScSl ni predmeti in bi zato šole ti dve strokovno šolstvo ekonomskih in in neživljenjskosti, ki sta ga no spremljajo učinke teh dejav-prosti uri na podoben način težko je nekaterih podobnih šol sploh spremljali. Zato nam za takim nosti, raziskujejo način dela, ga bolj pametno razdelile. Učenci so ne smatrajo za strokovne šole, mirom ni žal. S tem pa ni rečeno, po potrebi spreminjajo in pnlaga-lahko tako iz teh predmetov do- temveč morajo te šole posamezne da odpiramo vrata neredu ali ce- jajo ter iščejo nove metode, bili širše in tudi globlje, bolj trd- občine še posebej sofinansirati. lo kaosu, ki bi utegnil zmanjšati Njihova dolžnost je tudi, da no znanje, ki jim je na šolah Ekonomska šola splošnoizobraže- vzgojno in izobraževalno učinko- svetujejo posameznim ucencem, druge stopnje neobhodno potreb- vaina prav gotovo ni, če ni stro- vitost šole. Ce organiziramo iz- naj se vključijo v tiste dejavnosti, no. Učenci iz takšnih šol so se kovna, potem je res vprašanje, venšolsko dejavnost v primernem ki bodo največ prispevale k nji- pri sprejemnih izpitih na raznih kakšna naj bi bila. obsegu, glede na prilike, zmožno- hovemu razvoju, pa tudi da orne- šolah druge stopnje — predvsem Menim da hn treba kliub ši- sti in sposobnosti, če bomo iz ši- jujejo krog aktivnosti pri tistih strokovnih šolah — lahko bolje rokim pristojnostim posameznih rokega področja izbrali to, kar je učencih, ki bi šli radi preširoko m uveljavili in imeli več možnosti, g , !l d samouprave ter tudi najboljše, za nas najbolj primer- kjer njihove sposobnosti zaosta-da bodo sprejeti, saj so iiheli no in potrebno, če bomo vedno iz- jajo za zmogljivostmi. S svojimi ttOOVSKO PODJEDI »Oelefelistil« zitetne knjižnice je postal, ko je predvojni slovnici ter pri obeh po- nje pa se vidi p0Siedica takšnega nasledil upokojenega dr. J. Sle- vojnih slovnicah. Posebno mesto nesorazmerja ur v določenem bingerja. Po vojni je dvignil Na- gre prvemu — in edinemu — slo- predmetu v tem, da pridejo posa-rodno' in univerzitetno knjižnico venskemu Pravorečju. Sodeloval rnezni učenci, ki so predelali znat-iz provincialne ozkosti v funkcio- je pri obeh povojnih izdajah Slo- no manj snovi kot drugi. Vpraša-nalno ustanovo sodobnega tipa, venskega pravopisa. Širok krog mo se lahko, ali je to pravilno vzpostavil je mednarodne stike, ljubiteljev lepe domače besede a]i ne7 Menim, da ni, ker smo uvedel nove oddelke. Zavedajoč pa se ga bo toplo in trajno spo- enim dali več možnosti kot dru-se, kolikšnega pomena je taka minjal po jezikovnih pogovorih, gim, čeprav bi morali tretirati vse ustanova za znanost, umetnost in ki jih je vodil dolga leta pri RTV enako in jih izbirati le po nji-za praktične potrebe, je dal Na- Ljubljana. hovlh sposobnostih. rodni in univerzitetni knjižnici Sredi dela je omahnil. Ne da Zgodilo se je, da so bili posa- _ mednarodno raven. bi utegnil dokončati mnogostran- mezni učenci z neke šole na do- liJUsLJANA, S področja literarne zgodovine sko delo. Pripravljal je izdajo ločeni strokovni šoli skoraj vsi ’ v spominu vrsta knjižnih Trubarjevih pisem s komentar- sprejeti, z druge šole pa zelo red- dcl dr. Rupla, če si prikličemo v jem, toda roka se je ... umKa m renomuaimi uv-n« spomin samo tovrstna publikaci- zamisel je ostala nedokončana. jeto večje število učencev prav s tek t . , uvoza jo. »Slovenski protestantski pisci« Bogata zapuščina bo pomnik o tiste Sole, ki je imela na primer tekstilnih tovarn in iz uvoza. privajajo poleg' izbranih tekstov zaslužnem delu in vzglednem raz- uro ali več ma matike in podob- študijo o dobi reforma- iskovanju dr. Mirka Rupla. n°- Nočem in e morem namre nalog tole. Upoštevati moramo, no. razporedijo problematiko n da si učenec vedno bolj uveljav- pn tem zavestno zasledujejo c e Ija kot aktivni činitelj v vzgoj- s°le- Tako bo tm^tikn?PhndO nem in učnem nrocesu ter da ie sko delo> vse aktivnosti pa bodo samoSraS ^na organLacSkih Potekale po vnaprej določenem oblik, ki mu omogoča tako dejav- urniKu. P0dr0iilh “■ tila SareiSK Ja poslovalnica skega življenja. Pionirji, naj bodo še tako pri- omogočila, da pridobivajo nove Kresijo zadevni in’ naj Msedai° v sam°- ralni^m^s Tvo?"IktivnoTtjo^a upravnih organih vodilna mesta, so lVot^c7n“a“d0l'oči‘nTrazvojni pomagajo ^ ™riat!- tudi vpliv stopnji. Zato moramo vzgojitelji okolja. PedaBogi vidimo_v_otros skrbeti, da bodo pionirji razvijali je v spominu vrsta knjižnih Trubarjevih pisem s komentar- sprejeti z druge šole pa zelo red- ima bogato lzbir0 manufakturnega na samounravnlh nodročhh vse eno pomembnih posebnosti naše-• blag^if S^aTh domačfh "LiS^Ste^lf bo^ fa reformnega;procesa, ki boga« spoznal}6 moč6 kolektiva ?n vred- IoVko'delo m izredno prispeva k nost kolektivnega prizadevanja, razvoju mlade osebnosti. To pa moremo doseči le tam, kjer Velimir Batič Upravljanje v vzgojnoizobraževalnih delovnih organizacijah V zadnji, to je 17. številki »Prosvetnega delavca« smo lahko z zadovoljstvom pozdravili članek tov. Lada Zakoška »Pomen in vsebina statuta v vzgojno-izobra-ževalnih delovnih organizacijah«. V članku bodo delovni kolektivi naših šol in drugih vzgojno-izo-braževalnih ustanov našli mnogo dragocenih misli in napotkov pri pripravljanju statutov. Zal pa članek vnese lahko tudi nepotrebno zmedo pri enem izmed najvažnejših vprašanj ob urejanju naše notranje samoupravne zakonodaje, to je pri vprašanju upravljanja, oziroma pri organih upravljanja. Verjetno ja tov. Zakcšek pri obravnavanju tega problema izhajal iz predosnutka ustave SRS ali pa morda iz osnutka kakega občinskega statuta, kjer ta vprašanja mnogokrat še niso točneje razčiščena in opredeljena. Vendar naš izredno .dinamični družbeni razvoj na osnovi poglabljanja družbenega samoupravljanja kot ene najvažnejših značilnosti naše družbene ureditve in končno tudi dovolj precizna določila tako zveane, kakor naše republiške ustave omogočajo in zahtevajo drugačno opredelitev organizacije upravljanja tudi za področje družbenih služb,. ker bi drugače prišli v očitno nasprotje z osnovnimi pravicami in dolžnostmi delovnih ljudi pri samoupravljanju y delovni organizaciji. Pri. tem bi opozoril predvsem na dvoje postavk v članku tov. Zakoška, prvič, da imenuje dosedanji šolski odbor, to je družbeni organ upravljanja z imenom svet kolektiva in drugič, da je upravni odbor, ki ga voli in razrešuje kolektiv, izvršni organ takega sveta kolektiva, kakor ga omenjamo v prvem delu tega stavka (podčrtal S. D.). Res je, da smo pri formiranju organov upravljanja v naših delovnih organizacijah dostikrat y zadregi za najbolj ustrezne nazive, vendar tudi v taki situaciji ne moremo dosedanjega šolskega odbora, ki nam bo kot družbeni organ upravljanja tudi v bodoče potreben, označiti kot svet delovnega kolektiva, saj to do sedaj ni bil, v bodoče pa je lahko še manj, tako po načinu sestave, kakor tudi po družbenem značaju funkcije. Analogija z obliko in vsebino organov upravljanja v gospodarskih organizacijah namreč za naše, to je šolske in vzgojno-izobraževalne delovne organizacije odpove. Zato tudi ustava SFRJ ne vztraja za organe upravljanja v delovnih organizacijah pri ustaljeni šabloni iz gospodarstva: delavski svet, upravni odbor, direktor, temveč v 90. členu pravi: »Uresničujoč v delovni organizaciji samoupravljanje, po-verjajo delovni ljudje v skladu z ustavo, zakonom in statutom določene funkcije: delavskemu sve- tu, upravnemu odboru In direktorju, oziroma drugim ustreznim organom upravljanja« (podčrtal S. D.). Zato najbrže ne bo najbolje, da slepo posnemamo organizacijo upravljanja in samoupravljanja iz gospodarstva in istovo; tirno organ, ki ima izrazit značaj Širšega družbenega upravljanje (dosedanji šolski odbor) z delavskim svetom in v tem smislu P°~± tem drugi organ upravljanja, (ki ga izvoli kolektiv) istovetimo z upravnim odborom v gospodarski organizaciji. Bolje bo, da si zgradimo lastni sistem upravljanja i° samoupravljanja izhajajoč iz ustavnih določil in iz specifičnosti vloge in družbenega položaja vzgojno-izobraževalnih delovnih organizacij. Iz 9., 13. in 90. člena Ustave SFRJ je razvidno, da je tako položaj delovnih organizacij na področju družbenih služb, vključno šolstvo, kakor tudi položaj delovnih ljudi v njih, v principu popolnoma izenačen z vsemi ostalimi delovnimi organizacijami. S tem so tudi delovni ljudje v družbenih službah dobili enake pravice in enake dolžnosti, kakor delovni ljudje v materialni proizvodnji. Pri vseh je delo edino merilo njihovega družbeno-ekonom- skega položaja, samouprava Pa sredstvo, preko katerega to načelo realizirajo. Poleg tega pa določa ustava, da pri upravljanju delovne organizacije lahko sodelujejo v zadevah posebnega družbenega pomena (podčrtal S. D.) tudi zainteresirani občani ter predstavniki zainteresiranih organizacij ter družbenih skupnosti. Ustava pa pri tem izrecno določa, da so delavci delovnih organizacij družbenih služb preko svojih oblik samoupravljanja pristojni za organizacijo dela in delitev dohodku. kakor tudi za medsebojna delovna razmerja (podčrtal S. D.). V kolikor gre pri tem za vsklajeva-Aie družbenih interesov, predvideva ustava možnost posebnih Predpisov in možnost dajanja soglasja od strani družbenih organov upravljanja. Pod pojmom družbenega samoupravljanja, kakor ga dosledno uporablja ustava, razumemo torej v delovnih organizacijah družbenih služb družbeno upravljanje In delavsko samoupravljanje skupaj. Oblike tega upravljanja morajo izhajati iz konkretnih pogojev delovne organizacije kot celote, vrste in značaja storitev ter strukture posameznih organizacij družbenih služb. Pri tem naj bi že občinski statuti določili za organe upravljanja njihov okvirni delokrog in pristojnosti, samoupravne pravice kolektiva, njihov delovni program ter pristojnosti in mesto starešine. Zakon o izvedbi ustave namreč določa le, da za sestavo družbenih organov (podčrtal S. D ) v teh zavodih veljajo do vskla-ditve zakonskih predpisov z ustavo dosedanji predpisi. Glede vsebine njihovega dela pa ni nobene ovire, da delovne organizacije na področju družbenih služb, ne bi mogle direktno uporabljati ustavnih čloločb. V že citiranih členih je Ustava SFRJ torej principialno že razčistila in opredelila pristojnosti tako organov družbenega upravljanja, kakor organov delavskega samoupravljanja tudi za delovne organizacije na področju družbenih služb. Pristojnosti* organov družbenega upravljanja so predvsem v tem, da določajo delovni program, preverjajo ceno storitev in spremljajo izvrševanje programa ter s tem v zvezi obravnavajo ustrezne ukrepe, kot so: delovni program, finančni načrt, zaključni račun itd. Poleg tega pa naj bi ti organi dajali soglasje k najvažnejšim aktom delavskega samoupravljanja. Določanje sistema in kriterijev za financiranje družbenih služb je itak stvar za to pristojnih družbenih organov (npr. za šolstvo skladov za financiranje šolstva), medtem ko je na drugi strani organizacija delovnega procesa, delitev dohodka, nagrajevanje in delovna razmerja samoupravna pravica kolektiva in njegovih organov. Tudi položaj direktorja delovnih organizacij družbenih služb je v bistvu enak direktorju gospodarske organizacije, le s to razliko, da je za svoje delo odgovoren ne le organom delavskega samoupravljanja, temveč tudi organom družbenega upravljanja. Po vseh teh ugotovitvah bi glede upravljanja v vzgojno-izobraževalnih delovnih organizacijah lahko izluščili naslednje: 1. Nosilec samoupravnih pravic in upravljanja je delovni kolektiv. 2. Družbene interese za zadeve posebnega družbenega pomen8 zastopa pri vzgoj no-izobraževal' nih delovnih organizacijah druz' beni organ upravljanja. To je dosedanji šolski odbor, v bodoče morda pod imenom šolski svet, ali svet šole, vsekakor pa ne ko‘ svet kolektiva, ker ni od kolektiva izvoljen, niti samo kolektiv8 ne odgovarja za svoje delo! 3. Večji kolektivi vzgojno-izo* braževalnih delovnih organizacij (morda že nad 15 do 20 članoVj poverjajo določene funkcij® upravljanja svojim organom, to J® organom delavskega samoupravljanja. 4. Organ upravljanja je tud1 direktor, oz. upravitelj. 5. Učiteljski zbor, ki je bil dosedanjih predpisih eden izm6® organov upravljanja v šolah, J® to vlogo izgubil in v bodoče lahk® nastopa le kot strokovni organ. 6. Med delovnim kolektivom naštetimi organi, kakor tudi m8® temi organi samimi je treba ' statutom jasno opredeliti pristoj' nosti. Pri tem organi delavske? samoupravljanja ne bodo nastjf pali le kot izvršilni organi dru*^ benega organa, čeprav bodo veF jetno tudi nasproti temu im®[ določene izvršilne funkcij ■ Skratka, teh organov ne moref® postaviti drugega nad drug1"1' temveč drugega poleg drugeg3- Vlogo kolektiva kot nosilca s8 moupravljanja in pri organizi!8 nju samoupravljanja je opisal tov. Zakošek v svojem članku, z * to tega ne bi ponavljali, temv St. 18 Programiranje učnovzgojnega dela v šoli ..Na osnovni šoli bratov Polan- samo vse družbene organe uprav- žira vse sodelavce šole. Ko uči- je, estetske, moralne in delovno- fičev v Mariboru si učni kolektiv Ijanja, organizacije in društva ob teljski zbor sprejme grobi načrt, tehnične vzgoje. Predvidimo tudi šoli, ampak tudi vse starše, ki na ga predloži v potrditev šolskemu proučevanje in vrednotenje svo- ta način spoznavajo delo šole in odboru, ki o njem razpravlja in bodnih dejavnosti, se vanj vključujejo tudi z družin- ga dopolnjuje, nato ga dokončno V tretjem delu programa se sko vzgojo. Brez programa učno- oblikuje upravitelj ter' raztolmači zavežemo, da bomo uresničili vse- vzgojnega dela je celotno življe- delovni • organizaciji, skupščini bino učnega načrta in vzgoje v nje šole bolj slučajno, brez njega staršev ter klubu staršev. razredu. Tu zasnujemo delo v sola ni-samostojna in se lahko Želeli smo izvedeti nekatere razredu izhajajoč iz profila raz-Najprej nas je zanimalo, čemu vanjo vmešavajo posamezniki, osnovne značilnosti programa. reda. V ta del programa vključi vsako leto izdela podrobnejši program učnovzgojnega dela. Z namenom, da bi nekoliko več izvedeli o takem programiranju, smo obiskali upraviteljico šole tov. Vido Rudolfovo in ji zastavili nekaj vprašanj. »o se lotili tega dela. Tov. Rudolfova nam je pojasnila to vprašanje takole: društva ali organizacije ter ji sti- Program dela ima uvod, ki se mo tudi osebne načrte za stro- Skladno sodelovanje doma, šole in vse naše družbe ♦ V prvi polovici oktobra je bil sti in ki zato večkrat ponavljajo v osnovni šoli »Zvonka Bunka« v razred — ali pa komaj zdeluj e-Siški sestanek staršev učencev, ki jo. Zanje bodo skrbeli vse leto: obiskujejo tb šolo, ter predstav- posvečali jim bodo čim več po-nikov družbenih organizacij. zornosti in jim nudili dodatno po-Ravnatelj šole, ki je govoril moč. Proučevali bodo tudi vzro-o učnih uspehih v preteklem šol- ke, ki povzročajo težave pri uče-skem letu, je med drugim opozo- nju normalno razvitih in sposobni, da so dosegli učenci najslab- nih otrok. in osmih. V teh razredih ni izde- rnorn) ki dostikrat ne zmore pra-lalo 20,3 % učencev, medtem ko vilno vzgojno vplivati, so bili uspehi na srednji in nižji pred kratkim s0 v osnovni šoli hijno vsiljujejo vzgojno vsebino, sestoji iz kratke analize uspeha in kovni, pedagoški in idejno-poli- P1, da ®° dosegli ucenci najs Brez načrta programa je šola še dela v preteklem šolskem letu, tični študij vseh sodelavcev šole. se uspehe v matematiki, pa tudi Velike težave povzročajo šoli vedno nesamostojna ustanova, iz analize zdravstvenega stanja Ob zaključku programa pa še v Slovenščini in angleščini. Naj- tisti učenci, ki so težko vžgojljivi, Na naši šoli sestavljamo pro- učitelji pa uradniki, ki izvajajo učencev, iz analize socialne slike enkrat predvidimo odgovornosti slab®1 uspeh je bil v sedmih raz- zato bodo poskrbeli za stalen stik Sram učnovzgojnega dela že šesto učui načrt. Samostojnost šole kot učencev in njihovih družin ter iz , posameznih sodelavcev šole za leum, le malo boljši pa v sestih z pa tudi z njihovim do- šolsko leto. Šola mora kot druž- družbene ustanove je pogojena s ankete o interesih in željah učen- izvedbo posameznih nalog, bena ustanova, ki združuje svo- programom, šele z njim pa posta- cev. Izhajajoč iz teh pokazateljev Na vprašanje, kaj želijo na šo- bodne ustvarjalce, načrtovati in ia.i° prosvetni delavci ne ! samo gradimo program, ki ima tri več- H s tem doseči, je upraviteljica Programirati delo, da se smotrno upravljale!, ampak tudi ustvar- ja poglavja. V prvem poglavju odgovorila: . . . .. •ialci- programiramo uresničevanje naT S programom želimo doseči ka^er ,®f bo ™or,ai v prihodnje stih ugencev> ki ^ve v okrnjenih j.-.,, i , čel družberiega upravljanja, raz- enotnost misli in akcije na šoli in potruditi da bo izenačil zahtev- družinah. Takih učencev je 568 —. ------------ ... ....... . s0“®I>1Je in kako sploh vijanje samouprave defovne or-4 se uvrstiti v splošna prizadevanja nost P° znanju na obeh stopnjah ^ 1048, kolikor jih obiskuje ta njenega programa določneje spo- nasta';,a na^r, programa učno- ganjzac;je ter afirmacijo šole kot komune, ki prav tako načrtuje J'er aa bo ugotovil vzroke neuspe- zav0(^y jyie^ njimi jih je 175 ta- zna delež šole v družbenem živ- ^gojnega dela za vsako soisko družbene ustanove. V okviru tega svoje delo, čeprav za koledarsko hov na VISP stopnji. ki so brez nadzora po vse ” poglavja programiramo dplo šol- leto. Doseči hočemo popolno sa- V svojem poročilu je ravnatelj dneve in 112 takih učencev, ki so Pri sestavi programa sodeluje- skega odbora, kluba staršev, mostpjnost, saj imamo svoj druž- šole tudi opozoril, kako že nekaj brez nadzora ob tednih, ko imajo jo vsi sodelavci šole. Upravitelj skupščin staršev, roditeljskih se- beni organ, to je šolski odbor, ki let ugotavljajo, da je napredeva- pouk popoldne, medtem ko so nji- stopnji nekoliko boljši. Prosvetni vključi v družbena prizadevanja Sama si določi na ta način svoje tnesto v komuni, ki tudi preko lienju in ga po izvedbi lahko Ovrednoti ter tudi materialno stimulira. Za učiteljski zbor in ce »Zvonka Runka« izvedli popis ti- lotno delovno organizacijo pa po- pripravi ogrodje, posamezne sku- Stankov, predvidimo vsebino pro- v imenu družbe naše koncepte nje učencev, ki imajo negativne hovi &iarši zaposleni v dopoldan-meni naijrt programa zavestno pine sodelavcev pa pripravijo na slav in prireditev, vsebino dela potrjuje ali dopolnjuje. Praksa ocene, škodljivo, saj brez dobre skem šašu. Ugotovili so, da obi- hsmeritev in zagotovitev enotno- osnovi različnih analiz vsebino, pionirske univerze, predvidimo zadnjih let nam je pokazala, da osnove ne morejo uspešno nada- skuje VZg0jno varstvene ustanove sti v mislih in akciji. Program Ves. mesec september 'je na šoli v ukrepe v zvezi s širjenjem mla- družba veliko bolj ceni tudi naše Ijevati šolanja v višjem razredu. le 22 učencev te šole, medtem ko dela izraste iz specifičnih pogojev znamenju programiranja, ob ta- dinskega tiska in delo, ki ga delo, ker vidi, da ga načrtujemo. Vsem učencem (od petega do za me ostaie problem varstva še šole in je zato izraz zavestnega in kem delu se izvija želo plodna opravljamo na šoli za celotno ob- Ob programu se je na šoli §tr- osmega razreda) so v tej šoli omo- ni rešen. Sola bi rada odprla var-usmerjenega dela za eno šolsko razprava, ki ob programu razči- močje komune. nil učiteljski zbor, vsak posamez- gečili, da v počitnicah nadome- stvene oddelke kjer bi imeli učen- feto, zato z njim seznanimo ne ščuje določena stališča in mobili- v •-*-------- *- *— - ------------J-”! '~J ,n" »lllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIII llllllllllllllllllllll||||||||||||||l!l||||!lll!||||l||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||||||||||!|||j Iz programa učnovzgojnega dela j osnovne šole | bratov Polančičev v Mariboru I V okviru razvijanja delavske Vsak učitelj bo izdelal tudi svoj samouprave v naši delovni organi- vzgojni načrt kot razrednik in kot Raciji bomo razvijali delo sveta de- predmetni učitelj. Z njim se bo ?ovne skupnosti, upravnega odbora vključil v prizadevanje šole s svo-sindikalne podružnice kot sub- jimi posebnimi znanji in sposobno-jektivnega činitelja. V letošnjem strni kot svobodni ustvarjalec. Vsi jetu bomo zainteresirali vse sode- učitelji pa bodo zasnovali svoje de-Javce šole v pripravah in izdelavi lo v razredu s sledečimi prvinami: statuta-, izpopolnjevali pa bomo tudi _ izdelall bodo pI.ofii razreda,, ki Pravilnike. Vsak sodelavec šole naj mora vsebovati zdravstveno in so-1 praktično spoznal delo drugega, Ciaino sliko interesov in dejavnosti bon^° °k Programu dela, ki se učencev, sociogram z izvrednotenjem - 6 na eksperimentalno hospitacij- jn praktično uporabo pri oblikovanju razrednih skupnosti, delovnm skupin in posameznikov. V profilu sko delo zavoda za PPS, pripravili se 16 javnih hospitacij in razgovore njih. Konec meseca oktobra bomo razreda bodo na različne načine pri- Pripravili. nastop v 5. razredu iz kazali izobrazbeni *—------ — Kazan izoDiazoeni in vzgojni nivo Poznavanja družbe, vezan na ana- razreda ter pri tem upoštevali vse uzo učne ure, za vse upravitelje v Paši občini. Pripravili bomo tudi Pastope iz snovi temelji socialistične Piorale v 8. razredu in načrt za spoznavanje domače občine. Pripravili Pomo tudi teme za roditeljske se- zapiske o učencih in mnenja razrednih skupnosti iz preteklih let; - izdelali si bodo načrt za delo z razredom, ki mora vsebovati: oblikovanje razrednega kolektiva in Stanke od*l/ do"8."razreda"v"sklopu elemente samouprave izražene v za starše. Podrobnejši program skupnih in stalnih zadolžitvah raz- za starše. Podrobnejši program eksperimentalno hospitacijskega de- reda in posebne stalne in občasne V načrtu razreda bo razvidno: kakšne organzacije učencev v njem ,V načrtu mora biti razvidna or-pomoči slabšim učencem ... bomo izdelali po programu zavo- zadolžitve posameznih učencev. Vsak P® za PPS,' upoštevajoč predloge razred bo letos vodil posebno kro-Prosvetnih svetovalcev in razrednih nil55)’ v katero bo zabeležil pomemb-^ktivov. Do konca šolskega leta bo- n6jše dogodke iz življenja skupno-Jho pripravili priročnik za starše, v stl ln posameznikov, katerem jim bomo skušali približati J^hteve učnega načrta od 1. do 8. -------------------------------------- ----------------- --------------- . — ^zreda. V njem bodo za posamezna obstajajo in kako jim bo razrednik predmetna področja predmetni uči- pomagal, kako bo organiziral zava-lelji izvrednotili učne in vzgojne rovanje, varčevanje naročanje ^kiotre, razredni učitelji pa bodo knjig... {J°mpieksno prikazali družbene za določeno starostno stopnjo ganizacija ^ razred ... •.. Podrobne učne načrte za raz- Razrednik mora predvideti tudi, == ni pouk in za pouk posameznih kako bo razvijal sile bolj nadarje- = Šoildm,etov 130(10 sestavili sodelavci nih učencev in jih usmerjal ter = tpi6 do 20* septembra. Pri sestavi vključeval v življenje komune in = sr£ morajo upoštevati vezi med širše družbe... = J*°vjo posameznih razredov v ver-, „ ... . ; , ,, . = tkalnem smislu in med predmeti Razrednik: mora predvideti skup- s 5°«zontalno. Do 1 oktobra bodo ne akcije razreda proslave... Pred- g *ato razredniki sklicali seje razred- V15eti mora sodelovanje članov raz- g učiteljskih zborov in se dogovo- rednega učiteljskega zbora z med- g 3 za korelacijo n*, predmetni.stop- sebojmmi hospitacijami, vodenjem = na stopnji razrednega pouka pa zapiskov o učencih .. . Predvideti __ ?°a0 vsk'odiU »"Me delo učitelji mora sodelovanje s starši... u?^ameznih oddelkov. Vsak član V ta program vključujemo tudi == tp^ljskcga zou-u bo pripravil v osebne načrte strokovnega pedago- == eT.ku šolskega leta izven programa škega in idejnopolitičnega študija = la Perlmentalno hospitacijskega de- vsakega sodelavca šole. Za šolo je = k po eno uro nastopa in 10 dni drogaceno. če lahko v svoja priza- ^ Predložil pismeno pripravo za- devanja vključi tudi osebno rast so- == j> o vsem članom učiteljskega zbora, delavcev, zato mora celotni kolektiv še en nastopu bo razložil metodično vedeti, kaj bo posameznik načrtno s tei? . ln metode ter učne oblike in proučeval v zvezi s svojim predme- = nPike. ki jih je uporabljal. ■ tom ali razredom ... S ll^l,ll|lll!ll!llll||!l!l||||||j||!l!l!lll|||||||||||!lll!ll|||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||l!lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||liiii V drugem poglavju, ki ga uva- nik je dobil v njegovem okviru stijo, kar so zamudili. 'Od 128 ci urejen primeren prostor za jamo z naslovom »Uresničevanje svoje mesto, na osnovi elementov učencev, ki so bili negativno oce- ugenje jn pomoč pri reševanju na- učnovzgojnih _ smotrov ter poglo- programa smo si izdelali tudi na- njeni, jih je prestalo preizkušnjo log, obenem pa bi organizirali bitev splošnega pedagoškega dela čela za nagrajevanje sodelavcev 95. prosti čas zanje, posvečen športu, učiteljskega zbora«, predvidimo po kvaliteti dela. Od programa V novem šolskem letu so na tej f j]imu gledališču sprehodom, ogle-vsebino učnovzgojnih konferenc zato ne mislimo nikdar več od- šoli uvedli tudi socialno službo. (ju r^gtav ipd Žal pa na šoli ni-ter zasnujemo svoj delo v, okviru stopiti, saj je ob njem postalo Proučili bodo primere učencev, ki maj0 prostora' niti za en sam telesne vzgoje, intelektualne vzgo- vzdušje v šoli zdravo in delovno, imajo manjše duševne zmogljivo- takšen oddelek. Ugotovili so tudi, da stanovanjski pogoji učencev niso preveč rožnati. Enaintrideset družin živi v eni sami sobi, 192 družin ima le sobo in kuhinjo, 38 družin pa vlažna in temna stanovanja. V takih stanovanjih živi od 4 do 8 oseb. Nekaj stanovanjskih problemov- je zelo hudih. Tako npr. družina učenke prvega razreda sploh nima stanovanja. Mati spi z očimom v delavski baraki, deklica pa pri dobri sosedi. ' V nekem enpsobnem stanovanju živi isedem oseb (od tega dve tuji). y veliki sobi, ki je pregrajena v tri majhne prostore, se stiskata dve družini (osem oseb), medtem ko živi v nekem dvosobnem stanovanju celo trinajst ljudi! Učenci, ki živijo v takih razmerah, imajo minimalne pogoje za učenje. To analizo je napravila šola zato, da bi pobliže spoznala do-f mače razmere svojih učencev, da bi jih razumela in upoštevala njihove težave pri vzgojnem in učnem delu. Na tem sestanku so nekateri starši menili, da bi morali dodati pouku angleškega jezika v sedmih in osmih razredih še po eno učno • 11 ’ uro, ker sta dve premalo — po-sebno za tiste učence, ki žele nadaljevati šolanje. Spet drugi so menili, da je bolj pereče vprašanje slovenskega jezika in matematike. Postavili so tudi vprašanje, ali je umesten zakonito veljaven predmetnik, ki določa za sedmi in osmi razred po štiri ure Ledine je zorana! Začeli smo mi, ter izdelam pripravo za za- PRINCIP! Film zahteva aktiv- slovenskega jezika, prav toliko pa pisati o filmski vzgoji. Pa prak- ključno obravnavo filma. nega gledalca, zato nikar ne pri- tudi za gospodinjsko tehnični sa? Upoštevamo filmsko vzgojo v Snov: Zaključna obravnava povedujmo vsebine filma, ker s -pouk. Mnogi so govorili tudi o praksi? Prepričan sem, da smo še domačega filma »Kozara«. tem gledalca pasiviziramo. vzgojnih prizadevanjih staršev in samo pri teoriji, predavanjih in Učni smoter: kritično oceniti sklepih. — Pa končno tudi to je vrednost filmskega dela. že uspeh, vsaj upam, da sedaj mi, Vzgojni smoter: gojiti pri tzv. optimisti in zanesnjaki ne učencih kritičen odnos do filma; h*1"" ‘plerialj1 šolsko imovino. Ob‘koncu so med mora nekSiko^uteči Ce drugim govorili še o pohajkova-boste morda namesto kritične nJu .šolarie.v. v..Yečernih ,urah P° Živ-žav pred novo osemletko v Velenju Prvi koraki filmske vzgoje v praksi III. Obravnava filma po prej prosvetnih delavcev, da bi učen-prikazani učni pripravi. ce. bolj disciplinirali in jim pri- Film sem obravnaval četrti vzgojili čut za skupno, predvsem bomo ostali popolnoma osamljeni nadčloveška borba jugoslovanskih v borbi, da bo filmska vzgoja narodov, končno tudi del predmetnika. Nimam namena utemeljevati f Otoovfm P^nolne0UMdatke »znake filma izdelali obnovo, ni- ^tu, po lokalih ter o obiskovala Obnovim osnovne podatke kar ne bodite razočarani! 0b n!u večernih kino predstav. So- vprašanja, ZAKAJ filmsko vzgo- o filmu. Spomnimo se, zakaj je glasno so sklenili, naj bodo vsi šojo v šolo. Hotel bi svojim kole- dosegel film zavidanja vredne ^5™ loobvezni otroci doma v zimskem tičnem Se zadržali pri vlogi organov v tem primeru združeval podob- g°m prikazati moj način dela, a uspehe doma in v tujini. rinhni * , = _ t:no in času od zu ^Pravljanja kakor si jo zamišlja- ne kompetence, kakor jim imata °d njih bi želel tovariško in ostro Napoved učnega s mo- u„Hokar^minrešli od obnova ob 21, uri. 1110 Ra podlagi nakazanih trditev, v podjetjih delavski svet in kritiko ter njihove metode dela tra. Da, res čudoviff Iftnožični il? °d ° p_. in načrtnem delu bodo loobvezni otroci doma v zimskem času ob 20. uri, v letnem času pa poaiagl naKazanin irauev. v poajetjin ueiavsis.! isveb m ...................— ***a*v~*w** . Uritib-i o7nak-i e, J^ni organ naj bi v bodo- ^ za ^ ^ ui&au naj v m i določeni del teh komne- JrriKazai bi učno pripravo za vzgojno-izobraževaini delov- pridržati sam delovni kolek- obravnavo celovečernega filma °rganizaciji predvsem posre- H -- -- ^---------- tiv (npr. sprejem pravilnika o »Kozara«. I. Lastna pripaVe: Individualni ogled filma: Vodijo me principi: ,V“,ellu stojnost družbenega organa. t —.vsebina in stil podajanja č » kolektivu pomagal pn vsem, sta primerna otrokovi razvojni U aR ta iz objektivnih razlogov Najprej je zato treba oprede- stopnji, ih ,bl. mogel sam rešiti brez po- liti pristojnosti družbenega orga- _ tendenca filma t,- 01 in sodelovanja širše družbe- na, ker potem ne bo več tako tež- membnejšo vzgojno vrednost, ^Seter^toSa/n/S osebnih dohodkih’ sPr^em statu' n° A? H a « ta itd.), vkolikor določeni del teh Pa nai k83 dC ■ a Kg f kompetenc itak ne spada v pri-»aj bi v imenu družbe delov- Razprava je pokazala, da bode icucian ta Zavedajmo pa se, da smo film učenci vzgojeni, v dobre, poštene pravilno izkoristili, če smo ga občane le ob skladnem sodelova- bino filma^po1 množenih'prizorih “»"“i, pri Jim pr.dm.Uh, nio dom., io.e in v« n.l« po obrazcu- Anton Krajnčan družbe. Majda Lenič sečna in igralci, dogodek, značaj dogodka, pomanjkljivosti. 3. Organiziram delovne skupi- Izpopolnjevalni geološki tečaji . r j i , _ - Sodobnega pouka si ne moremo šolstva ni bila pred lahko nalogo, ima po- ne: Izdelava (vsaka delovna sku- zamisliti brez stalnega izpopolnjeva- Skopo odmerjen čas in obilica snovi - *** soaeiovanja sirse aruzue- iict, n.ci puicin iic uv vcu taivc memonejso vzgojno vrednost, pina obdela po en množični pri- nJa Učnega osebja. Danes se znanost sta narekovala, da je bila izbrana ti-bi d uPROsti. V zvezi s tem naj ko razmejiti pristojnosti med sa- _ fiim je na dostojni umetni- zor). ' ,ra?vya', da Poedinec_ lahY° _ki a^»žbeni organ spremljal iz- mim kolektivom in med njigovim ški ravni, a tendenca mi je še 4. Vodje skupin preberejo iz učnega programa, učnih organom delavskega samouprav- vedno kažipot. °v, vzgojnih ukrepov, idej- Ijanja. Tu gre predvsem za pri- PRINCIP: Ne bodimo prepri- delke. Povzetek: umetniška vzgojna vrednost filma. uspeho- Pri vzgoji in pouku in pri- stojnosti glede finančno-material- čani.v pravilnost svojih zaključ- Wa'ieVanie vzgojnega in izobra- nega poslovanja, glede oblikova- kov, posvetujmo se s kolegom! tfer lneSa procesa konkretnim po- n ja in delitve dohodka, glede or- Zberem osnovne podatke o fil- tie jf111 in zahtevam družbe. Da- ganizacije in tehnike poslovanja mu jn njegovih ustvarjalcih, ure- _________d________________________ van, aL bi dajal soglasje k obliko- 'n glade medsebojnih delovnih dim svoje misli, izdelam zaključ- v tujini; opozorim učence, naj po jifh. ,‘n delitvi dohodka, k več- razmerij. Določila zakona o osnov- ke, podkrepljene s sugestijami in svetijo več pažnje množičnim pri Pri ,aPtacijam, k investicijam in Ri šoli, oziroma splošnega zako- eventualnimi umestnimi kritika- zorom, bjih aŽneišiK kadrovskih vpraša- na o šolstvu, glede kompetenc dopis*' .Zatrjeval naj bi finančni sedanjih organov upravljanja, v bovliln zaključni račun ter ime- šolah so nam sicer lahko drago-al direktorja. ............... sta snov, temeljito obvlada le sorazmerno ozko trebnejša za pravilno podajanje snovi področje. Prosvetni delavec pa mor? v razredu, primerno sodobnemu raz-imeti široko in temeljito znanje ne le voju mineraloške in geološke vede. Ta ^ v a n AiAAAicA svo3e ožje stroke, ampak tudi iz snov naj bi bila tudi osnova za na- ^a^va^o. -AiAiiia. drugih, bolj ali manj sorodnih ved.-ki daljnje, samostojno izpopolnjevanje in 11. Priprava mladih gledalcev se z njo prepletajo. smernica’ za delo učnega osebja, na Ogled filma. ^ Geologija in mineralogija sta ve- rezija: Veljko Bulajič; di, ki nista manj obsežni kot bioio- nekaj o uspehih filma doma in ške ve,de' ki Jih s svojimi spoznanji • mnogokje dopolnjujeta in celo usmer- cen predvsem vsebinsko-tehnični Pri fvr_, ./ pripomoček, vendar jih najbrže ^viianganih Qelavskega samo- ne mogli kar enostavno pre-majhnosti na- na§ati v statute, ker gre za novo ^izobra*1*1 , . e^tivov v vzgoj- družbeno-ekonomsko vsebino na-delovnih orga- §ega dela. Končno pa se moramo ^stev dvJ1 + irze ne Pri^aja^a v zavedati, da statuti ne bi bili aktf ?rlo*ujoči a or^a?a: eden kot na§e delavske samouprave, če bi ^ e*hu sv^„rgan’ P^bno del?vT delovni kolektivi vzgojno-izobra-u^ilni v P0C^Jetjih, drugi kot ževainih delovnih organizacij sa-Vak°r Pyvega, podobno mo prikrojevali obstoječa (neka- ta^3etno hri 1 h?1 v Pod3etjih. tera zei0 ostarela) pravna do- Usth0tgaR ki +1 j!** Sa-7 'očila, ne da bi sami iskali naj- imp bo rieba najti boljše konkretne originalne rešit-twa kolektiva SVet de °Y' ve na podlagi bogatega gradiva, j, ' Vsekakor’^T10bd^ UpraVrilod' ki nam ga nudi naša ustava. ega dela , pa bl ta organ na- ' vskega samounravljania Sbrizaj Danilo RAZPIS Na podlagi 9. člena odločbe o zavodu za napredek šolstva SR Slovenije razpisuje zavod v skupini za prosveto pedagoško službo delovno mesto O prosvetnega sodelavca za filozofijo, psihologijo in sociologijo Pogoj : visoka izobrazba z najmanj 5 let šolske prakse Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Prošnje sprejema zavod za napredek šolstva SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska cesta 28 UPRAVNI ODBOR ZAVODA ZA NAPREDEK ŠOLSTVA SR SLOVENIJE jata. Spoznanja z njihovih področij potrebuje človek v vsakdanjem življenju. sodobni tehniki so vodilo za njeno delo. Nič manj pomembna niso ta dognanja za znanost. Da bi razumeli nastanek in razvoj vesolja, moramo najprej poznati svoj planet in njegov razvoj ter materijo, ki ga gradi. Bolj kot odrasli čuti potrebo po tem znanju mladina. Spoznati želi pretekle dogodke na Zemlji in njih vzroke. To je popolnoma razumljivo iz Tečaj je bil v prostorih fakultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za rudarstvo. Udeležilo se ga j£ 40 predavateljev iz osemletk in gimnazij. Strokovna predavanja na tečaju so imeli predavatelji s tega oddelka navedene fakultete in uporabljali pri tem tudi mnogo učil. Na sporedu je bilo 10 predavanj, 8 strokovnih in 2 metodični. Strokovna predavanja so obsegala zgradbo snovi in najvažnejše kamnine Slovenije, nastanek rudišč s pregledom najvažnejših rudišč Jugoslavije, nastanek premoga in nafte ter osnovne pojme o vzrokih in poteku potresov. Metodični predavanji pa sta pouk saj prepletajo spoznanja iz minera- nak.azali Slavne smernice za Vanja ^ara^^.je^fs razvojni nauk v osnovni šoli. ppdo- kl 50 del Poul5?* .Sle_dlla 3®. ekskurzija ben je položaj v gimnaziji, kjer geologija tudi samostojen predmet. . na Drenov grič in Lesno brdo. ^ Predlagatelji programa so se za- TT_ . , . vedali. da s tem potrebam še daleč Učno osebje pa m vedno kos za- ni zadoščeno. Tudi slušatelji so želeli htevam dijakov, ker žele vedeti mar- ponoven tečaj in to kmalu. Nakazali sikaj, kar presega obseg predpisane So tudi snov. ki naj bi jo obravna-učne snovi. vali na tem tečaju. Prosvetni delavci so že dolgo za- Slovensko geološko društvo bo radi tega želeli t^čaj iz geologije, da vsakokrat rado pomagalo pri organi-bi poživili-jn izpolnili svoje znanje zaciji tečajev, ker ve, da ima tudi Zavod za napredek šolstva je organi- Zavod za napredek šolstva polno ra-ziral tečaj in poveril sestavo pro* zumevanje in posluh za nenehno lz-grama Slovenskemu geološkemu dru- popolnjevanje naših prosvetnih de-štvu. Njegova sekcija za probleme lavcev. Helena Us Program, ki bo šolam v pomoč Novice iz drugih republik Obisk v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani V SEDMIH LETIH 247 NOVIH STROKOVNIH SOL V SFRJ tor šolskega dela pri vzgoji mladiBi kot pisec učbenikov in priročnikov pa je mnogo prispeval k razvoju Na seji prosvetno kulturnega stroke zbora zvezne skupščine, ki je bila tisog strokovnih de- ju razdrli stalne zbirke in za- V prihodnje bo pripravil mu- Predavanja, ki jih bodo pri- j izobraževanja na drugi stopnji za- »Rade Končar« v Beogradu. Solsk čeli prirejati občasne razstave, zej — ob ogledu predmetov, ki pravili strokovnjaki (kustosi za 1 ostaja za razvojem prve (osnovno ^^nrevzl^vso0 skrb za ki so bogate, pestre in zani- jih hrani — še več predavanj, posamezna področja etnoldgije), B ln tret:)e n\roli 5= s t o d ni e. čili smernice nadaljnjega r az voj pestritev rednega pouka. Predla- se bodo seznanili, učenci ne le z vodstvom kustosov proučevali gali so, naj bi na tak način se- opisi ljudske kulture, temveč tu- predmete naše domače kulture, znanili učence še z drugimi de- dl z mnogimi zgodovinskimi, ge- pa tudi tujih. Marjana Kunej mmsm 11 i Indijanska trofeja — »čanca« — iz Etnografskega muzeja v Ljubljani; muzeju jo je poklonil dr. Ivan Svegel, ki je bil službeno v Santiagu de Chile I. 1934 Domžale izgubile tri kulturne delavce Najprej smo 9. oktobra pokopali znanega In spoštovanega zdravnika dr, Maksa Kremžarja, ki je po kratki bolezni umrl 6. X. v ljubljanski bolnišnici. Rojen 31. jan. 1901 v Spodnji Šiški pri Ljubljani je po končani gimnaziji študiral medicino v Zagrebu, kjer jfe diplomiral 1927 In se po diplomi ter odsluženem vojaškem roku zaposlil v ljubljanski bolnišnici. 2e v oktobru 1929 se je naselil v Domžalah kot zasebni zdravnik, 1940 pa je prevzel službo zdravnika pri OUZD v Ljubljani. Med NOB je po krajši Internaciji sodeloval in marsikoga rešil. Po osvoboditvi Je bil dalj časa upravnik zdravstvenega doma ln kasneje šef dispanzerja za zaščito matere ln otroka. Z Izredno delavnostjo si je pridobil zaupanje in hvaležnost občanov. Pogosto je tudi predaval o zdravstvu In higieni na LU In na roditeljskih sestankih domžalskih šol. Priljubljen konjiček so mu bila jezikovna vprašanja, o katerih je tudi javno rad razpravljal In se oglašal. 17. oktobra smo pokopali prof. Lada Kralja, ki ga je pred dvema letoma prizadela možganska kap. Pokojnik jč kot sin nameščenca fin. kontrole — njegova družina je pribežala pred 40 leti s tržaškega ozemlja v Kočevje - maturiral na kočevski gimnaziji s prvimi maturanti 1. 1927, nato pa diplomiral na ljubljanski univerzi iz biologije. Odšel je na prvo delovno mesto v Stip, od tam pa v Bihač, kjer se je vključil v delo 'proti okupatorju. Umaknil se je nato še v Sisak, odkoder Je prišel v Domžale 1. 1945, • kjer je deloval kot profesor na,,nižji Mladinsko gledališče v Ljubljani je pred dnevi prikazalo zanimivo izvedbo literarnih recitalov pod obTDoZznavrniuZfnJodkrivadnejurna?I- naslovom »NIL-EVFRAT-TIGRIS«. S pomočjo glasblene spremljave in deloma baleta je šest recita-ve v šoli in na terenu, predaval na torjev pričaralo na oder poezijo davnega Egipta in Hebrejcev. Znamenite pesnitve, kot so Pesem nosa-lu in roditeljskih sestankih in se čev žita, Zgodba o pravici in krivici, Ljubezenska pesem, Molitev faraona Ehnatona in druge iz TM^tvnv^se ?elatudi ^sadjarskUi egipčanske književnosti ter Psalm in Salomonovo visoko pesem iz hebrejske, so v prevodih pripravili in drugih društvih in poročal stalno Franček Bohanec, Gregor Strniša, Peter Levec in Matija Slavič, režijsko pa Balbina Battelino-Bara-Ijubijanski univerži o prirodoslovnih novijeva. (Scena Janeza Lenassija). ostal^ak - pravi pro- Mladinsko gledališče je tako z obliko recitala'začelo zelo uspešno opravljati nalogo približati letarec - vse svoje razmeroma krat- pesništvo davnih ljudstev mladi generaciji. Kolikor je ta naloga tudi težavna, je zanimiva in hvaležna; ko življenje, saj je izpolnil komaj miadi poslušalci dobijo na ta način najlaže vpogled v Čudoviti svet pesniških vrednot, ki v teku tisoč-56 let! smo se na dom_ ietij ni!SO izgubile prav nič na svoji pristnosti, človečnosti in lepoti. Izvajalcem gre vse priznanje za uspelo prireditev, ki zasluži, da si jo ogleda čim vijčji krog (mlade) publike. Drugi del literarnega recitala, ki ga mladinsko gledališče pripravlja za november, bo obsegal ep stopnje. čili smernice nadaljnjega V šol. letu 1961/62 je prišlo na splošnega izobraževanja, enega učenca druge stopnje sedem v zadnjih desetih letih se je P<>' učencev osnovne šole, na deset štu- večalo število otrok, vključenih 7 dentov pa 26 učencev druge stopnje, obvezno šolanje, za 68,9 odstotkov; Obenem se Je povečala tudi število vzporedno s tem pa niso realiziral' učencev, ki so dokončali osemletko, sredstev za Investicijsko izgradnjo 1958 je končalo osnovno šolo več šolskega prostora, saj so namesto kot 100 tisoč učencev, 1962. leta jih predvidenih 28 milijard realizirali!® je bilo nekaj manj kot 200 tisoč, is milijard (ali 64 %). Predvideno j® medtem ko Jih bo leta 1965 — kot bilo da naj bi zgradili 1,5 m°- šol-pričakujejo — ž? 300 tisoč. Za zdaj površine na učenca — dosegli pa, so lahko sprejmejo osnovne šole le 100 ie 0,95 m!. Značilno je, da so se v tisoč učencev, kar pomeni, da so zadnjih letih precej povečali tudi njihove zmogljivosti mnogo pre- splošni Izdatki za tekoče vzdrževa-majhne. n;je šoL v primerjavi s 1951. letofli Današnji družbeni in gospodar- s0 se deset iet kasneje povečala češki položaj-terja razširitev ln vskla- i0tna vlaganja v osnovno šolstvo za ditev sistema šol druge stopnje tako, iS.g.krat. Tako so se npr. povečal' da bi postal ta študij dostopen vsa- osebni izdatki za 20,6-krat, mate-komur, ki si želi pridobiti odgovar- riaini izdatki za 9-krat, medtem K® jajočo izobrazbo. s0 narasla investicijska vlaganja zS Ker je večina šol prenatrpanih, 35-krat. Imajo pouk v dveh in celo v treh ,T„ '___________-. izmenah — 40 tisoč dijakov pa se ni jmii® moglo vpisati vanje. Nekateri izmed pane mn08e narodnosti,'tzato im-. 'njih so se vključili v gospodarstvo ^k°S?Se®0ltzfku temveč še ® ostal^doma^lr^bodo^v’naslednjem os^ih drugih:Jšlptarskem.madžj latUZSIreševanjem1 problema šolanja ^k|^škem in rusin- na drugi stopnji se bodo morale v V00- -!?h' prihodnje ukvarjati ne le gospodar- ok°l1,.150 tlsoc učenčev, poučuje 5=0 ske organizacije, temveč tudi njiho- učiteljev. va združenja, zbornice, šole ter dru- Predvideli so, naj bi v času rege izobraževalne ustanove (od ko- allzaclje sedemletnega načrta mun do zveznih organov) In družbe- nill tretje izmene v osnovnih šola-v no politične organizacije. Pri tem Obenem Je predvideno, naj bi uvc^ bodo' morale sodelovati tudi stro- dli celodnevni pouk, ki ga bodo črkovne inštitucije, ki se ukvarjajo s ganizlrali najprej za učence prvi* problemi kadrov. O problematiki te- petih razredov osnovne šole. ga šolanja naj bi razpravljali tudi v ' komunah in okrajih, drugosto- na KOSMETU 193 POPOLNIH = penjskemu šolstvu pa naj bi odme- OSNOVNIH SOL B rili več pozornosti tudi v občinskih ,(1. “ statutih. Po nepopolnih podatkih bo v „ tošnjem šolskem letu obiskovz1® tsoditt TTTTVTr i\r a f*1 tj atvc- osnovne šole na Kosovu in —'c .o'' »DOSITEJA OBRADOVIČA« L-nl^da ^e je °v primeSvf T pr®; Dvajsetega oktobra so v Beo- teklim letom povečalo število 5o'6r' gradu podelili prosvetnim delavcem jev za približno 23 tisoč. Prav nagrade za njihove pomembne do- posvečajo na Kosmetu posebno P°_ sežke v prosvetno pedagoškem delu. zornost gradnji novih šolskih po5/?! Prof. Miodrag Matič, strokov- pij in razširitvi kapacitet v sedanj"1 njak za delo z nezadostno razvitimi zgradbah. otroki in utemeljitelj specialne pe- Statistični podatki kažejo, dn ' dagogike pri nas, je prejel za svoje vse bolj širi mreža osemrazredn" življenjsko delo nagrado v znesku osnovnih šol. Letos npr. se je od štirirazredne šole spremenilo 50 s® 500.000 din. Za pomembne uspehe pri pouku v petrazredne, 19 lanskoletnih r"'1.; in vzgoji mladih matematikov je bil razrednih pa je prešlo v seiemi s 600.000 din nagrajen Aktiv preda- redne. Učenci osemindvajsetih l"r' vateljev za matematiko na XIV. skeletnih sedejnrazrednih šol so gimnaziji v Beogradu, ki je v dese- v letošnjem šolskem letu vpisi!* tih letih dosegel pomembne uspehe osmi razred, . tako da ie sedaj pri pouku matematike. Na pobudo Kosmetu že 193 popolnih osnovi' tega aktiva je večina dijakov vklju- šol. čenlh v specialne seminarje za sred- 25. oktobra pa žalskem pokopališču poslovili od tretjega prosvetnega in kulturnega Karlovška: Kot^fedava^elf na "Grad- GILGAMEŠ iz asirsko babilonskega obdobja, benl tehniški šoli je deloval z veliko vnemo. Rodovi gradbenih mojstrov, poslqvodij in tehnikov ne bodo mogli nikdar pozabiti njegovih živahnih razlag in predavanj v šoli in na terenu, kjer se je vsega razdajal. Njegova skripta bodo ne samo le spo- nješolce, ki jih vodijo univerzitetni H predavatelji. Beograjskemu profesorju zemlje-|| piša In zgodovine v pok. Miodragu fj K. Rajičiču so podelili nagrado g 400.00() din za njegovo življenjsko M delo. Odlikoval se je kot organiza- Bronku Droveniku v slovo UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI kS P ?f ;,r- min nanj, ampak tudi dobrodošel prispevek k naši gradbeni in stavbe- ko^njegovrknj^eTš1! o vren s^k a vijo^da rSoimTnfodv^sna \e Fod mo^d^Ht^na1 ndi^era _ vpra- Res je, da ne moremo zahte- Precejšnja opora so lahko ti vali, da bi morali imeti do kraja programi učil zlasti upravitelju, 5iYš a* (Stavbni mstivi, 1927 — Stav- prizadevanja učiteljev in vzgoji- sanja: Kaj nam je pokazal pre- izpopolnjene zbirke učil in drugih ker bo lahko vodil nabavljanje be in pohištvo, 1928), Slovenski teijev ter vjjine sredstev, ki jih gled obstoječih učil in učnih pri- pripomočkov za pouk, ker le-ta učnih sredstev bolj nepristransko ornament (zgod. razvoj, . 1935 komune oziroma širša skupnost pomočkov? Ali smo zadovoljni z zelo počasi nastajajo za novo uč- in uvidevno do vseh učnih pred- ................... za napredek in razvoj šol- rezultati našega dela? Kakšno je no snov in so odvisna od razvoja metov. stva, temveč v znatni meri tudi torej stanje učil gledana ffbtrebe ter razširitve modernih — aktiv- od tega, kako se ta sredstva upo- učnega programa rahljajo. Neprestano si moramo osnovne šole? Poudariti je treba še enkrat, prizadevati, da bomo sredstva čimbolje izkoristili glede na zahteve naših vzgojnih in izobraževalnih smotrov, ki smo si jih zastavili v reformnem procesu. reformirane nejših učnih metod šolskega dela, da dajejo seznami polno sugestij pa tudi od nastajanja in izpopol- za samostojno izdelavo pripomoč-Če izhajamo iz utemeljene za- njevanja različnih tehničnih sred- kov na šolah. Učenci lahko pod hteve, da je za metodično premis- štev, ki se dajo izkoristiti za pouk učiteljevim vodstvom zelo veliko Ijen in kvaliteten pouk potrebno in izobraževanje. Kljub temu pa zberejo iz okolice v naravi in Šoli imeti za vsako šolsko stopnjo pri je za nadaljnjo rast in napredek naklonjenih podjetij. Na drugi _________ ^________ slehernem učnem , predmetu osnovne šole potrebno, da si, ko- strani pa tudi tehnični pouk daje Zavod za napredek šolstva ustrezno vsebino in zahtevam no- likor je mogoče, prizadevamo po- dovolj priložnosti za izdelavo ne-SRS si je zadal nalogo zbrati ob- vega učnega načrta odgovarjajoča spešiti prpčes nastajanja novih katerih učil in pripomočkov, stoječa iA predvideti nova po- učna sredstva, moramo vsekakor potrebnih učil, podobno kakor to V seznamih učil so navedena ... trebna učila in učne pripomočke ugotoviti, da z dejanskim stanjem delamo za nove učbenike. Naj na tudi tista učila in pripomočki, ki “ ]e imel iasbe p°fe'iede na ^ za vsako predmetno učnovzgojno v praksi ne moremo in ne sme- kratko opozorimo, kako si zamiš- jih še nimamo — teh seveda ni n:ie’ 6 svoi° ,rot°.la poštenos j področje od 1. do 8. razreda mo biti zadovoljni. Cela vrsla po- Ijamo konkretno vlogo in namen tako veliko — bi pa bila glede ^ rad pomasal tudl arugim. ^ ~ ‘ ' ' ” ’ trebnih učil glede na učno gr3" navedenih seznamov in zbirk na na novi učni načrt potrebna za Branko Drovemk-Funa je t> , divo, ki ga obravnavamo pri p°- šolah. pester in bogat pouk, pa jih ne Vi' Vsi, ,ki smo delali in živel! ^ Brankom, smo ob njegovi smrti ® tlll, da smo z njim izgubili človek ' ki je imel Jasne poglede na živU _ osnovne šole. Pravkar je izšel trebnih učil glede na učno gr3 četrti in zadnji zvezek Učil in učnih pripomočkov,, s čemer je uku, nam manjka. V praksi upo- V finančnem načrtu za posa- moremo sami izdelati. Taka sred- sinmazuo, nato pa je študiral na zavod za sedaj v glavnem zaklju- rahljamo tudi mnogo- učil in P°- mezno šolsko leto bodo lahko šol- stva naj bi člmprej izdelala naša sokl šoU za telesno vzgojo v > ■ -a • > . _ • __ .— m* n 1 7_1 _T _ _ _t 1__ __ _ — _ Q Iv v s n A_L _ __ 7_ —.7 4 4-t 4* V« v* ✓J - * 1-m a m n bb —J 4^X4.— ba_-b 4.1 «4 ska vodstva bolj smotrno pred- ustrezna podjetja po napotkih gradu- Sedem let je služboval VII. gimnaziji v Ljubljani, nato Pa 1 Prof. Lado Kralj Ljudski In obrtniški izdelki, 1937), Umetnostna razvoj in naš slog, 1938) čil delo pri zbiranju in programi- magal, ki niso niti strokovno pre- ska vodstv ..... ranju učil, čeprav je razumljivo, študirana niti metodično preizku- videla in razporedila finančna šolskih organov ter založb. •— ;----- ; ------ da bodo učitelji v praksi nenehno 'šena. Ne smemo pa iti tudi mimo sredstva za bahavo učil in učnih Na kraju je treba poudariti, nekai easa ^ v- osn°vm šoli m ^ dopolnjevali navedene zbirke. pomembnega zaključka naših so- pripomočkov, ki jih njihova šola da je prav delo pri zbiranju učil zadnte na Osnovni šoli Majde m Tako je zavod od leta 1960 do delavcev, ki so ugotovili, da pp- Potrebuje glede na zahteve, ki in učnih pripomočkov pokazalo, hov"rlk: , ■ . -de- obrt (Splošen 19(53 jzcja( naslednje zvezke Učil nekod sicer obstaja vrsta dobrih smo jih v seznamih postavili. Pri' da moramo v prihodnje bolj kot Med v°jno je b. Drovemk s j.1®3*) ter slo- jn ujnjk pripomočkov za pouk v sodobnih učil in tehničnih učnih nabavi učil se bodo šole lahko doslej skrbeti za načrtno progra- Iovai v nob, bil pa je tudi v m ’ 1 — in se __ v 7- uri- onimia cr-iinemo ^ t-,*.? nacili v Italiii. po revijah. Za vse to plodno delo je pripomočkov, za katere pa uči- opirale na postavljene splošne za- miranje in proizvodnjo učil pri naciji v Italiji. a_1 44 4_ _j?___4i __ __i -• iro- __:_________„4U ,,X^,4U ___ 1_ _ _ T______x j „7 - 1*4 P D nSVOhnri Po osvoboditvi se je B. Drove1" „„ .b.. b__________- I. zvezek: matematika, spozna- telji in profesorji v praksi ne ve- hteve pri posameznih učnih pred- nas. Za tako obsežno delo bi bil kot Novomeščan — rojen v Smarjeti vanje (jružbe in prirode, zemlje- do in jih ne uporabljajo. Marsikje metih. potreben center za učila, ki bi Funa akUvno udejstvoval v ra Vzporedno17s^svoTfm^poglabljAnfem pis, prirodopis, gospodinjstvo, pa celo imajo precej modernih Zlasti menimo, da bo poma- skrbel za tehnično in pedagoško Športnih disciplinah In društvih. -‘)e v našo ornamentiko je vneto slikal glasbeni pouk; II. zvezek: spoznavanje priro-fotografskih de> fizika, tehnični in gospodar tudi podobe Iz .bajeslovja starih Slovencev, večinoma z lužnimi barvami na les, ki Jih Je v fotografskih . posnetkih zbral v album (Slovenske skl pouk; bajeslovne In pripovedne podobe, 1957-59) in v diafilmu (Verstvo starih Slovanov, 1958). K tem slikam Je pripravil tudi primeren tekst za na vzgoja; posebno mladinsko knjigo, ki jo je audiovizualnih in drugih prip°- Salo praktikom pri vsakodnev- ovrednotenje obstoječih učil, za veete ubspehe doma in v svetu močkov za pouk, a jih pri učnem nem delu to, da so zbirke učil in programiranje in konstrukcijo dosegel v smučanju m kajakaštvu- delu malo ali skoraj nič ne upo- PriPomočkov urejene tako, da je novih učil ter imel šolski servis ves šolski kolektiv je rad kr;’ s r________________________________; rahljajo. Ne izkoriščajo jih zato, razvidno, kaj v okviru posamez- za učila in ustrezno sodobno ure- baI s prijaznim tajnikom, ki III. zvezek: spoznavanje priro- ker ne znajo z njimi tehnično nega predmetnega področja nujno jeno prodajo. Samo na tak način svojim optimizmom m humorjem ^ de — kemija, likovni pouk, teles- ravnati in jih didaktično uporab- potrebujemo, da bi pouk sploh bi bilo mogoče uspešneje reševati šai marsikoga prepričati, da je vs- Ijati. To je treba še posebej upo- lahko v redu potekal (A seznami), problematiko proizvodnje in pro- težava premagljiva. Njegova srnu^, kadrovskih in kaj želimo, da bi šole postopno gramiranja učil in učnih pripo- zato težka izguba ne ie za nas, te j i .. .... veg ^ vsakogar, ki je * Branka. ' e, Boic .saod&vtna* IV. zvezek: slovenski jezik, števati pri delu šolah in pri ____________ , . . njevaniu učnega osebia na šolah’ seznami). pripravljal, imel je čudovit čut za tuji jeziki, spoznavanje družbe— šolah in pri nadaljnjem‘izpopol- nabavile v drugem razdobju (B močkov. arhaično poudarjanje ter izredno -- - ■ —-, Roman Oberlintner Keka j biserov slovenske proze Te dni izidejo v knijžnici Kondor Kersnikove Kmetske slike. Knjižica je novost v tem, da Prinaša v komentarskem delu obširno in izčrpno študijo, ki jo 5e napisal prof. dr. Boris Paternu. Ker je to doslej najobširnejša literarna oznaka teh drobnih umetnin, smo vprašali avtorja, sli' bi za naše bralce hotel zgostiti svoje izsledke v kratko »tezo«. Takole nam je povedal: POSEBNO OPOZORILO Šolska vodstva, poverjenike mladinskega tiska in pedagoge opozarjamo, da je knjiga iz zbirke Sinji galeb France Bevk: Tatič V PONATISU. Cena za tiste, ki niso redni naročniki zbirke, je: br. 300 din, cpl. 650 din. Naročila sprejemajo vse knjigarne in direktno Prodajni oddelek založbe, Ljubljana^ Titova 3. MLADINSKA KNJIGA Prodajni oddelek založbe Ljubljana, Titova 3 »Kersnikove Kmetske slike lahko uvrstimo med pomembnejše začetke naše modeme pripovedne proze. Kljub temu, da v nekaterih zgodbah žive še ostanki starejše moralistične in folklorne vaške povesti, se Kersnikovo pero že odločno obme od tradicije in slovenski prozi odpre docela nove vsebinske pa tudi izrazne možnosti. Pisatelj kmetskih slik postopoma zapušča področje vnanje epike, napetih prizorov in presenetljivih zgodb, ki so ustrezale še razmeroma naivnemu okusu časa. Njegova pozornost se od »lepe laži« odločno preusmeri na kruto vsakdanja, skoraj neznatna življenjska dejstva, toda dejstva, v katerih ujame psihološko globljo in v socialnem pogledu bistveno resnico stvari. Kadar se najbolj prepusti svojemu prodornemu realističnemu nagibu, mu uspe ustvariti nove, v naši dotedanji književnosti neznane in še danes vznemirljive izreze življenjske resničnosti. Njegov kmet je že skrajno daleč od Jurčiče- Najuglednejši poklic Anketa sociološkega inštituta v Munchnu je pokazala, da je univerzitetni profesor najbolj spoštovan poklic v Zahodni Nemčiji, medtem ko je na drugem mestu zdravniški poklic. To so ugotovili tudi v Vzhodni Nemčiji. Tema poklicema slede: vladni svetnik, srednješolski profesor in tovarniški direktor (v Zahodni Nemčiji) ter major ljudske policije, tehnični direktor in kadrovski vodja (v Vzhodni Nemčiji). DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE PRIPOROČA PROSVETNIM DELAVCEM NASLEDNJE PUBLIKACIJE: Šilih, OČRT SPLOŠNE DIDAKTIKE . . . 1300 din Fistrovič, TUJI JEZIKI IN OTROCI . . , 400 din Švajger, JEZIKOVNE IGRE............ 400 din Klopčič, METODIKA MATEMATIČNEGA POUKA....................^ . 700 din Oberlintner, DODATNA POMOČ V PRAKSI 200 din Kunst, OPREMA UČILA V OBVEZNI SOLI 1280 din Žlebnik, PSIHOLOGIJA OTROKA IN MLADOSTNIKA II. del................pred izidom Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 vega sproščenega, zgovornega, dobrodušnega in idiličnega vaščana. Kersnikov junak postaja vase zaprto*, do kraja nesuvereno, včasih že čisto razčlovečeno bitje, podrejeno brutalnemu boju za goli obstanek in borno imetje (Mačkova očeta). V skrajnem primeru celo do grotesknosti izvotljena človeška eksistenca, ki visi samo še na uničujoči sli po denarju (Mamon). Toda Kersnik je bil v človeškem in umetniškem pogledu premočna osebnost, da bi lahko vzdržal v mejah pozitivistično neprizadetega beleženja mračne resnice. Njegove slike porazne stvarnosti nenehno spremlja zastrt, a neutajljiv elegični ton. Spremlja jih globoka človeška tesnoba, ki se v svojih skrajnih točkah sprevrže v težnjo po ukinitvi objektivne resničnosti. Še več, prevesi se hrepenenje po novi, suvereni, poetično očiščeni verziji sveta. Prav na tem mestu pisateljev skrajno realistični zapis življenja prehaja v lastno nasprotje, v svojevrsten lirizem. Idejni in stilni ustroj najboljših Kmetskih slik je razložljiv prav iz teh dveh protipolov pisateljevega odnosa do sveta, ki se nenehno bijeta in v svoji polni razvitosti odpirata vrata naturalizmu ter novi romantiki. Polno, uravnovešeno in naravnost monumentalno razmerje sta obe težnji hašli v najboljši sliki cikla, v Kmetski smrti, ki predstavlja enega izmed vrhov naše proze klasičnega realizma. Kersnikov pogled na življenje tu ne utone niti v sivini človekove brezupne podrejenosti materialnim stvarem sveta niti se ne izgubi v abstraktno poetično hrepenenje, temveč najde trdna tla v veliki življenjski moči preprostega delovnega človeka.« ilifis Ivan Meštrovič — »AVTOPORTRET« Letos poteka osemdesetletnica rojstva lani umrlega kiparja Ivana Meštrovlča. Veliki kipar Je že pred štiridesetimi leti in poprej zaslovel po svetu ter se uvrstil med največje oblikovalce sodobne umetnosti. August Rodin je zanj dejal: »Največji fenomen med sodobnimi kiparji«. Obletnice se spominjamo z reprezentativno izdajo reprodukcij najznamenitejših del Ivana Meštroviča (v srbohrvaščini), v Zagrebu pa so odprli stalno razstavo v njegovem nekdanjem domu, sedaj v Meštrovičevi galeriji. GEORGIOS SEFERIS letošnji Nobelov nagrajenec Ugibanja o letošnjem nagrajencu Nobelove nagrade za književnost so za nami. Prisodili so jo triinšest-desetletnemu Georigiosu Selerisu. Prav gotovo pomeni letošnja odločitev presenečenje tako za širšo publiko kot za literarne izvedence. Vendar presenečenje v dvojnem pomenu. Nekateri so ostali nezadovoljni, ker letošnja podelitev ni pripadla njihovim korifejam - posredi je gotovo nacionalna užaljenost nekaterih prizadetih in prenapetih duhov. Drugi pa so bili — prijetno presenečeni in so iskreno in toplo pozdravili odločitev švedske akademije in odbora za literarno podelitev Nobelove nagrade. Počasi se umirjajo glasovi - zakaj ne čilenski pesnik Pablo Neruda ali Jea Paul Sartre, namesto tega pa je sledilo zvedavo zanimanje za Georgiosa Seferisa. Za širok krog je grški pesnik gotovo homo novus, toda njegove pesmi so že poprej prevajali v nekatere svetovne jezike potlej, ko sta pokojna Nlkos Kažat-zakis, Angelos Slkelianos ter drugi utrli pot novogrški poeziji v svet. Seferisova družina izhaja iz Male Azije, v pesnikovih deških letih pa so se preselili v Grčijo. Od konca prve svetovne vojne je Seferis študiral v Parizu pravo in književnost, 1924 se je vrnil v domovino. Do druge svetovne vojne je bil v diplomatskih službah v mnogih državah, po okupaciji je moral emigrirati v Egipt, živel je tudi v Palestini, v Italiji. Tudi po vojni Je nadaljeval z diplomatsko službo,, zdaj pa stalno živi v Grčiji. Kot nekateri drugi rojaki tudi Seferis povezuje antiko s sodobno- stjo na svojstven, harmoničen način. Takšna lirika Seferisa dramatizira univerzalno razpoloženje ter stanje osebnega spoznanja, ki pa je po svoji vsebini na ravni občečloveškega. Kadar se pesnik posluži mita, tega ne stori zavoljo odmika od stvarne problematike ali zavoljo nekake nostalgije po antiki, marveč da poda sodobno območje in stanje duha ter da lahko svoja spoznanja razpotegne preko osebnega doživetja v splošno, univerzalno podobo sodobnega utripa življenja. Marsikje se odraža pokrajina Mediterana. Prv zbirko pesmi - »Strbfe« - so natisnili 1931. leta. Sledile so še mnoge druge, med njimi zlasti cenijo »Mitologijo«, »Hlmnop edijo« ter zbirke, ki so nastale v daljšem časovnem razponu - »Ladijski dnevnik i, n, m«. i. g. Še o znanstveni fantastiki NOVE KNJIGE Po daljšem presledku je izšel četrti zvezek Spominikih vodnikov. Miroslav Pahor in Tatjeria Poberaj sta pripravila razpravo o »Starih piranskih solinah«. Gre za spomenik posebne vrste; doslej srno bili vajeni umetnostnozgodovinskih ali arhitektonskih spomenikov, ali morda naravnih. Teh spomenikov pa ne moremo primerjati s solinami v Strunjanu, Sečovljah in Fazanu, kajti soline so spomenik človeškega dela. Kdaj so nastale soline v bližini Pirana, se ne da točno ugotoviti; v xm. stoletju pa najdemo v mestnih listinah zanimive ih dokaj podrobne zapiske, ki govore o prostem pridelovanju in prodaji soli. Potlej, ko so Benečani zasedli naše kraje, so omejili pridelovanje soli na določeno količino, Pirančani pa so kljub zakonu širili soline, odvišno sol pa prodajali kranjskim tovornikom. Tisto, kar je dovoljeval beneški zakon, pa so prodali solnemu uradu beneške vlade, v VIK. stoletju so obnovili soline tet pritegnili solinarje s Paga* da bi pridobivali kvalitetnejšo in lepšo sol. Benetkam je bilo to povšečl, ker se zaradi določenega političnega stanje niso mogli zanašati na Dalmacijo. Tri stoletja so večali število novih solin. Ko pa so Benečani určdill politične razmere v Dalmaciji, so prepovedali gradnjo novih solin, prepovedali so tudi trgovanje z zaledjem. Trgovine z naravnim zaledjem niso mogli preprečiti, razvilo se je tihotapstvo (Martin Krpan!). Knjižica tekoče opisuje svojskosti najstarejših, malo okrnjenih spomenikov, nekdanje življenje in običaje, vrsta fotografij pa ponazarja delo in življenje na solinah. Henry Gold se Je v svoji »Science fiction« »Mark VVeldon je bil najavljen« prepustil fantaziji povračanja človeka v preteklost. Za primer, kako je zasnoval ‘ zgodbo, navedimo kratko vsebino. Mark Weldon raziskuje nenavadne primere smrti: stari ' ljudje umirajo od lakote^ vendar imajo dovolj sredstev. Kmalu odkrije ■skrivnost — osamljene ljudi pošilja hči slavnega fizika v preteklost. V preteklosti pa ne morejo zaužiti hrane, kajti hrana, ki je že bila porabljena, ne more znova služiti za prehrano. Ko Wefldon odide v bodočnost; spozna, da ga ljudje že pričakujejo. Torej zgodba s fantazijsko motiviko; napisana tekoče in z občutkom za nenavadno, napeto, skratka to, kar se zahteva od tovrstne literature. Vendar pristavimo: odnosi med ljudmi so v tej znanstveni fantaziji osnovani na določenih pozitivnih vrednotah. Knjigo je izdala Življenje in tehnika v zbirki Spektrum. Enake zvrsti je povest Isaaka Asimova »Kamen na nebu«. Dogajanje postavlja v daljno prihodnost, ko Zemlji gospodarijo tuji gospodarji in se arheolog trudi, da bi razjasnil poreklo ljudi v vesolju. Nova iznajdba v atomistiki radija straši gospodarje Zemlje, da bi se Zemljani ponovno uprli tuji silovladi. Asimov zna zaplesti dogajanje, čeprav že poprej nakaže možnost razpleta; tudi v tej povesti najdemo etične komponente, vendar je pisec ponekod rahlo ohlapen. Za obe povesti pa je značilno, da oba avtorja gradita dialog predvsem v smeri akcije — skratka, dialog mestoma izzveni malce papirnato, kljub akcijski funkciji ni obarvan s tisto naravno, življenjsko osnovo kot pri pripovednikih s sodobno, življenjsko problematiko, ali kot — pri starem, dobrem Julesu Vernu. Prevod Dušana Kralja in Mitje Tavčarja bi bil lahko deležen malo skrbnejge obdelave. Na splošno pa velja posebej naglasiti — ne v zvezi z omenjenima prevodoma — prevodi znanstvene fantazije, romantičnih westemov in kriminalk bi morali biti podvrženi strogi jezikovni in prevodni kontroli. Zal se lingvisti ne utegnejo ukvarjati niti 8 prevodno oceno klasičnih del, kaj šele za to zvrst literature. In vendar bi morali tudi tu strogo paziti, da prevod ni le komercialni produkt za knjižni trg. upoštevati bi morali, da naj nudi vsakršen prevod dovolj verno podobo originala ter da je prevod izoblikovan v lepi slovenski besedi. O. Nezaupljivost nima nič skupnega s previdnostjo in če manj z razumno presojo. Tisti Pa, ki drzno sanjarijo o bodoč’ nosti, so pionirji jutrišnjega dne. v gre za razpravljanje s to-^rišem Dolganom, ki je v letoš-c;Jl 11. številki Prosvetnega delav-j objavil članek »Znanstveno-^tistična literatura«. To je sto-si] 26 Prof. Novak, ki se je ogla-okt u Sevniku Delo z dne 25. pj/Obra (rubrika Pisma bralcev, jj_*Spevek »Ne sodimo drevesa po ostU^' 0dgovor je bil dokaj oster, p0£no Pa bi veljalo še posebej Oan^at* zavoljo tega, ker je v Več- tovariša Dolgana vse pre-stvc1Zražena rrdsel, da je v znan-h.jjj.^lantastlčni literaturi skrit tiinolc’ lahko zapelje našo mladja "a pota brezplodnega hlasta-sarn ^dosegljivim, odvrača posti ?Znika od vsakdanje stvarno-resnieF/ 2nanib> že uveljavljenih tozkrn-- zadai ie dogmatizem!), duše.-i- ettono in moralno plat spiounosti mladega človeka in zdanct'‘' Skratka, precejajmo todi yeno'iantastično literaturo Zr|ani i!?Zi dajfinejši filter spo-hja il kot da bi bila ta spozna-Se (jj/toja beseda, do katere sta jKopali znanost in tehnika. Srdetii!ni0 s* na jasnem: plažo in t^aturi '^arno v vsake vrste li* Zrno rji "torej moramo ločevati jih, Plevela na vseh področ-izjetn ce znanstvena fantastika ni dio i. ’ Potem ji odkrito priznaj-dio ^ gre- Hkrati tudi povej-Weiis in Jules Verne, H. G. že ■ dokateri drugi danes Njiho^toi« te literarne zvrsti, štovgni-vzame človek s spo-kovo V- roke> občuduje nji- bolj D Phselnost, še neprimerno Su' ki P°§um, da so v ča- ?tehel in ..y veliki meri oko-'todočn ata«*en. znali gledati v polno prizr,^,dovolj, zakaj po-uevahiu k ”te njihovemu priza- 4° Priznal aZ*C-azal samo tistl- w tostika ,r: da 1® znanstvena fan-f^rst in *as.la v močno literarno tethe kultu°PraV^a V °kviru ce- rne dejavnosti po- membno vlogo. Jules Verne in ostali so postavili temelje. Ne zato, da bi pri temeljih ostalo, ampak zato, da bi na njih zgradili hišo! No — stvar zahteva, da se o njej končno vendarle podrobno pomenimo. To pravi tudi tovariš Dolgan, profesor Novak pa je s svojim prispevkom dokazal, da je Istega mnenja. Prosvetni delavci bi namreč lahko veliko prispevali, da bi se znanstvena fantastika uveljavila in trdno zasidrala tudi pri nas. Seveda — da ne bo nesporazuma — samo dobra znanstvena fantastika, ki pa jo moramo vendarle nekoliko drugače vrednotiti, kot to predlaga tovariš Dolgan. Drugod po svetu Je zanstvena fantastika, oziroma »science-ficti-on« literatura, že priznana literarna zvrst, Z njo resno računajo vsi, ki imgjo na skrbi vzgojna prizadevanja in kulturno življenje v celoti, po drugi strani pa je med bralci našla veliko vnetih pristašev. Se več: iz književnosti je prodrla v gledališče, kino, na radio in televizijo. Morda Je zanimivo, da se je najbolj razmahnila v Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike, torej v deželah, ki stojita na vrhu lestvice znanstvenega in tehničnega razvoja in ki si tudi krčevito prizadevata, da bi se na obeh omenjenih področjih povzpeli še više. Se bolj zanimivo pa je, da med kriteriji, po katerih vrednotimo dobro znanstveno-fantastično-književnost v katerikoli državi, ni nobenih bistvenih razlik. Nedvomno drži, da so v Sovjetski zvezi začeli uveljavljati znanstveno fantastiko kot izrazito vzgojno sredstvo, ameriški založniki pa so pri tem v veliki meri zasledovali povsem komercialne cilje. Kaj to pomeni? Nedvomno naslednje: znanstvenofantastična literatura vsebuje vrsto elementov, ki smo jih z vzgojnega stališča dolžni posredovati ljudem (in ki jih žal pri nas premalo poznamo in upoštevamo), mimo tega pa skriva v sebi tudi nekaj, kar »vleče«, kar je vzrok, da vedno več ljudi sega po knji-, gah te literarne zvrsti. Da morajo etične in moralne vrednote v znanstvenb-fantastič-nih zgodbah nastopajočih junakov priti do polne veljave, je samo po sebi razumljivo. V nasprotnem primeru teh zgodb sploh ne moremo šteti za književnost, saj plaža — kakršna koli že — nikoli ni bila literatura. Toda zmotili bi se, če bi trdili, da so samo prigode junakov znanstvenofantastičnih povesti tisto, kar tako močno pritegne bralca. V ozadju celotne napetosti, ki je sicer tako značilna za znanstveno fantastiko, je še nekaj neprimerno več vrednega, namreč to, da bralec skupaj s svojimi junaki uresničuje neko znanstveno ali tehnično zamisel, da skupaj z njimi prebije zid, do katerega je znanost že prišla, da si v še večji meri kot doslej in na popolnoma nove načine pokori naravo in naravne zakonitosti. Nič ne de, če je stvar samo namišljena. Že to, da se otresemo statičnega gledanja na stvari in da smo prepričani, kako bo znanost v bodočnosti ustvarila še vse kaj drugega kot doslej, je vredno suhega zlata. Tu se torej srečamo z vprašanjem znanstvene osnove oziroma verjetnosti znanstveno-fanta-stičnih zgodb. Odgovor nanj prav gotovo ni tako enostaven, kot ga je skušal prikazati tovariš Dolgan. Nikar ne pozabimo, da bi v času Julesa Verna slehernega ki bi verjel v polete raket s človeško posadko denimo samo nekaj deset kilometrov nad zemljo, imenovali za nerazsodnega zanesenjaka. Se pred pol stoletja so dedje naših očetov zmajevali z glavami, če je nekdo na okornem avtomo^ bilu in s takrat nezaslišano hitrostjo 30 kilometrov na uro drvel PO cesti Hkrati so zamišljeno mrmrah, češ, mož je nekoliko čez les in vseskozi neprišteven — to ne bo dobro kon-čalo. Toliko o verjetnosti glede “kakšne T™ Pa naslednje: nikakor ne moremo priznati, da so že dognana znanstvena spoznanja in že uresničeni uspehi tehnike zadnje, kar lahko doseže človekov ustvarjalni razum. V zgodovini znanosti je vse preveč primerov, ko je ta ali oni dvomljivec, slepo vdan svoji raziskovalni strasti, do tal porušil teorijo, ki so jo dosihmal skrbno izpopolnjevali in s pridom izkoriščali. Porušil jo je zato, da je postavil novo, še mogočnejšo in uporabnejšo zgradbo, od katere pa navsezadnje tudi ni ostalo ničesar, ker se je našel nekdo, ki je storil še korak naprej. Menda dandanes ne bomo zatrjevali, da smo ugotovili zadnjo resnico In dosegli končni cilj!? Sicer pa •— stvar zahteva podrobnega razpravljanja. Doslej lahko ugotovimo, da smo na področju znanstveno-fantastične literature storili mnogo premalo. Pri nas v Sloveniji smo denimo imeli v zadnjem času štiri založnike, ki so tiskali zbirke oziroma serije kriminalnih zgodb. Založba' Mladinska knjiga je natisnila nekaj dobrih knjig s tega področja, toda v primerjavi z njeno celotno založniško dejavnostjo je odstotek teh knjig bore majhen. V Tovarišu in Tedenski tribuni lahko od časa do časa preberemo kakšno znanstveno-fantastično zgodbo ali povest (slednje velja za TT). Menda je založniški zavod Življenje in tehnika edini, ki se V naši republiki načrtno ukvarja s tem, da bi omenjeno literarno zvrst uveljavil med slovenskimi bralci. Revija »Življenje in tehnika« že nekaj let redno objavlja krajše »science-fiction« zgodbe, knjižna zbirka »Spektrum«, ki jo že tretje leto izdaja ta založba, pa je zdaj že skoraj v celoti namenjena temu področju. Menda bi bilo prav, da bi vsa ta prizadevanja v bodoče bolj učinkovito podpirali kot doslej. Tisti, ki imajo na skrbi vzgojo mladine, lahko pri tem veliko store, kar je navsezadnje tudi njihova dolžnost. Saj vendar ne vzgajamo okostenelih, vase zaverovanih ljudi, ampak hočemo, da bo družba v bodočnosti storila še kaj več, kot smo bili ml sposobni storiti. Dušan Kralj a ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA "MK^ LJUBLJANA’ titova 3 obvešča, da boste lahko dobili v začetku novembra naslednje knjige: France Bevk: OTROCI SAMOTE z naslednjimi deli: Lukec in njegov Škorec, Grlvarjevi otroci, Pastirci, Pestema, Tonček, Peter Klepec Fran Milčinski: PTIČKI BREZ GNEZDA Marija Jalen: SPOZNAVAJMO SLOVENSKI JEZIK za 5. razred Janko Jurančič: SRBOHRVATSKO BERILO za 7. in 8. razred — ponatis Anton Grad: ANGLEŠKA ČITANKA za L in II. razred gimnazije — ponatis Naročila sprejemajo vse knjigarne in direktno Prodajni oddelek založbe, Ljubljana, Titova 3 NOVO LETO V RIMU • NOVO LETO V PRAGI • NOVO LETO V OPATIJI Turistično podjetje Kompas LJUBLJANA PRIREJA ZA NOVO LETO • šestdnevni avtobusni Izlet v RIM, združen z prijetnim praznovanjem NOVEGA LETA • šestdnevni avtobusni izlet v PRAGO združen s silvestrovanjem v PRAGI; • tri in dvodnevne avtobusne izlete, združene i veselim silvestrovanjem v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH, na BLEDU, v OPATIJI, v PULI, PORTOROŽU Prijave sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA (za izlet v Rim in Prago do vključno 25. novembra), kjer so na razpolago tudi programi posameznih izletov in ostale informacije! • ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V INNSBRUCKU! Od 20. novembra dalje v vseh poslovalnicah KOMPASA na razpolago programi petdnevnih izletov na Zimske olimpijske igre v INNSBRUCKU! SjmK.6 St. ^8 KROŽEK MLADIH FOTOGRAFOV Prispevek san namenil učiteljem, ki vodijo krožke mladih fotografov v osnovni šoli, morda pa bodo našli kaj primernega zase tudi vodje krožkov v srednjih šolah. Moderna fotografija je zaradi svoje preprostosti, cenenosti in relativne tehnične dovršenosti postala. last in — brez pretiravanja — življenjska nujnost velike večine ljudi. Učenec, ki zapušča osnovno šolo, ne bi bil sodobno tehnično in estetsko vzgojen, če ne bi vedel vsaj najnujnejšega o tem, kako naj si zapiše na film to, kar se mu zdi pomembno ali lepo. Težko pa je verjeti, koliko znanja in vzgoje mu moramo nuditi, predno zna fotografirati — to je; v pravem času in na pravem mestu pritisniti na sprožilec svoje kamere. V nasprotju z mnogimi vodji krožkov te vrste sem prepričan, da je tehnična obdelava filma in fotografskega papirja v temnici nekaj manj pomembnega. 2e zato ne, ker ne vzgajamo samih profesionalnih fotografov, ampak državljane, ki bodo znali »slikati«, z razvijanjem filmov pa se ne bodo utegnili ukvarjati. S tem pa nikakor ne mislim reči, naj bi krožek ne imel svoje temnice. Mlademu človeku moramo prav tako pojasniti in pokazati skrivnosti laboratorijske obdelave fotografskega materiala, a to bomo storili pozneje, na drugi stopnji. Prvi stik s fotografijo naj učenec dobi v svojem življenjskem okolju; v razredu, na delovni akciji, na izletu ali ekskurziji. Ni nujno, da ima učenec pri sebi kamero. Brez dolgih predavanj — prej s kratkimi opazkami — opozarjajmo učenca na pomembnost, slikovitost ali lepoto tega ali onega, kar nas obdaja. Opazovati in opariti, ločevati vse, kar je nebistveno in počakati na trenutek, ki se nepreklicno ne bo nikoli več ponovil — to je najteže. To pa je jedro naše vzgoje mladih fotografov. Primarno je torej KAJ in KDAJ. Ce bomo učenca vzgajali v tem smislu, potem bomo dobivali od njega fotografije, ki so daleč od običajnega kiča. Morda bodo fotografije tehnično nekoliko slabše, a vsebinsko in čustveno polnokrvne, krepak izraz mladega človeka. Učenec mora ločiti življenje od laži. Posnetek sošolke, ki odrevenelo stoji ob drevesu in se nesmiselno nasmiha objektivu, je taka laž, je tak kič,, ki kvari učenčeve zdrave ustvarjalne zmožnosti. Če ga bomo učili opazovati sošolce, kakšni so, kadar se pogovarjajo, kadar pišejo in kadar se v resnici smejejo, potem ne bo kiča. Se predno dobi kamero v roke, naj se nauči reči: »ZDAJ!« Če bi v tem trenutku pritisnil na sprožilec, bi napravil najboljši posnetek. Prav tako je nujno, da učenec že na začetni stopnji ve, kaj želimo doseči, kadar fotografiramo. Ali želimo dober dokumentarni ali osebni, umetniški posnetek. Dokumentarni posnetek zahteva običajno večje spretnosti in domiselnosti, umetniški pa čut, ki ga imajo le redki. Morda se bo komu zdela ta razdelitev vse preveč abstraktna za učenca v osnovni šoli. V resnici pa učenci to hitro razumejo. Da so razumeli bistveno razliko med obema posnetkoma, bomo videli, kadar jih bomo vprašali, kaj žele doseči s sliko. Največ bomo imeli opraviti z dokumentarnimi posnetki. Na ekskurziji pri pouku biologije npr. nam bo kamera pomagala, sproti sestavljajo pismeno poročilo, najbolj spretni fotografi naj jih spremljajo s svojimi kamerami — in rezultat nas bo presenetil! Razen tega bodo učenci da bomo zapiske, narejene v naglici, opremili s posnetki, kar bo odlično pomagalo pri poznejšem delu v razredu. Ni težko organizirati tako idealno ekskurzijo; treba je le pravilno razdeliti delo. Najboljši slavisti v razredu naj občutili vse to kot prijetno in moderno poživitev pouka. Sodeluje naj kar največ učencev. Pri dokončni izdelavi poročila — skupnega — o ekskurziji naj so- delujejo še risarji, grafiki (ciklostil) in laboratorijski tehniki, ki bodo v temnici izdelali potrebne fotografije. Ves ta ustroj je treba poganjati le v začetku, potem bo stekel sam. Dobri dokumentarni posnetki ne nastajajo le na ekskurzijah. Organizirajmo četico fotoreporterjev, ki bodo sodelovali na svoj način na šolskih proslavah, na otvoritvah razstav, na raznih manifestacijah in konč- no vedno, kadar se bo dogajalo kaj pomembnega ali zanimivega. Razumljivo je, da posnetki v tehničnem Oziru ne bodo vedno najboljši, posebno ne, če so narejeni v težkih pogojih (slaba svetloba, prevelika oddaljenost, prehitro gibanje objekta), vendar fotografije kot dokument s tem ničesar ne izgubijo na vrednosti. Dela z mladimi fotografi ne gre jemati kampanjsko. Preda- i Pri strokovnih izpitih učnega in vzgojnega osebja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih morajo kandidati poznati tole snov za posamezne predmete, in sicer; a) Didaktika in specialna metodika: Didaktika in specialna metodika kot izpitni predmet obsega poznavanje osnovnih vprašanj, ki jih proučuje didaktika, zlasti pa poznavanje vsebine, organizacije in oblike pouka v tisti vrsti šole, na kateri kandidat poučuje v skladu s svojim nazivom. — Kandidat z nazivom vzgojitelj naj pozna didaktiko in specialno metodiko učnovzgojnega dela v varstveno vzgojnih ustanovah. — Kadidat z nazivom učitelj naj pozna didaktiko in specialno metodiko razrednega pouka v osnovni šoli. — Kandidat z nazivom učitelj praktičnga pouka, strokovni učitelj, ' predmetni učitelj ali profesor naj pozna didaktiko in specialno metodiko svojega strokovnega predmeta. Kandidat mora poznati sodobno literaturo, ki obravnava didaktiko in specialno metodiko njegovega strokovnega predmeta, in uporabljati pri pouku ustrezne metode. Kandidat mora obvladati ustrezno učno snov, ki je predpisana v učnem načrtu tiste vrste šole, za katero je kvalificiran. b) Družbenoekonomska in politična ureditev SFRJ: — Ustava SFR Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 14-209/63); — Ustava SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63); — Edvard Kardelj: »Nova ustava socialistične Jugoslavije«, (Založila slovenska izdaja »Komunista«; Ljubljana, oktober 1962); — J. Globevnik: »Ustavna ureditev Socialistične republike Slovenije« (Založil »Uradni list LRS, Ljubljana 1962). c) Vzgojno izobraževalni sistem SFRJ in SRS ter poznavanje predpisov o šolstvu in o delovnih razmerjih učnega in drugega osebja šol: — splošni zakon o šolstvu (Uradni list FLRJ,- Št. 28/1958 in 27/1960); — temeljni zakon o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ, številka 53/1960); — zakon o javnih uslužbencih, I. del razen 6; poglavja, II. del poglavja 23. do (Uradni list FLRJ, Št. 53/1957, 44/1958, 1/1959, 52/1939, 27/1960, 53/1960, 52/1961 in 31/1962); — zakon o delovnih razmerjih. Prvi del (Uradni Ust FLRJ, štev. 17/1961); — zakon o osnovni šoli (Uradni Ust LRS, št. 32/1959); — zakon o posebnem šolstvu (Uradni Ust LRS; št. 34/1960); — zakon o visokem šolstvu v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39/1960); — zakon o prosvetno pedagoški službi (Uradni Ust LRS, št. 4/1951); — zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v LR Sloveniji (Uradni Ust LRS, št. 13/1962); — uredba o organizaciji in upravljanju družbenih skladov (Uradni Ust FLRJ; št. 10/1961); — resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov (Uradni Ust FLRJ, št. 25/1960); — r' >cija o nalogah komune in stan iške skupnosti pri otroškem v zu (Uradni list LRS, št. 26/1961); — resolucija o vlogi in nalogah gimnazije v vzgojnoižobraževalnem sistemu (Uradni Ust LRS, številka 32/1961); — priporočilo o nalogah na področju strokovfiega izobraževanja v LR Sloveniji (Uradni Ust LRS, št. 30/1961); — splošno navodilo o izvajanju razpisa prostih mest Učnega in vzgojnega osebja (Uradni Ust FLRJ, VE9M IN POVSOD zdravi zobje sveža usta veder nasmeh knnnetiacazcA^iUiiaDBaaaansioanaocaanaBOBBaaaieaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaitcsaBn arseavvs^aaanuaBaHaaBaBaaaaaBaaaaaaaaBaaaaanBoaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaM »!BBBBBaaaaBaaaaaaaB_BBaBaaBaBBaBaaBamaaaBaaaaaaaaaaaaaaaa waaaaaMgž»«aaaaa——aaaaaaaa« vanja velikim skupinam v osnovni šoli so zapravljanje časa. Posebno previdni bomo, kadar se bomo lotevali fotografije, katere namen ni izdelava dokumenta, ampak predvsem ustvarjanje. Rado se dogodi, da nehote začnemo ocenjevati tovrstne poizkuse učencev kot skrajno naivne. No, in predno se dobro zavemo, že predavamo — kar se da energično — o znanih estetskih normah. V tem primeru rušimo nekaj, česar si mlad človek verjetno ne bo nikoli več zgradil. Za še tako naivno zamislijo se skriva nekaj izvirnega in osebnega, nekaj, česar na tem ljubem planetu še ni bilo, kakor ni dveh popolnoma enakih listov na vseh bukvah v gozdu. Tu je težko svetovati. Izbrane člane krožka vodimo na fotografske in likovne razstave! Sku- šajmo analizirati, zakaj je neka umetnina lepa, kaj je z njo avtor povedal ljudem in kako je to dosegel. Pri umetniški fotografiji moramo pojasniti tudi to, katerih tehničnih prijemov se je po-služil fotograf, da je ustvaril umetnino. Taki prijemi so na primer zelo trdo razvijanje (grafika), negativ kopije, namenoma povečana zrnatost ipd. Predvsem pa: pustimo učenca, naj si sam izbere svojo pot, naj sprosti domišljijo in prvinsko človeško željo po ustvarjanju! Morda pa je najbolj očarljiva ravno naivnost, ki se ji mi, kot »izkušeni« odtrasli ljudje le prizanesljivo smejemo; Prihodnjič pa nekaj o tehnični obdelavi posnetka, o ureditvi šolske temnice in o fotografski kemiji v osnovni šoli. Marijan CečBlnilf »Srečanje«. — Delo krožka v osnovni šoli. Skoraj vse, kar je na sliki manj pomembno, je zabrisano. Tako imenovana diagonalna kompozicija je nastala sama po sebi, ne da bi učenci kaj vedeli o njej SNOV ZA STROKOVNE IZPITE —splošno navodilo o načelih za ocenjevanje učencev in o pogojih za napredovanje v osnovni šoli in gimnaziji (Uradni list FLRJ, štev. 7/1960), — navodilo o klasifikaciji dohodkov in izdatkov in evidenci o izvrševanju finančnega načrta šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov (Uradni list FLRJ, številka 35/1961); — pravilnik o izdajanju razpisov uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje (Uradni list LRS, št. 13/1950 in 32/1961); — pravilnik 'o strokovnih izpitih za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list LRS, številka 11/1963); — šolski statut; — pravilnik o oblikovanju in delitvi dohodka; — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. č) učni jezik kandidata: — Slovenski pravopis (DŽS* Ljubljana 1962'» • — Raje, Kolarič, Rupel: »Slo- venska slovnica« (DZS, Ljubljana 1956; Iz navedene literature je treba zlasti poznati: 1. pravorečje: Zborni govor; pogovorni jezik, dolgi in kratki, ozki in šibki samostalniki, polglasnik, izreka črke 1 in v; samoglasniški r; izreka Ij in nj; soglasniki in prili-kovanje, izreka predlogov, povda-rek. povdarna znamenja: 2. pravopis: Deljenje besed; ra- ba velikih in malih črk. Kratice (Slovenski pravopis, poglavja: 33, 97). Pisava sestavljenih besed (Slovenski pravopis, poglavje: 74-82). Raba lastili imen, domača zemlje-Pi&ua imena (Slovenski pravopis, Raglavja: 43-47) in osebna imena (Slovenski pravopis, poglavja: 49-54). Tvorba pridevnikov in lastnih imen. Temeljna načela o pisavi in pregibanju najbolj rabljenih tujih lastnih imen (Slovenski pravopis, poglavja: 55, 56, 57/1-2, 59-60, 62-63). O Pisavi in rabi tujk (Slovenski pravopis .poglavja: 69-72). 3. Oblikoslovje: Samostalnik: po- sebnosti pri posameznih sklanjatvah. Pridevnik: določna in nedoločna oblika, stopnjevanje, tvorba; prislov (Slovenski pravopis, poglavje: 73/9), -pripone -o v, -ev, *iv (Slovenski pravopis, poglavje 73/3-4). Raba pridevnika. Zaimek: Pisava zate, čezenj, zanjo (toda za njo), raba zaimka svoj; sklanjatev kdor in kar, nihče, nič; raba čigar* ki> ki ga (ne: kateri katerega); napačna raba zaimka isti, pisava tale le-ta ipd. Stevnik: pisava števnikov (Slovenski pravopis, poglavje: 77), kdaj jih ne sklanjamo, raba ločilnih števnikov. Glagol: spregatev, napačne oblike: prenešen, oskub- ijon, zaželen, obstajati ipd., napačna raba velelnika dovršenega se-dajnjika; napačna raba velelnika preteklega pogojnika, napačni pa-sivi raba namenilnika. Prislov: napake pri količinskih prislovih. Predlogi: -k, -h, -s, -z, naslovesnki predlogi. Veznik ob stavku. 4. Skladnja: prosti stavek: stavč- ni členi, stavki po vsebini, premi govor, ločila v prostem stavku. Zlo-zeni stavek: priredje, podredje; nadrednost in podrednost; zveza (vf znik); vrste odvisnikov (zlasti relativnih), skrajšani stavki; ločila v zloženem stavku. Kandidati, ki proučujejo na dvojezičnih šolah ali na šolah z italijanskim ali madžarskim učnim morajo poznati tudi pra-V0 x j sl°vnico jezika, v katerem poučujejo. 2 ^Pisana snov je začasna in sekretariat za šolstvo oRR po potrebi dopolnjeval. Nepogrešljiv učni pripomoček za vsako šolo, za vsako učno ustanovo predstavlja pri uporabi modemih pedagoških metod ISKRA KINOPROJEKTOR KOS K06 JE OZKOTRACNI PROJEKTOR ZA PROJICIRANJE 16 mm FILMA NJEGOVE ODLIKE SO: POENOSTAVLJENA ZUNANJA OBLIKA — PORTABEL, MOŽNOST PROJICIRANJA FILMOV Z MAGNETSKIM IN TONSKIM ZAPISOM, PROJEKCIJA V OBIČAJNI IN CINEMASCOPE TEHNIKI, MOŽNOST KOMENTIRANJA S POMOČJO GRAMOFONA, MAGNETOFONA ALI MIKROFONA, KER IMA KINOPROJEKTOR K06 VGRAJENE VSE POTREBNE PRIKLJUČKE VSE INFORMACIJE IN PRODAJA: »ISKRA« KRANJ — PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA: LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6