CENA90 din - Leto XXXIX - Št. 91/92 KRANJ, petek, 28. novembra 1986 JE2GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IZ KORENIN Mineva 43 let, odkar je v vihri narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije seme vzklilo in pognalo v Avnojskih sklepih trdne korenine Nove Jugoslavije. Zraslo in razraslo se je drevo širokih vej in bogate krošnje, v kateri zorijo dragoceni plodovi. Za nami je leto, v katerem smo se veliko spraševali, ali je rast drevesa takšna, kot smo jo želeli in pričakovali. Vračali smo se h koreninam in iskali, ali morda niso zadele v skalo. So široko razrasle veje res oslabile deblo? Veliko sadjarjev se gnete ob našem drevesu. Veliko vej je bilo v tem letu odžaganih. Bo raslo drevo le z deblom, brez vej in listov? Mu je treba zato, da bo dosegljivo vsem, odsekati vrh? Več sadjarskega znanja bo potrebovalo naše drevo. Več soglasja o tem, kje je pognalo v napačno smer, kako oblikovati široko razraslo drevo na trdnem deblu. V 44. letu potrebujemo več srečene roke pri izbiri brstičev, ki bodo pognali najbolj plodonosne veje, in pri rezanju tistih vej, ki se suše. Bomo spoznali, da je sonca in dežja enako za vse? Naj naše drevo ujame rast dreves v drevoredu sveta. Sokovi iz korenin mu to omogočajo. Štefan Žargi Vladimir Kavčič Prihodnost se začenja zdajle Najbrž ni nacionalna tragedija, če vidimo predstavo manj ali če izide manj knjig, kot bi jih lahko. Danilo Jelene Glejmo le tisto, kar smo grešili Tržičani ga skoraj ne poznajo, le v društvu mineralov in v sociali- stični zvezi je bolj znan... Stane Kriinar 2 Nihče ne more biti sol narodu Nekateri med nami so že klasičen primer revežev, socialistična morala se malici. Nikjer v svetu se vprašanje dela ne postavlja v skupščini in parlamentu... Franc Rozman Kdor pridno dela in dobro gospo-dari, lahko dostojno živi __Življenje in delo Franca Rozmana po domače Rozmanovega s Podreče, je tesno povezano z razvojem kmetijstva, napredka, podeželja. ODPRTE STRANI Ob prazniku vam ponujamo na pokušino dve Odprti strani. Za sodelovanje smo prosili Mitjo Ribiči-jorja Torkarja telimo, da bi ča, Emila Pintarja, in Jožeta Volariča. se vam ob branju utrnile kritične misli in da bi jih zapisali in nam jih poslali. Delu je predan do zadnjega vlak-na. v tovarni bo bržkone ostal do konca svojih dni. Drugače res ne bo šlo. Ce bi mu vzeli delo, bi mu (MMJMIEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 28. NOVEMBRA 198? PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Centralni komite ZKS o stavkah_ Pred njimi ne zatiskajmo oči Ljubljana, 27. novembra — Slovenski centralni komite Zveze komunistov se je prvi v Jugoslaviji včeraj lotil obravnave stavk in njihove idejnopoli-tične opredelitve v sistemu socialističnega samoupravljanja s stališča ocene vpliva delavcev na odločanje in njihovega razmerja do birokratizma, centralizma, političnih struktur ter centrov moči in odločanja. Slovenski komunisti s tem v zvezi zastavljajo vprašanje o uresničevanju samoupravnega socializma. O tem, da ga ne uresničujemo, je vedno več glasov in eden od izrazov tega so tudi stavke, ki jih je vedno več in ne nastajajo samo v gospodarstvu, ampak tudi v družbenih dejavnostih. Vse stavke niso enake, kakor tudi vse niso opravičljive, nujno pa je, da zveza komunistov opredeli svoj odnos do teh dogodkov, posebno zaradi tega, ker se bodo stavke še ponavljale. Ta družbeni pojav pri nas ni raziskan, prav tako pa se še prerekamo, ali je možnost stavke pri nas sploh kje zapisana ali ni. Ustava o tem govori, zakon o združenem delu in drugi samoupravni akti pa ne. Ne gre toliko za legalizacijo ali ilegalizacijo stavke, ampak za določitev pravnih pravil igre v takih primerih, za določitev upravičenosti in poti, ki jih je treba prej izčrpati, preden se uveljavi stavka. Sedaj se stavka najpogosteje jemlje kot kršitev delovnih nalog, ker je največkrat krivično, gašenje posledic, ne pa resničnih vzrokov in iskanje odgovornosti, tako poslovne kot politične. Stavka je pri nas oblika razrednega boja in zveza komunistov kot avantgarda tega razreda mora imeti do stavk drugačen odnos. Pri tem zaostaja; mladinski kongres je o tem prvi odkrito spregovoril. V sredo, dan pred sejo centralnega komiteja, je Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko pripravil pogovor o tej temi. Sodelovala je tudi članica predsedstva CK ZKS Tina Tomlje. Gorenjska soglaša, da ZKS spregovori o tem, in tako bi morali naredit' v Jugoslaviji. Ni stavka, če se štirje delavci vsedejo in nekaj ur ne delajo in če terjajo pravice, ki jim gredo po črki samoupravnega akta. Na pogovoru so opozorili, da večina gorenjskih stavk kaže na slabo obveščenost delavcev in tudi na slabo, neodgovorno delo vodilnih ter strokovnjakov, da so delavci v takšnih primerih povedali veliko koristnega, tako za gospodarjenje kot za delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK in sindikata. Ni najbolj prav, da problem stavke rešuje komite za SLO, na kar so ljudje zelo občutljivi, čeprav ima pri tem svoje naloge, še posebej, če so stavke večjega obsega. Ob stavkah kličejo ljudje na pogovor največkrat direktorja in predsednika občine, malokrat pa vodje tozdov, mojstre, predsednike delavskih svetov, čeprav imajo tudi ti pri tem precej besede. Nimamo urejeno, kdaj in koliko delavcev lahko zahteva izredno sejo delavskega sveta in drugih organov upravljanja, čeprav imamo v delegatskem sistemu to urejeno. Predvsem pa danes vse preveč drug drugemu pisarimo in se obveščamo s papirji, ne pa z neposredno besedo. Tega nam manjka, so dejali v Kranju. Povedali so, da smo bili pogosto na meji stavke tudi zaradi zunanjih vzrokov, ko zaradi devizne zakonodaje ni bilo mogoče uvoziti za proizvodnjo nujnega dela in so gospodarski rezultati slabi kljub velikemu izvozu, in da delavcu več ali manj ostaja samo delo, samoupravo in odločanje pa smo mu vzeli. J. Košnjek Prenova zveze komunistov — živ stik z ljudmi Kranjska občinska skupščina o Savi in davčni upravi_ Dosledno spoštovanje zakonitosti Kranj, 26. novembra-Prekinitve dela, posebej v Savi, razmere v Upravi za družbene prihodke in druge aktualne zadeve občinskega pomena so bile osrednje točke skupne seje sredine seje kranjske skupščine. Predsednik občinske skupščine Ivan Torkar je povedal, da so prekinitev dela v Savi nameravali obravnavati posebej na zboru združenega dela, vendar so kasneje menili, da je zadostna informacija delegatom skupščine. Predsednik je povedal, da je bilo letos v občini 17 prekinitev dela, če jih tako imenujemo, od katerih bi jih lahko devet uvrstili med prekinitve, sedem med izsiljene sestanke in eno v izsiljen zbor delavcev. Povodi so bili najpogosteje osebni dohodki in njihova delitev, norme, premeščanja in podobno, čeprav je resničnih vzrokov več in so tudi druge narave. Prekinitve so bile tudi tam, kjer so višji osebni dohodki, najpogosteje pa zaradi uravnilovke oziroma nasprotovanj, da bi strokovnjake bolje plačali. Tak je bil tudi vzrok savske prekinitve, v nekaterih primerih pa so bile sporne težnje, da bi več dali za osebne dohodke in manj za akumulacijo. Oboje je izredno nevarno, ker so s tem ogrožena naša prizadevanja po uveljavitvi znanja, strokovnosti in tehnologije. Ivan Torkar je menil, da je treba v vseh primerih vztrajati pri zakonitosti, oceniti, kje gre za upravičene zahteve in za izsiljevanje, in da se je treba predvsem več pogovarjati z ljudmi, s čimer lahko marsikaj pojasnimo in tudi preprečimo. Ivan Torkar je delegate seznanil s potekom dosedanjega reševanja problemov medsebojnih odnosov in položaja Uprave za družbene prihodke. O tem je bilo v sredstvih javnega obveščanja veliko napisanega in izgovorjenega. Skupščina in družbenopolitične organizacije so ob tem sprejele naslednje ukrepe oziroma stališča: nujno je, da vsak, kdor je v tem primeru kaj pisal ali govoril, nosi polno odgovornost za resnico in verodostojnost sam; davčna uprava mora kljub problemom izvajati svoje naloge, za kar sta, odgovorna direktorica in izvršni svet; vsak mora po svoje prispevati k dobremu delu, strokovnosti in boljšim medsebojnim odnosom; vsem, ki so vpleteni v zadevo, je treba omogočiti normalno pritožbeno pot; v primerih ugotovljenih kršitev je treba dosledno ukrepati, izvršni svet pa mora še naprej spremljati to problematiko. Februarja prihodnje leto bo občinska skupščina podrobneje obravnavala delo Uprave za družbene prihodke in takrat bo že več znanega in raziskanega v primerih oktobrskih in novembrskih problemov. J. Košnjek @®IM15&5MEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske Konferenc«. S/1)I Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogp'aj (odgovorna urednica) Marija Volčjak {gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer 5šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc 'erdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za 11. polletje 1986 je 2.600 din._ jlaiuk' / .M Če malih težav ne slišimo, velikih ne bomo razumeli rajo V jeseniški občini so se še posebej skrbno lotili prenove Zveze komunistov s tem, da so prepričani, da m°;*£. veliko bolj kot do zdaj prisluhniti problemom ljudi v delovnih in življenjskih okoljih. Člani komiteja so obiskali o novne organizacije in se v neposrednem stiku z ljudmi pomenili o delu, obenem pa svetovali, naj se sproti razres jejo vse majhne in velike težave, ki se pojavljajo. t O delu in prenovi Zveze komunistov smo se pogovarjali z IGORJEM MEŽKOM, sekretarjem občinskegaJjjjjjjj teja ZKS Jesenice, s sekretarjem osnovne organizacije ZK Centra srednjega usmerjenega izobraževanja J0ZE1U INTIHARJEM in s sekretarjem aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev TONETOM KOSELJEM. Manjka nam razvojne predrznosti Igor Mežek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice: »Zdi se mi pomemben predvsem moralni lik prenove Zveze komunistov. Od komunista ne moremo zahtevati nemogočih stvari, vendar pa mora biti sposoben voditi politično kulturo dialoga ...« »Prizadevamo si, da prenova Zveze komunistov ne bi bila kampanjska akcija,« pravi Igor Mežek, sekretar predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov na Jesenicah. »Mislim, da se mora Zveza komunistov veliko več ukvarjati s članstvom, se otresti lažnega in idiličnega miru, apatije, ki se pojavlja v nekaterih osnovnih organizacijah. Do zdaj smo člani komiteja na Jesenicah obiskali že 30 osnovnih organizacij prav s tem namenom: da bi skupaj s člani osnovnih organizacij poskušali premagati morebitno nemoč in poiskali načine, kako bi bila osnovna organizacija Zveze komunistov bolj prodorna. Ugotavljamo, da so v številnih organizacijah obravnavali probleme, a žal so jih povedali le samemu sebi, niso pa nanje opozorili v okoljih, kjer živijo in delajo. Osebno sem prepričan, da imamo »zlat narod«, ki je pripravljen žrtvovati marsikaj, a ljudje morajo videti razvojne možnosti. Predvsem ne sme mo podcenjevati mladine kot ne zanemariti smelih razvojnih programov, kajti povprečnost nas ne bo nikamor pripeljala. Manjka nam razvojne predrznosti, nenehne skrbi za kadre, kajti le dobri kadri bodo rešili gospodarske in družbene probleme. Skupaj s prodorom informatike moramo skrbeti za ljudi in dojeti, da je prihodnost le v inovativni družbi. Igor Mežek: »Ob diferenciaciji se bljamo v banalnih stvareh, vse tP* sektaštva. Prihaja do morečih r^j"elj ko nekateri mislijo, da bi morah iffl kar dežurno tovariško razsodišče .••^ Nasploh ni tako brezizhodno, k0 ^ stvari rišemo: črno ali belo. % ukvarjamo s problematiko drujP"' lastnimi problemi pa ne in pestuje lažno solidarnost do svojega nedela • Prevečkrat problematiko le mo in končamo z besedami. Ni P/i8^ da je ne rešujemo do konca kot tud'i prav, da osnovne organizacije ne zn g prisluhniti majhnim problemom m K ne uvrščajo na dnevne rede. če Bjj sposoben reševati majhnih težav, t velikih ne bo mogoče. ^ Zdi se mi pomemben predvsem # ralni lik prenove. Od komunista ne 01' remo zahtevati nemogočih reči, kaJ komunist je samo človek, ki pa ^0 0 biti sposoben voditi politično kulW. dialoga. Poudarjam, da se ustvarj3 dialog ne sme začeti in končati v plS nah, ampak je treba med ljudi.« Šola in tovarna z roko v roki Jože Intihar, sekretar osnovne organizacije na Centru srednjih šol: »Še tako dobra opremljenost ne more vplivati na kvaliteto izobraževanja, če ni dobrih kadrov in povezanosti med združenim delom in šolo,« kacijah, potrebovali bi dodatne učilnice, nimamo specializiranih učilnic in laboratorijev. Komunisti, ki delamo v osnovni organizaciji, ugotavljamo, de je povezava Z združenim delom splahnela; premalo se pogovarjamo o vsebini izobraževalnega dela, premalo vemo, kakšne kadre si združeno delo sploh želi. Čeprav nam je Železarna v materialnem smislu zelo veliko pomagala, bi si želeli tudi več neposrednega sodelovanja pri izobraževanju kadrov. Na primer: železarna nam je opremila učilnico za računalništvo z desetimi računalniki, vendar se zavedamo, da še tako dobra opremljenost ne more vplivati na kvaliteto izobraževanja, če ni dobrih kadrov in povezanosti med združenim delom in šolo. Med drugim na šoli želimo, da bi mlade bolj pripravili in vključili v samoupravne procese. Poskušamo kar »S prenovo Zveze komunistov pričakujemo predvsem več dela in iskanja nove vsebine dela, v prid razvoju na vseh področjih,« pravi Jože Intihar, se- kre^r osnovne organizacije Zveze komunistov na Centru srednjih šol na Jesenicah. »V našem centru ne manjka problemov, zato si tako zelo prizadevamo, da bi uspel referendum za novi samoprispevek. Pouk poteka kar na štirih lo- Jože Jntihar: »Od 110 zaposlenih* Centru usmerjenega izobraževa nas je komaj petina komunistov " Mlade bomo morali bolj vključiti vP^ litično delo, saj jih je v Centru . jjj le malo aktivnih. Ne smemo čakati, bodo prišle rešitve od drugod . • •* najbolj povezati Zvezo socialist^ mladine in Zvezo komunistov in približati delo Zveze komunistov £v dim ter najboljše mlade vključi članstvo ZK. ^ Prav v tem obdobju se namerav & odkrito pogovoriti o našem &e ' jji vzgojnosti izobraževalnega ProcC^ hkratni humanizaciji in demokra1 j ciji šole. Ne smemo več stati ob s* v in čakati, da bodo rešitve probi* ^ prihajale od drugod, predvsem JJJJ. morali kritično oceniti delo in P°?-nti ti posebno skrb kvaliteti. Ze dalj ^ ugotavljamo, da so mladi Pr*Pr*]jrt^' delati, a vendar na političnem V°Z^m ju ni zaznati njihove aktivnosti- ***jjjt jih bo pridobiti na osnovi konki* ^ problemov in jim dati vso možno5*'j,-se uveljavijo in pokažejo svojo sp° nost in moč volje.« Aktiv ne sme biti debatni krožek Tone Koselj, predsednik aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev: »Delavci morajo začutiti, da imajo s svojo besedo prav, da se njihov glas sliši in upošteva« Tone Koselj: »Aktiv komunisto posrednih proizvajalcev vključuj« \ komunistov, ki prihajajo iz razh^, delovnih organizacij. Sekretariat a va skrbi za uresničevanje zadol^1 kajti glas delavcev se mora čutiti-* »Aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev je dobro začel z delom,« pravi sekretar aktiva Tone Koselj. »Takoj na začetku smo pripravili program svojega dela, tako, kot člani čutijo in hočejo. V program smo pač vnesli tiste probleme, ki delavce najbolj bolijo, ob katerih so prizadeti in za katere hočejo, da se razrešijo. Naš program torej ni sestavljen po nekih direktivah. Sama vloga aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev je po statutu v tem, da se Zveza komunistov bolj približa delavcu in njegovim proble- mom, da začuti, kaj si delavci mislijo — brez kakršnihkoli olepšav, povsem neposredno naj se izve in upošteva volja delavcev. Pri delu v aktivu ne politiziramo, temveč obravnavamo teme, ki so življenjske in zanimive. Obravnavali smo že težave ob uveljavljanju dohodkovnih odnosov, uresničevanje nekaterih investicij v občini kot sta predor in jeklarna in tako dal.je. Moram reči, da so bile razprave zelo živahne, dobre, da smo temeljito osvetlili položaj delavca, predvsem položaj mlade generacije v naši družbi. Menili smo, da je premalo, če informacije pred pomembnimi sejami le preberemo, temveč smo o njih temeljito razpravljali. Na posvetu s sekretarji aktivov komunistov — neposrednih proizvajalcev iz vse Slovenije smo slišali, da so ti aktivi marsikje nesklepčni, da se člani .»li k<>' ne udeležujejo sej. Aktivi so bil* ^ nekakšni debatni krožki, zato $° L člani razšli, saj v svojem delu n's°flt Omana brez Ibija tudi ne. °trok vo D,eščeče delo pa je šlo na račun družine, žene in loč ^ tovarno je prihajal zjutraj, pogosto se je vračal šele pod tret Gospa je lahko tudi žaljivka, pravi danes. Žena je morala za- r^v svo^je želje, ostati doma* drugače ni šlo, čeprav je imela lepe M- Volčjak . »Vaša pisarna je skromna, pohi-2a^Staro' nikJer košatega zelenja, g katerim direktorji tako radi se- ^ "Nič nisem spremenil. Nisem veli-0 sedel za pisalno mizo.« j.Ostaja torej spomin na prete-. ^st- Vsa tovarna pa je prenovljena, °dobna. Kako je bilo, ko ste prišli?« . »Nisem vedel da je pred likvidaciji čeprav so rekli, da so mi povedali i ^a se tega spominjajo. Navkljub • mu sem hitro ugotovil, kako slabo (j' Se vedno sta bili to dve tovarni, cV ki 3e Prej pripadal Božiču, in J8& ki Je bil last Adolfa Praha. Le t| Jadišče izdelkov so imeli skupno, delovali so oksford progasto. $1"^^tkanino za delovne srajce ^ kakovosti.« "Občutki so bili torej slabi?« Izveste kaj, občutki so takšni, ka-niSna so srečanja z ljudmi. Dela me ^ bilo strah, nič nisem pomišljah u eni je bilo pomembno, kakšni so s^die, s katerimi bom delal. Veliko so K°^nih Je žal odšl°' premeščeni ^ bili v druge, večje tovarne. Plače tež£ile 30 odstotkov nižje, zato niso odšli.« la Ostopoma ste obnovili tovarno, 8radbe in stroje.« t>ro 6 srno opravili sami, zidali in ^rejali stroje. Delali smo do lw ■ naprej udarniško, tudi ob so-^^b. Ob nedeljah smo začeli ob še-fj£> opoldne so šle ženske kuhat ko-ne • moški smo delali naprej. Nobe-§li °iPTe^e' niti polovičke, nismo zavr-$e" vaJteže je bilo tkalkam; rokavic OcJm1 Dil° in Pri čiščenju opeke so si *avi r°ke, zato so se jim niti v živo Jkale vanje. jevv tovarni je bilo 248 tkalskih stro-U0v. ?ačeli kupovati avtomate in izde- žakarde. Za rep smo lovili tr-r^li r^Zmere in se zgodaj specializi-• Pr- 4« oizvodnja žakardov teče še s^'1 na specialnih strojih, ki so »Vl}° Vzdrževani.« V'Jo e, ° delavcev je šlo v šolo. Pra-')fof so se vas ce'w bolj bali kot Qq : e?°rjev, saj ste vsakega vprašali, Jt ,zPit naredil jJako hudoleni bilo. ^kst-,Sem prišel, je bil v hiši le en lllr"i tehnik. Danes ima 90 delav- bo ^.ls°ko, višjo ali srednjo izobraz-^H-1 Set' petnajst let smo imeli na St°tk iz°braževanju deset od-.y ljudi. Spodbujal in opozarjal t^v jf^ft' da je študij resna stvar, žr-i*te .dogovorjeni smo bili, da vsega biti *ega dopusta ne bodo mogli do-L? bo delo tako zahtevalo. Malo $o r rmajali po izredni dopust, šolo „£sriično naredili ob delu.« ^'ko tt Je po vasem mnenju ra" *kh* rednim in izrednim štu- )», ^.^eČja napaka rednih študentov t^h Se- po diplomi niso več pripre %j. 1 učiti. Vendar no znajo vsega, r% nJ° je pogosto drugačno od teo-W, °u znanstvenega recepta. Le razlika v materialu ali popa že dobiš drugačen odte- ^ku, nek. Zato so dragoceni ljudje, ki imajo veliko praktičnega znanja, ki so mojstri svojega poklica. Poznajo probleme, ki se neizprosno pojavljajo v vsaki proizvodnji, v vsakem življenju. Naloga strokovnjakov in modrost družinskih ljudi je, da jih. kar najbolj pametno usmerjajo, če pa jih kdo zaostruje, se tako v tovarni kot v družini nenehno prepiramo. Boš kadil, ne boš kadil, zakaj pa solate ni — in že sta vkup. Ponavadi malenkostne stvari povzročajo spore.« »Izjemnega pomena je bila uvedba neprekinjenega proizvodnega procesa, kar je vaša inovacija. O tem je bilo že veliko napisanega. Povejte nam, ali vas že kje posnemajo?« »To je poseben problem, nerad govorim o svojih občutkih. Kar velja /a družino in tovarno, velja tudi za družbo. Vzemi, kar je dobro, opusti slabo. Resnica je preprosta, toda občutiš jo šele, ko si prisiljen iskati rešitev. Ibi je videla vsa jugoslovanska strokovna javnost, večinoma na ravni društev inženirjev in tehnikov. Vendar nekateri še vedno vztrajno ponavljajo, da to ni nič. Slovenska tekstilna industrija je pred dvema letoma naredila študijo, njeno jedro so neprekinjen proizvodni proces, skrajšani proizvodni postopki, brez zalog. Torej ta nič le nekaj je. Bral sem, kaj so pisali ob. nedavnem obisku japonskega strokovnjaka, ki si je ogledal našo avtomobilsko industrijo. Naštel je nekaj njihovih tovarn, sicer svetovnih velikanov, ki so uvedli takšno proizvodnjo. In dodal, da so na velike odpore pri njenem uvajanju naleteli v ameriških in angleških tovarnah.« »Vam takšna proizvodnja povzroča kakšne probleme?« »Če je vlakno normalno, nobenih; vse teče nemoteno. Žal pa je incel včasih slab, zato moramo ponoči pognati štiri, šest, osem predilnih strojev, saj bi sicer nastal zastoj v proizvodnji. Incel iz Banja Luke nam je pet let dobavljal odlično vlakno, kakršnega ni znal delati nihče drug na svetu. S konjunkturo in težavami pa je opustil to dobro navado, zdaj slabo dobavlja. Včasih smo bili celo dogovorjeni, da je bilo 20 ton vlakna pri nas, 20 ton na poti, 20 ton pa so imeli pripravljenih. Zelo pomembno je namreč, da je vlakno iste partije, saj moramo sicer laboratorijsko pregledati vsakih 20, 15 ton. Tujim kupcem prodajamo svoje izdelke po katalogu, nihanja kakovosti zato ne sme biti. Če je, gredo hitro drugam, kjer nimajo težav. Tehnologija je diktatura, tako kot ekonomija; služimo ji, radi ali neradi. Kupec postavlja zahteve, mi pa moramo odgovoriti, ali smo sposobni narediti ali ne. To ni več teorija, to je blago, ki nam ga vrnejo, če ni dobro. Te pojme bi morali razčistiti tisti, ki pravijo, da v Ibiju ni samoupravljanja. Mi pri samoupravljanju nimamo nobenih sporov, vse stvari obravnavamo na zborih delavcev, tam se odločamo, da se delo začne ob šestih; lahko bi se odločili tudi drugače, meni je to vseeno. Toda ob uri je treba biti v tovarni, ne pet minut čez, ker tedaj to ni delo in ne resnost.« »Diktatura je torej tehnologija in ne Oman, kakor zavistneži radi šepetajo za vašim hrbtom?« »Ne more pet, šest ljudi čakati enega. Najbolj sovražim sestanke, na katerih mora deset ljudi čakati enega. Saj vendar moramo imeti odnos do drugega, vsi skupaj pa do proizvodnje in naprej vsi skupaj do družbe. Samo tako lahko voz premaknemo naprej. Z govorjenjem in razpravljanjem ga prav gotovo ne bomo. Mi ga lahko premaknemo samo z dobrim izdelkom. Ibi, to je naš izdelek. Če se znotraj ne znamo organizirati, potem nismo sposobni za kolektivno življenje in tudi za samoupravljanje ne. »Katera gorenjska tekstilna tovarna je po vašem mnenju najboljša? Prisotna je seveda izvzeta.« »Almira. Rozman je veliko naredil. Po svetu prodajajo svoje izvirne izdelke. »V zadnjem času je pri nas vse več štrajkov, ki se jim bojimo reči štraj-ki. Doživeli ste veliko tekstilno stavko v Kranju pred petdesetimi leti. Ali lahko naredite kakšno primerjavo?« »Leta 1936 sem bil še zelo mlad, brez kakšne velike zavesti. Oče je bil, sicer miren po naravi, kar zagrizen rdečkar. V Savi jim je dela manjkalo, premestili so ga s kalan-dra k sajam, domov je prihajal vos zamazan, boril se je. Jaz sem začel delati s trinajstimi leti in pol; od osmih do pol enih sem bil v šoli, od enih do dvanajstih zvečer sem delal. Vendar nisem nikoli mislil, da mi je mati naredila krivico, čeprav mi je bilo žal, da nisem naredil še katerega razreda. Štrajk je bil zame zanimiva stvar, dobro se nam je zdelo. Najbolj mi je ostalo v spominu, kako so delavci zavarovali tovarno, da se ni pripetila nesreča ali da ni bilo sabotaže. Po štrajku sta bili obe sestri nekaj časa brez dela, oče je bil tedaj že težko bolan. Res, težko je tedanje razmere primerjati z današnjimi. Mislim, da so samoupravne poti za pravice, ki jih delavci imajo, dostikrat premalo izkoriščene. Prav je, če štrajkajo, kadar ne dobe tistega, kar jim pripada, in ne vem, zakaj jim ne dajo brez štrajka. Če pa s štrajkom zahtevajo tisto, česar ni, jim je treba to dopovedati. Čudno se kasneje sliši, ko eden pravi, da je postrgal tam, drugi tam. Sprašujem pa se, nehote, kako človek lahko živi s petimi milijoni. Ljudje, ki stanujejo v blokih — pri nas je to Planina, ki je razmeroma draga — kaj človek lahko počne, kaj je, kako živi. Revščina, ki sem jo toliko let občutil, je pustila v meni usedlino. »Kaj sodite o vlogi direktorja. Govore o spremembah, ki naj bi pomagale potegniti gospodarski voz iz težav?« »Mene, takšna kot je, nič ne moti. Iščejo spremembe, a bomo videli, če bo bolje. Zame je problematično, zakaj delavca, ki noče delati, ne moremo zamenjati s tistim, ki bi rad delal. Seveda pa ne bi smelo biti šikaniranja, nad tem pa bi morala bedeti družba. Kajti, kakšen interes ima lahko takšen človek? Biti mora vendar odgovoren, bistveni so poslovni rezultati, zadovoljstvo kolektiva je nad vsem? če pa se mu nekdo dovolj globoko ne prikloni, lepo prosim . . . »Junak socialističnega dela je visoko državno odlikovanje. Izjemno redkim direktorjem so ga dodelili. Vi ga imate.« »Za priznanje nisem delal, niti razmišljal nisem, da ga lahko dobim, najmanj tako visokega. Delal sem, ker sem moral delati, ker so moji starš' v izredno težkih razmerah pošteno delali za nas, jaz pa sem skušal pošteno delati za svojo družino. Priznanje je nekaj vzporednega, s ti mer — človek kakršen sem — nisem nikoli računal. S priznanjem pa je združena tudi odgovornost. Clovc k ga mora znati nositi, pa ne na prsih.« Alojz Burja, vodja zunanje trgovine v jeseniški Železarni Alojz Burja o ameriški poslovnosti Kupec je kralj, dobiček življenjsko vodilo Jesenice, 27. novembra — Udeleženec trimesečnega seminarja v ZDA Alojz Burja o nekaterih izkušnjah in pogledih ameriškega poslovnega sveta. Začasna zaščita črne metalurgije, dokler si ne onomore. Med udeleženci trimesečnega seminarja, ki ga je v Ameriki organizirala republiška gospodarska zbornica, je bil tudi vodja zunanje trgovine iz jeseniške Železarne Alojz Burja. »Deležni smo bili posebne pozornosti, veliko smo zvedeli in videli«, pravi Alojz Burja. »Bil sem na praktičnem delu v firmi črne metalurgije Armco. Spoznaval sem tudi njihovo organiziranost, poslovanje, marketing na drugih področjih. Presenetila me je, denimo, kmetijska produktivnost: šest ljudi je ob mehanizaciji obdelovalo 200 hektarov zemlje in redilo 10 tisoč prašičev. Produktivnost je res izjemna. Američani vse probleme rešujejo zelo sistematično, nič ni prepuščeno naključju. Ob razviti informatiki jim je edini cilj dobiček, pomaga jim neverjetno hitro in učinkovito ukrepanje. Tisti, ki prvi pride, posname smetano. Tega se zaveda ves poslovni ameriški svet. Ob hitrih ukrepih, ekonomskih zakonitostih, ki so večne, naših problemov sploh ne bi doumeli. Mislim na naše hitro spreminjajoče se pogoje poslovanja, s katerimi imamo opravka tudi zunanjetrgovinski delavci, ko nam ob administriranju ostaja premalo časa za poslovno sodelovanje s tujimi partnerji. V Združenih državah, kjer uspeva res le najboljši in kjer ni noben problem, da se ne bi skupaj s kapitalom selila tudi delovna sila, je pomembno samo kupec. Vsa proizvodnja se mu prilagodi, naj zahteva nekaj še tako nemogočega. Vsaka stvar pa ima tržno ceno. Z našega stališča je tak sistem tudi zelo krut. Američane zelo skrbi nezaposlenost. Nekaj povsem vsakdanjega je, če visi na vratih napis, da so tovarno zaprli, ker je šla v stečaj. Managerji, denimo, so pod pritiskom stalnega ocenjevanja; dogaja se celo, da skrivajo, če so bolni, ker bi takoj izgubili službo. V proizvodnji jekla je na zahodu velika recesija. V Kansas City ju so znižali število zaposlenih v črni metalurgiji s 4500 na 2200 delavcev in se deloma preusmerili v nafto. Po posebnem predsednikovem, Reaga-novem programu je črna metalurgija deležna začasne zaščite vsaj za naslednjih pet let, da se bo usposobila za boj s konkurenco. Uvoz so omejili, kar velja tudi za Jugoslavijo. Železarna izvaža na ameriško tržišče žičnike: ameriški ukrepi so zmanjšali naš prejšnji izvoz za 60 odstotkov. Vendar pa kljub vsemu imamo možnosti za izvoz v ZDA, predvsem če bomo izboljšali kvaliteto in dosegli višjo ceno pri enaki količini. Vsekakor moramo iskati tudi druga izvozna tržišča, saj se izvozni pogojrV svetu nenehno spreminjajo. Povsod se pojavljajo razni omejitveni ukrepi, med drugim antidum-ping. Osebno mislim, da je dumping samo elegantna oblika Zahoda, da se obvaruje nezaželenega uvoza, je le eden izmed dovolj protekcio-nističnih ukrepov.« , L - D. Sedej SLAVKO KOREN o ameriških izkušnjah Američanu ni moč vsiliti slabega blaga Kranj, 26. novembra — Slavko Koren, ekonomist, direktor tozda Blagovni promet v kranjski tovarni Sava, je bil v skupini naših gospodarstvenikov, ki so se tri mesece mudili v Združenih državah Amerike. Spoznal je utrip ameriškega poslovnega življenja, spoznal, da Američanom ni moč vsiliti slabega blaga, da jim je proizvodna miselnost tuja. »Prepričal sem se, da se bodo razmere v našem gospodarstvu popravile le, če bomo opustili proizvodno miselnost in se oprijeli poslovne. Proizvodna je namreč preveč tvegana, trg izdelek prizna ali ne. Američanom je proizvodna miselnost tuja, ameriško tržišče je tržišče kupca, ameriškemu kupcu ni moč vsiliti slabega blaga, neustreznega njegovim potrebam. Poleg ogromnih razsežnosti ameriškega tržišča je name največji vtis naredila izjemna zaščitenost kupca. Pritoži se lahko zaradi sleherne malenkosti in blago mu brez problemov zamenjajo.« V ameriškem gospodarstvu in tržišču prevladujeta dve poslovni usmeritvi. Na eni strani je to množična proizvodnja in prodaja, ki je stroške ' prignala k najnižji možni meji, gre torej za poceni blago in zaslužek prinese le velik tržni del. Na drugi strani pa so posebnosti, ki jih odlikuje kakovost, prilagodljivost, majhen tržni delež, seveda pa so drage. Vmesnih stopenj tako rekoč ni,vsak poslovnež se mora odločiti za poceni in množične izdelke ali za posebne in drage, slednji seveda zahtevajo veliko vlaganj v tehnološki razvoj, kadre in podobno. Kdor se ne odloči, hitro propade. Vse to morajo seveda naši poslovneži vedeti, ko iščejo prostor na neizmernem ameriškem trgu. »Mislim, da zgolj ponudba z nizkimi cenami, brez povečanja tržnega deleža, dolgoročno nima nobene bodočnosti«, pravi Slavko Koren, »za nas bi bila bolj koristna usmeritev v kakovostne, drage izdelke, kar pa seveda zahteva večja vlaganja in znanje.« Zanimive so tudi njegove izkušnje glede samega načina študijskega izpopolnjevanja na univerzi Potsdam v New Yorku. Ameriški način študija se krepko razlikuje od našega, predavanj izza katedra praktično ne poznajo, študentje sami predelajo literaturo in pridejo na vaje pripravljeni, veliko delajo v skupinah, v katerih se krešejo mnenja. Tako so tudi naši poslovneži obravnavali konkretne primere, preizkušali pogajalske metode pri sklepanju poslov, kakih tri tisoč konkretnih primerov poznajo iz prakse. *" kateri so zelo zapleteni, kot enačba z več neznankami. Naši poslovneži so obiskali tudi nekaj ameriških institucij, med njimi dve večji banki, ki sodelujeta z Jugoslavijo, nevvvorško borzo, zunanjetrgovinsko ministerstvo in dve veliki odvetniški pisarni, ki za-poslujeta po 300 odvetnikov. Američani se namreč pridno tožarijo, tako rekoč ,ako malenkost,za najmanjšo nesrečo in prasko zahtevajo odškodnino, zato odvetniški posel tam cveti. M. Volčjak WmW^SOLAS 4. STRAN OB DNEVU REPUBLIKE PETEK, 28. NOVEMBRA1986 I KRATKE PO GORENJSKEM Kranj — V domu upokojencev na Planini so ta teden odprli tradicionalno razstavo ročnih del, ki so jih stanovalci doma naredili v okviru delovne terapije. Vsi izdelki, ki so na razstavi — prti, čipke, pletenine, tapiserije in drugo — so tudi naprodaj. Ročno delo sicer ni edina oblika zaposlitve, s katero se ukvarjajo v tem kranjskem domu, pač pa sodi sem tudi delo pri vzdrževanju doma. Septembra letos so v domu zaposlili delovno terapevtko, ki pripravlja razširjen program zaposlitve za starejše v prostem času. Razstava bo odprta do 2. decembra, tudi v prazničnih dneh, vsak dan od 9. do 17. ure. — L. M. — Foto: F. Perdan Za samska dekleta in fante Škofja Loka — Naj vas še enkrat spomnimo na prireditev, ki bo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Povabilo na družabno srečanje velja za samska kmečka in nekmečka dekleta in fante. Tradicionalno srečanje bo to, kjer bodo zaplesali ob zvokih kmečke harmonike, po-kramljali in se spoznali med seboj. Družba se bo lahko veselila tja do polnoči. Nenavadna slovesnost Poljane — V Poljanah v škofjeloški občini bo drevi ob 18. uri nenavadna slovesnost. Po številnih telefonskih akcijah letos in v minulih letih na Gorenjskem po krajevnih skupnostih bodo v kraju slovesno razglasili 30-tisočega telefonskega naročnika na Gorenjskem. V Terretišah bodo razvili prapor Tenetiše — Zares slovesno bo jutri, 29. novembra, ob 18. uri v Tenetišah v kranjski občini. Na prireditvi v domu krajanov bodo proslavili uspešen zaključek telefonske akcije, ureditev javne razsvetljave, gradnje zbiralnice za mleko in še nekaterih drugih večjih akcij. Uredili so namreč tudi drenažo in kanalizacijo okrog doma, v katerem so konec junija odprli trgovino in bife. Skupaj s športnim društvom so povečali nogometno igrišče, kjer je zdaj lepo urejen prostor za rekreacijo tudi za Kranjčane. Še letos bodo v domu, ki so ga zgradili s samoprispevkom, vgradili izolacijo, na domu pa so že namestili snegolove in strelovod. Na proslavi, kjer bodo nastopili otroci iz Tenetiš in pevci s Trste-nika, bodo slovesno razvili tudi prapor krajevne skupnosti, za katerega je vsaka hiša v krajevni skupnosti prispevala dva tisoč dinarjev. ^ Ž Priznanja delovnim organizacijam Radovljica — Pred štirinajstimi dnevi je bila v krajevni skupnosti Radovljica končana letošnja največja akcija za urejanje mesta, ki so jo podprle delovne organizacije. V sredo je predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Re-bec na slovesnosti v zahvalo za podporo podelil priznanja. Po sklepu sveta krajevne skupnosti so jih dobili Knjigoveznica Radovljica, SGP Gorenje Radovljica, Murka Lesce, Specerija Bled, Almira Radovljica, Alpdom Radovljica, Grajski dvor Radovljica, Živila Kranj, PTT Kranj, tozd Radovljica, podružnica Ljubljanske banke v Radovljici, Merkur Kranj, Zavarovalna skupnost Triglav, Elektro Žirovnica, Alpetour 6kofja Loka, Komunalno gospodarstvo Radovljica, Samoupravna interesna komunalna skupnost in občinska skupnost za ceste Radovljica. ^ 2 Prva iz programa malih vodnih elektrarn Kokra, 27. novembra — Slovesno je bilo danes dopoldne tudi pri Povšnarju v Kokri, kjer je začela obratovati prva mala vodna elektrarna v kranjski občini. »Že včasih smo imeli žago in mlin,« nam je med obiskom pove dal Janez Povšnar iz Kokre 63. »Ko pa se je konec sedemdesetih, let začela druga energetska kriza, sem začel razmišljati o vodni elektrarni. Pri tem me je spodbujal inž. Vlado Saks. Najprej sem mislim, da bi elektrarno uredil v Suhadolnikovem grabnu. Potem pa sta mi predstavnika iz občine in Klektro Kranj svetovala, naj se raje odločim za elektrarno na Kokri.« Ja^kastaPrančisova turbina je bila doma že od; prej. Zato se je Janez Povšnar, dokaj/Kjtro odločilvPr,avi, da mu ni žal. Sest .najjst.dovoljenj ih soglasij je bi'jo šicer''w!$. potrebniH, vendat je 'sodeloval in po-magarjanez Gradišar % občme »SJkWaj šest let je trajalo, vendar bi vsakomur, ki ima tnožnost'in razmišlja o takšni mali elektrarni, svetov^ oaj >e, odloči.« 30 let krajevnega praznovanja v Podnartu Vsi delajo in živijo za napredek kraja Podnart, 27. novembra — V soboto ob 18. uri bodo v domu kulture v Podnartu slovesno proslavili dan republike in trideset let krajevnega praznovanja. Ni veliko krajevnih skupnosti na Gorenjskem, v katerih bi tako prebivalci kot delovne organizacije v kraju skupaj vsa leta enotno in zavzeto urejali in reševali potrebe. Tako delajo v kraje-vni skupnosti Podnart. A. Zalar Prihodnje leto bosta zgrajena preskrbovalni center in gostinski lokal. V večnamenskem objektu pa bo tudi 19 stanovanj. Zadnja leta velja ta ugotovitev pravzaprav kar za celotno dolino Lipnice v radovljiški občini. V delovnih organizacijah v dolini dela 20 odstotkov vseh zaposlenih v radovljiški občini. Delovne organizacije redno izpolnjujejo obveznosti, precej denarja pa prispevajo tudi za boljše življenje prebivalcev in svojih delavcev v treh krajih. Podnart je največja krajevna skupnost v dolini. Okroglo 900 prebivalcev, morda kakšen več ali manj, in 640 volilcev živi v osmih naseljih. Češnjica, Dobravica, Poljšica, Pre-zrenje, Rovte in Zaloše so pomaknjeni nekako v breg na obeh straneh potoka Lipnice. Le Podnart in deloma Ovsiše sta v dolini. Že trideset let se sredi novembra ljudje v teh krajih skupaj z zaposlenimi v delovnih organizacijah v Podnartu spominjajo dogodka iz 1943. leta. Ponosni so nanj, saj je Osvobodilna fronta takrat, v tretjem letu okupacije, sklicala prebivalce vseh vasi k prvim ljudskim volitvam. Izvolili so prve vaške odbore. Že takrat se je na tem območju ukoreninilo samoupravljanje, ki so ga kasneje kot vzorec v občini in širšem merilu uspeli razviti do tolikšne mere, da so postali zgled, kako naj delajo in živijo vsi za napredek kraja. V marsičem so v Podnartu še vedno korak pred drugimi. V radovljiški občini so volitve novih vodstev V krajevnih skupnostih pote-'kale ta, i h deloma že m in u h mesec. V Podnartu so bile žefsnjamladi, fe^-So bU> ludi na začetku uvelj avljanju de ^tŠflS^ke^ sistemi vžortšrta' kraj e Dolgoletna želja in obveznost je ^ ureditev križišča v Podnartu šem območju narediti tisto, za T se dogovorili. Prvi požarni b5z-njjc tretjega samoprispevka je na t-e n že zgrajen. Ob otvoritvi SP° , bo praktični preskus. Prihodnje lef°s(j,r Ix>tili se bomo ureditve močvirja mo dobili preskrbovalni ee™'®*'"nV$fl'- ski lokal in še 19 družbenih pri Ix>tili se bomo ureditve mOCY^Lo«e Kemični tovarni. Vztrajali pa 0° ^ naprej, da se uredi in dokoneni ■ preskrba s pitno vodo v celotni JjJ Ne smemo namreč pozabiti, da ^ dovod tukaj gradili pred 30 'fn J. fi skupaj z delovnimi organizacija"^;... tudi ureditev izredno slabega kri . v Podnartu ni le želja vseh, maI? kar obveznost, ki jo je treba izpo«n • Ne le komunalni Pr(r blemi Na Podr0C krajevne * ; nosti dela d* društev^ nizacij.K^ci vna organi , ja Rdečega ^ ža ima |» članov in Je '. delavna. *n -f neverjetno^ igrišče za njim, dom AMD, obnovili osnovno šolo na Ovsišah, zgradili nove tovarne in nazadnje tudi poslovilne vežice in parkirne prostore pri pokopališču... Včasih nam uide, pa kritiziramo. A bi bilo prav, če bi se spomnili, da je bila naša dražava pred drugo svetovno vojno skrajno nerazvita, med vojno pa porušena. Kljub težavam živimo vsi skupaj neprimerno drugačno življenje, kot smo ga nekdaj.« •Samoprispevek že navada Prostovoljno delo, prispevki in samoprispevki so v krajevni skupnosti postali že kar na- k vada. Marsikje se danes, ko razmere niso najbolj ugodne, ne odločajo tako zlahka za samoprispevke. Spomladi letos pa so se v Podnartu in naseljih odločili že za tretjega po vrsti. »Zaradi težav se življenje ne sme ustaviti. Ocenili smo, razlaga predsednik skupščine krajevne skup nosti Vinko Zadnikar, »da moramo v tem srednjeročnem obdobju položiti asfalt še na nekaterih krajevnih poteh. V domu' kulture nas čaka ureditev ogrevanja in sanitarij ter okolice in igrišča pri domu. Prav /daj se pripravljamo na ustanovitev gasHsI^ga ^rušiva Zginiti pa moramo tudi požarne bazene v naseljih. In čeprav i vsakole-tovljni mi očiščevalnimi ak -^i izgled ittureje-p_rcrmuV Po upokojencev v da ima Podnartu 0 *Q Posebej moram pohvaliti Strelsko žino Stane Žagar in DPD Svojj Podnart. Poleg šoferjev iz P*° jjM odreda Alojz Kakovec so pri strele1 i v Svobodi zelo prizadevni prav o1^ ki v svoji organizaciji nekako ne'7L,f jo zaživeti. Pionirke iz strelske o . ne so že tekmovale na državnem venstvu. Na oba pevska zbora, °1.^flir ga, ki ga vodi Egi Gašperšič, i" ■ skega pod vodstvom Mirjane V»o _t? smo v kraju prav ponosni. P***fjL J vilno pa je tudi Avtomoto drustYvV pa bi se moralo malo bolj vključ' v ljenje in delo v krajevni skupn f> ocrnjuje predsednik krajevne A^o renče socialistične zveze Janez ™ •Saj je kar neverjetno** Kolikšna sta povezanost m V^i med prebivalci in predvsem delov$ organizacijama v krajevni skup ^ še najbolje kaže tale primer. nartu še ni bil sprejet zazidalni 0. %\ so se v Kemični tovarni odlof1^ gradnjo. Podprli so jih v krajevn' g, nosti in tako so kar precej Pre normalni postopek za pridobite potrebne dokumentacije. Roman Kolar, direktor Ken»» varne Podnart: »Ni naključje, tako povezani /. življenjem v jih. Kar precej domačinov deja V ni in ni jim vseeno, kako gospod in kako živijo doma Zato se vsi£* zavedamo, da vsak dinar, ki-Gr^JL no prispevamo za to in .še. «**^ krajevn«.' skupnosti, dajemo " prav za u/l^ičevanje svojih." in boljSfi' j&jA oVIovne 0$** Moram pa-poudariti, da so skupnost fcSftfc dohri goisp" malo denarja .'delajo prav« Jure ^^|^'r'4rekto;'' ' tozdu Le^na predelava SJEK, 28. NOVEMBRA 1986 KULTURA .5. STRAN (g®MiSHJ©3EHGLAS Pogovor z Vladimirjem Kavčičem, predsednikom republiškega komiteja za kulturo PRIHODNOST SE ZAČENJA ZDAJLE Najbrž ni nacionama tragedija, če vidimo predstavo manj, film manj ali če izide manj knjig, kot bi jih lahko. Toda vse drugačne postanejo razsežnosti, kadar gre za preplet dolgotrajnega zanemarjanja kulture, šolstva in znanosti, skratka, kadar grozi splošna nerazvitost. O prihodnosti govorimo na vsakem koraku, začela pa se bo šele takrat, ko bomo vanjo začeli tudi več vlagati. Gospodarjenje z deželo, ki smo jo dobili od prednikov in jo izročamo zanamcem, je tako gospodarsko *ot kulturno vprašanje. Zato vam verjetno kot predsedniku republiškega komiteja za kulturo znani slogan Slovenija, moja dežela zveni še na poseben način. »Da, to je program tistih, ki jih zanima prihod-nost. Ta prihodnost mora zagotavljati varovanje naravne in kulturne dediščine, gospodarjenje s prostorom, z zrakom in energijo, ki je na razpolago v omejenem obsegu. Vse to je treba izboljševati, ne slabšati, SaJ je že zdaj v prenekaterem pogledu na robu katastrofe. Naravne razmere narekujejo tudi način življega, tako v komunikacijah kot v stanovanjski kulturi, privrženost športu, delu in skromnosti.« Tako asketsko začrtana prihodnost pa najbrž ni 'n še nekaj časa ne bo po volji in po duši ravno vsake-Jnu od nas. Čeprav zdaj že razpravljamo o družbeni krizi, analiziramo vzroke, se oziramo po modelih razvoia, še ni odločilnih obratov. Kaj nas lahko prisili? »Razmere nas bodo prisilile k takim zasukom, ^''iza še ni dovolj globoka, ni nas še tako hudo prizadela, da bi bili že pripravljeni na radikalne spremembe; še radikalne analize nismo sposobni. To ni naša 2r»ačilnost, to je splošni civilizacijski problem. Dokler nam gre dobro, ne bo nihče hitel z velikimi spremembami. Dobro pa nam gre, mar ne? Meni, vam, vsem. Nihče ni lačen, gol, bos, reven, življenjsko ogrožen. *2kušnje pač kažejo, da človek ne ravna po treznem Premisleku, temveč zaradi nuje.« Trezni in razumni ljudje so sicer ves povojni čas veliko opozarjali, v katero smer se razvijamo. Tudi nedavni plenum kulturnih delavcev OF je opozoril na to, kar ste med drugim povedali tudi v referatu. »Prav gotovo. Problem sedanjosti je v tem, da je naš razvojni polet razvodenel v nekakšnem malomeščanskem samozadovoljstvu, ki se je utemeljevalo Predvsem z materialnim udobjem. Tega smo si skušali zagotoviti za vsako ceno, po najkrajši poti, brez sPoštovanja in brez upoštevanja temeljnih človeških Vrednot, kot so delo, poštenost, ustvarjalnost, brez fazvite odgovornosti do jutrišnjega dne, do tistih, ki "H>do na tem prostoru živeli za nami. Če vzamem sa-ln,> naše zadolževanje: Silo je popolnoma v nasprotju z zdravo kmečko pametjo: naše soeialno-ekonomsko Življenje se je zaradi tega popolnoma sprevrglo. Naši starši so se bali dolga, za našo generacijo pa je to na-c,n življenja.« Resnični svet je, žal, drugačen. Najbrž se strinjale, da je tudi kultura ena od tistih družbenih energij, k« lahko posega v zavest družbe In stvari postavlja na svoje mesto, kot pravimo. Brez dinamične kulture tu-jn ni mogoče pričakovati živahnejšega odnosa do de-Ja> ustvarjalnosti, znanosti. Je to tisti val, ki nas lahko ponese na višjo raven? Bomo lahko pometali proč dosedanje iluzije o uspešnosti in srečnem življenju? »Ne verjamem preveč v prosvetiteljsko vlogo čiste kulture. Ni mogoče govoriti o visoki kulturnosti, če ni na enako visoki ravni tudi odnos do dela, če se ne Uveljavlja potreba po skrbnem gospodarjenju, če ni Poštenosti, solidarnosti. Brez teh odnosov tudi prave kulture ni.« Pravimo, da mora biti kultura družbena sila, naj ima družbeni učinek, pa si jo zadnje čase predstavljamo, kako stoji v pokrpanem plašču s tankim kosom kruha v roki. Sicer pa — je sploh kdaj bila drugačna ali je bila v naših glavah le iluzija o drugačnosti? »Ko se pogovarjamo o prihodnjem razvoju, sodi sem prav gotovo tudi kultura. Ni imuna za vse posledice dosedanjega, prepogosto nenačrtnega in nepremišljenega vlaganja v družbeni razvoj. Zdaj smo na točki, ko je treba razmišljati, kako naprej. Poglejte, v zadnjih desetih letih govorimo o policentričnem razvoju in prav je, da ni vse kulturno dogajanje zoženo le na en prostor. Toda kaj se je zgodilo? Lani je bilo v Sloveniji kar 260 likovnih razstavišč, ob tem pa je le kakih deset galerij, ki imajo strokovno vodstvo, pa še med njimi ni pravega sodelovanja. Manjkajo nam pokrajinske galerije, potrebuje jo Gorenjska, je dovolj, kar ima Dolenjska? To moramo pojasniti. Sicer se lahko zgodi, da bo čez sto let vsaka hiša muzej ali pa bo imela vsaj spominsko sobo. Ali pa vzemimo naša gledališča — deset profesionalnih hiš, 60 do 70 premier na leto; tega tudi razvitejše dežele nimajo. Vsako leto pridejo pobude za štiri do pet novih muzejskih zbirk, predlagajo jih navdušenci, krajevne skupnosti, občine. To najbrž ni nič narobe. »Ni, toda te pobude, če se že uresničijo, je treba tudi vzdrževati. Nekaj let jih morda še, potem pa ostane vse na republiških kulturnih ramah. Dejavnosti ne moremo širiti v nedogled. Krajevne pobude je treba spoštovati. Toda, če kdo misli, da je ta narod sposoben vzdrževati vse svoje bogastvo s tem, kar zdaj ustvari, se moti. Nihče pa ni pripravljen razmišljati drugače. Lastno dediščino pustimo propadati, ker čakamo, recimo, na denar iz republiške kulturne skupnosti: slovenski gozdarji so zvozili mimo idrijskih klavž, teh slovenskih piramid, tisoče kubikov lesa, pa jim ni prišlo na misel, da bi z nekaj kubiki lahko rešili ta spomenik. Skupne možnosti torej niso neizčrpne, da bi lahko ohranjali to neizčrpno kulturno bogastvo? »Materialne možnosti so omejene. Razmišljati bo treba drugače. A še nisem slišal, da bi kdo od delegatov predlagal kulturni skupnosti naj racionalizira število kulturnih dejavnosti in izpostavili mrežo ustanov, ki so nujno potrebne. Vsak tišči v ospredje svoj interes, ki je navadno lokalnega značaja. Mi pa sploh še nimamo nacionalnega muzeja zgodovine! Takega, ki bi ga lahko pokazali sebi in drugim. To, kar je v Ljubljani, ni dovolj. Je že bolj obiskati škofjeloški muzej, mariborskega ali katerega drugega. Zgodovinski muzej, ki bi v eni zbirki prikazal arheologijo, etnologijo, splošno zgodovino Slovenije — to nam manjka. Mislim, da je takšna sinteza možna. Zato menim, da muzej NOB brez potrebe zbuja pomisleke — v njem naj bi bila prikazana novejša zgodovina od druge polovice 19. stoletja naprej do današnjih dni.« Zdaj velja načelo, da imamo vsi vse, kar tako naprej torej, le še naš interes vključimo zraven, pa bo najbolj v redu. Na tak način ne bo šlo več naprej? »Najbrž ne. Če govorimo o prihodnosti na kulturnem področju, to ni še dodatnih pet muzejev k dosedanjim petim muzejem, če omenim le radovljiški primer. Interesov — kulturnih,seveda — je veliko, toda v razmerah, v katerih živimo,je pač trebaslrmeti k sintezi vseh teh pobud in želja. Saj so možnosti tudi drugačne, poznamo Grimšče, Blejski grad, Zemono in še kaj, vse to lepo uspeva s sodelovanjem gospodarstva in turizma, pa še kaj bi se našlo...« Če za to področje ne bomo kmalu našli skupnega jezika, se verjetno obeta na kulturnem področju še slabše stanje? »Prav gotovo. Zdi se mi celo, da niti na svoj zunanji videz ne damo posebno veliko. Mislim predvsem na kvaliteto pokrajine: od Ljubljane do Jesenic je kakih dvajset tipov avtobusnih postajališč, polomljeni kažipoti in odlagališča kvarijo pogled potnika iz avta ali vlaka, da ne govorim o arhitekturi, ki nam tudi ne more biti v čast. Sosednja Avstrija je letos predpisala tip hiše, ki naj se gradi v določenem okolju; mi tega še nimamo, niti za zajčnike in kurnike ne. Sicer pa o razvoju kulture ni mogoče govoriti ločeno od razvoja gospodarstva, saj sta drug drugemu pogoj. Ne moremo, na primer, imeti visoke stopnje kulture ob nizki razvojni stopnji gospodarstva. Če hočemo forej razvijati kulturo,razvijajmo gospodarstvo. To bodočnost prav zdaj tudi načrtujemo. Od tega, koliko se bomo znali soočiti z ekonomskimi možnostmi, je odvisno, kdaj se bo prihodnost tudi začela. Ponekod se je že, tam, kjer so spoznali, da je treba spodbujati človeške potenciale, višati stopnjo organizacije dela, izrabo umskih moči, znanja, čiste tehnologije, ki ohranja naravne vrednosti nacionalnega prostora. Ta prihodnost pa ne pomeni nujno tudi višjega potrošniškega standarda. Prav tega marsikdo pri nas še noče razumeti. L M KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava ob 150-letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše sta na ogled novoletna razstava članov Likovnega društva Kranj in razstava del likovnih umetnikov iz Zemuna. Danes, v petek, ob 9. uri dopoldne ob otvoritvi prenovljenih prostorov knjigarne in papirnice Mladinska knjiga, Maistrov trg 1, odpirajo tudi razstavo knjižnih izdaj za otroke in mladino. Odpira jo književnik Niko Grafenauer. V galeriji Dom Stražišče je odprta razstava del zakoncev Volarič. V galeriji Kavka bar razstavlja slike akad. slikar Jože Šubic iz Maribora. V Prešernovem gledališču je od torka, 2. decembra, naprej ves teden na sporedu Strindgergova Gospodična Julija v okviru abonmajskih predstav. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do 3. decembra odprta skupinska razstava likovnih del članov Dolika. Danes, v petek, ob 16. uri v galeriji Kosove graščine odpirajo razstavo Po koroških partizanskih poteh avtorjev dr. Danice Bern — Gala in dr. Franceta Cegnarja. O slikarjih bo na otvoritvi spregovoril dr. Jože Kastelic. KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši je odprta razstava o Primožu Trubarju, ki so jo pripravili učenci osnovne šole v Kranjski gori, člani kulturnega društva Josip Vandot. Razstava bo odprta do 10. decembra. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Kranj — S popularnim in a cappella (brez spremljave) recitalom moških pevskih zborov je kranjski gimnaziji v okviru koncertne dejavnosti Glasbene šole Kranj ter 14. Festivala revolucija in glasba nastopil popularni SLOVENSKI OKTET. Tenorist Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Jože Banič, Peter Ambrož, baritonista Peter Bedjanič in Tomaž Tozon ter basista Peter Čare in Marjan Štefančič so uvodoma prepevali domačo ter za zaključek še afriško revolucijsko zborovsko pesem. Vsem pa smo prisluhnili nekaterim zahtevnejšim zborovskim prispevkom »zlate dobe slovenskega zborovstva« (Hajdrih, Mašek, Gerbič, Jereb, J. in B. Ipavec). Od naslednjih je bila prav zagotovo najzahtevnejša Gerbičev Rožmarin s solističnima prispevkoma tenorista Ambroža in baritonista Bedjaniča. V drugem delu kranjskega nastopa smo prisluhnili še nekaterim najpopularnejšim priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter dvema najsodobnejšima priredbama slovenskih skladateljev: Srebotnjakovi Rezijanski in Pavla Mihelčiča Venci beli. V slednji sta se izkazala oba lirična tenorista (Čadež in Ambrož), odlično disponirani Čadež pa ponovno v prvi naslednji od dveh zborovskih priredb ruskih narodnih pesmi. Svojstven prispevek pa je Slovenski oktet pod umetniškim vodstvom Antona Nanuta dosegel tudi z dvema priredbama (norveška in slovenska). Zlasti v Prijatelju Jakoba Ježa, eni skladateljevih zadnjih novitet za slovenski vokalni glasbeniški oder, se je oktet izkazal za tehtnega izvajalca najzahtevnejše vokalne in odrske glasbe ter petja. Franc Križnar RAZSTAVA OBLIKOVANJE V AMERIKI Ljubljana — V sprejemni dvorani in galeriji Cankarjevega doma je odprta razstava oblikovanja v Ameriki. Zbirko, ki je prišla v Ljubljano iz Zagreba, sestavljajo predmeti za široko porabo, gospodinjski pripomočki, predmeti, namenjeni posebnim skupinam ljudi, kot so na primer invalidi, in ročni izdelki. Razstava daje celovit pregled dosežkov ameriškega oblikovanja v osemdesetih letih, odprta pa je od 10. do 18. ure vsak dan (razen nedelje) in tudi med prazniki, to je 29. novembra in 1. decembra. Ročk OBUJANJE SPOMINOV V ponedeljek, 1. decembra, se nam ob 20. uri v ljubljanski hali Tivoii obeta nov glasbeni dogodek. Na odru se bodo namreč pojavili Nazareth, ki bodo skupaj z Girlshhool nastopili še v Zagrebu in Beogradu. V leto 1969 segajo začetki škotske skupine, ki si je kasneje nadela ime Nazareth. V svojem okolišu so kmalu pridobili status hard-rock atrakcije, a so hoteli več; pot jih je vodila v London. Izdali so vrsto albumov, na katerih je tudi nekaj pesmi, ki so postale hit (Broken Dovvn Angel, Love Hurts...). Na ljubljanskem koncertu lahko pričakujemo predvsem pesmi z novih albumov Cinema in Nightmare At Maple Cross. V. B. NAJBOLJŠI SLOVENSKI DRAMSKI PRVENEC Kranj — Na natečaju Drame SNG Maribor in Književne mladine Slovenije je drugo nagrado (prva ni bila podeljena) žirija prisodila igri za mali oder Iztoka Ali-diča z naslovom Semenska gasa 27. V obrazložitvi nagrade je žirija naglasila, da nagrajeno delo izstopa iz množine poslanih del na natečaj, ker »ima poseben ino-vativen jezik, delo pa odlikuje tudi svežina.« Semenska gasa 27 je »črna komedija« ali kot jo je označil Peter Božič »ne tragikomedija, pač pa smešna grozljivka: človek v tej igri mora, da bi zadostil svoji eksistenčni nuji, pobiti celo vrsto ljudi. Grozljivi del igre . pa predstavlja črno dno orgazma, ki je kot temelj ži-vljanja možen samo skozi nič, skozi smrt.« »Nagrajeno delo bo najprej zaigralo Gledališče čez cesto,« je povedal Iztok Alidič, ki je režiser pri tem gledališču. »Vaje že tečejo, premiera bo januarja. Dramaturg je Peter Božič, koreografinja je Jasna Knez, glasba, delovna scena in režija pa bodo moje delo. Drama SNG Maribor pa bo Semensko gaso 27 uprizorila naslednje leto na svojem Malem odru.« D. Papler LITERARNI VEČER V SPOMIN PESNIKU Kranj — Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna bo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v koncertni dvorani Delavskega doma Kranj že sedmi tradicionalni literarni večer Iskre. Tokrat ga skupaj organizirajo literati delovnih organizacij Iskra in Sava. Člani literarnih skupin bodo predstavili svoja najnovejša literarna dela. Kranjskemu občinstvu pa se bo ob tej priložnosti predstavila pisateljica Polona Škrinjar s svojo najnovejšo knjigo Sence nad Razpokom. Večer bosta z glasbo popestrila Nejč Slapar s harmoniko in Bojan Rakovec s petjem in kitaro. DragicaKlavara pa bo s plesno skupino Mak pokazala, kako blizu sta si moč umetniške besede in plesa. Na večeru sodeluje tudi znana kulturna delavka Alenka Bole — Vrabec. GORENJSKI LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO Kamnik — Včeraj so v razstavišču Veronika odprli pregledno razstavo del likovnih skupin Gorenjske. Na prvi tovrstni razstavi se predstavlja 32 gorenjskih likovnih amaterjev, največ iz jeseniške občine. Razstava ponuja pregled del likovnikov, združenih v likovna društva, ali pa tudi ne: vsekakor pa izbor kaie^ :da na Gorenjskem ni malo dobrih likovnih ustvarjalcev. ©o)ISJ13RMI©IESGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI DOMAČI ZDRAVNIK Rdeča pesa obnavlja kri Že dolgo velja v ljudskem zdravilstvu — zaradi krvavo rdečega soka — da rdeča pesa obnavlja in izboljšuje kri. Že Dioskurid (okrog leta 70) in Galen (okrog leta 200) sta jo zelo cenila in ji pripisovala zdravilne moči, ne da bi bila poznala njihove vzroke. V času razsvetljenstva so spoznanja starega veka zavrnili in šele razvoj biokemije je pokazal, kakšne zdravilne in učinkovite snovi se skrivajo v rdeči pesi. Najnovejše raziskovalne metode so potrdile okrog 2000 let staro sodbo antičnih zdravnikov. Kljub izsledkom biokemije pa no četa niti živilska veda niti medicina nič vedeti o zdravilnosti rdeče pese. Govoriti o rdeči pesi kot zdravilni rastlini je bilo težko, ko je vsak kmet in povrtninar prinašal na trg cele tovore, ko jo je najti v vsakem vrtičku med zelenjavo. Šele ko je leta 1961 dr. A. Ferenczi objavil znanstvene sestavke o rdeči pesi, je prisluhnila medicina vsega sveta. Danes ni nobenega dvoma več, da lahko tudi peso uvrstimo med zdravilne rastilne. Sloviti madžarski zdravnik in raziskovalec dr. Ferenczi je namreč odkril, da je v soku rdeče pese antocian, zdravilna snov, ki preprečuje razvoj tumorja. Nadalje je ugotovil, da je v rdečem barvilu veliko železa, ki obnavlja in aktivira rdeče krvničke, hemoglobin (krvno barvilo) prinaša v rakaste celice kisik in s tem normalizira dihanje celic, to pa zadržuje divjo rast, napadeno tkivo spet dobi normalno strukturo. Odkrili so, da je ta lastnost soka rdeče pese neposredno zdravilo zoper krvno bolezen, ki se je vsi boje, zoper levkemijo. Nadaljnji korak je napravil dr. S. Schmid, ki je ugotovil, da je sok rdeče pese dragoceno zdravilo zoper rentgenske žarke in posledice radioaktivnega sevanja. Tako imamo biološko učinkovito zdravilo, ki nas obvaruje pred poškodbami radioaktivnega sevanja, in so to povrhu v tako »primitivni« rastlini, ki je je povsod dovolj. Že Parcelsus je rekel: »Iskati je treba pri navadnem !« Če omenimo, da se malarični popotniki, ki prihajajo iz tropskih krajev, pozdravijo s sokom rdeče pese, če lahko ta »čudežni sok« najtopleje priporočamo pri vseh akutnih vročinskih boleznih, tudi pri začetni gripi, če moramo soku rdeče pese pripisati tudi to, da uravnava krvni pritisk, zlasti pri bolnikih, ki imajo prenizkega, če aminske kisline (asparagin, beta-in in glutamin), ki jih tudi vsebuje sok rdeče pese, ugodno vpliva na delovanje živcev in možganov, potem lahko sklenemo z nujnim svarilom našim gospodinjam, naj dajejo surovi rdeči pesi mnogo več pozornosti! SOBNE RASTLINE Škrnicelj cvete pozimi Veliko imen ima ta priljubljena in dokaj hvaležna roža; latinsko se imenuje Zan-tedeschia aethiopica, syn. Calla aethiopica, po domače pa ji pravimo kala, škrnicelj, nevestice, kačunka, liličnjak in še kaj. Kala raste kot močvirska rastlina ob afriških tolmunih in se v sušni dobi popolnoma posuši. Ker ima mesnate korenine, prestane sušo in v začetku deževne dobe spet požene nove liste in cvete. Ta naravni potek rasti in cvetenja moramo upoštevati tudi pri sobni negi. Cvete v zimskih mesecih tja do pomladi. Tedaj ne sme biti preveč na toplem, pač pa na svetlem. V času rasti jo obilno zalivamo in vsak te-' den gnojimo. Od sredine maja potrebuje rastlina počitek. Tedaj je ne zalivamo in ne gnojimo ter pustimo, da ji vsi zeleni listi odmro. Konec junija jo vzamemo iz lonca, odrežemo posušene liste in odstranimo suho prst izmed korenin. Nato jo posadimo na vrtu na tako mesto, da ima v opoldanskih urah nekoliko sence. Jamico napolnimo z dobro cvetlično prstjo. Obilno jo zalivaj-mo. Če nimamo vrta, jo presadimo in zelo zalivaj mo. Konec septembra vzamemo rastlino z grudo vred iz grede in jo posadimo v primerno velik lonec. Sredi oktobra jo prenesemo v hišo, kjer pa še ne potrebuje toplega prostora. Sele potem, ko je že precej mrzlo, jo prenesemo v dnevno sobo in jo tam pogosto orosimo, ker potrebuje veliko vlage v zraku. Enkrat na teden ji postrežemo s cvetličnim gnojilom. Razmnožujemo jo z delitvijo po končanem počitku. ŠALE Nekaj pa le Nobene želje »Kako pa to,« vpraša neka radovednica direktorja kaznilnice, »da ste dali namestiti v vse celice zvočnike, ki prinašajo vsako uro poročila?« »Draga gospa, to je najboljši način, da zapornikom izbijemo iz glave vsako željo po prostosti!« Na procesu, kjer je šlo za priznanje očetovstva, pravi sodnik: »Dajte no, saj se morate na-kako spomniti, kdo je oče!« Dekle: »Ne, tega res ne vem!« »Si niste zapomnili nobene podrobnosti?« »Sem!« pravi ona odločno, »morda to, da je na njegovih spodnjih hlačah pisalo »pravi mako«. MORDA VAS ZANIMA_ Rastlina z vonjem po čokoladi V slavnem alpinetumu Ju-lijana v dolini Soče blizu Trente uspevajo tudi redke vrste rastlinstva. Dobro uspeva redka murka, katere cvet diši po čokoladi, zatem Sibirea Croatica, presajena z Velebita, ki uspeva v Evropi samo v tem parku in na Velebitu. Samo revni vedo, da so še revnejši od njih. Bogati vidijo samo bogatejše od sebe. Dušan Radovič Živali se nažrejo, človek je, samo pameten človek zna jesti. Rrillat — Savarin ZA PRVOSOLCKE JE DANES VELIK DAN Kranj, 28. novembra — Za cicibane v vseh osnovnih šolah je praznik republike še posebej težko pričakovan. Za njen rojstni dan jih namreč pionirji sprejemajo v svojo organizacijo. Kako se na sprejem pripravljajo v pionirskem odredu v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju, so povedale štiri sogovornice: predsednica Tadeja Kern, Milena Virnik in Maša Če-mažar, ki jim je »pomagala« še Tanja Faletič, do lani pionirska, zdaj pa mladinska predsednica. Široka je paleta nalog, ki jih ima v svojem programu pionirski odbor Jenkove šole, izbran na dan 29. septembra, dneva pionirjev: od sodelovanja na Jugoslovanskih pionirskih igrah do zbiranja starega papirja, sodelovanja z nekdanjimi borci iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp pa do spodbujanja razstav v šolski galeriji, ki so jo odprli prav na dan pionirjev. Zdaj je v njej že tretja postavitev likovnih del šolarjev in morda bodo že kmalu njihove razstave potovale tudi v druge šole. Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo je ena od posebno častnih nalog, so povedala dekleta. Tudi same se je veselijo, ne le 46 prvošolč- kov, kolikor jih imajo v matični šoli v dveh prvih razredih. V vsej šoli sta 20'z. Tanja Faletič je povedala, kakšen sprejem so cici ha nom pripravili lani, da so sedmošolke zelo izvirno pori sale tablo v razredu, kjer je bilo slavje, da so jim na koncu zavrteli film in da jih je sama »intervjuvala«. Dejali so , da se s samim spreje mom med pionirje sploh ne počutijo starejše, da pa se jim zdi, da so vendarle zrelejši, bolj pridni. Tadeja Kern in Milena Virnik, obe sedmošolki, ter petošolka Maša Čenia/ai pa so povedale, kakšna bo videti današnja slovesnost. Kulturni program bodo pripravili učenci od prvega do četrtega razreda, v razredu, ki ga bodo pionirji okrasili primerno velikemu dogodku, pa bo dovolj prostora za vseh 46 prvo-šolčkov, njihovih staršev in drugih gostov, ki jih bodo povabili na predstavo. Slavnostna govornica bo Maša Če-mažar. Govotila bo o liku dobrega pionirja, o njegovih nalogah. Sledil bo sprejem: razdelitev rdečih ru';c, modrih kap, značk ter pionir skih knjižic in knjig Danes, ko postajam pionir, pionirka, ki jih podarja kranjsko društvo prijateljev mladine. Vsi novopečeni pionirji bodo tudi obljubili: Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo: da se bom marljivo učil in delal in da bom dober tovariš da bom ljubil >]mbra: amer. komedija Z/ 1 ' WNO MENI ob 18. in 20 ui m-bra: hongk. film E' K SAR ob 18. in 20. n-bra: amer. film MARIJI ! BIMCI ob 18. in 20 i KRANJSKA 28. novembra: amer. k i ZAKAJ RAVNO MENI ob 17. uri, 2. decembra: amer. romantični film POLETNI LJUBIMCI ob 19. uri DOVJE TA HARI ob 20. uri BOHINJ 30. novembra: slov. film POLE TJE V ŠKOLJKI ob 18. in 20. uri, 4. decembra: amer. film TARZAN IN SIRENE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film PIZZA CO"' NECTION ob 19. uri _RADOVUICA 28. novembra in 3. decem' amer. voh. film MATA HAT 20. uri, 29. novembra: amru TARZAN IN SIRENE ob 18. uri, amer. film GRIMLINI ob 20. uri 30. novembra: amer. fant ; ODISEJA 2010 ob 18. uri, film MATA HARI ob 20 decembra: amer. film G' ob 18. uri, amer. film TAl I IN SIRENE ob 20. uri, 2. decembra: amer. film ODISEJA 2010 ob 20. uri, 4. decembra: amer. Hm GRIMLINI ob 20. uri BLED 28. novembra: amer. drama DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri, 29. in 30. novembra: amer. komedija DEKLIŠKI INTERNAT ob 18. in 20. uri, 2. in 3. decembra: amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 18. in 20. uri, 4. decembra: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI - 13. in 20. uri ŽELEZNIKI novembra: amer. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 20. uri, 29. novembra: amer. drama DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri, 30. novembra: amer. komedija ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. in 20. uri, 3. decembra: amer. film ^IVJI OTOK ob 2o. uri POUANE 28. novembra: amer. film KRAl. LJIVEC SRCA ob 20 uri, 29. no vembra: slov. film POLETJE. V ŠKOLJKI ob 18. in 20. uri, 30. novembra: angl. film VOHUN PO IMENU ŠIVANKA ob 18. uri, amer film KRADLJIVEC SRCA ob 20 uri, 1. decembra: amer film ODISEJA 2010 ob 20. uri, l. decembra: amer. film TARZAN IN SIRENE ob 20 uri, 3. decembra: amer. film GRIMLINI ob 20. uti, ■». iltrcBinbid. jimirftlrrfMA" 2 J. novembra: amer. komedija ZADNJA PRILOŽNOST ob 19. un, 30, novembra: amer avant. film DIVJI OTOK ob 17. uri, 2. Je-vi: 'ira: slov. mlad. film PO-IETJE V ŠKOLJKI ob 17. in 19. ŽIRI 29. i • mbra: amer. film OB-DOB IE NFŽNOSTI ob 20.30, 30. amer. melodrama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 17.10, amer. komedija BITI ALI NE BITI ob 20 uri, 1. decembra: amer komedi|a-BITI ALI NE BITI ob 18. uri, amer melodrama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 20. uri, 2. decembra: amer. komedija NEZVESTO TVOJA UD 20. Ull----* - @@ISI1S3^©1EIIGLAS 8. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 28. NOVEMBRA]^ KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo delovnim ljudem za dan republike — 29. november — in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri gradnji socializma SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo delovnim ljudem in občanom za praznik republike Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Delovnim ljudem čestitamo za praznik republike Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Netni kmet Franc Rozman s Podreče o ;°brih in slabih časih našega povojnega Petijstva Kdor pridno dela in ro gospodari, fthko dostojno živi .Žjrgča, novembra — Življenje in delo Franca Rozmana, tjomace Rozmanovega s Podreče, je tesno povezano Povojem kmetijstva, napredkom podeželja, z odnosi |yasL. Ze kot otrok je moral trdo poprijemati za delo. iSLjeta je odšel v partizane, se bojeval za »našo Sj\_tudi za boljšo prihodnost kmečkega življa. Ko se ^BJLdomov, so mu rekli: pomagaj preobraziti naše jžjjjstvo, udejaniti geslo »zemljo tistemu, ki jo obdelu-'.^gzlagati pomen obvezne oddaje kmetijskih pridel-^organizirati zadružništvo... Franc je pomagal, delal, IPjgvi sam, celo več,kot je bil sposoben — kmetoval J$dil agrarno reformo v kranjskem okolju, nasledil na SšIujDredsednika okrajnega odobra Vinka Hafnerja, 5jgedoval kranjski zadružni zvezi, vodil obdelovalno ŽlJJgo Simon Jenko na Podreči, se vsepovsod zavze-!žg_kmeta jn za boljše vrednostenje njegovega dela, Igloval pri udarniških akcijah v vaseh za Savo, dolga l^gdil mavčiško borčevsko organizacijo..._ ?aPlotnik ::'V.:::^;;x.:v;X; j^1} °d ciljev socialistične revolu-^"U: zemljo tistemu, ki jo obde-f^kon o nacionalizaciji in kon- voj .J1 je razlastil kmetijsko pre-v ]e bivših veleposestnikov in ^e'eposesti razdelil kmečkemu HTriatu in malim kmetom. Vsak Je lahko imel (praviloma) naj-u hektarov zemlje, nekmet pa v hektare zemlje ali do pet hok-l^ozda. ^bjskem okraju je agrarno re-rrv°dil Franc Rozman, kmet s , ce. »prj nas m t>ii0 veliko vele-Razdelili smo zemljo lesne-govca iz Škofje Loke, gozdno I vinskega trgovca s Pobrezij, EJ Vrneta iz okolice Kranja... Šlo so uvideli, lo kosilo |L °dpora. Posestniki sc o veleva zakon. Še ce dali,« se spominja Franc. Pjj&lost, splošno pokanje... {.j? obvezne oddaje kmetijskih ^tK°v so se trdno zakoreninila v i v,slovenskega kmeta. Zaradi ^v,,jenjske ravni nekmečkega '.^fstva se je v tem času zaostri-''tično razpoloženje do večjih ^va je biia oropana in i/črpa-na in splošno zaostala. Hrane xy<*njkovalo. Pridelava iz prvih (.vojni ni dosegla predvojno te tedaj uvedla obvezno odda jo kmetijskih pridelkov in tako imenovane delavske karte za razdeljevanje življenjskih dobrin — vse z namenom, da bi zagotovila osnovno preskrbo prebivalstva, predvsem nekmečkega. Za kmetijstvo so bili to slabi časi, za kmeta nespodbudni. Kdor je več pridelal, je moral tudi več oddati. O količinah so odločali vaški odbori. Težko je reči, ali so vedno ravnali pravično in pošteno; vem le to, da so takrat nastala številna sovraštva. Nekaterim kmetom je po oddaji ostalo bore malo, nekateri so bili celo lačni. Naša kmetija ni bila izvzeta. Čeprav sem bil tedaj v službi v Kranju kot predsednik zadružne zveze, so tudi iz našega hleva vlekli prašiče ter pobirali pridelke in semena.« Obdelovalne zadruge poskus kolektivizaeije V Jugoslaviji so v prvem povojnem obdobju namenjali veliko skrbi razvoju splošnega zadružništva. Na Stalinovo kritiko, češ da se s tem odrekamo kolektivizaciji, je vlada 1949. leta izdala zakon o kmetijskih delovnih zadrugah, po katerem so morali prostovoljno združeni člani vlož'ti v zadrugo vso zemljo, razen ohišnice in gospodarskih poslopij, vos lt>s v gozdovih, delovno in plemensko živino, krmo in seme... Dve obdelovalni zadrugi sta nastali tudi v vaseh za Savo, ena na Podreči in druga na Bregu. V podreško je vstopilo devet kmetov in je bila med najboljšimi v Sloveniji. Čeprav so obdelovalne zadruge opravile pomembno vlogo pri uvajanju sodobne kmetijske mehanizacije, obdelavi zemlje in uporabi gnojil, se niso obnesle, ugotavlja Franc Rozman. Temeljile so na tujem, za naše razmere neprimernem vzoru. Kmetje so se bali, da bodo za vedno izgubili zemljo, da bodo na njej lahko le delali. Postrani so gledali na tiste, ki so se včlanili v obdelovalne zadruge. Po letu 1952, ko so se politične razmere v državi spremenile, so delovne zadruge zamrle. Ponovno so zaživele splošne kmetijske zadruge, ki so dejansko postale množične organizacije slovenskih kmetov. Ena takšnih zadrug je bila tudi v Mavčičah. »Kmetje so se radi vključevali. Zadruga je odkupovala pridelke, prodajala gnojila, imela je sadjarsko škropilnico, mlatilnico, slamoreznico in druge stroje, ki jih je posojala kmetom. Davki so bili v tistih časih neznosni. Sredi poletja smo šli sekat smreke, da smo poravnali dajatve,« se spominja Franc Rozman. Kosilnica BCS še ni mitraljez, ki se je uperila v socializem Rozmanovi so prvi stroj, konjsko kosilnico, kupili že med drugo svetovno vojno. V petdesetih in v začetku šestdesetih let so jih vozili iz Avstrije ali jih kupovali na razprodajah v kmetijskem kombinatu. V času, ko so družbena posestva imela prednost pred kmetijami in kmetijskimi zadrugami, je bilo tudi veliko vročih razprav o tem, ali se kmetje lahko opremljajo s stroji. Nekateri so temu nasprotovali: v kosilnici BCS so videli mitraljez, ki se je uperil v socializem. Pred enaidvajsetimi leti so Rozmanovi za dva stara milijona in sedemsto tisočakov kupili ferguson, prvi traktor v vaseh za Savo. »Zakaj traktor? Vse boste povozili!« so zmi-govali ljudje, ki niso mogli verjeti, da bo mehanizacija v kratkem času prodrla tudi na kmečka dvorišča. Traktorju so potem sledili priključki, drugi kmetijski stroji pa nov traktor, še večji, težji in močnejši. Pred desetimi leti se je obrnilo na bolje Kmetijstvo je bilo dolgo zapostavljeno. Ostanek dohodka se je »prelival« v industrijo in druge gospodarske panoge. Kmetje tedaj v delu na zemlji niso videli življenjskega smisla, mnogi so si poiskali kruh v tovarnah, se za vedno odselili s hribovskih domačij. Nekatere kmetije so tudi propadle. »Pred desetimi leti so tudi za kmetijstvo nastopili boljši časi. Več dohodka je ostalo za vlaganje v gospodarska poslopja, za nakup kmetijskih strojev, za izboljšanje črede, urejanje hiš...« pravi Franc Rozman. Rozmanovi so obnovili hišo, uredili garaže, postavili silosa, pomagali sinu in hčeri pri gradnji hiš. Lani so se lotili še gradnje novega hleva, v katerem so že namestili sušilnico na sončno energijo Načrtovali so, da bodo prihodnje leto že preselili živino, pa jim jo je zagodel krompir. Slabo gre v prodajo in še cena je v primerjavi z lansko dokaj nizka. Franc tiezno presoja razmere v našem kmetijstvu. Nerad hvali, ne-rad tarna, pa vendarle pravi: »Kdor pridno dela in dobro gospodari, lahko dostojno živi človeka vredno življenje.« 1869 Nasvet deželne postave za varstvo kmetijstvu koristnih tičev Ako se pomisli, da en sam stržek (kraljiček) v dvanajstih urah 1000 mravljih mešičkov povžije, da vsak poedini stržek čez leto in dan 3,650.000 metuljih jajčic pokonča, da ena sama senica mlakarica v malo urah 2000 listnih uši pozoblja, ena sama tašica v enej uri 600 muh, ena kukovica blizo 200 gosenic, slavček vsaki dan 60 močnih črvov — nadalje, da ena sama vrana na dan 200 do 300 kebričkov in ličink pozo-blje, da ena sama kanja čez leto najmanj 6000 miši ugonobi, je po navedenih zgledih jasno kot beli dan, da so vsi človeški pripomočki za pokončevanje škodljivih mrčesov prav zastonj... Take in enake številke govore jasno, kako potrebno je tedaj, da se osnuje postava za deželo, ki bi ostro prepovedovala pokončevanje kmetijstvu koristnih tičev. 1921 Krava v šoli Krava pri gobcu molze — toda le, ako ima v sebi podedovano ali priučeno mlečno razpoloženje. Vsaka krava, ki ima zdrava prebavila, zna napravljati meso ter nekoliko mleka za teleta in tega nikdar ne pozabi. »Napredna ali moderna-šolana« pa mora znati vse življenje na-pravljati le veliko mleka za gospodarja, meso pa šele, čim jo gospodar zečne pitati za mesarja in ji v to svrho pokvari vime. Moderna krava kot mlekarica je vedno suha kot smrt in le pri taki moreš s pomočjo zadostne množine krme doseči 12.000 litrov mleka v enem letu. Živino krmi vsikdar po razpoloženju: dobro, ki obilo molze, krepko, kravo, ki malo molze, pa pičlo. 1934 Sadni nasadi ob cestah Vsaka kulturna država polaga mnogo pažnje na vzdrževanje cest. Čim ugodnejše so, tem večji je promet in vsled tega tudi večji dotok denarja v te kraje. Tujec danes mnogo potuje, peš ali pa z motornimi vozili. Zato se moramo pobrigati, da bo potovanje čim lepše in ugodnejše. Da bo potovanje privlačno, moramo naše ceste ne samo dobro oskrbovati, temveč jih tudi ob straneh okrasiti s sadnim drevjem. Krasota cvetočih dreves spomladi, prijeten hlad drevja poleti, lepota sadja in raznobarvnega listja jeseni ter točna markacija ceste po zasneženi pokrajini so dobrote, ki jih nudijo obcestni nasadi tujcu in domačinu. Domačinu še več, ker mu donašajo mnogovreden sad, katerega izkupiček uporablja v koristne narodnogospodarske namene. Zato je dolžnost cestnih odborov skrbeti, da bodo ceste tudi v tem oziru dobičkano-sne. 1939 Vodnjak, stranišče in gnojišče ne sodijo skupaj Marsikakšen naš kmet misli, da je najbolj pripravno in gospodarsko, če ima vodnjak, stranišče in gnojišče bolj pri roki. Zaradi tega se te tri naprave kaj rade združijo na ozko omejenem prostoru pred hišo. To je pa popolnoma zgrešeno. Za stranišče velja, da spada v strano-vanjski prostor. Vodnjak naj bo vsaj petnajst metrov vstran od stranišča in gnojišča in na vzvišenem mestu. Gnojišču je pa mesto za hlevom in sicer na prostoru, ki je stalno ali vsaj čimveč v senci. 1953 Kdo je kulak? Napačno bi bilo misliti, da je naziv »kulaški element« splošni naziv za vsakoga, ki ima deset ali več hektarov zemlje. Ne, tovariši, to je pojem sovražnika socializma, to je naziv za kapitalistične elemente na vasi. Mi ne moremo reči, kje je meja med srednjim kmetom in »kulakom«. Ne moremo reči, da je srednji kmet tisti, ki ima osem do deset hektarov zemlje, kulak pa tisti, ki ima deset do petnajst ali še več hektarov. Tako ne moremo označiti meje. Ta se označuje, kdo je za socializem in kdo je proti njemu. 1986 Biotehniška znanost v službi človeka Imamo izvrstne domače sorte za vse glavne poljščine, trave in detelje. Imamo dobre selekcijske programe v živinoreji, nove in izvirne tehnologije, sledimo svetovnemu razvoju znanosti na področju gojenja gozdov, varstva rastlin in živali, pridelujemo neoporečni živež ob sorazmerno ostrih, zakonsko postavljenih normativih... Nove tehnologije uvaja le nekaj tisoč največjih pridelovalcev. Pod vplivom spačenih gospodarskih razmer nekatera, predvsem manjša gospodarstva, ekstenzivirajo proizvodnjo, ne zamenjujejo semena, zmanjšujejo porabo gnojil, krmil in krnijo zdravstvene ukrepe, opuščajo živinorejo, namenjajo malo skrbi kakovosti krme in podobno. Zato zaostaja rast hektarskih pridelkov, obseg pridelovanja prepočasi narašča, izbira živeža je na trgu skromnejša, kot bi lahko bila, pridelovalni stroški so veliki, cene za porabnike sorazmerno previsoke in dohodki pridelovalcev sorazmerno premajhni. (Iz starih in novejših kmečkih knjig in časopisov) C. Zaplotnik JSHGLAS 10. STRAN UČENJE JE LUČ - ZNANJE JE MOČ PETEK, 28. NOVEMBRA 1986 Tina Hajnrihar je v polletju petega razreda preskočila v šestega Rekli so mi piflarica_ Železniki, novembra — Tina Hajnrihar, zdaj že sedmošoika v osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih, je pri štirih letih znala napisati TINA, ATI, MAMI. Pri šestih letih je že gladko brala... K tako zgodnjemu učenju je nista silila starša (mati je v pisarni, oče pa v proizvodnji Alplesa). Tina se spominja, da je sama spraševala, kaj pomeni ta znak, kaj oni, želela je prebrati svoje knjižice. Vsa leta osnovne šole je odlična. Pravi, da se do preskoka v višji razred nikoli ni zares učila, da se ji je vse, kar je učiteljica razlagala, zdelo lahko. »V razredu se nisem dolgočasila,« se smeje, »pogosto pa sem bila kregana, da preveč klepetam. Zato sem začela pod klopjo brati knjige. Petice so prihajale nekako same od sebe. V petem razredu sem imela v spričevalu le eno štirico, za slovenski jezik. Enkrat, mislim, da v četrtem razredu, sem dobila tudi enko. Pozabila sem na domačo nalogo.« Preskoka v višji razred se Tina takole spominja: »V petem razredu je šla mami na govorilne ure. Učiteljica je rekla, da se pri pouku dolgočasim, pa je mami vprašala, kaj če bi prestopila v višji razred. Učiteljica je svarila, da se bom gotovo težko vključila. Z mamico sva vseeno poskusili. Šli sva k psihologinji v Škofjo Loko. kjer sem uspešno opravila test. Ob začetku drugega polletja sem iz petega razreda preskočila v šestega. Sprva me je zelo skrbelo, kako bom nadoknadila manjkajoče znanje enega leta. Učiteljice so mi pomagale predelati snov posameznih predmetov, doma sem se prvič zares učila.« Šti rice, ki so po preskoku prevladovale, so kmalu spet izpodrinile petice. »Nekaj časa po preskoku so mi nekateri sošolci pravili piflari-ca, potem pa so nehali, ker se nisem zmenila zanje. Najbrž pa mi kdo še privošči, če pade kakšna trojka. Drugače s prestopom nisem imela težav. Nove sošolce sem v glavnem poznala.Kaj menim o njih? Nekateri se učijo, drugi so leni, čeprav bi tudi lahko bili prav dobri, dobri. Boljši učenci smo pripravljeni pomagati slabšim, vendar slabši ne kažejo posebnega zanimanja za pomoč in učenje.« Tina se se ni odločila, kam bo šla po osnovni šoli. Razmišlja o naravoslovno—matematični usmeritvi, zelo pa jo zanima tudi gospodinjstvo, rada bi kuhala. Pa še nekaj besed o tem, koliko je zaposlena po rednem pouku. Obiskuje dodatni pouk za angleščino, matematiko in slovenščino, tekmuje v matematiki in Veseli šoli, trenira teke, skoke v daljino in višino, hodi na pevske vaje, pri prijateljici pa se uči še igrati na klavir. Mici Bogataj iz Kladja, že enajsto leto odličnakinja Limone ne maram brati Kranj, novembra — Hodi v tretji letnik srednje ekonomske šole, ki med šolarji uživa ugled druge najzahtevnejše kranjske šole, takoj za »gimnazijo«. Dekletov uspeh — letos je v trinajstih predmetih dobila šele štiri štirice, druge so same petice — je še plemenitejši, če vemo, iz kakšnega okolja prihaja. Doma je v Kladju, na obronku Zirovskega vrha, v hiši, ki je bila mlada pred najmanj dvema stoletjema, na hribovski kmetiji, kjer brat in mati ne moreta vedno vsega pogarati in rabi tudi njene roke. Bistrost so ji rojenice položile v zibelko. Vsa leta osnovne šole v Gorenji vasi je bila brez večjega truda odlična, tudi vsa tri leta v srednji šoli je. Najboljša je v razredu. »Vsak dan toliko pogledam v knjige, da vem, za kaj gre, malo več se učim, če naslednji dan pišemo,« pravi. Kakšne so v šoli možnosti za spodbujanje bistrih učencev? »Dodatni pouk je organiziran za angleščino, razen tega pa delujejo še nekateri krožki. Ti me pretirano ne zanimajo, zelo rada pa bi obiskovala dodatni nouk nemškega jezika, če bi bil. Velja, da se moraš sam izobraževati, če hočeš kaj več vedeti kot povedo učitelji pri urah pouka. Rada pogledam v časopise in knjige. V loški knjižnici izbiram zahtevnejše čtivo, tako, ki sili k razmišljanju. Limone, doktorskih romanov in podobne plaže ne maram.« Mici Bogataj ima že od prvega letnika štipendijo v Alpini. Zdaj dobiva okrog 30 tisočakov, prav štipendija pa je tudi odločilno vplivala na njeno poklicno usmeritev. »Kakšne posebne želje nisem imela, pa sem se ozrla tja, kjer se je ponujalo nekaj štipendij; če te zanima več različnih področij, se je težko opredeliti za eno smer. Mi mi žal, da sem izbrala ekonomsko. Ne vem še, morda pa bom po srednji šoli še študirala.« Zjutraj vstaja ob petih. »Nič nenavadnega,« pravi, »koliko ljudi takrat vstaja.« Do avtobusa ima navzdol dvajset minut hoje, navkreber nekaj več. »Za kondicijo ni odveč,« se smeje. Doma je običajno ob treh popoldne. Dekle je skromno, svoje učenje in delo doma jemlje kot samo po sebi umevno. Ne misli, da je preveč obremenjena. Prosti čas si vzame največ za rože, ki pod njeno roko vse leto bujno rastejo in cvetijo. Nageljni so še zunaj na oknih, še cvetijo. Miha Mohor, učitelj inovator poučnih družabnih iger Visoška kronika kot človek ne jezi se_ Škof ja I oka, novembra — Kocko so kupili, štiri žetone različnih barv so prihranili od pouka matematike v prvem razredu, knjižico z zgoščeno vsebino zgodbe in pravili igre so že natisnili, le na karton s krogci in slikami posameznih »postaj« še čakajo iz Embalažno grafičnega podjetja. Potem bo njihov človek ne jezi se cel. Čeravno gre v bistvu za prenos uveljavljene družabne igre, je to inovacija, ki se je porodila v glavi učitelja slavista Mihe Mohorja. V dolgih letih učitelje-vanja ni izgubil optimizma, zagnanosti, raziskovalnega duha, ampak vodi učence v vedno nova odkritja. Visoška kronika je družabna igra, ki na nevsiljiv načih spoznava mladež z vsebino Tavčarjevega romana. Učiteljevo idejo so poustvarili krožkarji in tako postali njeni soavtorji. Prebrali so zgodbo, jo razdelili na najpomembnejše točke in jih vrisali v igro. Točk je 28, vsaka ima drugačno pravilo obna sanja na poti po krogcih. Že lani so loški literati pod mentorstvom Mihe Mohorja izdelali družabno igro četverk z 32 kartami. Izbrali so osem slovenskih piscev in vsakemu dali štiri karte z naslovi njihovih najpomembnejših del. Igra je veliko več kot nezahtevni črni peter, kjer se igra samo na srečo; tu je potrebno tudi razmišljanje, spomin. Literarno igro četverk morajo igrati najmanj trije. Zmaga tisti, ki zbere največ četerk. Včasih traja tudi pol ure, saj posamezni igralec težko ugotovi, kdo ima karto, ki jo kliče. Posebno, ker se drugi na vse kripljc trudijo, da bi mu zbirko razbili. Igro so učenci natisnili lani v nekaj več kot dvesto izvodih, kartončke so jim podarili v EGP. Sošolci so jih hitro pokupili in veliko igrali z njimi. Bistvo literarnih kart je enako kot bistvo igre visoška kronika; da se igralci zabavajo in učijo hkrati. Miha Mohor pravi, da bi se na enak način lahko lotili vsebine vsakega predmeta, na primer biologije, matematike, tistih vsebin, ki se jih je treba zapomniti. Nekateri pedagogi Miha Mohorja nagovarjajo, naj igri spiavi v širšo javnost, naj ju patentira. A ni tak človek. To bi najbrž morali storiti drugi Franci Kovačič, zdrav namenjen za kolarja je slep doštudiral pravo in pedagogiko Slepim še ni dano videti Škofja Loka, novembra — Mati ga je povila pred 47 leti v vasici Zavrh blizu Velikih Blok. Predzadnje leto vojne je bilo, ko sta se z bratom na vrtu igrala z razdrto italijansko bombo. Od tedaj, od svojega komaj izpolnjenega petega leta, je slep._ H. Jelovčan »Bolečino sem pokopal. Občutek, meja, kaj vem od prej in kaj od kasneje, je zelo zabrisana. Videl sem sonce, gozdove, travnike, hiše, ampak vse to človek vidi, pa ne vidi. Ko sem po nesreči prišel iz bolnišnice domov, nisem nikamor znal. Prej sem se zanesel na vid, potem je bilo treba izkoristiti drugeobčutke: noge, sluh.« Prvo srečanje s šolo »V osnovno šolo sem hodil v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Dve leti sem zamudil, saj prej niti nismo vedeli, da obstaja. Šola mi ni dala le splošnega znanja, ampak veliko več; v zavodu otroke navajajo na gibanje, samostojnost, čustvovanje. Obilo smo telovadili, orientacija je bila poseben predmet. Za slepega je zelo pomembno, da se zna orientirati, da ni odvisen samo od spremljevalca. Veliko smo tudi nastopali. Učili smo se igrati na inštrumente, hodili smo v opero in gledališče, umetniki so prihajali k nam. Od inštrumentov sem kasneje obdržal samo harmoniko. Igram jo zase, doma.« Strah pred gimnazijo »Ko sva s sošolcem Gustijem Škrabcem na glas povedala, da bi rada na gimnazijo, so v zavodu na veliko razmišljali, ali naju pustiti ali ne. Priznam, da me je bilo strah gimnazije, očitno je bilo moje učitelje še bolj. Pred nama je nekaj slepih sicer že študiralo, običajna pa želja le ni bila. Sam tudi nisi mogel odločati. Če te je zavod podprl, si lahko šel, drugače ne; oziroma si sani, brez pomoči, težko zdržal napor. Na tihem so se v zavodu najbrž bali, da gojenci po študiju ne bi preveč tiščali nazaj kot učitelji. Midva sva morala obljubiti, da ne bova. Prvo leto sva še stanovala v zavodu in hodila na viško gimnazijo, naslednje leto pa sva se morala na hitro DTese-liti v takratni dom slepih v Skofjo Loko. To je bilo za oba zelo boleče. Na Viču sva se že vključila v razred, sošolci so nama pomagali... Potem pa spet vse znova. Takrat /a slepe Še ni bilo drugih učnih pripomočkov razen pisalnega stroja. Študirala sva s pomočjo so sok ev. Vsak dan je eden prišel k na ma in smo se skupaj pripravljali. Magnetofon sva dobila šele proti koncu gimnazije. Učitelji nama niso gledali skozi prste, bili pa so ra/u slovanje, pisarniško poslovanje, o nove tehnike in proizvodnje. Enai vaj set let sem že tu. . ^. Naši otroci so taki kot v vsen » lah: nagajivi, prešerni, leni, prl So pa tudi malo posebni. Vsaka 1» validnost pušča v človeku sledo Človek s težavami ni tako sprosce težave vplivajo na njegovo psiho.« Kaj je za slepega in kaj "Z__j »Videči zahtevajo od slepih, ^ živijo v svetu videčih. Prema Jo trudijo, da bi slepim njihov svet redili čim lepši. Tudi če slep de'a manj naredi, je to bolje, kot da & sploh ne pustijo ničesar naredit1 kot breme visi na ramah družbe. Slep težko izbira šole in poklic ko pa je že usposobljen za delo, n stopi težava zaradi zaposlitve, ki J dostikrat odvisna od razumevanj posluha enega samega človeka v P kem podjetju: ali verjame v slepe? ali mu je pripravljen delo tako org nizirati, da ga bo zmogel. V Celju J slep pravnik dobil delo in ga še OH vlja, meni to ni bilo dano. V razvi■ tujih deželah to ni tak problem. TU računalniških programerjev -smo letos prvega izšolali - je VveCt v Zahodni Nemčiji, kjer bolje B zna odnos do slepih. Pri nas slep1 končanimi rednimi šolami težko D • dejo delo. Še najlažje je telefon stom. Kako dolgo jim bo, pa se tu ne ve, saj je elektronske centri včasih težk^ oziroma drago prila? diti slepemu. Morda bo šel razv0irt v kakšno tako smer, ki bo neugod" za slepe.« mevajoči do tistega, česar nisva mogla. Maturo sem opravil s prav dobrim.« Večina slepih mora zavreči svoje želje »Doma so me namenili za uk kolarja pri stricu. Slepota mi je namenila drugačno pot. Večina slepih mora zavreči svoje želje ali jih prilagoditi možnostim. Sem bolj tehnično usmerjen, in če bi bil zdrav, bi gotovo iskal poklic v kovinarski stroki. Pri slepih se ponavadi gleda tako: to ne more, to ne more... Če se tako gleda, potem slep res ničesar ne more. A treba mu je omogočiti in delo tako organizirati, da bo zmogel. Vsakršno delo najbrž res ne, veliko pa je takega, ki bi ga v primernih okoliščinah lahko opravljal. Že v gimnaziji, ki ne daje poklica, še zlasti ne slepemu, je bilo treba misliti, kam naprej. Pri izbiri poklica je veliko pomagala zveza slepih. Pripravila je več pogovorov s strokovnjaki z različnih področij in po vseh razpravah je prevladalo mnenje, da bi bil lahko pravnik v gospodarstvu. S prijateljem sva šla spet v Ljubljano, na fakulteto. Stanovala sva v študentskem naselju. Kolegi so nama veliko pomagali pri študiju. Ko sem doštudiral, so mi preskrbeli prakso na sodišču v Škofji Ix>ki. Že pred koncem študija sem se tudi poročil. Žena je delala v centru slepih in slabovidnih. Da ne bi bilo toliko sitnosti z menoj, smo se dogovorili, da bom ob praksi na sodišču dela tudi v centru.« Namesto pravnik — učitelj »Po pripravništvu nisem takoj dobil dela, za katerega sem se usposobil. Zaposlili so me v centru: polovico časa / i reševanje pravnih vprašanj, polovico kot učitelja v šoli za telefoniste. Šola se je ravno tedaj širila, tako po obsegu kot po trajanju. Postal sem učitelj, kar pa je od mene zahtevalo še diplomo s pedagoške akademije, študij se je spet začel /nova. Končal sem ga kot tiflopeda gog, učitelj slepin. Poučujem v šoli /a telefoniste in v soli za administrativne manipulante ter administratorje: družboslovje, BreillovO pisavo, samoupravljanje s temelji marksizma, gospodarsko po- Slepota ni atrakcija »Kot družba še vedno nismo volj osveščeni. Voljo mogoče ima111 vendar slepoto premalo poznam0 je zato ne znamo premagati. Ko ' levizija spregovori o slepih, običaj, kaže neki stroj in neke roke in ys» gleda, ali jih bo stroj prijel al» 1 Vedenja o s!apih taka informad ne daje, je bolj atrakcija. Prek raz čnih informacij bi morali poste spregovoriti o slepih.« Dvojna vloga žene »Žena dela v centru v računov stvu. Imava dva otroka, hči je že I poslena, sin še srednješolec. Zar8 slepote me gotovo ni vzela. Gotovo pred poroko v sebi bila boj in ga srečo odločila v mojo korist. Žena slepega moža je veliko obremenjena kot žena zdravega- * leg običajne vloge žena opravlja pomembno družbeno vlogo, drv* razbremenjuje skrbi za slepega-liko slabše za tistega, ki žene (tfl0 nima. Samo pot na delo stane slep, ga več kot nato samo delo. IJU. radi pomagajo, neradi pa se veze} Z ženo sva v Podlubniku zgrad1 hišo. Želel sem jo, podobno kot Q\ nazijo in fakulteto. Ni je bilo la*1' zgraditi. Kaj delam doma? Pozimi kun sekam drva, vedno je treba kaj P praviti. Tudi priprave na pouk . vzamejo precej časa. Knjig ne I rem samo prebirati, ampak je zapisano na traku. Dan je okrog.« Česar ne poznaš, ne pogrešaš »Za kaj sem kot slep prikrajš* pravzaprav ne vem. Omejen se^i gibanju, omejen v stikih z drug*, ljudmi, ki jih je brez pomoči M težko vzpostavljati. Včasih se dot jajo drobne nerodnosti: komu I zdravim, ker mislim, da je bil I zdrav namenjen meni. Ne vidim I seda pred hišo, čeprav bi rad z "J1 poklepetal. __^ Nisem doživel, da bi bil kdo sramen ali nekulturen do iti Vendar pa mislim, da bi mora ljudje tako kulturni tudidozdra drug do drugega. o 1 m' Če bi videl, bi morda več časa sedel pred televizorjem. Včasih slušam poljudne oddaje, ki jih gov' no prevajajo, včasih žena preVj film, a mislim, da ne zamujam ko, ker ne vidim televizije.« Beseda o priznanju »Priznanj imam kar nekaj, /.a»| je odlikovanje predsedstva Zdi se mi,da so priznanja precej J visna od tega, ali se te kdo spof. ali ne. Vedno sem se trudil delo I bro opraviti, nisem pa kaj posebj ga naredil. So se Odlikovanja bi morala biti pri njena za ljudi, ki res nekaj izjem ga ustvarijo.« Danilo Jelene je svoje življensko delo Posvetil razvoju mladih neuvrščenih afriških držav Nazaj glejmo le tisto, kar smo grešili IlŽLČani ga skorajda ne poznajo. Le v društvu mineralov socialistični zvezi, kjer je predsednik komisije za Hlgdnarodne odnose, in v partiji, kjer se je povezal, ko Sgjg po 25 letih vrnil iz Afrike. Pa vendar je Tržičan, z Sjušo in telesom privezan na to svojo staro obokano Sgsto. Na eni od sej tržiškega turističnega društva je SPornnil na lep, svetlo zelen peračiški tuf, v katerega so_vzidana okna in vrata večine starih tržiških hiš. Sta-Igjaatina se je nabrala na njem, pa so ga marsikje kar Prebarvali. Morali bi ga le malce odrsati in tanko obirati, pa bi zaživel. Njegova zamisel je bila, da bi ne-l^tenji tržiški rudnik živega srebra očuvali kot turisti-£np zanimivost. Dolenc . Vse življenje se je zapisal rudarstvu 111 mineralom. Kot da so mu to sojenice Položile že v zibel. Je bilo usodno to, da Je bil stric po materini strani med od-^ritelji kočevskega premogovnika, da je bil oče v času prve svetovne vojne Nadzornik v rudniku živega srebra pri Ani? Še kot otroku mu je živo pripovedoval o podrobnostih izkoriščanja ^ga rudnika, o izdelovanju municije, jw katero so uporabljali to živo srebro. xudi rove sta večkrat prelezla. In ko je Potem prebiral še knjigo o akademskih Poklicih, se ni mogel odtrgati od strani, *Jer je bil podrobno opisan študij rudarstva. H klerikalcem pa ne Ko je bil star deset let, ga je oče poslal v Kočevje v gimnazijo. Lahko bi ga Wi dal v Ljubljano, toda le v Kočevju in gjS Ptuju takrat dijaška domova nista °da v klerikalnih rokah. Oče je bil za-8ret sokol. Rudarstvo je Danilo študiral v Ljubljani. Diplomiral je tri mese-Ce pred okupacijo. V Slovenskem klubu, levičarski organizaciji, je deloval ves čas študija, Pod neposrednim vplivom partije. Na Usti levičarjev je bil leta 1939 izvoljen ~a predsednika Zveze klubov tehniške fakultete. Istega leta ga je Boris Kraig-P*r, sekretar komiteja Univerze, spremi v partijo. »Biti v partiji v tistih časih ni bil no-luksus,« razmišlja Danilo. »To je Dua protidržavna dejavnost, odgovornost, neprijetnost. To je bil čas, ko je *utler že na ves glas rogovilil po Evro-P». Po priključitvi se je Francija začuti-se bolj ogroženo in iskala je zaveznica pri Slovanih. Francoska vlada je Povabila predstavnike slovanskih uni-erz v Pariz, da bi jih pridobila zase. komunistih v Parizu . Ko je partija izvedela, da grem v Pa-Flz^ mi je dala nalogo, da se povežem z ^šimi komunisti v Parizu in naj od j^m prinesem partijsko literaturo. Ar-^tektka Mira Ružič, tudi članica parti-^e> je bila z menoj. Okrog nas so se St*Hikali naši, Jugoslovani, in nas izzi-vali. Naju je neki neznanec povabil, j)aj si ogledava knjigarno marksistične literature. Šla sva in bila navdušena. *°. o čemer v Ljubljani niti sanjati ni-SrHo smeli, je bilo tu na odprtih poli-cah. Kako sem takrat občudoval Lenina! Zvečer sva šla z Miro do Borisa Kitica, kjer naj bi dobila literaturo za ^Omov. Boris je hotel vedeti vse podobnosti s sprejema v Palais d'Orsay. lri ko je izvedel, da so naju peljali v P«0 knjigarno, je zavpil: »Agent! To je bl1 agent!« To je vse spremenilo. Boris je bil Prepričan, da nas bodo na meji pregledovali. Literature nam zdaj ni smel da-ll s seboj. Velel je, naj se spomniva čim več zar isljivih domačih naslovov, ka-^or bi lahko literaturo poslali po pošti, zanimivo je, da je na vse naslove, ki j*va mu jih dala, vsa pošta prišla brez kakršnihkoli policijskih posegov. Nam Pa so resnično pregledali kovčke. Kaj ?° delali z njimi, ne vem, v roke smo Jlh dobili vse kot z žico prebodene. Čuvaj je bil naglušen Kot organizatorja so me že pred voj-I ^0 pošiljali v Tržič. Povezan sem bil z I ^ožetom Finkom, Jožetom Janežičem, Tončko Mokorelovo in še nekaterimi. Kje na polju, v Ročevnici ali pri Kovor JU. smo se sestajali in pripovedoval sem jim o vsem, kar smo v Ljubljani razpravljali. Prek vzajemnosti, ki se je sestajala v naši Mestni kleti, smo v Tržiču organizirali protidraginjske akcije in stavke. Skupaj smo tudi trosili literaturo CK KPJ. Neke noči smo okrog cerkve že razmetali ietake, ko nas je opazil nočni čuvaj in nas naznanil. Bili smo Debevc, neko dekle in jaz. Debev-ca so zaprli, mene so pravočasno obvestili, da me čaka aretacija. Skrival sem se v Ljubljani, toda oblast ni hotela začeti s procesom proti Debevcu, dokler se jaz ne javim. Imeli so ga kot talca. S Kidričem sem se dogovoril, da se javim. Zaprli so me, dober mesec sem bil v samici, potem je bila razpisana razprava. Vse sva zanikala. Rešila pa naju je čuvajeva naglušnost. Trdil je, da je ženska na mostu zavpila, on pa je ves čas na sodišču nategoval uho, da bi boljše slišal. Sodniki pa ga niso jemali resno. Ni pa ušel aretaciji po nemški okupaciji. Takoj je bil na listi nevarnih komunistov. Vzeli so ga iz domače kuhinje, skupaj z očetom. Oče je bil na listi kot vodja sokolov, on kot vodja komunistov. Pozneje so Nemci ti njuni funkciji malo zamešali: očetu so pripisali komunizem, Danilu sokole. Zato so očeta tudi huje zdelovali kot njega. V partizane Begunje, izseljevalno taborišče Šentvid, nato Nemčija. Danilo je kasneje prišel v rudnik svinca in cinka ter bari-ta v Bleiburg. Junija leta 1944 je prebe-žal v Jugoslavijo. Na Bistriški planini je dobil zvezo s partizani. Čez vse Karavanke so ga vodili v 9. korpus, v 20. divizijo. Od tam je prišel na politično delo v severnoprimorsko okrožje, od tu pa z enotami v Trst, kjer je bil pomočnik načelnika gospodarsko politične komisije. Kasneje je bil poslan v kontrolno komisijo v Opatijo, na vojno upravo, kjer je odgovarjal za Hrvaško Istro in Slovensko Primorie. Ko je bila Primorska priključena Sloveniji, je delal v planski komisiji, ki je imela specialno nalogo, vključitev gospodarstva slovenske Primorske v Slovenijo. Vse do leta 1949 je delal po raznih ministrstvih in planih. Ves čas je protestiral in prosil, da bi vendarle lahko začel delati v svoji stroki. Na noge postavil naše rudarstvo 1949. leta je bil na novo formiran Geološki zavod Slovenije. Danilo je postal njegov prvi direktor. Začeli so iz nič. Prvi prostor so imeli v neki trgovini na Miklošičevi, šele čez nekaj let so na Dimičevi začeli graditi svojo stavbo. Po vsej Jugoslaviji so iskali rude, nafto, uran v premogih, v preperelih škriljavcih. Še danes mu je žal, da so mu preprečili vrtanje za nafto na Krškem polju. Danes to ne gre več. Ena vrtina stane dvesto starih milijard! Beograd ga je poslal na specializacijo na Dunaj in v Heidelberg prav zaradi mineralogije. Tista leta se je Jugoslavija že prebijala na nova tržišča. 1954. leta so se odprle prve možnosti v Afriki. Danila so poslali v Etiopijo na pripravo petletnega plana etiopskega rudarstva. Amerikanci so skušali zrahljati te odnose, saj je vse, kar je tedaj prišlo iz Jugoslavije, dišalo po komunizmu. Trajalo je,preden so Amerikan ci spoznali, da planiranje le ni komunizem. Dipl. inž. Danilo Jelene iz Tržiča je 25 let svojega dela posvetil razvoju Afrike — Foto: D. Dolenc Afrika ga je zahtevala zase Deset let, med 1959. in 1969. letomje Danilo ostal v Etiopiji. Podolgem in počez jo je prečesal peš, v avtomobilu, na kameli, s helikopterjem. V tem času je napisal tudi knjigo Mineral Occurren-ces of Ethiopia (Mineralna nahajališča Etiopije), ki je izšla 1966. leta. Na osnovi te knjige je postal v Afriki popularen. Leta 1969. so ga poklicali v Zambijo. Tu je spet pregledal vse zambijske rudnike, ki so peta največja proizvodnja bakra na svetu, druga največja proizvodnja kobalta. Spet je začel s petletnim planom rudarstva Zambije. In potem je naredil še drugega, pripravil še tretjega. Pri vseh je sodeloval tudi pri uresničitvi. V Zambiji je delal pod okriljem Združenim narodov (UNDP) in njegovih razvojnih programov za dežele v razvoju. Delal je tudi programe za razvoj Zimbabvveja, še preden je bil osvobojen. Tri mesece je bil zaradi tega v Ženevi. Ko je bil Zimbabvve osvobojen, je bil poslan k vladi, da bi skupaj preučili, kako naj država zagotovi kontrolo nad izvozom mineralov. Ko je leta 1980 prišel domov, so ga še nekajkrat klicali v Lusako, ne k zam-bijski vladi, ampak k SV7APO, da bi pripravil študije tudi zanje, podobno kot prej Za Zimbabvve. Zadnjič je v Lusako potoval lani junija. Medtem je v Ljubljani predaval tujim študentom, ki se pripravljajo, da bodo nekoč, ko bodo njihove države osvobojene, vodili gospodarstvo njihove domovine. Spomini na Afriko Zdaj piše spomine na svojo Afriko. Ti bodo drugačni od Karen Blixen in njenih Spominov na Afriko. Prebral je to knjigo, ker ga pač zanima vse„kar je napisanega o Afriki. O svojih vtisih v Afriki, o odkrivanju rudnikov, o ljudeh bo pisal kar se da poljudno. Sedemsto strani je že za njim. Zdaj je prav tam, kjer so ga iz Zambije poslali v Zaire študirat njihove rudnike, da bi jih Zambija podobno uredila. Tudi o tem bo zapisal, kako zunaj razmetavamo. Gorenjec je, zato je na to še bolj občutljiv. Ambasade, če že morajo biti, naj bodo predvsem gospodarska predstavništva. Slovenija te stvari danes že zaostruje. Žegnani studenec za devize Iz kuhinje je prinesal veliko modro dvelitrsko plastenko. »Ko je pred dvema letoma prišla iz Francije hčerka z otrokom in prinesla s seboj tole steklenico z navadno pitno vodo, sem se zamislil. Vsa Evropa pije slabo, klorirano vodo. Zdrave pitne vode ni niti toliko, da bi matere v njej zmešale humano za otroke. Prava redkost je že. Tržič ima tako vodo. Zakaj bi ne prodajali na litre našega Žegnanega studenca? Takole, v dvelitrskih steklenicah, kot to počno Italijani in Francozi. Po vseh hotelih, ob morju, v notranjosti, kjer so slabe vode, bi bila lahko v stalni ponudbi po hotelskih sobah. Planili bi po njej! Evian se s svojo vodo hvali, da teče skozi sedem ledenikov. Mi bi lahko rekli, da teče skozi nešteto dolomitskih peskov. Magnezij ima, sicer bi ljudje skozi tisočletja ne opazili, da je to res dobra voda. Pravkar čakam na izvide iz Kranja, iz katerih bom izvedel, koliko in katere minerale vsebuje. Drugo pa so minerali. Po svetu se drago prodajajo. Koliko čudovitih in v svetu iskanih mineralov izkopljejo v Trepči, a ker jim v rudniku namenjajo premalo pozornosti, jih uničijo. Vse lepe primerke bi morali izločiti in jih prodati na določenem mestu. Morda bi to vlogo lahko prevzelo tržiško društvo ljubiteljev mineralov in fosilov, ki se je v svetu že uveljavilo. Po 400 frankov plačujejo ljubitelji za en ametist! Koliko deviz bi lahko pridobili na ta način...« Te dni, ko praznuje naša republika, praznuje Danilo Jelene svojo 70-letni-co. Da bi bil zdrav, mu želimo, da bi dokončal in izdal svoje spomine na Afriko in da bi njegovo delo v prijateljskih afriških deželah obrodilo bogate sadove. Premalo skrbe za spomenike Škofja Loka, novembra — Na eni od jesenskih sej občinskega odbora Škof ja Loka je bilo opozorjeno, da v posameznih krajevnih skupnostih premalo skrbe za spomenike, da so bili bolje vzdrževani takrat, ko je zanje skrbel še sam občinski odbor. Krajevne organizacije zveze borcev zdaj pregledujejo spomenike in opozarjajo podpisnike samoupravnih sporazumov družbenega dogovora za ohranjanje in urejanje spomenikov, naj svoje store. Ni dovolj, če je samoupravni sporazum podpisan, za spomenike naše borbe je treba tudi skrbeti. D. D. Dražgoškega spomenika se bodo lotili spomladi Škofja Loka, novembra — V torek, 25. novembra, se je v Škofji Loki sestala skupina, katere naloga je obnova in sanacija dražgoškega spomenika. Skušala je uskladiti sanacijski postopek obeh ponudnikov, inž. Franca Pelka, znanega strokovnjaka za podobne sanacije z Bleda,in Republiškega zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane. Predstavnik zavoda se je strinjal, da sanacijo dražgoškega spomenika prevzame strokovnjak Pelko. Njegova varianta sanacije bo sicer precej dražja, bo pa trajnejša in teme-ljitejša. Kot je povedal Stane Pečar, predsednik Občinskega odbora zveze borcev Škofja Loka, naj bi maja prihodnje leto začeli delati, končali pa naj bi v štirih mesecih. Čez zimo bodo zbrali vso potrebno dokumentacijo, uredili pogodbe in poskrbeli za finančna sredstva. Finančni načrt za vso potrebno sanacijo spomenika znaša 28 milijonov dinarjev. Sredstva bo treba zbrati po gorenjskih občinah. Občinski proračuni in proračuni kulturnih organizacij verjetno ne bodo zmogli tolikšne obremenitve, zato bodo morale priskočiti na pomoč tudi delovne organizacije. D. D. Dom na Vodiški planini obnavljajo Radovljica, novembra — Letošnjo jesen so delavci Gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice pri domu na Vodiški planini uredili odvodnjavanje. Vsa leta je namreč na zahodni strani v hišo zamakalo. Spomladi bodo nadaljevali. Dom bo dobil novo kopalnico in notranjo opremo, na novo bo speljana elektrika in na več mestih bodo popravili streho. Tako bo dom vsaj za silo urejen toliko, da bo poleti spet sprejel goste. Tudi sredstva za obnovo doma prihajajo po dogovoru. D. D. Zdaj so na vrsti kamni v Dragi Radovljica, novembra — Spominski kamni talcem v graščinskem vrtu v Begunjah so urejeni. Zahvalo zasluži kranjski kamnosek Leopold Šajn, ki je prevzel to vehko delo. Zdaj čakajo na obnovo le še spominski kamni v Dragi, ki se jih bo kranjski mojster kamna lotil prihodnjo spomlad. D. D. ©©gME&IMEnGLAS 12. STRAN PETEK. 28. NOVEMBRA 1986 ODPRTE STR Ar* INTERVJU: Mitja Ribičič ob dnevu republike Naš boj in naša upanja so skupna »Kdorkoli, posameznik ali skupina, ki iz današnjih protisocia-lističnih pobud napada revolucijo, bo skušal prej ali slej razvrednotiti tudi Avnoj. Srbski nacionalisti so včeraj napadali ustavo iz leta 1974, češ da ne spoštuje načel Avnoja, sedaj v zloglasnem Memorandumu že direktno napadajo tudi Avnoj,« je v prazničnem pogovoru za Gorenjski glas posebej poudaril Mitja Ribičič. Za uvod vprašanje, ki ni v strogi povezavi z dnevom republike! Ljudje vas cenijo, poslušajo in berejo tudi zaradi tega, ker ste v Jugoslaviji med prvimi politiki odkrito, brez dlake na jeziku, spregovorili o nekaterih problematičnih zadevah. Prav tako ste v zadnjem pogovoru za Gorenjski glas dejali, da ste odložili dolžnosti, vendar ste še izredno aktivni v ZK, SZDL, med kulturniki. Človek dobi vtis o vaši veliki energiji, saj nikjer niste pasivni, ampak se oglašate, govorite... Ne bi hotel ocenjevati samega sebe. Drugim sem morda olajšal oceno o meni, ker sem vedno težil k javnemu političnemu delu. Zato se je tudi nabralo skoraj tisoč raznih mojih govorov, intervjujev in polemik, ki so nastali, ko smo bili na sredini bitke: gospodarske, politične, kulturne. Mislim, da bi brez podpore javnosti, tiska, televizije in radia hitro pogorel sam in skupaj s tistimi v naši republiki in zvezi, ki smo se tolkli za Titovo in Krištofovo smer socialistične graditve. Če smo bili realni v oceni razmerja sil, če smo zahtevali uresničljivo, smo tudi uspeli. Včasih sem se moral odločati sam brez vnaprejšnje podpore partijskega in državnega vrha, treba je bilo plavati proti toku in tudi v interesu vse Jugoslavije proti trenutnemu interesu svoje republike. Najtežje je bilo, če je zagorela slama nacionalistične evforije, na primer ob cestni aferi. Mislim, da ne bi smeli podcenjevati tudi drobnih nacionalističnih in malomeščanskih izbruhov, ki kaj hitro prerastejo v divjanje, ki ga ni več lahko zajeziti. To pa je že tema o današnjih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Ne samo vi, tudi drugi me pogosto sprašujejo, kaj počnem sedaj. S politiko sem se začel ukvarj-ti že pred vojno kot študent, poklicno pa od spomladi leta 1941 dalje, če se ilegalno delo in partizanstvo že lahko štejeta zi. profesionalno delo. Za menoj je 45 let dela, od tega dvanajst v federaciji. Kariero sem začel v Osvobodilni fronti in sedaj se vračam v OF oziroma SZDL. Samoupravljanje in sekcije fronte nudijo vsem velike možnosti, da pomagajo z izkušnjami. Mene posebej zanimajo kulturna politika, odnosi z verskimi skupnostmi in zunanja politika. Sem tudi član interakcijskega sveta tridesetih nekdanjih predsednikov vlad ali republik, ki ga vodi bivši nemški kancler Helmut Schmidt. Letos smo zasedali na Japonskem, kjer so nas imenovali Old boys ali stari dečki. To so zelo zanimiva zasedanja zelo različnih politikov iz zelo različnih držav, ki iščemo izhode i/ nakopičenih zapletov sodobnega človeštva. Rad bi tudi uredil svoje arhive in zapiske. Veliko ze je nabrale in morda bo v njih tudi kaj dragocenega za pre-učevalce naše sodobne povojne zgodovine. To bi bilo poleg knjig, šaha in vrtičkarstva vse, da ne omenim šestih vnukov, ki rastejo v veselje mene, dedka, in žene, babice Nane.« Naraščajoči protikomunizem Pred dnevom republike se pogovarjava o Avnoju. Njegova načela so pogosta tarča napadov z različnih strani. V čem je bistvo avnojskih načel in bistvo napadov nanje? »Avnoj je temeljni kamen, naš skupni mejnik, krona NOB. V življenje je priklical to, kar je v upanju jugoslovanskih narodov živelo stoletja — težnjo po svobodi in po uresničevanju samoodločbe, da bi postali gospodar' na svoji zemlji, da bi v svobodni domovini živeli človeka vredno življenje. Ta načela so stalnica, čeprav smo jih potem razvijali dalje do ustave pred dvanajstimi leti. Teh načel ne bomo spreminjali, tudi če bomo spreminjali ustavo, da bi bili učinkovitejši v gospodarstvu in humanejši, še bolj ljudski v političnem sistemu in v podružbljanju politike. Tisti, ki napadajo ta načela, se igrajo z ognjem kot neodgovorni fantički. Ne glede, kaj v resnici hočejo, kličejo k nam hudiča: bloke in velike sile. Napadi na našo revolucijo naraščajo zaradi plime antikomuniz-ma v svetu, ki socializem enači s stalinizmom in totalitarizmom, pa tudi zuradi naših notranjih razmer, gospodarske krize in političnega omahovanja delavske, avantgarde. Rekel bi, da plima an tikomunizma v svetu že močno upada, pri nas pa zaradi zamudni štva še vedno raste. Naj naštejem glavna gesla reakcije pri nas! Najbolj razširjena je trditev, da je bila vsa naša revolucija, ves NOB, nekakšen tujek, prevara, umetna konstrukcija, vsiljena našim narodom. Drugi spet iščejo »argumente« za trditev, da je bila že stara Jugoslavija v nekakšnem demokratičnem vzponu, pa so komuni sti to perspektivo nasilno presekali z revolucijo, s katero so potem »vsilili« narodom znotraj razkosane Jugoslavije krvavo državljansko vojno. Tretji si izmišljajo absurdno misel, da SO si narode izmislili komunisti, na primer črnogorskega in makedonskega. Četrti bi hoteli preoblikovati Jugoslavijo tako, da bi organizirali čiste nacionalne enote, razen Kosova seveda, ki bi ga morali ukiniti zaradi no-bodijetreba albanske« narodnosti. Pete skrbi, da niso religije v Jugoslaviji državne vere, da naša ust d vna ureditev ne dovoli politične organiziranosti na osnovi svetovnonazorskega prepričanja razen marksizma, ki pa bi ga morali ukiniti. Prisotna je teza 0 pravni kontinuiteti stare Jugoslavije, po kateri je država edina združevalna sila, republike in pokrajini ter naro de in narodnosti pa bi morali ukiniti. V resnici pa nam etatistična koncepcija, ki vse pričakuje od državnega intervencioni/.rna, poraja tisoče nacionalističnih žarišč, vsesplošno pritoževanje, komu država jemlje in daje. Na podlagi vseh ta kih mogočih in nemogočih trditev o naši preteklosti in sedanjosti (vseh nisem niti naštel) nastajajo razni mogoči in nemogoči «progra-mi«, nacionalni, o civilni družbi, političnem pluralizmu in unitai i/ mu, vsi pa so nerealna alternativa Kardeljevih smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in kritične analize delovanja našega sistema. Zaradi vseh teh razlogov je prav, da Avnoj ob letošnjem 29. novembru tako močno podčrtu-jemo kot stalnico Jugoslavije tudi za prihodnost.« AH Slovenci kot republika in kot narod dovolj storimo za spoštovanje avnojskega duha? »Glede načelnega priseganja na Avnoj dovolj, v konkretnem utrjevanju bratstva in enotnosti Jugoslavije pa Se premalo. Ob vašem vprašanju razmišljam, kako pomembna za razvoj jugoslovanske revolucije je bila mod NOB slovenska politična misel, na primer frontovska izkušnja in organiziranost, delegatski način odločanja, če hočete tudi vojaška strategija z izredno dobro organiziranim partizanskim zaledjem, bolnicami, zve zami, preskrbo, propagando. V gospodarski obnovi, premagovanju sovjetske blokade in naslonitvi na lastne sile je imel ogromno vlogo Boris Kidrič. \ graditvi političnega sistemu je bil dominantni vpliv Edvarda Kardelja, v prvi gospodarski reformi in pri politiki stabilizacije pa ustvarjalni prispevek Boris in Sergej Kraigher Vloge slovenskih kadrov v Beogradu sredi političnega vrveža ni tako lahko oceniti. Vendar upam trditi, da imajo pozitivno \ logo. da potiskajo jugoslovansko delavsko avantgardo iz krize, krepijo samoupravne pozicije v jugoslovanskem središču, iščejo odgovore na zapletena protislovja današnjega sveta ne sami zase ali dvignjeni nad druge, temveč skupaj s kadri iz drugih republik in pokrajin. Usmerjeni so v frontovski način uveljavljanja vodilne vloge ZK, s protidemokt uti-čnimi in tudi sovražnimi silami se spoprijemajo demokratično, javno z argumenti proti pačenju resnic, mirno proti čustvenim izbruhom jeze, graditeljsko zoper razdirul-nost. Zelo pomembna je njihova vloga v gospodarski stabilizacijski politiki opiranja na lastne sile, v strategiji intenzivnega gospodarjenja, v pobudah za razvoj znanosti in tehnologije ter odločne usmeritve K izvozu. Predvsem pa so \ današnjem konfliktu dveh vizij socializma — udministruvitno-etal i stičnega ali samoupravnega — na strani drugega. Velik pomen slovenskih stališč O Sloveniji vlada v Jugoslaviji pozitivno, /adnje čase pa tudi vedno pogostejše negativno mnenje. Ali je krivo naše obnašanje v različnih situacijah ali pa sami tudi premalo storimo, da bi nas drugi bolje spoznali? »Nujen bo dodaten napor, da bi v Jugoslaviji bolje razumeli dogajanja v Sloveniji in slovenska stališča glede gospodarske, kulturne, zunanje in obrambne politike, da bi ta stališča razumeli kot utrjevanje Jugoslavije, kot nujno skupno mobilizacijo za sanacijo političnih in gospodarskih razmer v domovini. Ker ni vedno tako, se krha zaupanje v slovenske predloge in ravnanje. Morali bi se zavzeti za avtentično poročanje iz Slovenije in za boljše sodelovanje z drugimi središči in Beogradom v smislu razprave predsednika SZDL Jožeta Smoleta na Gorjupovih dnevih. Najhitreje pa si bo Slovenija pridobila zaupanje po vsej Jugoslaviji z odločnejšim bojem proti vsakršnemu lastnemu nacionalizmu in šovinizmu, proti vse bolj agresivnemu klerikalizmu in malomeščanskemu samozadovoljstvu. Odločneje bi morali udariti po nevarni tezi, da pomeni večja povezanost Slovenije s sodobno Evropo slabitev povezanosti z Jugoslavijo, drugimi republikami in svetovnim neuvrščenim gibanje. Ob Avnoju je prav povedati, da je pomenil ponosno slovensko samoodločbeno oblikovanje socialistične Jugoslavije in da je ta odločitev nepreklicna, dokler bo nepreklicno tudi avnoj sko temeljno načelo o bratstvu in enotnosti, potrjeno in še podrobneje razčlenjeno v ustavi iz leta 1974, in to v smislu besed Rodoljuba Čolakovica: »Boj je bilo skupno delo vseh naših narodov. Tudi grobovi so skupni, in zgodovina ter naša upanja so skupna. Zato, ker smo vse črpali iz ljudstva, smo zmagali...« Praksa terja nov partijski program Družba nasploh in zveza komunistov si zelo prizadevata za ureditev v rst, za prenovo. Kje, mislite, bi morali udariti najprej, da bi bili boljši, učinkovitejši? »Prenovo po 10. kongresu ZKS in 13, kongresu ZKJ razumem tako, kot je zahteve po posodabljanju delavske avantgarde v sklepni besedi in drugih govorih »"azložil Milan Kučan. Prenovo zahteva nova družbena situacija in novi izzivi, ki so nastali v težki gospodarski krizi z. resnimi socialnimi, idejnimi in političnimi posledicami. Menim, da prenova ni prvenstveno statutarno vprašanje. Nekateri mislijo, da bi morali samo zaostriti notranjo disciplino, demokratični centralizem, hierarhično odgovornost. Tudi to bi morali storiti, vendar povezano z. idejno enotnostjo. V enotnem revolucionarnem smotru moramo uresničevati to, kar zvezi komunistov ni uspelo od de vetega kongresa do danes: ustvariti pogoje za vodilno vlogo delavskega razreda na področju ruzsir-jene in družbene reprodukcije. To je bila tudi prva zahteva 13. kongresu razen dogradnje političnega sistema. Komuniste Jugoslavijo danes povezuje program iz leta 1958, ki se ji tudi potrdil kot temeljna usmeritev delavske avantgarde v giadiivi srn : iizma, osvoboditvi dela in novi! ■'dnosov med ljudmi in narodi. Tu program so razvijali razni dokumenti. Morda pu je le nastala potreba da bi na osnovi velikih sprememb, ki so nastale v strukturi naše družbe in tudi delavskega razreda, obenem pa tudi v zavesti in miselnosti naših iskrene čestitk^ dnevu republike narodnosti, nap kot dolgi narodov in nov celovit program . čno vizijo strateške usmeritve I še delavske avantgarde. Ta P(i gram bi seveda moral nnošte ; upos velike spremembe v so svetu zaradi znanstvene in te loške revolucije, spremenjene P^, tuno karte sveta, nevarnosti^ ekološke katastrofe, ^°.0 C;,hn^ Jo QZa manJso stroško< do^Jr Socialistične sile še vojn in _ razrednih nasprotij, neuvršcgj^ sti, dolgov, brezposelnosti, nomske dominacije na PaC 1 Q« zaostajanja Evrope, juga Evv^ in Mediterana in zanimivih Pv ^ sov v socialističnih državah, se ^ sti na Kitajskem. V tem Z^P^J nem vrvišču protislovij bi bij PI gram ZKJ kot temeljna lista cja kovih in narodnih pravic ter Vi^ svetovnega miru, napredka in manizma zelo dobrodošel.« Napovedi za prihodnje leto niso obetavne; to kažejo tudi sedanje razprave. Veliko ljudi P* še misli, da lahko m iev monopolov gieae o p gospodarjenja, ne e v gospodarsko st S* bitko za večjo proizve laf1 glavni fronti, ampa ^ ua obrobju v razpi ^ovinskih vprašanj J? deliktih, božičevar ni:?bl' zmotah in dilei jj?obdobij, umetnišk t* fotvorbah. Prav je, d teh vprašanj, da ni pa prav' da se cj0 kar vsi skupaj, od ^rePublik in pokrajin, Jln obravnavamo kol t^0U's°da in prihodnost 0(1 pravih odgovor Mnogokrat vsiljen dobi?)raSanJa- LJudJe I kto J0 vtis- da tfospo ^01 L1Smo sposobni od: M. Damo pri krepitvi ste)h Uc'nkovitosti v po U' da so državni o !>»o 3" Večkrat izgled iriun.aše slabosti prikr 1^ rikom o sovražnikih potegnemo voz naprej. *l tor1?be po dežju" Tak bo nujna mobilizacija ljudi, združenih v SZD^ in krugih organizacija*? Kot aktivista SZDL va^ sprašujemo, kakšne SO potlej sedanje naloge SZDL? »Gospodarske razmere o/dr*ji ti, lotiti se inflacije z mečem- > je dejal Janez Stanovnik, to je & oriteta nad prioriteto. Samo B ak „ pen nastop vseh, usklajena nost SZDL z državo in na vsaK^j^^al po veliki roški ol delovnem mestu nas lahko i'eS,^U * in belogardistov B žav. Problem je, da se prepirurfjJJ Izumiranjem prvih razdeljevanju se neustvarjen^jH o prelivanju sredstev, o razt^W vosti proračunov in krepitvi nO tj£ 1 ^az zavzemam za o< *ko °*enziv0- družbe t* odločno in samou ^»vestno. h(J| Je letošnje sporo< kri ete geslo, ob prazni Hje G ne moremo reši kS?' ker stvarnost ni Srno si zamislili, i jem vseh mo i^ *nikov ter kazanjen Hišnega razbojnika. ' kQT- smo se nau vJJ?kem boju. Kadar §*nik boju. uspel razbiti, ftn in prešli v ofenzi *8ad.. Pogovoi J DPRTE STRANI PETEK, 28. NOVEMBRA 1986 13. STRAN (K®Ii2H£3^IEHGLAS poslali. iskrene čestitke* dnevu republike telit* in narodnosti, nap1 v it program kot dolg strateške usmeritve I ke avantgarde. Ta P (j seveda moral upošte ^ »remembe v sodobj1*1 adi znanstvene in te«1 )lucije, spremenjene P j te sveta, nevarnosti^ cološke katastrofe, n , nasprotij, neuvršc6^ )v, brezposelnosti, *1L dominacije na Pad* Evt€ ja Evrope, juga rana in zanimivih P alističnih državah, se „ tajskem. V tem zapJg »Ču protislovij bi bil » I kot temeljna lista 8|I larodnih pravic ter V ;a miru, napredka in zelo dobrodošel.« monopolov gieae cen in pogo-gospodarjenja, ne zaženemo V{jSe v gospodarsko stabilizacijo, ■ za večjo proizvodnjo in iz-)0 oZa manjšo stroškovno inflaciji v. °cialistične sile še niso na tej ^.Sl glavni fronti, ampak se zaple-na obrobju v razpravljanju o imovinskih vprašanjih, verbalni, deliktih. božičevaniu. civilni itf u ^Potvorbah. Prav je, da se loteva-teh vprašanj, da ni več »tabu Ni pa prav, da se jih lotevanj kar vsi skupaj, od federacije ^ rGPubl tjji -"»»»»Mu vprašanji liktih, božičevanju, zmotah in dilemah prejš obdobij, umetniških tvorbah ;di za prihodnje o obetavne; to tudi sedanje /e. Veliko ljudi P* i, da lahko ^ *mo voz naprej- * ta mobilizacija iruženih v SZD^ ;ih organizacij^ tivista SZDL va$ jemo, kakšne s0 iedanje naloge iarske razmere ozd^i e inflacije z mečem, j inez Stanovnik, to je P\ id prioriteto. Samo s^ >p vseh, usklajena aK L z državo in na vsaK^ mestu nas lahko re&j em je, da se p rep mA a inju še neustvar.jen • ik in pokrajin, in ni prav, obravnavamo kot da sta na-^u-soda in prihodnost odvisni sa-°d pravih odgovorov na tak-^ • Mnogokrat vsiljena in umet-(J0i vPrašanja. Ljudje pa pri tem ^v,Va.Jo vtis, da gospodarskih te-^01 L'Smo sposobni odstraniti, da s^barno pri krepitvi odgovornome^ učinkovitosti v političnem si-h0l!^u> da so državni organi stra-!• Večkrat izgleda, da hoče-ifj, M.aše slabosti prikriti z vikom lt0*rikom o sovražnikih, ki rastejo t^.gobe po dežju. Tako kot vi se ' m za odločno poli družbenoekonom tifC' ^az zavzemam za odločno poli- C ofen samoupravno letošnje sporočilo ali, če živo, I*, odločno in ?**Vestno. kri geslo, ob prazniku je zato: HjeZe ne moremo rešiti s tarna-kor stvarnost ni takšna, ka-smo si zamislili, pa tudi ne z Vr evrJanjem vseh mogočnih so-jf^kov ter kazanjem na levega n0psnega razbojnika. Pač pa edi *»»ko, kot smo se naučili v parti -m boju. so iju sredstev, o razte ačunov in krepitvi nO Kadar nas je *br"nik uspel razbiti, smo se ^ a" in prešli v ofenzivo. Tako je ^ual po veliki roški ofenzivi faši u„i----Boris Kidrič slovenskih $ , >n belogardistov 1 L. 0rmiranjem prvih l8ad., Pogovor pripravil J. Košnjek KAKO IZ KRIZE V RAZVOJ Bližajo se prazniki. Toda zdi se, da nam letošnje leto, ki se počasi izteka, ne ponuja ravno prazničnega razpoloženja, in čeprav sem prepričan, da silvestrovanja na Gorenjskem letos ne bodo manj vesela kot sicer (še dobro, da je tako!), bo december vendarle čas obračunov, bilanc in analiz. Kako tudi ne, saj nam vsa poštena dolgoročna predvidevanja kažejo, da vstopamo v sedmo suho leto. Jesenske analize slovenskega gospodarstva so sicer pokazale rahlo izboljšanje stanja: povečala se je gospodarska učinkovitost, celo osebni dohodki so realno porasli za dobra dva odstotka, toda ekonomisti opozarjajo, da je to le prilagoditev našega gospodarstva kriznim pogojem, skoraj gotovo to še ni začetek novega konjukturnega obdobja. Pozitivni premiki, ki jih v teh bilačnih dneh radi navajamo, so namreč spremljani z negativnimi pojavi in trendi na drugi strani. Koc je prekratek: ko smo ga potegnili do vratu, so ostale noge bose: upadel je izvoz na zahodne trge (ob delni preusmeritvi na klirinška območja), kar je Slovenijo po nekaj letih ponovno pripeljalo do negativne plačilne bilance. To nikakor ni taktični odgovor slovenskega gospodarstva na to, da ne more več razpolagati in gospodariti s svojimi devizami; nasprotno, upadanje izvoza je skoraj gotovo izraz še vedno naraščajoče tehnološke zaostalosti. Vso obsežnost tega zaostajanja je mogoče razbrati iz podatkov, da pralni stroj iz Gorenja poganja motor, ki je težak dobrih 6 kg, italijanske pralne stroje pa motorji, ki tehtajo le približno 2,5 kg. (Delo, 11/11-1986). Inflacija hitro narašča in pobira akumulacijo, v Sloveniji za okrog 5 odstotkov hitreje kot v drugih republikah, kar dodatno zmanjšuje našo kupno moč in povečuje prispevke; ti tudi sicer naraščajo, tako da se reprodukcijska sposobnost gospodarstva in družbe v celoti še naprej zmanjšuje. Vsi ti podatki kažejo, da je sedanje izboljšanje gospodarskih rezultatov predvsem posledica hitre rasti cen, kar ustvarja le nova strukturna nesorazmerja, ne pa podlage za zdravo gospodarsko rast. Teh podatkov ne navajam zato, ker bi želel zanikati uspehe tam, kjer so, ali razvrednotiti napore, ki so bili za dosego teh uspehov nedvomno potrebni. Nasprotno, želel bi le opozoriti, da razvojnega ravnotežja še nismo dosegli, da bo treba še marsikaj spremeniti: v našem gospodarjenju,.v naši organiziranosti, v našem pojmovanju in obnašanju, v naših odnosih do drugih in okolja — pa tudi v odno sih drugih do nas, kar je nedvomno enako pomembno kot ostalo. V tej deželi vse preveč govorimo o nerazvitosti in nerazvitih, mnogo premalo pa o razvoju. Slovenija ima velike razvojne rezerve. Toda izjemno pomembno je, da se zavedamo, kje iskati te rezerve. Prešli smo obdobje ekstenzivnega razvoja, izčrpali smo skoraj vse možnosti, ki nam jih je ta model nudil — in zelo nevarno bi bilo, če bi v sedanji krizi ponovno iskali rešitve v tej smeri. Slovenski viri so danes znatno bolj izčrpani kot v nekaterih drugih okoljih. Stopnja zaposlenosti je visoka, skoraj bi lahko rekli previsoka. Dosežena je le tako, da je v Sloveniji veliko število delavcev iz drugih regij, brez družin — in seveda na račun naših lastnih otrok, ki shodijo v jaslih (petnajst na eno varuško!), vstajajo med peto in šesto, da bi bili v vrtcih še pred ših-tom staršev, v osnovni šoli pa nato po potrebi dobivajo sedative za pomiritev in koncentracijo. Energetskih virov skoraj nimamo več, uvažanje premoga pa postaja skrajno problematično: ne zato, ker se naši partnerji ne držijo vselej pogodb, temveč predvsem zato, ker naše rastlinstvo in ozračje, pa tudi stavbe in mostovi, še tega žvepla, ki ga danes spuščamo v zrak, ne morejo predihati. Tudi surovinski viri so skoraj izčrpani — kar tudi ni čudno, če računamo, da ra bimo za pralni stroj 6 kg težak motor, za kg aluminija pa več kot tono vode in strašanske količine energije. Sociologi ugotavljajo, da začenja sedanja slovenska populacija kazati znake preutrujenosti in izčrpanosti. Zato je seveda izjemno nevarno vsako poenostavljeno gledanje na razvoj in bodočnost. Da bi si to bodočnost sploh zagotovili, ni treba delati več, temveč bolje. To pa pomeni iskanje sprememb v smeri kvalitete gospodarjenja, organizacije, upravljanja. Naj jih naštejem samo nekaj: 1. zmanjšati je treba število delavcev, katerih delo niti ne povečuje družbenega bogastva niti ne prispeva h kvaliteti življenje nas vseh: 1.1 spremeniti je treba računovodske sisteme in zmanjšati število delavcev v njih (danes je v Sloveniji v računovodstvih okrog 40 tisoč delavcev, večji del preobremenjenih!); 1.2 poenostaviti je treba bančne sisteme in zmanjšati število zaposlenih. Mnogo pove podatek, da je število delavcev v teh sistemih v zadnjih 30 letih (1955 — 1985) naraščalo bistveno hitreje (naraslo je za 4-krat) kot število delavcev v izobraževanju in znanosti (naraslo za 3,3-krat); 1.3. zmanjšati je treba upravne službe občin in republike (in zlasti federacije!) predvsem s poenosta-vitvijo.in omejitvijo administracije oziroma preciznejšo določitvijo pristojnosti vseh organov; še mnogo bolj pa je potrebno racionalizirati delovanje samoupravnih interesnih skupnosti; 1.4 z večjo uskladitvijo reprodukcijskih tokov (predvsem ob višji stopnji pravnega reda na vseh ravneh) je treba zmanjšati skladiščenja, zaloge, rezerve, transporte (zlasti interne), prekinitve, mrtve kapitale...; 1.5 z reorganizacijo upravljanja je treba v podjetjih zmanjšati število upravnih in administrativnih delavcev, predvsem pa količino časa tudi vseh drugih delavcev, potrošenega za upravljanje. Od sedanjega razmerja 1:1 (čas proizvodnje: čas, porabljen za upravljanje, admini-striranje, komercialo itd.) bi morali stremeti k razmerju 70:30, ki ga podjetja v razvitih deželah zlahka dosežejo — upoštevajoč seveda raziskave in razvoj kot sestavni del proizvodnega časa; 1.6 in nazadnje, bistveno bolje bi morali organizirati sam proizvodni proces — z mnogo več discipline, prizadevnosti, vestnosti dela, z manj zamud, prekinitev, izostankov, nesreč, pa tudi neracionalnega in nesmiselnega garanja. 2. pospešiti je treba tehnološko komponento razvoja: v vse procese proizvodnje, organizacije in upravljanja je treba vnesti več znanja. Mnogo tega znanja obstoji danes v svetu, tudi v sosednjih deželah — s patentno dokumentacijo, s standardi, s prospekti in katalogi nam je večji del tega znanja na razpolago — in lahko bi ga uporabili, če bi bilo naše lastno znanje primerno, če bi se zares potrudili v tej smeri. Zdaj ne gre več samo za to, ali se nam to splača ali ne — to moramo storiti. Ni več vprašanje, ali je naša stimulacija zadostna ali ne — za preživetje gre. Energija, surovine, delo, prostor in čas so postali v sodobnem svetu preveč dragoceni, da bi jih lahko še naprej razmetavali za cenene in sla- be izdelke; če bi se nam to zgodilo, potem bomo to plačali s preveč dela in premalo zaslužka, z uničenim okoljem in begom strokovnjakov v tujino. Podatki kažejo, da bi v tem primeru do leta 2000 izgubili 7 do 10 tisoč strokovnjakov — to pa je dejansko vprašanja preživetja. Slovenci smo staro ljudstvo in mlada družba. Za nami še ni sedemdeset let državne organiziranosti, in povsem naravno je, da v iskanju ustrezne oblike in vsebine te organiziranosti in samoorgani-ziranosti iščemo na vse strani. Le težko se privajamo lastnim institucijam, lastnim političnim strukturam. Mnogo smo spremenili v preteklosti, kriza nas spodbuja, da iščemo naprej, nas sili, da spreminjamo hitreje. Prav gotovo pa je naš dosedanji razvoj utrl globoko brazdo in jasno nakazal smer bodočega: ne moremo si več privoščiti ekstenzivnega tipa razvoja, neracionalnega trošenja vseh virov, samouničujočega priganjaštva za še več dela. Delo mora postati racionalnejše, bolje organizirano, učinkovitejše. Prostega časa mora biti več; namenjenega otrokom, izobraževanju, kulturi, rekreaciji. Krizne razmere ne smejo porajati malodušja ali celo apatije; to je izraz intelektualne in razvojne nemoči. Razvoja nam ne bo nihče zagotovil in nihče podaril. Nikakršnih skladov za hitrejši razvoj Slovenije ni na vidiku, zato si bomo morali razvoj zagotoviti sami, tako kot morajo to storiti drugi avtonomni narodi. Pri tem praviloma nimajo nič boljših možnosti kot jih imamo mi. Postavimo se na realna tla: idealnih razmer ni. Karkoli poznam tujih družb, v nobeni podjetja nimajo bistveno boljših pogojev gospodarjenja. Mogoče malo več reda — toda hiše ne pospraviš tako, da jo zažgeš. Emil Milan Pintar NEKAJ MISLI ZA PRAZNIK Meditacija o molku Nisem več rosno mlad. Zato sem ob slehernem novem rojstnem dnevu vedno bolj samokritičen kot samoljuben. Človek ob rojstnem dnevu v tihi uri poskuša samemu sebi predložiti pošten obračun svojih slabih in dobrih del. Starejši kot sem, bolj podcrtavam v tem obračunu svoja slaba dela. Zato, da bi jih v naslednjem letu zagrešil manj. Ker tudi naša federativna republika ni več rosno mlada, najbrž ni »destruktivno« — kot bi rekel kak zastarel aktivist — če ob njenem rojstnem dnevu — kot kritični pisatelj — ne naštevam njenih, v dobrih štirih desetletjih nakopičenih naprednih del. O teh bodo slavnostni govorniki in uvodničarji v tisku povedali in napisali več kot dovolj. Opažam prva — sicer še bleda — znamenja, da naša družba počasi prehaja iz monološke v dialoško družbo. Zame je to pomemben premik, saj sem že večkrat zapisal, da nam bo samo dialoška družba omogočila iskanje novih oblik so-cializma; ki bodo najbrž edine nakazovale poti iz večplastne krize našega in drugih socializmov. Svoboda nastajajoče dialoške aružbe mi dovoljuje, da za praznične dni sicer ne zapišem številnih potrebnih kritičnih opozoril, arm pak samo eno, ker je pač prav, če je človek za rojstni dan prijazno obziren. Kritičnemu opozorilu s^m dal naslov Meditacija o molku! Kadarkoli o čemerkoli oprezno molčim, molče najbolj na glas preklinjam, obsojam, smešim — in grizem samega sebe... Prekleti molk. Molk. Zgovoren molk, mučen, grobni molk, pretrgani molk, enominutni molk. Zaviti se v molk, pogrezniti se v molk. Molčanje, molčeč, molčečnost, molčečnež. Molčeč pogled, molčeče srce. Molčati kot zid, molčati kot riba, molčati kot grob... O tem viri molčijo... Molk vlada. Zgubili smo besedo. Zgubili smo domačo, govorjeno, materno, pisano tiskano besedo. Zgubili smo trdo, ostro pa tudi lepo, dobro, toplo, resno, moško in častno besedo. Snedli, požrli, prelomili smo besedo. Beseda zastaja, beseda ne gre z jezika. Nikogar ne držimo za besedo. Beseda se ni uresničila, beseda ni meso postala. Ne pridemo do besede. Ne oglašamo se k besedi.. Besedo nam je vzelo. Molk vlada. Molk nas včasih rešuje. Molče govorimo le znotraj, pod kožo, z jetri, z drobovjem, z žolčem. Molk, molk... Zaukazan molk, svobodni molk, trmasti molk, nevarni molk, lisjaški molk, mežnarski, strahopetni, sramotni molk. Pritrjujoči molk pa žalostni in grenki molk. Prekleto, koliko žalostnega molka! Muči me neusmiljeni spomin. Smrtni marš lagerašev. Marširali smo...surovo gnani, zastraženi, sestradani, pretepeni, streljani...zaviti v grozijiv, preteči molk... In mnogo talcev je pred puškami ponosno molčalo! Jetniki v dolgoletni ječi umolknejo. Trpljenje, strah, pa tudi zvitost, hinavščina, častihlepje...vse se večkrat skrije v molk. Molk včasih odžene obtožbo in kazen. Molčiš in nihČ3 te ne more pre-prositi da spregovoriš — razen s pomočjo rablja. Pa še z njim ne izvabiš besede slehernemu. Rablji, kralji, cesarji, predsedniki, sodobni graščaki in papeži vseh barv ne molčijo. Molčijo, oziroma morajo molčati podložniki, molčijo verniki, molčijo tlačani. Srednjeveški in današnji! Žalosten, grenak molk. Molčijo sužnji vseh mnogobarvnih ideologij. Črnih, rdečih, oranžnih, rumenih, zelenih in modrih in mavričnih ideologij! V taboriščih modrih nasilnikov poginejo milijoni nedolžnih ljudi. Svet molči. Molči o črvu v breskvi in govoriči le o njeni žametnolepi koži. Oranžna vojska bombardira, požiga vasi in pomori na tisoče mater in otrok. Ljudje molčimo. Mavrične rakete raztreščijo svobodno državo. Vladarji sveta molčijo. " Požrešni NAPREDEK ČLOVEŠTVA zastruplja zrak in zemljo in živali in ljudi. Požrešne ideologije zastrupljajo misel in čustva človeka. Krmarji človeštva molčijo. Molčijo o črvu v breskvi in govoričijo de o njeni žametnolepi koži. Prekleto, koliko črvov v breskvi sveta in koliko žalostnih, strahopetnih, sramotnih, kramarskih molkov! Sele v jesenskih letih spoznavam, da je med vsemi zločini MOLK eden največjih... Igor Torkar (mmsmssmiGLAS u. stran. OB DNEVU REPUBLIKE PETEK, 28. NOVEMBRA J98JL • Eno jabolko na dan, dohtarja strem Stane Križnar je velik ljubitelj narave: • Jaz naravo ljubim. Človek je produkt narave, česar se ne zavedamo, sploh pa ne tega, kako močno je že načeta. Do narave smo prav zločinski in kaznovala nas bo tako, da bomo planet brez življenja. Prav socialistična družba bi morala biti pri tem odločnejša, bolj radikalna. V obratovanju ne bi pustil niti enega projekta, ki ni »ekološko čist. Spremembe se kažejo v rastlinstvu in živalstvu. Izginjajo ali so že zelo redke nekatere ptice pevke, ki se hranijo s semeni. Liščka nisem videl že nekaj let. Edina prebivalka sadovnjakov je sinička, že vrabcev je manj. Kje še slišite regljanje žab ali murnčke? • Opazujem smreke, katerih vrhovi se množično sušijo. Sadjarji morajo venomer škropiti, da lahko velja »eno jabolko na dan, dohtarja stran«, kot pravi ljudski pregovor. A v svetu že velja, da je naravna hrana brez škropiv veliko več vredna. Jabolko, ki ima črva, je na trgu tudi do petkrat dražje kot tisto, na videz lepo in okroglo, a kaj veš kolikokrat škropljeno. • Srne so vidno vznemirjene, saj v gozdu nimajo več miru. Zato se tako zelo bližajo našim domovom in postajajo domače. Ko opazujem srne, ki so plašne živali, kako se sprehajajo v bližini hiše in se prav ničesar več ne bojijo, me skrbi. Za te živeli dokaj čudno, nenavadno obnašanje. • Človek je stopil na Luno, to sta mu omogočili znanost in tehnika. Vrhunski znanstveni dosežki vsepovsod, a taista znanost ni zmožna napraviti navadnega pšeničnega zrna. V tem je vsa velika moč in modrost narave. Vsa človeška modrost ni nič, ker je človek samo produkt narave. In če v naravo prehudo in pregloboko posegaš, te udari... Bilo je nekoč. Milijoni v koprivah — Morda se bo komu zdelo čudno, da so tudi koprive toliko vredne. Toda GOSAD plačuje nabiralcem za kilogram suhih listov 80 dinarjev in če jih nabiralci naberejo 50 tisoč kilogramov, lahko dobijo za koprive 4 milijone dinarjev! Lahko še več, saj je kopriv pri nas dovolj, a odkupna podjetja se branijo, češ da zelišč in kopriv ne poznajo... I Gorenjski glas, 1951 Najboljše bodo obdarili — Učenje je napor, zato ob koncu leta v Kranju obdare najboljše učence,, letos jim pripravljajo sprejem. Ogledali si bodo potek podjetja, pogostili jih bodo in — obdaria! Tako se jim bo mesto vsaj malenkostno, pa vendar z ljubeznijo oddolžilo za njihov trud... Gorenjski glas, 1951 V jeseniški Železarni je doslej 2900 delavcev dobilo 6700-krat častni udarniški naslov... Gorenjski glas, 1951 Premaknjena birokratska ura — Uvedeni so novi boni, ki naj bi pomagali finančno šibkejšim slojem do preskrbe. Od dodeljevanja so bili izključeni obrtniki, a bono^ je zmanjkalo. Tako morajo iz Selške in Poljanske doline, z Jezerskega in iz Tržiča že tretjič v Kranj na okraj. A oddelek za izdajanje nakaznic pri Narodni banki, ki ima uro premaknjeno za četrt ure naprej pred radijsko, odklanja izdaje kart. S tem ubijajo ljudem voljo do dela... Gorenjski glas, 1951 • Pisana Loka, črn je Kranj, z močnikom Kamnik je ves ocmokan... Kamnik je res ocmokan, a ne z močnikom, pač pa z odpadki... Gorenjski glas, 1951 Ni gostiln, ni stranišč — Danes po Kranju najdeš celo crknjene miši. Delno je kriva pomanjkljiva vzgoja prebivalstva, delno oblastni organi, ki jim ni mar sanitarne zaščite. Pred vojno je imel Kranj več kot polovico manj prebivalcev in 33 gostiln. Tedaj so bile te vrste naprave po gostilnah več ali manj javne. Po vojni je manj gostiln in več ljudi, stranišč pa ni... Gorenjski glas, 1951 Večno aktualna Šmarjetna — Stražišče je še vedno dolga vas; po regulaciji ostal naj to zelen bi pas; še koloradarja lovimo brez nervoze; Šmarjetno zrejo pa — stražiške koze. Gorenjski glas, 1951 Stane Križnar pravi: Nihče ne more biti sol narodu Jesenice, 27. novembra — Predsednik medobčinskega odbora ZZB NOV za Gorenjsko Stane Križnar govori o razmerah, v katerih živimo. »Nekateri med nami so že klasični primeri revežev, socialistična morala se malici. Nikjer na svetu se vprašanje dela ne pojavlja v parlamentu ali skupščini, pri nas je delo tema dneva. Takoj sem se pripravljen umakniti, če sem zavora. Želim in moram misliti s svojo glavo, ne maram pa hoditi na partijske sestanke samo zato, da bomo tam ne-kaj prebrali.« D. Sedej Nekdanji borec, komunist, zagnan aktivist vsa leta po vojni. Danes povsod, bodisi kot predsednik medobčinskega odbora ZZB NOV za Gorenjsko, bodisi v navadnem pogovoru z znanci in prijatelji, kaže svoj neugnani življenjski aktivizem z moralnim poudarkom pokončnih ljudi. Izpoveduje neubranljivo in naravnost, s posluhom za družbenoekonomska vprašanja in vsečloveške vrednote, zna ločiti malopomembne življenjske epizode in daje vso prednost izvirnim idejam. Stane Križnar veliko premišljuje in kdor danes razmišlja, je njegova beseda grenka in spoznavna. Premišljuje s svobodo zdrave pameti, z moralno bistroumnostjo, s pogumom do dvoma, z ljudsko razumnostjo in govorniško spretnostjo, ki ji ne manjka ljubeznive humornosti. • Ljudje ne umirajo več po cerkvenih pragih Stane Križnar, kako vidite svet m življenje danes, če ga primerjate s predvojnim in povojnim? »Moja generacija ima drugačne poglede, saj ve, kako je bilo včasih življenje »zategnjeno«. Zdaj se je v temeljih spremenilo: nekajkrat za tristo šestdeset stopinj. Če pogledamo s socialnega stališča, se zdi že nemogoče, da bi ljudje umirali po cerkvenih pragih, ljudje ne hodijo naokoli lačni in strgani, ni poklicnih beračev...« Vendar so sence nad temi, nedvomno dobrimi preobrati. »Seveda so, velike sence, ki vse blagostanje ogrožajo. A je treba vedeti, da borci spremembe drugače cenimo, a obenem vidimo, da gre ves svet z razvojem, nas pa bremeni hudo zadolževanje, ki ni od včeraj. Drugače gledamo tudi zato, ker je naša revolucija dala ogromne žrtve, ker so bili tudi po vojni večni incidenti na naših mejah, ko je povsod pokalo, da so ljudje z zanosom čuvali Jugoslavijo...« Ljudje so verjeli, bili so zavedni »Duh patriotizma je bil resnici na visoki ravni, časi pa izjemno težki. Šlo je za biti ali ne biti, za utrjevanje državnosti, za ohranjevanje revolucije v oropani in siromašni domovini. Vse poražene stranke so mlado državo napadale, zato so bile po vojni velike žrtve.« • Potrošništvo je nagrizlo moralo Kdaj so se v družbo prikradle slabosti. »Socializem je že po vojni utrdil plast delovnih ljudi, ki so šli predaleč: na nekaterih vplivnih položejih so imeli preveč radi same sebe, mislili so, da so vsevedni, oblast so si vedno bolj prilaščali. Razraščala se je birokracija in z njo oblast. Vedno bolj se je maličila socialistična morala.« V čem? »Nikjer na svetu se, denimo,vprašanje dela ne pojavlja v parlamentu ali v skupščini. Nikjer, ne na Vzhodu in ne na Zahodu! Pri nas pa je govorjenje o delu tema dneva. Da se prav razumemo: človek dela za to, da lažje živi, pri nas se skozi potrošništvo pojavlja egoizem, želja po prestižu, malomeščanstvo, vse, kar naj bi bilo socializmu popolnoma tuje. Poraja se »socialistična« buržoazija, ki živi na veliki nogi, na drugi strani pa je revščina.« Revščina vendarle še ne... »V splošnem morda ne, vsekakor se sem in tja že pojavljajo prav klasični primeri revščine. Povrh vsega je tu revščina tiste generacije, ki je bila največja žrtev naše polpretekle zgodovine.« • Nihče ne more biti sol narodu Večkrat je slišati parole: opreti se na ljudi... »Zal so to le naše parole, v praksi se na ljudi ne opremo. Zgodovino ustvarjajo narodi, posamezniki so le njen pomembni člen. Pri nas je partija napravila veliko napako, ko je izgubila stik z ljudmi in skriva svoj obraz. Izgubila je ostrino. Vsi ukrepi in vse parole so popolnoma odveč, če ne bomo pridobili ljudskih množic za dejavnost, v katerih bodo videli spremembe. Če narod za svoje ne vzame, je vse bob ob steno. Najbolj zmotno je, če kdo misli, da bo sol narodu Ljudem je treba ponuditi ideje ;n nočakati, če jih sprejmejo. « Ali so kongresi mislili kaj sledi? »Vpliva kv ngr.'sov se ne čuti. Niso pustili sledi v ljudeh, čeprav je bil njihov cilj, mobilizirati široke ljudske množice... Ne, ne čuti se jih... « Zakaj ne? »Ljudje, ki bi morali iti z družbenega odra, bi že morali oditi. Stopnice se pometajo od zgoraj navzdol. Do besede bi morali priti mlajši. Odpri-mo vrata, da bodo mladi lahko rasli ob starejših.« • Človek, ki mu od nosa teče, slabo dela »Saj ni res, da bi po svetu izjemno veliko delali, garali. Ne delajo več in bolj, le veliko boljšo organizacijo dela imajo. Delati moraš lahko, ne s silo. Ne kot nekdaj, ko je veljalo, da nisi nič prida, če se nisi privlekel domov domala po vseh štirih. Tisti človek, ki mu od nosa teče, slabo dela. • Socialne razlike »Nepojemljivo je, da danes v bloku živita direktor in delavec. Socialne razlike med njima so tolikšne, da je grozljivo. Direktor še shaja, medtem ko njegov sosed, delavec, ni zmožen več pokriti osnovnih življenjskih stroškov. • Nespoštovani dinar »Čudno: vsi plačujemo z dinarjem, ki sploh ni nič vreden, kot da to ni naš denar. Če ga ne bomo spoštovali, ne vidim kaj velikih sprememb.« • Preveč postopačev in lenuhov »Notranje rezerve? Ni jih, če je preveč lenuhov in postopačev. Vsaka gradbena deska je lahko notranja rezerva, a kaj, če se delavcu ne ljubi, da bi odžagal 20 centimetrov, če jih toliko potrebuje. Vzel bo kar celo desko...« •Tujci smo si »Človeški napredek je silovit, človeški odnosi pa se vse bolj slabšajo. Postali smo si tujci in zgrozim se, ko vidim, da se ljudje, ki živijo skupaj, sploh ne poznajo. Saj se velikokrat sploh ne ve, če je človek v stanovanju živ ah mrtev, nesrečen ali ogrožen. Ne, čutimo se obvezne, da bi o njem sploh kaj mislili, da bi mu pomagali. Odnos, češ kaj me briga, priča o vsem našem neznosnem malomeščanskem napuhu.« V taki krizi je pač težko »Seveda je težko, a treba si bo pridobiti ugled. Ekonomska in družbena kriza je bila dobra le za to, ker so se pokazale barve vseh nasprotnikov, ljudi, ki težijo nazaj v zgodovinsko preteklost. Klerikalcev in,poražene buržoarzije zdaj vsaj ni treba iskati, ker sta se sami pokazali. Le zato si prizadevata za večstrankarski sistem, da bi družbene koristi obrnili sebi v prid.« • Pijani od belega kruha 44 let ste član partije in oster kritik slabega dela »Ponavljam, da partija ne živi med delavci, da je v njej veliko dvoličnosti, cel kup partijskega klerikalizma (eno se dela, drugo pa misli). Malo Je konstruktivne kritike, ki edina rešuje in zdravi.« Zakaj ta nesposobnost? »Ker ni takih kadrov, ki bi bili bolj idejno oboroženi, razgledani, nepristranski, ki bi se bojevali za idejno enotnost. Ne moremo imeti sto politik!« Lagodnost... »Vse je posledica lažnega blagostanja, nezasluženega standarda-Opijanili smo se od belega kruha in od takega pijanstva se nikdar ne strezneš.« Zdi se, da je mladina zmedena. »Več čudnih prijemov Je, ki so usmerjeni proti mladim. Če bo kdo uspel, da nam mladino iztrga, potem je pogreb tukaj. Še v stari Jugoslaviji se je patriotizem vcepljal v mlade glave od šole do prižnice, mi pa mladino zasujemo s poplavo šunda, a zraven ne nudimo ničesar drugega.* Tu je vendarle vsaj šport... »Ta množični šport je brez denarja. Pri nas je v športu doma kluba-štvo in lov za vrhunstvom, to ni nobena množičnost. Kaj pa naj nudimo mladim za zdravo rekreacijo, če m denarja?« Mladino torej izgubljamo. »Izgubili jo bomo, če bomo dopuščali vse anomalije, družbene, moral' ne. V zadnjem času opažam prav »markantno pojavo« pri vodilnih ljudeh, ko dovoljujejo, da jih obveščajo neki sateliti ali satelitčki, ki krožijo sem in tja in prenašajo govorice. Obveščevalno službo rabi slab direktor, oči in ušesa mu morajo biti samoupravni organi. Še bolj žalostno je, da se kadrovska politika gradi na teh satelitčkih, kar je težka bolezen družbe. Potem se odnosi nujno zaostrujejo.« Zakaj se kot komunist čutite tako nemočnega? »Dolgo sem član partije in odkrito povem, da sem se pripravljen takoj umakniti, če sem zavora — samo da bi bila partija spet zdrava. Če bom dvakrat prišel na partijski sestanek samo zato, da bomo tam nekaj prebrali, je vseeno, če me ni. Saj grem lahko v SZDL. Takole živeti in samp članarino p'.ačevati, ni nič. Nočem bi' ti neki papirnati Član. Želim in moram misliti s svojo glavo, za skupni cilj, za boljše medsebojne odnose, brez malomeščanskega napuha, izpiljenosti in moralne pohabljenosti« l i til JJdu.i/l U'JjHf. Mira Zaman - zdravnica, alpinistka, sorska reševalka, mati štirih otrok... Gore so njeno mamilo J2!£Miovernbra - S čim vse si bogati življenje? Zdrav-ni£g^splošne medicine je v tržiškem zdravstvenem do-S^Jiati štirih otrok, starih od tri do deset let, alpinistka, SllEfavnica za gorsko reševalko. Veliko smuča, rada obi-^Hjg^prijatelje doma in v tujini, hodi na koncerte. Pripra->jdsg_na specialistični izpit in razmišlja o dvomesečnem Izpopolnjevanju znanja in spoznanja o akupunkturi na Ki-,^jskem. ob vsem tem z možem načrtujeta še gradnjo hi- c- Zaplotnik , zgodoba o tem, kako je Ljubljančan-a Po rodu zašla na Gorenjsko, je zani-.. lv&« Ko je končala zdravniški staž, so slv Ljubljani na treh mestih ponujali uzbo. Vse je zavrnila, ne zato, ker bi u izbirčna, le delati in živeti je hote-z^naj velikega mesta, na podeželju. * Rekla sem si: grem vprašat na Gorsko. Postavila sem se ob cesto, dvi-Smia palec in ustavila sta mi Ljubljan-V*na. ki sta hitela v Tržič nakupovat v»je. Dobro — grem pa še jaz v Tržič, 0reb«ti imajo tam službo za mene, em dejala sopotnikoma. V tržiškem o^avstvenem domu me je sprejel dr. jpdrej Robič in mi dejal, da lahko pri-e?J:* se spominja dr. Zamanova. Miri leta je delala v obratni ambu-j^nti Bombažne predilnice in tkalnice. elo je bilo po svoje zanimivo, vendar amvf k° raznolik°. kot je zdaj v splošni ^bulanti tržiškega zdravstvenega do-l Tu so med pacienti poleg delavcev Q dl starješi in otroci, tu nima toliko pravka z namišljenimi bolniki in z n01niškim staležem, tu lahko dvakrat aJ*den zdravi tudi z akupunkturo, ^red leti se je bolj naključno kot na-efno udeležila kongresa o akupunk-. J1- V Zagrebu je opravila izpit, poslu-ala je korejske strokovnjake v Dobr-rrj zdaj razmišlja še o dvomesečnem rokovnem izpopolnjevanju na Kitaj-v .m- Vse še visi v zraku, nič ni dogo-Orjeno in jasno. Najprej mora dobiti kitajsko štipendijo, zatem dovoljenje republiškega komiteja za zdravstvo, nazadnje še denar. Nerada odreče zdravniško pomoč tudi zunaj službenega časa, tudi ko jo kličejo domov. »Ljudje so za to zelo hvaležni. Na banki, pri mesarju, v trgovini, kjer so pogosto dolge vrste, me spustijo naprej — kot bi vedeli, da se mi mudi.« Mnogi mi pravijo, da sem neodgovorna • Eden od razlogov, da ste iz Ljubljane »pobegnili« v Tržič, so bile tudi gore. Mar ne? »V Tržiču se dobro počutim, zadovoljna sem s službo, gore so blizu. Vsakič, ko se vrnem s hribov, me navdajajo prijetni občutki. In nasprotno: če sem že predolgo doma, se me loteva živčnost. Vedno sem rada lazila po hribih, po končani gimnaziji sem začela tudi plezati. Ne, nisem vrhunska alpinistka. Štirice še zmorem, težjih smeri ne poskušam. Zmanjkuje mi časa, da bi lahko več vadila, se pripravljala na zahtevnejše vzpone. Letos sem s sodelavcem, z znanim tržiškim alpinistom in zmajarjem Iztokom Tomazinom, stavila, da bom opravila sedem letnih vzponov in tri zimske pristope. Stavo bom izgubila. Ne, ni vmes volja, razlog je — čas. Veliko pogojev mora biti iz- polnjenih, da se lahko odpravim zdoma, na plezarijo. Najprej moram sama biti prosta, potem mora biti prost tudi mož, da lahko poskrbi za otroke, nazadnje mora biti ugodno vreme in najti si moram tudi primernega soplezalca. Mnogi mi pravijo, da s svojim ravnanjem dobesedno izzivam nesrečo, da sem neodgovorna do družine in službe. Morda sem res, vendar se plezanju in goram ne morem odpovedati. Gore so moje mamilo. Z družino vsako leto preživimo pol dopusta v hribih. Letos smo bili na Uskovnici. Veliko tudi potujemo po Jugoslaviji in tujih državah, ter obiskujemo prijatelje« pravi dr. Mira Zaman. Besede »ne« nisem zmogla. • Poznavanje gora, plezalske izkušnje in medicinska znanja ste združili v koristno in humano dejavnost. Postali ste gorska reševalka; natančneje — do tega naziva vam manjka še izpit. »Pripravnik gor ali dol. Če si zdravnik in obvladaš hojo po gorah, te v nesreči pokličejo,« pravi Mira. Letos je štirikrat odrinila s prekaljenimi reševalci pomagat ponesrečenim v hribe. Najbolj se ji je vtisnila v spomin akcija na Kočni, kjer so v avgustovski noči zmrznili štirje Nizozemci. Ob pol dvanajstih zvečer so jo poklicali. Čeprav je bila utrujena še od dežurstva in se je pripravljala, da odide lajšat bolečine ženici, ki je imela raka, ni zmogla besede »ne«. Sredi noči je odšla zdoma, v strmino mogočne Ko-čne. »Človeku je najtežje, ko vidi, da je ves njegov trud zaman,« je dejala, ko si ji je v podzavesti ponovno prikazal grozljiv prizor množične smrti, ki ji je poleg vremena botrovala tudi panika. ^prenjci med dobitniki letošnjih B'oudkovih nagrad in plaket Gorjam in Bohinju Najvišje priznanje j^jbjjana, 25. novembra - V Kopru so v torek zvečer že O^indvajsetič podelili Bloudkove nagrade in plakete, ^ŽMšja slovenska telesnokulturna priznanja. TVD Parti-Ž^LGorje in Organizacijski komite FIS tekaških tekem v -^tjjnju sta prejela nagradi, jadralni pilot Ivo Šimenc ter ^Sjnista Tomo Česen in Marija Stremfelj pa plaketi. ~: Košnjek ^ad 100 predlogov je letos dobila ^ iuu preuiuguv je icmjs uuuuu Vj/^sija za podeljevanje Bloudko-ve nagrad in plaket, najvišjih slo-» ^skih telesnokulturnih priznanj. ti£ • So Jm podelili že dvaindvajse- .? de,° v telesni kulturi, Kok Pe-za vrhunske dosežke v alp-is*!*l smučanju, Dušan Povh za Lp^no organizacijsko in strokovno le X at'etiki ter P" razvoju Šport- no v tič J'hna pri nas, dr. Ljubica Vuče- l "KOvno delo na področju športne j^dicine, društvo Partizan Gorje za edne dosežke v organizaciji športne rekreacije, organizacijski komite FIS tekaških prireditev v Bohinju za prispevek k razvoju smučarskega teka pri nas in alpinistična odprava Cerro Torre za prvenstveni vzpon v enem od najtežjih gorstev sveta. Podelili so tudi 25 plaket, ki so jih z Gorenjske prejeli jadralni letalec Ivo Šimenc in alpinista Marija Stremfelj in Tomo Česen. V dvaindvajsetih letih so podelili 146 nagrad in 474 plaket. • TVD Partizan iz Gorij je vsa povojna leta izredno aktivno. Krajane spremlja od otroštva do zrelih let. Delovanje društva je zelo pisano, saj obsega splošno telesno vzgojo za predšolske otroke, mladino in starejše, kot tudi druge dejavnosti, od gimnastike, jadranja, smučanja, iger z žogo do planinstva in alpinizma. V društvu stalno obnavljajo svoj vodstveni, vaditeljski in trenerski kader. Še poseben mejnik je bilo leto 1983, ko je društvo prejelo prehodno zastavo maršala Tita. • Organizacijski komite FIS mednarodnih prireditev v smučarskih tekih Bohinj je veliko naredil za razvoj tega športa pri nas. čeprav ima smučarski tek pri nas dolgo tradicijo, doživlja pravi vzpon šele sedaj. K temu veliko prispevajo tudi Bohinjci z vsakoletno našo največjo mednarodno prireditvijo v smučarskih tekih, ki je v mednarodnem koledarju že od leta 1961. Prireditve so vedno vzorno izpeljane. Zato je zadnja tekma veljala tudi za svetovni tekaški pokal. Krajani imajo prireditev za svojo in to je še posebna vrednost. • Marija Stremfelj iz Kranja, alpinistka vrhunskega razreda, je za svoje dosežke prejela Bloudkovo plaketo. Veliko težavnih smeri je že preplezala, največji njen uspeh pa je dosegla na zadnji odpravi na Kara-korum, ko je kot prva Jugoslovanka presegla 8000 metrov. • Tomo Česen, vrhunski alpinist iz Kranja, mojster med mojstri, trenutno eden najboljših alpinistov pri nas, je tudi prejemnik Bloudkove plakete. Preplezal je najtežje alpinistične probleme v Evropi, sijajne dosežke je dosegel v Himalaji in južnoameriških gorah, s svojimi dosežki pa je veliki vzornik mladih alpinistov. • Ivo Šimenc, jadralni pilot Alpskega letalskega centra iz Lesc, doma iz Kranja, je že nekaj let najboljši jugoslovanski jadralni pilot in v vrhu evropskega jadranja. Bil je evropski prvak, izjemni pa so tudi njegovi uspehi na svetovnih prvenstvih. Še posebej pomembno pa je to, da dosega Ivo, izredno skromen športnik, uspehe na letalih FJana, kar je tudi svojevrstna popularizacija naše športne industrije. '*do Repe, prednik TVD Parti-Gorje Jam-/. Žitnik, predsednik organizacijskega komiteja FIS Bohinj Marija Stremfelj Tomo Česen Ivo Sii Tretja akcija Podarim — dobim za naše smučarske reprezentance Bogate nagrade vabijo Ljubljana, 26. novembra — Včeraj se je začv a v Sloveniji tretja akcija Podarim — dobim, ki bo denarno obogatila naš smučarski šport in še posebno smučarske reprezentace. Lani je ta akcija prinesla 250 milijonov dinarjev, kar je polovica načrtovane vsote za ures-ničevanje vseh programov naših smučarskih reprezentanc. Lani je v njej sodelovalo 66 odstotkov vseh Slovencev. Kupili so 1,4 milijona razglednic._ D. Humer Ko so pred tremi leti začeli z akcijo Podarim — dobim, se niso nadejali, da bo imela tak odmev. Denar, ki ga dobijo z akcijo smučarske zveze Slovenije, je pogoj za uresničitev skoraj polovice načrtov za programe naših reprezentanc. Lani se je v Smučarski zvezi Slovenije nabralo 250 milijonov dinarjev, saj je vsak šestinšestdeseti Slovenec podaril našim smučarjev nekaj dinarjev. Prodali so 1,4 milijona kartic. Kako bo v letošnji sezoni, bomo videli marca, ko bo šesto žrebanje. Kot pravijo v Smučarski zvezi Slovenije in njen sekretar Janez Bukovnik, so optimisti. Naši smučarji so se do zdaj dobro oddolžili, saj so zmagovali in dosegli imenitne uvrstitve v vseh smučarskih disciplinah. Ne glede na inflacijo se je letos vrednost nagrad strmoglavo dvignila. Skupna vrednost nagrad je kar petindvajset starih milijard dinarjev. Kartice so že v prodaji, cena pa je 500 dinarjev. V akciji sodeluje okrog šestdeset delovnih organizacij združenega dela, ki se tako vključujejo v sodoben marketing, ki je dobil za akcijo Podarim — dobim posebno nagrado na jugoslovanskem festivali tržnih komunikacij v Portorožu. Način igre v tej tretji akcijo Podarim — dobim je tak kot doslej, le eno žrebanje bo več, to pa pomeni, da bo čas od enega do drugega žrebanja manj. Prvo žrebanje, bo 4. januarja, drugo 18. januarja, tretje 1. februarja, četrto 15. februarja, peto 1. marca in sklepno, šestog, ali 22. marca. V sklepnem delu žrebanja bodo vse kartice upoštevane še enkrat, razen tistih, ki so dobile nagrade v predhodnjih žrebanjih. Seveda je treba vedno pravilno izpolniti darilno razglednico in tudi pravilno odgovoriti na vprašanja. Odgovoriti je treba na vprašanje za tekoče žrebanje in za udeležence sklepnega žrebanja še šesto vprašanje. Za vsako žrebanje upoštevajo darilne kartice, ki bodo pri naslovniku 24 ur prej. Podrobni izidi vseh žrebanj bodo objavljeni v Delu, Dnevniku in Večeru. V Smučarski zvezi Slovenije je geslo: »Priložnost je lepa, a če je ne zgrabimo, se izmakne!« Zapisali smo že, da je denarna vrednost letošnjih nagrad °5 starih milijard dinarjev. Naj jih naštejemo: Marles hiša M 2 s kuhinjo in 2.000.000 din. Kuhinja safari, jadralno letalo in 50 smuči Elan, 5 avtomobilov charleston, avtomobil BX Cimos, 100 štedilnikov Gorenje, 6 kmetijskih strojev SIP Šempeter, šest Krkinih zlatih nagrad, in 150 nagrad Krkine kozmetike, štiri prikolice Adria in avtomobil R 4 IMV, 100 smučarskih čevljev Alpina, pohištvo Meblo v vrednosti 5.000.000 din, mizarski stroj Javor, 1001 kos orodja Unior, 8 audio-video aparatov Hitachi, 5 sistemov pohištva LIK Savinja, 200 kaminov, 5 trajnoža-rečih peči, 5 akumulatorjev sanitarne vode TVT Boris Kidrič, 600 kg mortadele in 100 pršutov MIP, 5 motornih koles, 5 izven krmnih motorjev, 5 motornih žag Tomos, 10 jadralnih desk Velplas, vikend bungalov Avtoradgona, 100 kozmetičnih kovčkov Zlatorog, tovornjak TAM, 3250 steklenic Supersoka Fructal, 3 kompleti stavbnega pohištva Lesna, 50 parov smuči Elan, darilo SCT, 70 električnih orodij Iskra ERO, 100 prašičev ABC Pomurka, 2520 kg lak lazure Color, kuhinja, spalnica, sedežna garnitura, fotelj LIP, 161 športnih oblačil, Yas-sa, Kors, Univerzale, Labod, Rašica, 569 Kompasovih počitnic doma in v tujini i .d. Bera nagrad je res imenitna, zato pohitite z nakupi darilnih razglednic, ki so po 500 dinarjev. YU SKIPOOL PODARIM DOBIM za boljše pogoje dela za napredek našega smučanja za zmage 16. STRAN SPORT IN REKREACIJA PETEK, 28. NOVEMBRA 1986 w w Jubilej SSD Blegoš iz Gorenje vasi Gorenja vas, 18. novembra — Izidor Selak, mentor šolskega športnega društva Blegoš iz Gorenje vasi, nam sporoča o 15-letnici delovanja tega ŠŠD, ki je bilo ustanovljeno 12. novembra leta 1971 v osnovni šoli Ivana Tavčarja, pobudnik za ustanovitev pa je bil tedanji učitelj telesne vzgoje Janez Bizjak. Pod njegovim vodstvom so Gorenjevaščani dosegli prve uspehe v gimnastiki, košarki, rokometu, organizirani pa so bili tudi smučarski tečaji. Za Bizjakom so se zvrstili še številni mentorji, od katerih je vsak po svoje prispeval k uveljavitvi ŠŠD. Njegov program se je z leti menjal, vendar so nekatere temeljne discipline ostale, tudi v sodelovanju s TVD Partizan. Prednostna panoga ostaja košarka, razen tega pa so se uspešno razvijali smučarski skoki, talna in orodna gimnastika, alpsko smučanje, rokomet, mali nogomet, streljanje, šah, namizni tenis, atletika, v zadnjem obdobju pa še odbojka, smučarski tek in delo s temeljnimi selekcijami. Mentorja Izidor Selak in Franci Blažir pa opozarjata tudi na težave pri delu ŠŠD kljub boljšim gmotnim možnostim za delo. Največ težav je z vadbenim prostorom, saj imajo le eno telovadnico, ki ne zadošča niti za normalni pouk telesne vzgoje, kaj šele za večje število interesnih dejavnosti. Druga težava je 65 odstotkov vozačev v šoli, ki še težje usklajujejo interese za telesno kulturo. Tretja težava pa so finance. Denar ZTKO ne zadošča za uresničevanje osnovnega selekcijskega in neselekcijskega programa, kaj šele za vzporedne dejavnosti. ŠŠD je odvisno od podpore matične šole, ki jo v večini primerov krila primanjkljaj kljub dejstvu, da je društvo zaradi pomoči delovnih organizacij dobilo precej denarja za uresničevanje programa. Jubilej je bil kljub temu prazničen. Učenci so z mentorjema izdali posebno številko glasila ŠŠD. Šolska skupnost je bila z obletnico seznanjena s posebno športno oddajo na šolskem radiu. Odigrano je bilo prijateljsko nogometno srečanje med učitelji in učenci v telovadnici. Tribune so bile polne. Organizirane so bile sklepne tekme občinske lige za starejše pionirke in pionirje, kjer imajo starejši pionirji možnost zmage v boju z ekipami Žirov, Škofje Loke in Trate. J. K. Slovensko prvenstvo v judu Triglav drugi Kranj, 25. novembra — V telovadnici kranjske gimnazije je bilo preteklo soboto peto kolo slovenske moštvene lige v judu. Nastopali so judoisti ptujske Drave, mariborskega Branika, Kostroja iz Slovenskih Konjic in Triglava iz Kranja. Kranjčani so premagali vse tri nasprotnike, čeprav imajo pomlajeno moštvo. Lani so bili prvi, letos pa so drugi, vendar je to glede na mladost moštva uspeh. »Edino pripombo imam na račun sodnikov, saj je na kranjskem turnirju s jdil le eden od treh delegiranih sodnikov. Sodniška organizacija se mora nad tem zamisliti,« pravi trener Kranjčanov Vili Klemenčič. »V zadnjem kolu moram posebej pohvaliti Toneta Markiča, ki je kot najmlajši osvojil zelo pomembne točke, nasploh v vsem tekmovanju pa velja pohvala vsem tekmovalcem. V kategoriji do 60 kg sta nastopala Robert in Tone Markič, do 65 kg Slavko Slavič, do 71 kg Stane Vilfan, Janez Markič in Emir Bešič, do 78 kg Miran Hudovernik in Simon Vilfan, do 86 kg Martin Benedik, Gorazd Meško, Tiho-mir Bodiraža in Damjan Kalan in do 95 kg Marjan Remic« V ligi je zmagalo moštvo Ivo Reya iz Celja z 22 točkami, Triglav pa ima 20 točk. D. Papler Po končani atletski sezoni pogovor s poklicnim trenerjem AK Triglav Dobrivojem Vučkovičem Uspešna sezona kranjske kraljice športa Kranj, 25. novembra — Atleti, atletinje in atletski delavci Triglava iz Kranja letos praznujejo tridesetletnico dela s tekmovalci, ki so ime Kranja ponesli v svet. Letos so se modernizirali, saj so na atletskih stezah stadiona Stanka Mlakarja položili umetno maso, na kateri so že organizirali tudi mednarodni atletski miting. V Kranju je atletika živa že trideset let. V teh letih so pri atletskem klubu Triglav v Kranju mnogo naredili. Vedno so v svojih vrstah imeli vsaj enega atleta ali atletinjo, ki je ponesel ime Kranja v svet. Še posebno so ponosni, ko jim je to sezono končno uspelo, da so na stadionu Stanka Mlakarja atletske steze in naprave prekrili z umetno maso. Ze dve leti je poklicno tre-\ ner atletov pri Triglavu šestintridesetletni Dobrivoje Vučkovič, ki je ocenil letošnjo sezono. »Še nikoli doslej atletski klub Triglav ni imel treh državnih reprezentantov v članski konkurenci. To sezono so bili v teh vrstah Rudež, Kabič in Dovjak. To je dokaz za imeniten napredek kranjske atletike, še posebno, ker smo imeli v mladinskih vrstah še Renato Kuralt in Tomaža Janežiča. Toda kvaliteta kluba se povsod veže na uspehe članske vrste. Na državnem prvenstvu je bil Rudež drugi, Kabič tretji in Dovjak drugi. Na letošnjih balkanskih igrah v Ljubljani je Kabič s tretjim mestom osvojil bron, sprinter Rudež je bil četrti in maratonec Dovjak sedmi. V članski vrsti sta tudi odlična srednjeprogaš Peter Kuko-vica in troskokaš Omerza. Torej so naši dosegli izredne rezultate, čeprav smo bili od lani pa vse do letošnjega avgusta brez atletskih stez in naprav, ker so jih ta čas prenavljali. Pri starejših mladincih sta v ospredju metalca diska Sto-janovič in Kuraltova. Še posebno Kuraltova, saj je bila zmagovalka jugoslovanskega pokala, druga na prvenstvu SFRJ in prvakinja SRS. V tej kategoriji so kvalitetni še pri skoku v višino Hribernik, Krč v kopju, Škraba pa je sprinter in skakalec v daljavo. Pri mladinkah izstopajo tudi Irena Hafner v skoku v daljino, skakalka v višino Petra Rajgelj in sprinterka Andreja Strupi. Pri mlajših mladincih je v ospredju metalec diska in mnogobojec Matjaž Polak, Kranjc v metu kopja, Rozman je srednjeprogaš, sprinterja sta Pokorn in Bo-gožalec, pri mladinkah pa metalka diska Nikoličeva, tekačica na 400 m Peter nelova in metalka krogle in diska Kozinova. Pri pionirkah so v ospredju vsesplošna atletinja Andreja Lorbek, Tanja Dežman, ki je skakalka v daljino in sprinterka, ter Petra Filipčič. Vendar je tudi še veliko nadarjenih in zagnanih pionirk in pionirjev. Pri pionirjih so boljši sprinter Jure Cigler, troskokaš Miloš Krampi in Janič, v višini pa še bi lahko našteval. Imamo močno zaledje v kranjskih osnovnih šolah in tudi v Tržiču in Škofji Loki. Radi bi to dejavnost razširili še na šole v Radovljici in Jesenicah. Vendar je težko dobiti mentorje « Pri AK Triglavu imajo zastavljene cilje, da bi bilo v reprezentančnih vrstah čim več Triglavanov, ki naj bi dosegali čim boljše uspehe na evropskih, svetovnih prvenstvih in letnih olimpijskih igrah D. Humer Kranj, 26. novembra — Na Planini polfinale slovenskega rokometnega pokala mladosti — Pod vodstvom trenerja Janeza Laibacherja so igralci Peka iz Tržiča, Godnov, Sedlar, Škropeta, Porenta, Fuks, Čimžar, King, To-mažič, P. Maje, F. Maje, Perko in Mišic, odigrali jesenski del prvenstva v republiški ligi. Čaka jih še nastop v polfinalu za slovenski pokal mladosti. To srečanje bo 2. decembra ob 19. uri v dvorani na Planini v Kranju. Peko bo na Planini gostil prvoligaša iz Ljubljane,Dinos Slovana, (-dh) — Foto: F. Perdan Letošnji smučarski almanah pester in bogat Ljubljana, 26. novembra — Jugoslovanski smučarski almanah z naslovom Hop-hop je letos izšel pred dvema svetovnima prvenstvoma v smučanju. Je zajetnejši kot lanski in za to ima veliko zaslug tudi Delavska enotnost Ljubljana, ki je izdala to publikacijo. Natisnili Tečaj teka na smučeh Kranj, 25. novembra — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja pri ZTKO Kranj prireja tridnevni tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Začel se bo v četrtek, 11. decembra, končal pa se bo v nedeljo, 14. decembra, po kosilu. Bivanje bo zagotovljeno v depandansi Jelka. Cena tečaja znaša 18.000 dinarjev, vključno s ceno penziona in stroški vaditeljev. Prijave sprejema Janez Gorjanc po telefonu 25-461, interna 612, med 6. in 14. uro. Prijave sprejemajo do četrtka, 4. decembra. J. K. Odbojkarsko prvenstvo Radovljica, 24. novembra — Komisija za odbojko Zveze telesnokulturnih organizacij radovljiške občine razpisuje območno in občinsko prvenstvo v odbojki za kadete, kadetinje, mladince in mladinke. Prijavijo se lahko vse teles-nokulturne organizacije z Gorenjske, ki se ukvarjajo z odbojko. Za kadete in kadetinje lahko nastopajo odbojkarji, rojeni leta 1970 in mlajši, za mladinke in mladince pa igralci, rojeni leta 1968 in mlajši. Zadnji rok za prijavo je 5. december. V prijavi je treba navesti naslov vodje ekipe. Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih, od tega pa bo tudi odvisno, ali bo tekmovanje občinsko ali tudi gorenjsko. J. K. Začetek tekmovanj v kegljanju na ledu Jesenice, 26. novembra — Začela se je sezona tekmovanj v kegljanju na ledu. Prvo tekmovanje je organizirala ekipa Ambrožič, ki se je pred tem imenovala Murka. Tekmovalo je 15 moštev z Jesenic, iz Kranjske gore in Rateč ter Avstrije. Zmagali so Celovčani pred Ambrožičem in Vatrostalno. Drugi turnir pa je bil v počastitev 29. novembra, štel pa je tudi za prehodni pokal Jesenic. Tekmovalo je 13 ekip z Jesenic, Rateč, Kranjske gore in Žirovnice. Zmagala je ekipa Ambrožič v postavi Franc Ambrožič, I^ado Sodja, Franc Čampa, Zlatko Radonič in Franc Kralj. Zadruga je bila druga. Hladna valjarna pa tretja. mbra, bo drugi tur-~"'alna. J. Rabič so jo v 15 tisoč izvodih in je že v prodaji po 600 dinarjev. V njem bo vsak ljubitelj smučanja našel obilico gradiva o naših smučarjih, alpincih in skakalcih. Opremljen je s 300 fotografijami, vmes je tudi koledar vseh prireditev svetovnega prvenstva in svetovnega pokala. Zanimivo pa je tudi branje, kaj mislijo o svojih fantih in dekletih njihove matere in očetje ter drugi smučarski strokovnjaki. Novost v njem pa je stavnica z lepimi nagradami za svetovno prvenstvo v Crans Montani. -dh Alples končuje sezono Železniki, 25. novembra — Tekmovanje v ženski republiški rokometni ligi, kjer po jesenskem delu vodi ekipa Duplje-Kranj, bo končano v sredo, 3. decembra, s tekmo Alples : Iskra. Tekma bo ob 19. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Občinstvu se obeta dober rokomet, saj sta obe ekipi v prvem delu prvenstvene lestvice. Alplesu bo pomoč občinstva dobrodošla, saj bi zmaga utrdila njihov položaj na lestvici. Rokometašice iz Železnikov so namreč v predzadnjem kolu nepričakovano, vendar zasluženo v Čakovcu premagale Polano. J. K. ■ V nedeljo, 7. decembra, bo d lir, ki ga organizira Vatrostal J. Smučarji tekači trenirajo — Vsak lep dan smučarji tekači kranjskega Triglava izkoristijo za trening. Na rolkah, seveda. Najbolj gladko jim tečejo po novoasfaltirani cesti med Spodnjo in Zgornjo Besnico, kjer se utrjujejo v teku v breg in premagujejo klance navzdol. Nad njimi budno bedi oko njihovega trenerja Gašperja Kordeža. Vozniki so se jih sicer že navadili, a vseeno bi morali svoj prostor za trening bolje označiti. — Foto: D. Dolenc Slovenska ženska rokometna liga Kranj Duplje jesenski prvak Kranj, 26. no- ženski rokometni ligi. Izid srečanja vembra — Dvo- 18:18 (9:9), pred 200 gledalci sta sodila rana na Planini Povalej in Kančnik (oba Celje), je v torek gosti- Trener ekipe Kranj Duplje Andrej la najboljše ro- Kavčič, jc po končani jesenski sezoni kometašice dejal: »Res smo jesenski prvaki in to je Kranj Duplje in več, kot smo načrtovali. Dekleta so bi- Itas Kočevje, ki la vso sezono tako borbena in motivi - so igrale zadnje rana, da je uspeh zaslužen. Tako igro srečanje prvega bomo nadaljevali tudi v drugem delu dela prvenstvu prvenstva in upam, da nam ho uspelo, v republiški da bomo v samem vrhu« ,|h Od tekme do tekme Robi Rendulič odličen — Mototou-ring klub iz Radencev je otvoril novo progo za motokros na Janževem vrhu. Na otvoritveni dirki je sodelovalo 20 tekmovalcev iz devetih slovenskih m hrvaških klubov, ki so nastopili v kategoriji do 125 ccm. Vozili so trikrat po 15 minut, šteli pa sta dve najboljši uvrstitvi. Zmagal je letošnji državni prvak Urbanija iz Lukovice pred Predanom iz Lenarta, odličen tretji pa je bil Robl Rendulič, član AMD Kranj. Davorin Urevc z Bleda pa je bil šesti. — M. Jen-kole Loške košarkarske novosti — Sta; rej še pionirke in pionirji ŠŠD Mladi rod in ŠŠD Trata so pod pokroviteljstvom KK Lokainvest končali tekmo; vanje v občinski ligi, vendar zaradi tretjih tekem zmagovalci še niso znani. Pri pionirkah se za prvaka potegujejo tudi Ločanke in Žirovke, pri pionirjih pa še Gorenjevaščani in Zirovci. Pionirke Trata pa so bile tretje. Zanimivo je bilo tudi pri mlajših kategorijah. Učenci in učenke od 3. do 6. razreda iz Gorenje vasi, Kranja, Škofje Loke in Trate so v Škofji Loki igrali v mini košarki, med dvema ognjema in pravi košarki. Ker so bila to prijateljska srečanja v dveh telovadnicah osnovne šole Petra Kavčiča, so bile zmagovalke vse ekipe. Takšna srečanja bodo še v prihodnje. Mlajši pionirji pa so igrali z vrstniki iz Medvod, ki jih vadi trener KK Lokainvest Anton Bohinc. Zmagali so Ločani z 39:29. Aleš Murn že pripravlja dve ekipi mlajših pionirjev, ki bosta igrali v občinski ligi. Preizkus je bil uspešno opravljen. S tekmovanjem v II. slovenski košarkarski ligi so začele tudi igralke Odeje. Doma so premagale moštvo Salonita s 112:52. — A. Murn Streljanje in šah v Podnartu — V počastitev praznika je SD Stane Žagar pripravilo medkrajevno tekmovanje v streljanju. Med pionirkami so bile najboljše Darja in Romana Bešter ter Tadeja Bizjak iz Podnarta, ekipno pa prva ekipa Podnarta, med pionirji so bili najboljši Dejan Dolenc, Borut Rep in Grega Bertoncelj iz Radovljice, ekipno pa druga ekipa Radovljice, med clan* pa Boris Kozinc iz Radovljice in Boris Šolar ter Vojko Vidic iz Podnarta. Ekipno je zmagala Radovljica. Šahovsko tekmovanje pa je pripravila šahovska sekcija. Zmagal je Vinko Jerala iz Podnarta pred Jožetom Rotarjem iz Radovljice in Bojanom Pogačnikom iz Podnarta. — C. Rozman Namiznoteniško prvenstvo Termike — Na prvenstvu Termike so se zbrali ljubitelji tega športa v tovarni. Pri članih je zmagal Skoda, pri veteranih pa Stojanovič. — J. Starman Namizni tenis___ Jesenice in Triglav gorenjska prvaka Škofja Loka, 25. novembra — Na- miznoteniški klub Kondor z Godešiča je dobro organiziral gorenjsko ekipno namiznoteniško prvenstvo pionirjev in pionirk. Mladi mojstri loparja so pokazali veliko znanja za zeleno mizo. Med pionirji z Jesenic, iz Kranja in Škofje Loke je zasluženo slavilo prvo moštvo Jesenic, med pionirkami pa je Triglav v finalu le s težavo premagal Jesenice s 5:4. Med pionirji je bila Murova druga in Triglav tretji, med pionirkami pa Jesenice I druge in Jesenice II tretje. J. Starman Hokej na ledu Jeseničani vrnili dolg Kranjski gori Gorenjki Jesenice, 26. novembra — V drugem kolu nadaljevanja letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu v prvi zvezni ligi sta se na Jesenicah srečala mestna rivala, Jesenice in Kranjska gera Gorenjka. Jeseničani so mestnemu tekmecu vrnili dolg iz prvega dela prvenstva, ko je Kranjska gora Gorenjka na Jesenicah premagala železarje. V tem srečanju so bili Jeseničani boljši in so Kranjsko goro Gorenjsko visoko premagali. V Ljubljani je slavila Kompas Olimpija, ki je premagala lanskega državnega prvaka, Partizan iz Beograda. V drugi zvezni ligi je kranjski Triglav gostoval pri Slaviji in jo premagal. Izidi — Jesenice : Kranjska gora Gorenjka 8:3 (5:2, 3:0. 0:1), Kompas Olimpija : Partizan 2:1 (0:1, 1:0, 1:0), Slavija : Triglav 4:11 (1:2, 1:7. 2:2). D. H. E§I|K. 28. NOVEMBRA 1986 PRAZNIČNE ČESTITKE 17. STRAN @®IMB3M©ISIIGLAS - pohištvo KRANJ — PRIMSKOVO Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554; Kranj, Titov trg: 21-485; Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem, za praznik republike — 29. november — in se zahvaljuje za dosedanje zaupanje. Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! E3ŽEB1 KOKRA, Trgovska DO, Kranj s temeljnimi organizacijami: TOZD ENGRO: prodaja na debelo TOZD DETAIL: prodaja na drobno TOZD GLOBUS: prodaja na drobno Čestitamo za dan republike — 29. november in se priporočamo za obisk Delavci SAVE KRANJ čestitamo delovnim ljudem ob dnevu republike Gostilna Lovec GORICE, tel. 46 - 030 čestitamo za dan republike Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. Priporočamo se za obisk. SOZD MERCATOft KIT MEKCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD Komercialni servis objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALNEGA REFERENTA Pogoji: srednja ekonomska, komercialna ali po-slovodska šola — trgovski poslovodja, tri leta delovnih izkušenj v trgovini, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo 2 meseca Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno - kadrovski sektor Mercator - KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2 v 8 dneh po objavi. DO Elektro Gorenjske, n. sub. o., TOZD Elektro Kranj, n. sub. o., Kranj Osnovna organizacija sindikata PREKLIC Osnovnu organizacija sindikata TOZD Elektro Kranj preklicu jo naročilnice /. na slednjim žigom: Osnovna organizacija sindikata TOZD Elektro Kranj Mercator-Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.:26-371 GRADITELJI! PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: — strešno opeko IMG STREŠNIK Dobruška vas — modularno opeko OGRAD Ormož — betonsko železo in armaturne mreže — demit in perlit fasade NA ZALOGI IMAMO TUDI: — apno, maltit in mleti kalcit —mivko — dimnike SCHIEDEL, betonske bloke, stavbno pohištvo — ves gradbeni material POLEG OSTALEGA NUDIMO: — prodajo cementa po ugodnih pogojih, po železnici - vagonske pošiljke direktno za posameznega kupca — sprejemamo naročila kupcev za izdelavo oblog iz marmorja po želenih merah MARMORJA iz Hotavelj — sprejemamo naročila za material za centralno kurjavo — organiziramo dobavo betona po individualnih naročilih kupcev Če ste graditelj in ste v zadregi, kaj in koliko gradbenega materiala kupiti, pridite k nam z gradbenim načrtom in svetovali vam bomo, vi pa se boste odločili. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! V MERKURJEVI prodajalni DOM Naklo v Naklem imajo veliko izbiro peči za centralno ogrevanje naslednjih proizvajalcev: FEROTERM, TVT Boris Kidrič Maribor, ITPP Ribnica in KIV Vranjsko z bojlerjem ali brez njega ter peči za etažno ogrevanje. Pri nakupu peči nudimo potrošniški kredit brez pologa in brez porokov. Imajo tudi dobro izbiro K0LEKT0RJEV in SOLARNIH bojlerjev. ,:£ll Cc^^SS^IEIIGLAS 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 28. N0VEMBRAJM5 Za praznik republike čestitamo delovnim ljudem in občanom občine Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZK Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka Občinska konferenca ZZB NOV Škofja Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka alpina ŽIRI * Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cenjenim strankam in drugim občanom Gorenjske čestitamo za 29 november — praznik republike CCk agrotehnika - gruda ^■"Jpe gorenjska KRANJ, Dražgoška 2 čestita občanom in kmetovalcem Gorenjske za dan republike — 29. november — nudi v svojih prodajalnah v Kranju, Škofji Loki in Naklem vso kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele ter razna zaščitna sredstva — rezervni deli za avto ZASTAVA Obiščite nas tudi na novoletnem sejmu v Kranju. Irth loške tovarne hladilnikov Škofja Loka Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike, 29 november JnduMifa SomSainih kdelkm C Delikatesa, Kranj, SP Planina, Kranj, PC Planina - center, SI* Storžič Kokrica, SP Britof, SP Hrib, Preddvor, SP Kočna, .Jezersko, Delikatesa, OuirilR, SP PM muglU.UflllJ, SP Šenčur, SP CerKiie, SP P°fy štom, Kranj, SP Cirče, hek, SP Labore, SP Prims"> SP Preddvor, PC Delik9 : Kranj, SP Gorenjka, Cerklj* Naklo v Naklem Skopja loka ., SP Podlubnik, SP Mestni SI' Frankovo naselje od 8. d ure JESENICE t Rožca, na Plavžu, Titova likatesa, Samopostrežna ^ Kasta 1, C. Železarjev 20, v katesa, Ka.šta 3, Jesenice som mM wvv.;ulm. 39 PRAZNIČNE ČESTITKE .19. STRAN (^g^SSaJglSIIGLAS zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj skupščina občine Radovljica, izvršni svet in družbenopolitične organizacije čestitajo delovnim ljudem za dan republike — 29. november metalka blagovnica kamnik . ČESTITAMO OBČANOM, ZAVAROVANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER Obiščite našo blagovnico v Kamniku V pritličju lahko izberete kuhinjsko pohištvo znanih proizvajalcev, belo tehniko, drobne gospodinjske aparate, električni material, vse vrste barv za zaščito in premaz lesa in kovin ter čistila. V kletni etaži blagovnice je vse za obrtnike, rezno ali ročno orodje, kmetijska mehanizacija ter vse za vrtičkarje. V isti etaži je tudi oddelek vodnoinštalacijskega materiala in solarne tehnike. Velika je izbira talnih oblog. Oddelek črne metalurgije ter gradbenega materiala v Mekinjah vam nudi popoln asortiman za gradnjo hiše in adaptacijo stanovanj. Pri nas kupljeno blago dostavimo do doma. Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Delovnim ljudem čestitamo za dan republike /A MS DOM Mladinska knjiga Kranj OBIŠČITE NAS V PRENOVLJENI KNJIGARNI IN PAPIRNICI na Maistrovem trgu 1 v središču Kranja Slovesna otvoritev lepših in sodobnejših prostorov, v **terih se boste bolje počutili tudi vi, bo danes, 28. Novembra 1986, ob 9. uri. ■ Občanom čestitamo za praznik republike NOVO HITRO ZANESLJIVO ENOSTAVNO GOSPODARNO Triglav zatezno sidro TSA Sidro z zunanjim navojem in z že nameščeno matico in podložko Primerno za pritrjevanje v beton in naravni kamen SIDRO JE POSEBEJ PRIMERNO ZA MON TAŽO BALKONSKIH OGRAJ NAVODILO ZA UPORABO Primeri uporabe: Zvrtajte lukn|0 in jo očistite Balkonske ograje, lesene konstrukcije, opaži itd. Varnostna zareza Z lahkimi udarci zabijte sidro. Pri zabijanju mora biti matica na začetku navoja konzole itd Pnvijte matico če se pri pn-vijanju na navoju pokaže varnostna zareza, niso dosežene navedene vrednosti izvlačenja. Montažo je treba ponoviti Metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV 64290 TRŽIČ Cesta na Loko 2. tel (064) 50-040 Talka triglav Tovarna monlajrMga pribora M290 TrtiČ Cftit« na l oho t Jugoslavii« 1*1 (0*4) SO 040 DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIM ŽELIMO OB NADALJNJEM DELU VELIKO DELOVNIH USPEHOV ®Q)m®sgyj©3snGLAS 20. stran. OBVESTILA, OGLASI PETEK, 28. NOVEMBRA!??!! Pričakuje vas OBLAČILA ZA VAS MLADINSKI SALON Titov trg 7 II. nadstropje ZA MLADE PO SRCU Iskro ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno - regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATIVNO TEHNIČNIH SLUŽB KRANJ, Savska loka 4, p. p. 76 Kadrovska služba V skladu z določili zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in določili pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD objavlja odbor za kadrovske zadeve in družbeni standard DO Iskre Ki-bernetike po sklepu 5. seje z dne 19. 11. 1986 INFORMATIVNI RAZPIS o kandidatih za odkup družbenih stanovanj Pravico do odkupu družbenega stanovanja ima občan, ki prebiva v stanovanju, ki je last Iskre Kibernetike in ki ima za to stanovanje stanovanjsko pravico, v naslednjih primerih: — kadar gre za stanovanja, ki zahtevajo sorazmerno velike vzdrževalne stroške — kadar je v stanovanjski hiši v družbeni lastnim večina stanovanjskih enot v zasebni lasti — kadar gre za posamezne stanovanjske hiše oziroma stanovanja zunaj strnjenih območij mest in drugih naselij — v drugih primerih, ko je izkazano, da je prodaja družbeno smotrna in ekonomsko upravičena Družbenega stanovanja ni mogoče odkupiti, te od pridobitve uporabnega dovoljenja še ni poteklo deset let. Pri odkupu družbenih stanovanj se upošteva cena, izračunana na podlagi prometne viednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan prodaje. Za odkup družbenega stanovanja lahko delavec' Iskre Ki-bernetike pridobi posojilo po določbah pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev tozda. Za vse zadeve, ki niso določene v razpisu, se upoštevajo določila zakona in pravilnika. Vloge za informativni odkup stanovanj sprejema strokovna sodelavka za stanovanjske zadeve v kadrovski službi, kjer dobite tudi dodatne informacije. Vloge sprejemamo do 10. januarja 1987. Po zbranih informativnih vlogah bodo ustrezni organi sklepali o možnostih in pogojih za odkup stanovanj. I O K O S TOKOS TRŽIČ ! R / i < tržiška tovarna kos in srpov - tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KONSTRUKTERJA Pogoji: končana I. stopnja strojne fakultete - strojni inž. — in nad 1 leto delovnih izkušenj Zaželene so izkušnje na razvojnem področju. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS Tržič, Cankarjeva 9, Tržič. ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Delovna skupnost skupnih služb SOZD Alpetour Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: v razvojni službi SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA GRADBENIŠTVO Pogoji: dipl. inženir gradbeništva, 1 leto delovnih izkušenj, strokovni izpit, trimesečno poskusno delo. v kadrovski službi DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA - PRIPRAVNIKA Pripravniška doba 1 leto. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoji: dipl. pravnik. leto delovnih izkušenj, pravosodni izpit Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. UPRAVNI ORGANI OBČINE ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo uprave in proračun Delovna skupnost oddelka /a notranje zadeve Upravnih orga no\ občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge za dolo čen čas REFERENTA ZA PROMETNA DOVOLJENJA Pogoja stopnji splošne, ■t i delovnih izku- srednja strokovna izobrazba V upravne ali ekonomsko smeti "in ' šenj. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati posijelo \ 8 dneh po objavi o^iasa na naslov: Upravni organi občine Škofja Loka, sekretariat /a občo upravo in proračun, Škofja Loka. Poljanska C. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v '50 dneh po preteku veljavnosti oglasa. OPREMA STANOVANJA NI LE PREPROSTA ENAČBA gj Pri nas vam je poleg kvalitetnega pohištva različnih proizvajalcev p£ na voljo tudi strokovna pomoč pri opremi vašega doma, zato lahko rečemo: Z NAŠO POMOČJO BO TO POSTALA SALON POHIŠTVA DETELJICA telefon: (064) 50 795 m i jak % JESENICE 9 CELOVEC trzic ZLIT DEŽURNI VETERINARJI od 28. novembra do 5. decembra 1986 za občini KRANJ in TRŽIČ od 6. do 22. ure Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 ali 25-779; od 22. do 6. ure po tel.:23 - 518 /a občino Škofja Loka ANDRFJ PIPP, dipl. vet., tel.:60-380, Škofja Loka, Partizanska 37 za občini Radovljica in Jesenice JANEZ URH, dipl. vet., tel.: 23 — 716, Kranj, Valjavčeva 6 Do konca de ••• ilira lahko ^ sedežne garniture: 73 ceneje clobitfe naslednje izce^ e Urnim km «Mji /dP i,'«>'•(' ,!(!• far '■0 lip bled KOFCt-/ ZELENICA POLANA JELEN STOKZiČ nasivno borovo pohištvo I Te dril vam po / F L O UGODNIH cenah nudimo enojna postelja KOBLA......30.837 masivno pohištvo iz ™>čna omarici KOBLA........16 347 proizvodnega programa Spalnica z dvodelno LIP BLED garderobno omaro..........217.478 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto ORGANIZATORJA kulturnih, etnoloških in zabavnih prireditev. Zaposlitev je za nedoločen čas. Zahtevana je srednješolska izobrazba. Rok za prijave je 10. december 1986. Prijave pošljite na naslov: Turistično društvo Škofja Loka, Mostni trg K). GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge- DELA PRI PROGRAMIRANJU IN IZVAJANJU OBDELAv Pogoji: — srednja šola tehnične smeri, 6 mesecev delovnih iz kušenj • Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Kandidati n . pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, De vna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, KratU s& K 0V c- \P 4? ka Pogoji: pod L: končana osemletka, zaželen vozniški izpit B kategorije. Delo je primerno tudi za ženske. Poskusno delo traja 3 mesece pod 2.: srednja ekonomska šola ali gimnazija Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka. Komisija za delovna razmerja bo sprejemala prijave 8 dni po objavi, vsi kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKA TZO NAKLO Cesta 26. julija 24 Naklo Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta deta in naloge ŽIVINOREJCA Kogoji: zaželena poklicna šola kmetijske smeri, kandidat je lahko pripravnik, odslužen vojaški rok, poskusno delo 2 meseca. delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas'.. £njave naj ' kandidati skupaj z dokazili O izpolnjevanju objav^enihpogo1 "jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TZC^^akJo, Cesta julija 24. O izbiri bodo pisno obveščeni v iJO-jtaeii po kona l^faivobjavi. -flB?' IMP KLIMA MONTAŽA, p. o. Ljubljana, Vojkova 58 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom VODJA ZAGONA vodja skupine za zagon hladilnih omar za klimatizacijo Pogoj: VI. ali VIL stopnja zahtevnosti strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju hladilne tehnike Kandidate, ki bi se radi podrobneje seznanili z nalogami in pogoji dekv, vabimo, naj še osebno oglasijo v kadrovsko splošni službi KM. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: IMP KLIMA MONTAŽA, Ljubljana, Vojkova 58. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju jprijav. . . ... • . . ■ JELOVICA lesna industrija Škofja Loka 10% NOVOLETNI POPUST od 25. novembra 1986 do 15. januarja 1987 ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA — okna JELOBOR U (vezana okna, nezasteklena ali zaste klena) — okna TERMOTON (s termoizolacijskim steklom) — senčila (polkna, rolete) — notranja vrata (furnirana — hrast, mahagoni) — vhodna in garažna vrata (s steklom ali polna) — stropne in stenske obloge (smreka, bor) — za opuščeni program oken JELOBOR T - POPUST 20% Za stavbno pohištvo in lesne obloge pri nakupu nad določeno vrednostjo brezplačna dostava do doma (do 100 km) Kupcu nudimo vgraditev stavbnega pohištva (FCO montaža) ob določenih pogojih Pridite v našo poslovalnico na Trati pri Škofji Loki, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361, 61-185 Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. žiri Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri DO PO-LIKS, TOZD KOV I NA RSTVO ŽIRI objavljamo prosta dela in naloge KONSTRUKTERJA Pogoja: višja ali srednja izobrazba strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delo. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge z dokazih v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO Poliks TOZD Koviriarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. (MMSMEIIGLAS 22. STRAN MALI OGLASI. OGLASI, OBVESTILA MALI OGLASI tel.:27-960 cesta J vozila Prodam 126 P, letnik 1984 Telefon 77-618 Prodam FIAT 850 sport kupe, ka-ramboliranega, celega ali po delih, motor nepoškodovan. Jože Gričar, Blaževa 10, Šk. Loka_19560 Ugodno prodam OPEL karavan ka-dett, letnik 70. Steklarstvo Lado Ga šperlin, Britof 185, Kranj, tel.: 36-136 _19626 Prodam OPEL ascona, letnik 81, prevoženih 20.000 km. Babni vrt 5, tel 46-282_19627 Prodam 126 P, letnik 83. Kavčič, Srednje Bitnje 105_19628 Prodam Z 101, letnik 81, v zelo dobrem stanju. Rajko Dukič, Mlakarjeva 24, Krani_19629 Prodam Z 101 SC, letnik 79. Bešter, Kovačičeva 8, Kranj_19630 Prodam GOLF diesel, letnik 84 Tel.: 45-093_19631 Prodam rumeno-rdečega SPAČKA, letnik 76. Zabret, Vrećkova 9/1II 19632 Prodam mlado KRAVO, brejo 8 me secev. Srednja vas 55, Šenčur 19633 AUDI 80, star 10 let, dobro ohra njen, prodam Tel (064) 77-605 19634 LADO niva, letnik 83, nujno prodam. Jelovčan, Martinj vrh 30, Železniki _19635 Prodam malo rabljene zimske GUME s platišči 165x13 za vvartburga Drobnič, Zg. Bitnje 209_19636 Prodam dve novi zimski GUMI za fiat 126 Lahovče 11, tel : 42 499 19637 Prodam 5 skoraj novih GUM s platišči 155x12, za kadetta. Vombergar, Britof 180, tel.: 39-284_19638 Ugodno prodam AUSTIN alegro, letnik 78. Belehar, Voklo 106 19639 Prodam MAN 415 po delih Tušek, Rovt10, tel.:65-066_19640 Prodam GOLF diesel, star 2 leti Tel : 21 408, po 15 uri_19641 Prodam R 4, letnik 80, dobro ohra njen Polajnar, Mlakarjeva 4, Šenčur _19642 Prodam tovornjak MAN 16 — 192, letnik 79, v odličnem stanju kason dolžine 7,2 m. Mustafa Sahovič, j tel: (020)21 886 ah 24 608 19643 Prodam Z 101, letnik 76, prevoženih 43 000 km, registrirana do oktobra 87 Ogled vsak dan v Ribnem 111 pri Ble du, Jana Beravs_19644 POLONEZ 15, spredaj zaleten, te tnik 85, prodam po ugodni ceni. Tel : 50 388_19645 Prodam mini moriš, Hlebanja, C. v Radovno 2 Mojstrana_ 19646, Prodam ŠKODO 110 L. Papljak, Cam karjeva 34, Radovljica_19647 • Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 77 Poljšiška 6. Bled, tel 77 977, po 15 uri _19648 Prodam L 1200, letnik 79. Tele fon: 34 813_■ _19649 Prodam JUGO 45, letnik 82 Janez Mohar, Žiganja vas 82 (Zadraga) 19650 * Prodam Z 101. letnik 78 Visoko 1/d, Šenčur_19651 Prodam Z 750, letnik 84, registrirana do avgusta 87 Možina. Dolenčice 4, Poljane Tel 65 072, popoldne 19652 Prodam KOMBI IMV 220 D. tel.. 50 260, int. 342, dopoldne 19653 Prodam JUGO, letnik 83 Tel 68 135, popoldne_19654 FIAT 126/P dobro ohranjen, letnik 77, nujno prodam. Peternelj, Gorenja Dobrava 17, tel: 65 054 19655 Prodam R4 GTL, letnik 84, Srečo Kopač, Mošnje 37/a, Radovljica 19656 Prodam dele za OPEL MANTO, le tnik 72, hladilnik r končar z ločenim zmrzovalnikom, okvir za zakonsko po steljo, barvni TV iskra panorama, ČB frV gorenje, oba brezhibna Tel 66 984, v večernih urah._19657 Prodam WV 1200, Z 101 in PRIKOLI CO, primerno za Z 750 Tel 74 097 __19658 Prodam CITROEN GS 1222 Ogled možen vsak dan od 15 ure dalje Silvo Mulić, Kejžarjeva 38, Jesenice 19659 Prodam odlično ohranjen MOTOR APN 6 Cena po dogovoru Ivo Pavec, Podbrezje 162, p Duplje 19660 Ugodno prodam dve novi avstrijski traktorski GUMI 12.4x28 in dva Fl-ČKA, registrirana, letnik 73. Toni Ko-kal. Tomšičeva 93, Jesenice 19661 Prodam FlCOTE letniki: 73, 74, 72 ter MENJALNIKE za »katrco«, audi 60, diano in Z 101. Anton Kokal, Tomšiče-va 93, Jesenice_19662 Prodam Z101 GTL 55, staro eno leto. Dobravec, Begunje 100/b 19663 Ugodno prodam GOLFA, letnik 7S. Tel.: 51-589, popoldne_19664 Ugodno prodam VW 1303, letnik 72, motor 1200, nemški, garažiran, črn, z dodatno opremo, registriran do oktobra 87, dobro ohranjen Petek popoldne in sobota Ošlaj, Titova 3, Jeseni-ce, tel.: 82-720_19665 VW KOMBI, letnik 82, prodam Tel.: (064)61-134__ 19666 Prodam Z 101 za 60 SM. Češnjica 18, Podnart_19667 Prodam FORD taunus 1300 XL, letnik 76, registriran do 16. 10.87. Tel.: 39-297, popoldne_19668 Prodam dobro ohranjen 850 sport fiat, na novo registriran in obnovijen, ali menjam za večji avto. Jule Muller, Trg Prešernove brigade 8, Kranj 19669 Prodam ŠKODO 1000 MB za dele. Mlakarjeva ul. 67, Šenčur_19670 Prodam Z 101 GTL 55/5, letnik december 83, prva registracija april 84, dodatna oprema. Cena 145 SM. Ogled v soboto dopoldne Jure Jereb, Zg Besnica 77_19671 Prodam FIAT 750 lux, letnik 78. Lev-stik, Hafnarjeva pot 12, Kranj 19672 Prodam VIVA vauxhal, letnik 75, ali zamenjam za manjši avto z doplači-lom. Alojz Slak, Žeje 10, Duplje 19673 Prodam Z 101, letnik 77, registrirana do maja 87 potrebna manjšega kle-parskega popravila. Tel.: 33-441 19674 Prodam CITROEN GS palas 1200 ccm, letnik 78 december, cena 85 SM. Justina Peterčič, Golnik 46 ____19675 Prodam AMI — 8, letnik 72, vozer, za 7 SM. Jurij Posavec, Partizanska 43, Sk Loka_ 19676 POZOR! Prosim kupca ŠKODE KR 116 416 naj se nujno javi po tel : 35 061 — zaradi prepisa 19677 Ugodno piodam Z 101 confort, let nik 82, registriran do 8 9 87 Fende, Jezerska c. 114/a, Kranj, tel.: 36-556 __19678 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 81, registriran do oktobra 87. prevoženih 36 000 km, zaščiten in garažiran. Cena po dogovoru Janez Gasar, Pejce 10, Jesenice_19679 Poceni prodam Z 101, letnik 76 Ku tin, Valjavčeva 19, tel : 24 908 19874 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO Poženik 14, Cerklje__19875 FORD FIESTA, letnik 79, dobro ohranjeno, prodam za 190 SM Tel 26 803_\_19876 Prodam Z 101, letnik 78, in novo ŠKOLJKO Tel.: 38 133_19877 Ugodno prodam R 4, letnik oktober 80 Tel : 33-364_19878 Prodam LADO, letnik 72, Predoslje 18_19879 Poceni prodam snežne VERIGE za tovorni avto, dim 8 25 x 20 Tone Fre lih, Posavec 42, Podnart_19880 R 18, oktober 83, 5 prestav, 52.000 km, prodam delno na gradbeni kredit Cena 3.2 M. tel (064) 43 189, popoldne vsak dan 19881 Prodam odlično ohranjen NSU 110 pr zelo ugodni ceni Branko Jelar, Frankovo nas 94, Šk Loka_19882 Prodam Z 101, letnik 77, rahlo ka rambolirano Podobnik, Planina 34, Kranj__19883 Ugodno prodam karamboliran AU Dl 100 GL, letnik 76 Voklo 70, Šenčur _19884 Prodam dve ZIMSKI GUMI 135 x 13 Tel : 38-017_19885 Prodam moško športno KOLO senior na 10 prestav, novo Križe 96, tel : 47 063_19886 Prodam Z 101, letnik 78, registrirana do novembra 87 Tel 23 512, zjutraj _19887 Prodam Ž 101 za rezervne dele in re gistriran FIAT 850 Rihar, Mlaka 18 _19888 Prodam FORD ESCORT, letnik 79 Cveto Razdrh, Golnik 95_19889 Prodam Z 101 mediteran, letnik 80, za 85 SM Ogled petek in sobota po poldne Delavska 19, Kranj, Popovič __19890 Prodam dve novi ZIMSKI GUMI 155 Sfl.i: Tel 23 742 19891 Varčevalce obveščamo, da bo Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske v ekspozituri Trata pri Škofji Loki od 2. decembra dalje razširila in prilagodila potrebam občanov poslovni čas. Ekspozitura na Trati bo poslovala: — vsak dan od 7. do 18. ure — ob sobotah od 7. do 12. ure Danes bodo vse ekspoziture Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske za občane poslovale do 17. ure. L /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Prodam Z 101, letnik 77. Tel.: 79-920 __19892 Prodam Z 101, letnik 75, malo voženo. Predoslje 11, tel.: 36-388 popoldne _19893 Prodam OPEL KADETT C, dobro ohranjen, letnik 78, vgrajen radio. Tel.: 45-137, Preddvor_19894 Prodam kadett 1.6 D caravan 86, 5 vrat, prevoženih 6.000 km. Ogled od 17. ure dalje. Mesec, Stara Loka 55 ______19895 Prodam R4 TLS, letnik 81, dobro ohranjen, 51.000 km. Tel.: 61-857 19896 Prodam KOMBI ford tranzit. Tel.: (064) 77-623 _19897 Prodam OPEL record 1700 L, starejši letnik. Franc Pogačnik, Kovor 87, Tržič __19898 R 4, september 79, in dirkalno KOLO št. 56 pinarello prodam. Tel.: 28-436. VOLVO 244 DL, letnik 78, prodam. Tel.: 34-409, popoldne_19899 Prodam VVARTBURG 353 V, letnik 74, vozen, neregistriran, celega ali po delih, in veliko rezervnih delov. Crnkič, Hrušica 70, Jesenice_19900 Prodam Z 101 C, letnik 81 Vukovič, Prešernova 15, Radovljica. Tel.: 74-535, zvečer_19901 Prodam KOMBIBUS, letnik 84, in osebni avto mercedes 200 D, letnik 74 Alojz Pajer, Beleharjeva 6/a, Šenčur _19902 Prodam Z 101, letnik 70 Janez Zima, Kurirska 11, Mojstrana_19903 Prodam Z 750 SE, poškodovan levi sprednji blatnik, letnik 81, Janez Ma-rolt, Dvorska vas 40, Begunje 19904 Prodam karamboliran FIAT 126 P z nepoškodovanim motorjem. Mevkuž 17, Zg. Gorje_19905 Prodam R 4 TLS, letnik 80, 62.000 km. Tel.: 47-488, v soboto ves dan _19906 Prodam Z 750 SC, letnik 79 Gabrk 5 __19907 Prodam 4 malo rabljene ZIMSKE GUME, dim 155 x 15, cena 20.000 din. Tel.: 50-213_19908 Prodam športno opremljen GOLF diesel, letnik 83, in mesec dni staro Z 101 (izvoz) Tel.: 78-336_19909 Prodam Z 126 P, letnik 84 Naglic Sp Brnik 94, Cerklje_19910 Prodam karamboliran RENAULT 8, registracija do septembra 87 Naslov v oglasnem oddelku__19911 Po ugodni ceni prodam ŠKODO, letnik 77 šege, Adergas 2_19912 Prodam MERCEDES 220 D. letnik 76 Gorenjesavska 13, Sredojevič _19913 Ugodno prodam obnovljeno Z 750. letnik 76, registrirano vse leto. Ivan Veternik, Breg ob Bistrici 7, Križe ___19914 Prodam registrirano Z 101 za 20 SM Koroška c 39. Kranj_19915 Prodam 126 P. letnik 78 Tel 22 405 _19916 Prodam R 4, letnik 77, cena 20 SM Janez Stroj, Dvorska vas 32, Begunje, tel 75 335__19917 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 74. Begelj, Smledniška 27, Ćirće 19918 Prodam kleparsko obnovljen neregi striran 125 PZ. letnik 72. cena 13 SM Lozar Žarko, Rožna dolina 19, Lesce _19919 Prodam citroen GS super, letnik 80, prvi lastnik. 40 000 km, cena 135 SM Tel : (064) 39 329 _19967 živali . Prodam težjo SVINJO za zakol Se benje 36, Križe_19681 Prodam breje TELICE, KRAVO in PRAŠIČA za zakol. Grad 43, Cerklje _19682 Prodam skupaj s kletko dve PAPIGI - nimfi. Tel 21 773 19683 130 do 19684 Prodam PRAŠIČE, težke 150 kg Visoko 5, Šenčur Prodam jalovo KRAVO za zakol ali menjam za plemensko Franc Hafner, Dorfarje 21, Zabnica_19685 Nemško OVČARKO, staro 6 mese cev, z rodovnikom, poceni prodam Zg Bitnje 130 (pri Puškami) 19686 Prodam BIKCA, starega 5 tednov Podbrezje 16__19687 Prodam KRAVO po izbiri Podbrez je 7_19688 Prodam 4 mesece breio TELICO si-mentalko iz A kontrole ali menjam za mlado goved, primerno za zakoi Alojz Zaplotnik, Letence 15, Golnik 19689 Prodam TELICO simentalko, brejo 3 mesece Poženik 36, Cerklje 19690 Prodam deiovnega VOLA, težkega 450 kg Sp otok 11 Radovljica 19691 Prodam PRAŠIČE za zakol, težke od 100 do 120 kg Gorice 7, p Golnik _19692 Zamenjam brejo TELICO za bika, je pašna Ljubno 74_19693 Prodam dve KOZI mlekarici, po do govoru tudi krmo zanje, Strahinj 87, Naklo_ 19694 Prodam KRAVO s teletom Štefanja 28, Cerklje, tel : 42 467 19695 Prodam PUJSA, težkega čez 100 kg Visoko 29, Šenčur_19696 Prodam 3 mesece brejo TELICO Partizanska pot 3, Kokrica, Kranj 19697 Prodam dve visoko breji TELICI Ta tinec 10, Preddvor___19698 Prodam PUJSKE, težke 30 kg, in SVINJO, brejo 9 tednov Sp Brnik 60 _19699 Prodam TELJCO simentalko, 4 me sece brejo, Tupaliče 18, Preddvor _19700 Prodam 14 dni starega BIKCA si mentalna Šparovec, Zg Duplje 26 _19701 Prodam 3 ah 7 mesecev brejo KRA VO ah zamenjam za ialovo Stiska vas 1, Cerklje__ 19702 Prodam 2 PUJSKA, težka 18kg7~!n dve OVCI z jagnjeti Mežnarec, Selo 22, Žirovnica__19/03 Prodam PRAŠIČE za zakol Kuhar Zg Duplje 34__t97'>4 Zamenjam brejo TELICO v 9. mesecu za jalovo telico ali bika. Poljšica 28, pri Gorjah _ _19705 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko^_ _19706 Prodam dva PRAŠIČA, težka okrog 150 kg. Borštnikova ul. 5, Cerklje 19707 Prodam PRAŠIČA za zakol in 7 ted-nov stare prašičke. Pivka 7, Naklo __19708 Prodam dve breji KRAVI simentalki. Tel: 061-50-239, Dvor, Ljubljana-Šent-vid_19709 Prodam starejšega KONJA, težkega, vajen vseh kmečkih del. Muhovec, Žirovnica 9_19710 Prodam PSA, nemški ovčar, star 8 mesecev. Begunje 108/a, Zupan 19711 Prodam PRAŠIČA za zakol. Žgoča 47/a, Begunje_19712 Prodam KRAVO s teletom. Mavči-če 15_ 19713 Prodam.mlado KRAVO simentalko s teletom bikcem. Sp. Brnik 70 19714 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO Mošnje 5, Radovljica_ 19620 Prodam doma rejene PRAŠIČE za dopitanje. Osterman, Luže 2, Šenčur _19680 Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 150 kg, in rjave piske nesnice. Posavec 123, Podnart, tel: 70-379 19920 Prodam 10 dni staro TELIČKO si mentalko za rejo. Voglje 65, Šenčur _19921 Prodam KCBILO. Janez Šega, Pod jelovo brdo 24, Sovodenj_19922 Prodam 10 dni staro TELE Mlaka 24 _19923 Prodam brejo TELICO. Ropret, Vele ■ sovo 25, Cerklje _19924 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Zalog 43, Cerklje_19925 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Pš polica 7, Cerklje 19926 Prodam mlado GOVED za skrinjo. Virmaše 42, Šk. Loka_19927 Prodam SVINJE za zakol, težke do 100 kg, in majhne PRAŠIČKE za rejo, težke 40 kg, ter breje SVINJE, plemenskega MERJASCA, TRAKTOR tomo vinkovič 23 konj. sil Ogled vsak dan. Gejdo Osmančevič, Log Ivana Krivca 10, baza Jesenice_19928 Prodam 3 TELICE po izbiri ali me-njam za bike. Komac, Križe 74 19929 Prodam leto dni stare KOKOŠI Piv ka 1, Naklo_19930 Prodam 8 mesecev staro TELIČKO Tel 45 115___ 19931 Prodam mesnate PRAŠIČE od 120 do 180 kg m polovico mlade KRAVE Zalog 17, Cerklje _19932 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 110 kg. Struževo št. 7 19933 Prodam PRAŠIČE, težke od 150 do 170 kg, domača krma Bohinc, Zalog 49, Cerklje_19934 Prodam rjave JARKICE ter 20 do 150 kg težke PRAŠIČE Juri) Stanonik, Log 9, Šk Lok,a_ 19935 PAPAGAJE rozelo in nimfo prodam Tel.. (064) 66 043 _19936 Prodam PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg in SVINJO po pujskih za dopi tanje Stanonik, Vincarje 26 Šk Loka ■ _19937 Prodam TELE. staro 7 tednov, težke ga 100 kg Tel 65-191, Javorje 19, Po Ijane _19938 Prodam OSLICO, staro 5 let, težko 100 kg. cena po dogovoru Just Poto Čnik, Študor. 7, Gorenja vas__19939 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Babni vrt 10, Golnik_19940 aparatMiroll FOTOAPARAT praktica MTL 3 in BLISKAVICO skupaj prodam za 7 SM Peter Štular, Šuceva 13, Kranj tel : 23 188___19715 RADIOKASETOFON. mono, philips. nov, z garancijo, prodam za 4 SM Kranj, tel : 21-207_19716 Prodam eno leto rabljen OB RACAL NIK za seno UTO 2250 sip in dobro ohranjen holbhc FOGELNOT Kokalj, Srednia vas 4, Golnik, tel 46 039 _19717 BECHLER A 10. dolgostružni pro dam, možna zamenjava Tel 42 717 _19718 MISKER ROLAND. 8 kanalov, 2x125W, 4 zvočne omarice 2x150W, 2 MIKROFONA philips, 3 REFLEKTORJE (80 W) in LIGHT SHOW (8 kanalov, 32 programov) pro dam Tel 23 503 v soboto od 10 do 12 ure__19719 Prodam RECEIVER AKAI AM 1135 in VVALKMAN / metalnim filtrom Uroš Ropret, Partizanska 14, Šenčur _19720 Prodam GRAMOFON AKAI AP D 30 Tel 45 233_19721 Prodam barvni TV lowe opta, ekran 51 cm, star dve leti in 2 kW termoaku mulact|sko PEČ Staretova 7, Čirče, Kranj_ 19722 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ gorenje. Tel: 38-361 19731 Prodam TV sprejemnik elektronik gorenje, dobro ohranjen. Tel.: 88-502 __19732 Prodam PRIMEŽ 150 mm in nekaj neonskih SVETILK dolžine 1200 mm, 40 W. Janez Demšar, Vincarje 15, tel.:60-986 19733 Prodam HI-FI glasbeni Tel.: 38-397 Prodam novo Tel 50 053 ŽAGO dalmer 19723 stolp. 19734 Prodam prenosni TELEVIZOR sony in motorno ŽAGO alpina. Šuceva 9, Primskovo_19735 Ugodno prodam ČB televizor gorenje star 2 leti. Vogrinc Zdenka, Trg svobode 31, Tržič_19736 Prodam suhe smrekove in hrastove PLOHE Tel 27-726_19737 FERGUSSON IMT 539 s kabino in kompresorjem zraka, 200 ur obratovanja, prodam za 195 SM Tel.: (064) 39 329_19941 Ugodno prodam HI-FI stereo center. Tel.: 23-414_19942 Prodam TRAKTOR ursus C-355. Mlaka 16, Komenda_ 19943 Prodam STROJ z garantiranim delom. Možna je tudi popoldanska obrt. Naslov v oglasnem oddelku_19944 Prodam novo narejen CIRKULAR za žaganje drv z motorjem 6 ks in elektromotorje 6 ks 1400 obratov, 6 ks 2800 obratov, 3 ks 2800 obratov Pri Gustelnu, Zg.'Brnik 127_19945 Prodam 2 elektromotorja, 7,5 kW in 4 kW, in mizarski FREZAR. Sitar, Viso-ko 107, tel.:43-082 19946 Prodam betonski M EŠALEC. Tel.: 24-730, popoldne_19947 Prodam barvni TV iskra panorama, daljinsko vodenje Britof 20, Kranj __19948 Prodam barvni TV loewe opta, daljinsko upravljanja. Kocjanova 14, Kranj_19949 Prodam KOMPRESOR trudbenik-efekt Dobava 450 l/min in BRIZGAL-KO sata Tet: (064) 82 771_19950 Prodam ŠIVALNE stroje overlook dvoigelni singer — profesional in sin-ger patricia z vzorčki ter BAGAT vesna z omarico Tel : 42-307 19951 Prodam hidravljično ČRPALKO boseh (150 atm) in kupim blatnik za ford taunus 15 M Tone Zadnik, Pod-lubnik 52, Šk. Loka_19952 Prodam dvojni KASETOFON z radiom, ločljivi zvočniki 2 x 20 W, s carin sko dekiaracijo Pire, Partizanska 46, Šk. Loka_19953 Prodam AVTORADIO z exuelaizer jem, nov in računalnik C-64. Tel.: 77 143_19954 Prodam ugodno philips super stereo prenosni KASETNIK. Tel : 24-369, pop._19955 Prodam mizarski robni brusilni STROJ. Demšar, Predmost 12, Poljane nad Šk. Loko_19956 Prodam ŠIVALNI stroj bagat danica elektronik Tel: 38 565 19957 Po ugodni ceni prodam ŠIVALNI stroj ventas v omari in z motorčkom. Tel. (064) 76 413 __19958 razno prodam Prodam krzneno JOPO nutrija, krat ka dlaka, velikost 42 Tel 75-926, po poldne_19853 Ugodno prodam ženski smučarski KOMPLET št 40 Tel : 79 949 19854 SMUČI elan RC 05, 195 cm, z mar ker rotematom, pancerje št. 43 in dr salke št 30 prodam Tel : 21 108 19855 Prodam suha bukova DRVA Bašelj 18, tel 45 331__19856 Prodam BUTARE, razne dele za R 4 in motor za 101 za rezervne dele Zg Brnik pri Verbiču_19857 Ugodno prodam neškropljena JABOLKA voščenke Peter Jošt, Sp. Du pije 72, Duplje _19858 Prodam SMUČI RC z okovjem tvro lia in PANCERJE št 42, Visoko 5, Šen čur_ 19859 Prodam ženski semiš PLAŠČ, skoraj nov, št 40 Frankovo naselje 94, Šk Loka__19860 Prodam SMUČI RC 04, 170 cm, in PANCERJE št. 45. Čirče 30. tel: 28 073, od 14. ure dalje_19861 Prodam suha in surova bukova DR VA I kvaliteta z dostavo na dom Tel : 39 292 _19862 Prodam žensko dekliško BUNDO, PLAŠČ in JAKNO iz žameta, vse malo nošeno, št 40, za 35 000 din Tel : 21 839 zvečer_19863 Ugodno prodam nove smučarske ČEVLJE san marco top racer, št 41. Tel. 79 493 popoldne_19864 Prodam PANCERJE san marco, št 38, cena 7 SM Zlata Semen, Sv Duh 136, Sk Loka_19865 Prodam 5 g ZLATA za zobe. Tel: (064) 74 130_19866 Prodam mešana DRVA Tel : 79 876 19867 VSEM DELOVNIM LJUDEM VOŠČIMO ZA 29. N0VEMBER,DAN REPUBLIKE! SE PRIPOROČAMO Vodovodne instalacije ŠTULAR, Mlekarska 10 (Čirče), tel.: 28-427 Prodam dva otroška športna V ČKA podmladak BG zložljiv in 9'°^ - marela. Tel.: (064) 24-704___Ji^ Ugodno prodam 20 mJ hrasto^ lamelnega PARKETA. Posnjak, P°l..„ Jošta 12, Stražišče Prodam okroglo raztegljivo r 115 cm in okroglo STAJICO. PowjJj Kidričeva 34, Kranj —-_\ Prodam malo rabljeno trainoZ1fnDal PEČ, nov kuppersbusch in novo WY niško STENO kolpasan, šir. 90 cm-grg7l bačevo 36_____,—-rjf. Prodam OPAŽ, suh, 200 m1- I"' macije po tel.: (064) 36-201 Raj*0 * višar, Ul. M. Korbarjeve 34, Kran)l987i Ugodno prodam 1500 kosov LITA 40 cm. Janez Mali, Golnik: 50 150, int. 269 ali 368__ Prodam nakladalec za gnoj, *({pfi DN 6 in 5-tonsko kiper prikolico in ge za tračno žago 4 kos , dolž 57b !g Tušek, Rovt 10. tel : 65 066 ____J^ Prodam jedilni krompir po 40 d'nkg. kg in obrana jabolka po 100 din »5 Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel.: Tovorno PRIKOLICO za osebni *1 prodam Tel.: 28 658 Prodam belo otroško Tel.: 34 777, po 18 uri Prodam globok otroški Tel.: 74-021__—- Prodam zadnji traktorski naklada ^ in trda drva Žerjavka 9, Trbo)g_J5^ Prodam semenski krompir kopališka 11, Kokrica, Kranj ___i3^ Kombiniran otroški VOZIČEK tngjj na prodam. Tel : 61 131__ Prodam 4 tedne staro teličko, dr<^ I97j! , rr ni krompir in TRAKTOR deutz star 2 leti Žabnica 37 Prodam drobni krompir, krmilno, po in peso ter suha bukova drva. če 13, Kranj _ Tri ženske krznene in druge P'aSvj{ kostime in jakne za manjšo z6'15''0,,.^. ko postavo (160 cm) ugodno Pr0 -m. Prodam moške obleke in dva Pla0s7c1 (170 cm). Tel : 25 797_!2fjj Prodam droben krompir za krm«? kokošji gnoj v vrečah Naklo, 26-J^ ja_48_ Prodam enoosno prikolico z dero traktor Tel 74 368_ Prodam smrekova drva ce Tel:27 452_ Prodam montažno Tel : 23-750, Ivo, dopoldne Za gostinstvo in slaščičarstvo ufr-^ no prodam trietažno PEČ kovinos^ Grosuplje skoraj novo, cena * ^| ugodna. Tel.: 50 365 GAR ■a 112 x 50 x 48. Visoko 91, Šencur_3>> Prodam umetniško rezano Discoteka SUPER STOP vabi na super zabavo v pe' tek od 20. do 3. ure Program izvaja super M^' LOS band. V petek in soboto imate °l ganiziran prevoz doRadovIJ1 ce in Jesenic do 4. ure. V nedeljo pa se od 16. do & ure udeležite disco matin* je. Vidimo se v SUPER STOPU na Bledu! Prodam barvni TV čajevec, ekran 63 Tel : 22 539, Trojarjeva 2, Stražišče _19724 Prodam nov še zapakiran KOMPRE SOR za traktor štore Tel 83 176 __19725 Prodam CIRKULAR 4 kW, motorno ŽAGO alpina, REZILKO 0 230 in 0 110 ODBIJAČ za golfa kovinski in 2 m^ rabljenih DESK Tel 46 245 __19726 Prodam starejši barvni TV sprejem nik panorama 73 z manjšo okvato Tel 25 068, pcooldne__19727 Prodam RAČUNALNIK sehneider amstrat CPC 464 z zelenim monitor jem, kasetmkom. rabljen 4 mesece, za 20% ceneje. Tel 21 1942 Kokrica _19728 Ugodno prodam barvni TV sprejem nik Kožuh, Šuceva 12, Krani, Primsko vo Tel 26 988___19729 Prodam dobro ohranjen RADIO z gramofonom savu:;? z.i 2 SM Bo|an Kurent V Vahoviča 9, Kranj, tel 36 632 _19730 v* V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA v oddelku s posodo v I nadstropju NUvO — keramični podstavki za novoletne jelke TEFLON in JENA posoda po ugodnih cenah HIŠA DOBREGA NAKUPA! -J 5j|K. 28. NOVEMBRA 1986 23. stran (mmmmmiGLAs datr°lam pUNTE za eno ploščo, do ■tni ŠTEDILNIK na trda goriva, JOGI ava KAVČA. Tel.: 39-297, popoldne, *^gt—_19765 P|Rr°dam semenskiln"drobenKROM-l| tJ^°r ~~ desire, 1. množitev, in rezi ier nekaj COLARIC. Tel.: 62-042 —,___19767 P|Rr°dam original semenski KROM-p: '90r >n desire ter jedilni in krmilni. --^^44, Šenčur 19768 j, J°dam krznen PLAŠČ tjulenj, nov, <^j4Tel.: 23-703_19769 in r>Hdam otroško POSTEUICO, JOGI doIh J0- p0|Janska 46, Šk. Loka, po-e?2C__. 19770 SMUČI RC08, dolžina CER ic» Z vezmi tyrolia, in 4 pare PAN- SAl A ■ 42- 37- 35- 33 in ženske DR" tel st 36 Jezeršek, Podlubnik 167, 5S^2;418__19771 Ba lrnlam brei° OVCO, velikega bele in avtS-A. ZAJCE, morske PRAŠIČKE 9ustaĐT prinz 1000- registriran do av-'-^IgT^Podhom 7, tel.: 77-045 19772 VO^pJT1 skoraj nov globok otroški otmjL ' J°9< za zibelko in prenosno °Sko GUGALNICO. Tel.: 40-320 ---- 19773 rnnor0^a.r^smučarsko VLEČNICO to- 27-112 OBmcr?0 prodam bel° poročno stavo Te|Št9R8RfeVStrijSk,aJ M višjo P0-^K-^-Eln^6-627, popoldne 100 kozarcev ^OV. Tel.: 82-765 19774 19775 vloženih 19776 TV 9odnoprodam SPALNICO in ČB '^renje1Tel.: 36-741 19777 to r,odarn suha bukova DRVA. Rihter-~'~ppaigll6_. Selca, tel: 66-259 19778 ^Jprodajamo kvalitetno domače ZGA-br67i'neiedilni KROMPIR desire. Pod- -^JSjVtgl.: 70-057 _19779 alDi?d.a™šmučarske ČEVLJE elita -^^iLi5. Tel.: 34-941 19780 5^" starejše izdelave in bakrene I] 0onV'c debeline 0.55 mm, kos po ^^dmprodam. Tel.: 61-448 19781 Termika Bodovlje 19782 Cfc^,??*en8ki zimski PLAŠČ št. 48, ^SJOjOO^, tel.: 62-272 19783 d0lŽindam 10 železniških TRAČNIC, $k \1 45 m Krmelj, Sv. Duh 23, _19784 trurl0?^ RAČUNALNIK Z X spec-^ K tovarniško nov. Tel.: 70-164 ""S----- 19785 m MESO krave, stare 5 let. 19786 Tel /lam MES( ^lg§4[69-147 n° P0wi6^r° onranJeno otroško dnev darj, T„i IV?.2 dvižno posteljo pro le|: 81-794, od 15 ure dalje 19787 0VorrOdam 5 prm suhih bukovih DRV. v^Ul3JJ_CerMje_19788 t**dbenl mai % noam 1000 kosov strešne cementihpEKE folc, 4 plašče 40 x 40 za O in 70 0PEK rdeče barve. La-Ce 6, pred gostilno Zaje. Ogled do- 19846 &olvIad' rušenja ni^e prodam stavbno Mu J * ty° in drugi gradbeni material JSern. Tenetiše 27 19847 hra 9°dtio prodam 35 m' klasičnega QSlovega PARKETA. Tel. 89-073 19848 J^dam 230 kosov betonskih KVA v MB 30, 30 % ceneje. Tel.: 70-511 ___ 19849 b0kr°dann rabljeno strešno ^H^gc. Komac, Križe 74 33r°dam 3 m shiedel DIMNIKA OdiiCm- brez zračnika. Tel.: 46 447 ■<^do20 OPEKO 19850 19851 ^Lrdam ^ m' nnacesnovih stenskih Qm£\ '• vrste, širine 7 cm, novo Sto? 90x100 cm in 13 gips plošč, ** '^25 x 1.25 m. Tel.: 67-052 19852 popieniđ 'Ot^^Vrodam raztegljiv KAVČ, 2 ^lin*L dv°delno OMARO in REGAL. ^j^°va_24, Kranj, tel : 36-569 19789 ^Srp?nri po1 leta staro francosko Mq 1 tLJO rjav žamet 190x 150, okro l stelH° S 4 sto1' m°dernega dizajna \ p*J°. kovina, les — in kotno sede LJ94, Kokrica, Kranj 19799 15, l Za centralno kurjavo TAM stad-^i«r)a0rnbinirano, 35 000 ccal, upora 15*^ csamo eno sezono, ugodno pro p^tgrjic, Križe 68 (Snakovo) 19800 S električni ŠTEDILNIK, plin V'EOlLNIK kekec in HLADILNIK. J '^aljavčeva 13, tel.: 25-128 ____19801 ,dBarn zamrzovalno SKRINJO Ij^Oj, ugodno. Tel: 45-371 19802 ^A,°dno orodam malo rabljeno 19803 t Ugodno prodam kuhinjske ELEMENTE gorenje PEA, HLADILNIK, kombiniran električni in plinski ŠTEDILNIK ter pomivalno KORITO. Tel.: 39-552__19804 Prodam termoakum'lacijsko PEČ 4kW. Hrastje48_19805 Zamenjam KUHINJO, novo za staro, z doplačilom. Budja, Cesta 1. maja 67 I/6, Kranj, popoldne _19806 Ugodno prodam kombiniran HI.A-DILNIK gorenje. Tel: 25-047 19807 Prodam kuhinjsko opremo SVEA s ŠTEDILNIKOM in HLADILNIKOM, dobro ohranjeno. Tel.: 34-780, popoldne ____19808 Prodam SPALNICO in termoakumulacijsko PEČ. Milan Stepanovič, Naši-čeva 1, Tržič _19809 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za 10 SM. Tel.: 37-373, od 15. ure dalje ___19810 Ugodno prodam 1 leto star rjav kiip-persbuseh, šir. 43 cm. Tel.: (064) 62-567, doroldan _19965 itana*anja Mamica išče STANOVANJE v Sen-čurju, Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku.__19609 Menjam družbeno dvosobno STANOVANJE za večje s centralno. Na-slov v oglasnem oddelku._19821 Mlada družina z enim otrokom išče enosobno ali dvosobno stanovanje, lahko tudi na osamljeni kmetiji v okolici Šk Loke. Boštjan Bernik, Barbara 8, Šk. Loka _19822 Zamenjam družbeno dvosobno stanovanje, pritličje, za enosobno in gar-soniero. Tel.: 38-809_19823 V najem vzamem dvosobno stanovanje, opremlieno ali neopremljeno, v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: 197377 __19824 Garsonjero (30 m;), delno opremlje-no v Kranju na Planini, prodam za go-tovino.Tel.:(064) 39-093_19825 Prodam enosobno stanovanje. Mar-čan, Šorlijeva 22, Kranj_19826 Uslužbenka najame garsonjero ali stanovanje v Kranju ali okolici Šifra: GORENJSKA__19959 Oddam ogrevano enoposteljno SO-BOfantu.Želeškac.9, Bled 19960 Mlada uslužbenka išče sobo v Kranju ali v bližnji okolici. Nudi manjšo pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Reden plačnik _19961 poieiii Staro hišo, voda, elektrika, z vsaj 800 m2 zemlje, z gotovino kupim takoj. Tel: (064) 23-335 _19962 Najamem GARAŽO v Tržiču v okolici Preske. Tel.: 50-395, dopoldne 19963 Kupim HIŠO na Gorenjskem. Šifra: Manjša_19828 Do 10 km iz Kranja kupim 1 do 2 ha GOZDA. Ponudbe na tel.: 23-347 19829 Nezazidljivo parcelo kupim. Ponud-be pod: Opis in cena_19830 HIŠO, visokopritlično, 4. gradbena faza, 7 km iz Kranja, prodam za gotovino ali zamenjam za dvo-ali trisobno stanovanje v severnem delu Kranja. Tel.: 47 290; petek, 28. 11, od 15.30 do 19. ure, sobota, 29 11., od 9 30 do 12. ure_19831 Prodam zazidljivo PARCELO najboljšemu ponudniku. Ogled v nedeljo, 30. 11., ob 11. uri, Hotemože 27 19832 kupim Kupim MOTORKO »kontra štilarico. Tina, Mošnje 6, Radovljica_19811 Kupim SLAMO. Franc Zavrl, Sr. Bit-nje7_19812 Kupim NAKLADALNO PRIKOLICO od 16 m1 Podbrezje 7 _19813 Kupim ZAPRAVUIVČEK, lahko v slabem stanju Ravnikar. Tel: (061) 323 841, int 386 _19814 Kupim kvalitetne suhe smrekove COLARICE ali PLOHE in 2 PLAT'ŠČI za R 4 Strojno mizarstvo Rupar, Kidriče vac. 21, tel: 61 275 Šk Loka 19815 Kupim 2 m1 suhih bukovih DESK 25 mm. Jezerska c. 8, Kranj, tel.: 26 466__19816 Kupim tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Stane Papler, Mlaka 3, Begu nje 19817 Kupim suhe smrekove PLOHE 5 cm. Jože Trček, Dražgoška 10, Žiri, tel.: 69 509 _19818 Kupim čevljarsko ORODJE in STROJE za popravilo čevljev Nikolič, tel.:47-436_19819 Kupim 6 m' dobro osušenega LA DIJSKEGA PODA Tel.: 36-225, popoldne_19820 zaposlitve KV KOVINOSTRUGARJA zaposlim takoj Strojno ključavničarstvo Repe, Lesce, Rožna dolina 7_19604 Sprejmem delo na dom. Delovni prostor 90 m2 in lasten prevoz šifra: Pošten _19737 Iščem KOVINARJA za urejanje strojev, možna priučitev. Lavtar, Kranj, tel : 26 666_j_19738 Sprejmem delo na dom. šifra: Ši viljstvo _19739 Iščemo PRODAJALKO za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) JUGOPLASTI KA KRANJ_19740 Zaposlim pridno, pošteno in vestno čistilko OD do 16 SM Češnjevek 10, Cerklje na Gorenjskem__19741 Mladim osebam z lastnim prevozom nudimo možnost odličnega zaslužka Šifra: Pridnost — uspehi_19742 HONORARNO zaposlimo mlajše osebe za prodajo knjig Pogoji: lasten prevoz, pridnost, poštenost, prosti čas med tednom in konec tedna. Šifra DO 28 _ 19743 KV KUHARJA-ico sprejme mo v redno delovno razmerje za nedoločen čas. Tri dni v tednu prosto, OD zelo dober, stanovanje in hrana v gostišču. Pogoj: 2 leti delovnih izkušenj. Zaposlimo tudi dve SIMPATIČNI DEKLETI za strežbo v samem gostišču in z novim letom v na novo opremljenem nočnem klubu Taverno. Tri dni v tednu prosto, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe po telefonu: 064/68-468 (sobota, nedelja). Upokojenka gostinka išče honorar-no zaposlitev. Šifra: BLED_19744 Stalno zaposlitev dobi KV kovinar z nekaj prakse in NK delavec ali delav-ka. Predoslje 60/a_19745 Ročna pletilja dobi delo na dom. Si-fra: Otroška oblačila_19746 Takoj zaposlim kvalificiranega natakarja ali natakarico. Nedelja in prazniki prosto. Franc Mohorič, Krčma pri Mi-holu, 5 Loka, tel.: 60-059_19747 Iščem kakršnokoli delo v popoldanskem času. Imam izpit B kategorije. Šifra: Golnik_19841 Iščeva delo na domu ali terenu. Imava lasten prevoz. Tel.: 38-648, 34-809_19842 Takoj sprejmem delavko za nedoločen čas. Naslov v oglasnem oddelku. _19843 Delo na dom sprejmem, lasten prevoz. Tel: 74-664 19844 OITALO Poučujem klavirsko harmoniko. Tel.: 23-329, od 16. do 17. ure_19966 Instruiram nemščino in matematiko. Tel.: 39 561_19836 PREBIVALCI STRUŽEVEGA! V soboto, 8.11.86, je bil nekje v Struževem na obisku fant s sivim mopedom v bundi drap barve. Zavitka, ki naj bi ga odnesel na moj naslov, ni oddal, zato prosim vsakogar, ki ve njegov priimek, da ga sporoči na ime: Majda Polenec, Partizanska 16, Kranj ali tel.: 23 332__19837 Vzamem otroka v varstvo. Naslov v oglasnem oddelku 19838 PRIREDITVE Hotel CREINA in skupina TEN vas vabita na praznične PLESE v restavraciji hotela v petek, soboto in nedeljo ob 20. uri_19964 Partizan Gorenja vas prireja v svoji prenovljeni dvorani in v počastitev DNEVA REPUBLIKE veliko VESELICO z družabnim večerom v soboto, 29. novembra 86, ob 20. uri. Igra ansambel Ivana Ruparja, program bo povezoval Boris Kopitar. VABLJENI!_19845 PLESNI TEČAJ za mladino in starejše v Bohinju. Mladina iz. Stare Fužine v Bohinju vas vabi v plesni tečaj, ki bo ob sobotah v Kulturnem domu v Stari Fužini. Pričetek v soboto, 29.11., ob 17. uri__ 19833 PLESNI TEČAJI na Jesenicah v telo-vadnici gimnazije bodo ob sredah. Pričetek v sredo, 3. decembra, ob 19. uri začetni za mladino in starejše, od 20.30 nadaljevalni tečaj. Vpis pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v gimnaziji. VABI VAS PLESNI KLUB. _19834 V nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v VOGLJAH nastopa skupina RANDEZ-VOUES. Izbor miss »DEBELE DEKL'CE« 19835 Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminila naša sodelavka ROZALIJA VEHOVEC knjigovodja v trgovini Kranj Sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Lesnine, tozd Maloprodaja — gradbeni material Kranj Zapustila nas je draga žena, mama, babica in prababica MARIJA SREBRNJAK Šmidova 3, Kranj Na zadnjo pot jo bomo spremili danes, 28. novembra 1986. Pogreb bo na pokopališču v Zg. Bitnjah pri Kranju. VSI NJENI Bitnje, 28. novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivu Inženiringa iz Iskre Kibernetike, kolektivu tovarne Peko in ZB iz Križev za poklonjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali in nam ustno ali pisno izrazili sožalja. Zahvalo izrekamo tudi dr. Robiču, dr. Martinčiču in dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku za vso skrb ob njegovi neozdravljivi bolezni. Zahvala velja tudi pevcem iz \akla, pevcem bratov Zupan in komornemu zboru Peko za lepo zapete žalostinke ter govornikoma in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki Ste pokojnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ivanka, sin Ivan z družino in drugo sorodstvo Tržič, Kranj, Ljubljana, Novo mesto ZAHVAIA Dotrpel je naš dragi ata, stari ata, brat in stric JANEZ DEMŠAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za vso pomoč in skrb v težkih dneh, kolektivom KZ Šk. Loka, Tehtnica in Alples iz Železnikov, Zgodovinskemu arhivu Ljubljana in DRFD Škofja Loka za cvetje in izraze sožalja. Hvala lepa tudi g. kaplanu in pevcem za lep pogrebni obred ter glasbeniku za zadnji pozdrav. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Osojnik, 22. novembra 1986 OBVESTI 1A Izdelava in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. Avto-tapetništvo Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, tel: 74-972_ 16121 Rolete lesene, plastične in ZALUZI-JE, naročite Špilerjevim. Gradniko-va 9, Radovljica, tel: 75-610 18469 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ot Savi 75, obveščam, da vam v najkraj šem času DOpravim vaš TV aparat. KI i čite novo št: 40-347. SE PRIPOROČAM^_19057 Izoliram cevi centralne kurjave in vodovoda z aluminijasto pločevino. Ponudbe po tel: (061) 216-673 19611 NOVO za praktične ljudi in graditelje h\š. PRAKTIČNI PRIROČNIKI -varčevanje z energijo, toplotne črpalke, urejanje podstrešnih in kletnih prostorov, steklarstvo, instalacije, betonska in zidarska dela, tapete in parket, električni vrtalni stroji in njihovi priključki, ideje in dekoriranje, oblaganje fasad. Šifra: Reklamna cena in darilo _ 19736 PREKLICI Podpisani Janez KOCJANC prekli-cujem obrekovanje proti Mirku LAN GUSU. 1996E POINANITVA Iščem žensko, staro 50 let, brez sorodnikov, za bodoče skupno življenje. Šifra. Dobrosrčna 19839 PO USPEŠNI TURNEJI PO JADRANSKI OBALI GOSTUJE NA GORENJSKEM ČEŠKOSLOVAŠKO -JUGOSLOVANSKA ARTISTIČNA SKUPINA LA PAL0MA 28. 11. na Trsteniku ob 18. uri 29. 11. v Goricah ob 15. uri 30. 11. v Preddvoru ob 17. uri 1. 12. v Cerkljah ob 18. uri 2. 12. na Visokem ob 18. uri 3. 12. v Podbrezjah ob 18. uri 4. 12. v Predosljah ob 18. uri NE ZAMUDITE IN SI OGLEJTE TA ENKRATNI ARTISTIČNI PROGRAM Z DRESURO ŽIVALI! VLJUDNO VABLJENI! lokali CE1TITKE Pavlini Štirn Tomazin čestitajo za 75 let in želijo zdravja. Šest sester in trije bratje._19840 V najem vzamem prostor za obrt od 15 do 25 m2 (garaža). Tel.: 33-308 _19826 Najamem prostor za mirno obrt. Tel.: 82-; 15 13827 Sporočamo žalostno vest, da je za vedno odšel naš sodelavec FRANC FLAJŠAKER roj. 28. septembra 1934, z Bleda Vse prezgodaj nas je zapustil Sodelavci Obrtno-gradbenega podjetja Grad z Bleda ZAHVALA Ob boleči izgubi nenadni dragega strica IVANA VESTRA posestnika z Bleda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so izrekli sožalje in podarili cvetje in sveče. Hvala dr. Rusu, govorniku, GD Bled in drugim gasilskim društvom, godbi iz Zg. Gorij in pevcem za zapete žalostinke. Hvala g. župniku za opravljen obred in tople besede ob odprtem grobu. Se enkrat vsem, ki ste ga tako številno spremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bled, Zg. Gorje, 11. novembra 1986 ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC ŠTEMPIHAR z Luž Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem. Prav posebna hvala bolnici Golnik, oddelek 200, gasilcem, pevcem, Iskri, tozd Števci, Planiki, zvonarjem, govornikoma zveze borcev, tovarišu Smoleju za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste darovali cvetje in izrekli sožalje ter ga spremili v prerani grob. VSEM ŠE ENKRAT LEPA HVALA Žalujoči: žena Pavla, sin Cveto, hčerka Dani z družinama in sestra Micka Luže, 4. novembra 1986 V SPOMIN dragemu atu JANEZU JANCU p. d. Robačnikovemu iz Begunj 20. novembra minevata dve leti praznine in bolečine v spomin nate. V naših srcih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Hčerka Vera z družino in Rafka NUVlUb IIM UUUUUKI V petih mesecih nov vrtec na Golniku Tako bi morali vedno graditi Golnik, 25. novembra — Nadomestni vrtec, v katerega se je včeraj preselilo 88 malčkov, danes pa ga je slovesno odprl predsednik kranjske skupščine Ivan Torkar, dokazuje, da se z dobro organiziranim delom tudi pri nas da hitro graditi. Vrtec je bil namreč zgrajen v pičlih petih mesecih. Staro montažno zgradbo, postavljeno pred slabimi tremi desetletji, katere temelji so dobesedno segnili, so porušili 26. junija. V začetku avgusta je SGP Gradbinec sklenil gradnjo kleti in kletne plošče ter s tem omogočil delavcem Marlesa, da so začeli montirati. K tako hitri nadomestni gradnji so svoje prispevali še projektanti iz kranjskega projektivnega podjetja, Domplan, Inštitut Golnik, na katerega zemlji stoji vrtec, ne nazadnje pa tudi občinski upravni organi, ki tokrat resnično niso zavlačevali z različnimi soglasji in dovoljenji. V vrtcu je 708 kvadratnih metrov površine, oddelkov, v katerih bodo vzgojiteljice lahko varovale in vzgajale 112 otrok, je šest; od tega sta dva namenjena! malčkom do dveh let. V primerjavi s starim vrtcem je v novem en oddelek več. Poleti in jeseni, ko na Golniku ni bilo vrtca, so se najmlajši zatekli v sobi samskega doma, večje pa so z avto- busom vozili v vrtec na Primsko-vem. Gradnja na ključ z Marlesovo zagotovljeno ceno je stala malenkost manj kot 300 milijonov dinarjev. Denar je dala skupnost otroškega varstva kranjske občine. Vsota je presežena za slabih 60 milijonov dinarjev. Podražitev gre na račun oddvojene gradnje zaklonišč, ki bo končana še letos, opreme ter povezave s kotlovnico v 200 metrov oddaljenem bloku, ki bo dolgoročno racionalnejša rešitev kot lastna kotlovnica. Glavno je, da so vzgojiteljice in otroci našli lep delovni in življenjski prostor, v katerem se jim bodo lahko pridružili še novi naraščaj-niki. H. J. V Telematiki odprli novo tovarno Druga generacija central Iskra 2000 Kranj, 27. novembra — V Iskrini tovarni Telematika so v četrtek odprli novo J0| varno zasebnih telekomunikacijskih sistemov, v kateri poskusna proizvodnja tej če že nekaj mesecev, slovesnost pa so pripravili pred dnevom republike. V n°y tovarni izdelujejo digitalne telefonske centrale Iskra 2000, s katerimi posegaj0 tudi na področje javne telefonije. »Z novo tovarno uresničujemo prvo stopnjo programske utrditve Telemati-ke, ki predstavlja stopnico v gradnji digitalizacije v Iskri in slovenski telefoniji. Program Iskra 2000 pa doživlja drugo generacijo zasebnih digitalnih telefonskih central, s katerimi posegamo tudi v javno telefonijo,« je na četrtkovi časnikarski konferenci o naložbi dejal direktor Telematike Vito Osoj-nik. Za naložbo so se v Iskri odločili že leta 1981, vendar se je njena uresničitev zavlekla. Novo tovarno so v Telematiki zgradili in opremili v zadnjem letu in pol. Njena zdajšnji vrednost je 6 milijard dinarjev, več kot polovico predstavlja oprema, za uvoženo pa so pora- bili 9 milijonov dolarjev IFC kredita-Naložba je izrazito izvozno usmerjen8-Računajo, da jim bo 100 dinarjev vloz^" nih sredstev prineslo 1,34 dolarja i^j za. V prihodnje naj bi se izvoz suka 1 o 20 do 25 milijonov dolarjev, leta 19°* pa naj bi ga privedli do 60 milijonov dP larjev. Iskra je trenutno edini Jugoslovan ski izdelovalec, ki je že prodrl na..P0. dročje digitalizacije, vrh tega so nji«1 ve centrale Iskra 2000 plod domaćeg^, znanja, kar jim odpira večje možnos za trženje. Naslednji korak TelematiK pa bo osvojitev Sistema 12, ko bodo P licenci izdelovali tudi velike javne dig talne telefonske centrale. M. V- Veleposlanik EGS obiskal Iskro Nujnost vključevanja v evropske projekte Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla v petek, 5. decembra. Iskro je 24. novembra obiskal gospod Albert Maes, vodja delegacije Komisije Evropske gospodarske Popravek V članku o višjih cenah v trži-ških vrtcih se je prikradla napaka. Navišja cena v vrtcu po novem ne bo 12.190, kot je bilo pomotoma objavljeno v torek, 25. novembra, temveč 15.420 din. dd skupnosti v Jugoslaviji. V Iskri Ki-bernetiki in Centru za elektrooptiko so uglednega gosta seznanili s strateškimi razvojnimi projekti. Predstavnik EGS se je zanimal za oblikovanje vrhunskih tehnologij v Iskri, povedal je, da obstajajo realne možnosti za sodelovanje v dolgoročnih projektih držav EGS in v okviru projekta EUREKA. Rado Ealeskini, član poslovodnega kolegija SOZD Iskra, je ob tem izjavil, da je Iskra pripravljena za sodelovanje v evropskih projektih. Po opravljenih analizah so v ospredju trije strateški projekti, za katere imamo podporo v kadrih, znanju in opremi. V določenih jugoslovanskih krogih menijo, da so projekti EGS in tudi EUREKA blokovsko obarvani, kar lahko pomeni izgubo naše neodvisnosti. V Iskri pa so prepričani, da bodo z vključitvijo z evropsko sodelovanje na znanstvenem in tehnološkem področju skupne cilje lažje dosegli. S takim povezovanjem naj bi celo zmanjšali tehnološko odvisnost. — A. Boc Predavanje o gnojenju Kranj, 27. novembra — Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske prireja v četrtek, 4. decembra, ob 10. uri v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju strokovno predavanje o prehrani rastlin, o pomenu analize zemlje, o gnojenju pšenice, koruze, krompirja, travinja in olj' ne ogrščice. Predavala bosta dr. Artur Vajnberger in diplomirani inže; nir agronomije Ivan Gašper z oddelka za strokovno uporabo mineralnih gnojil INA-Petrokemija Kutina. Predavanje je namenjeno kmetovalcem in vsem, ki imajo karkoli opravka z mineralnimi gnojili. C. Z. Letošnja jesen je dolga in dokaj topla. V objektiv našega fotore-porterja se je v sredo ujela tale jesenska razglednica. — Foto: F. Perdan GLASOV Bencinska servisa ob avtocesti odprta — V sredo, 26. novembra, opoldne so ob avtocesti Kranj—Ljubljana v V okleni na obeh straneh odprli nova bencinska servisa z gostinskima objektoma. Podobno kot na bencinski postaji na Titovi cesti v Ljubljani se je Petrol tudi tu odločil za samopostrežni način strežbe. Na obeh servisih imajo tudi neosvinčen bencin. Bencinska servisa, katerih gradnja je veljala 900 milijonov dinarjev, je odprl predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep. Na svečani otvoritvi je govoril predsednik delavskega sveta Petrolovega tozda v Kranju Franc Bene-d i k. — A. Z. — Foto: F. Perdan JEZ w Zupanova zbirka ^ropa, 27. novembra — 45-članski delovni kolektiv UKO Kropa je včeraj proslavil 30-letnico delovne organizacije in .r>0-letnico začetka umetnega kovaštva v Kropi. Na slovesnosti je zbranim delavcem, upokojencem in gostom spregovoril direktor Janko Pogačnik; delavcem, ki o že od vsega začetka v UKO, pa so podelili nagrade. V UKO bodo let« s naredili /a 200 milijonov izdelkov. Petino prodajo na tuje, ostalo pa o.mia, kjer sta največja kupca Jelovica Škofja Ix>ka in Spačva i/. Vinkovcev. — C. Z. — foto: F. Perdan Kranjski župan Ivan Torkar je strasten zbiratelj. Ko je v torek odpiral vrtec na Golniku, je košček tri barvnega traku spravil v zep. Želim, da bi v svojem županstvu /bral čim več trakcev. Hm m 1 K 1 1 1.1.1 O TA/1 PAR KET O • LADIJSKI POD 11 "1 • BARVE ZA LES m KOVTNO Ll IN H ... še in še... 111 111 ZELEZNINA v Lescah