Tečaj III. V četertek 31. prosenca (januarja) 18S0. last 5. Mladega "Vufcasoviča Ijubozosi do starišev. Resnična zgodba, poslovenjena po ilirskej. cesarica M ar i a Terezija obiše enkrat od--liraniliše mladih vojšakov in o (ej priliki vpraša vodja: Ivteri zasluži naj večjo pohvalo med Vašimi od-hraiijenci? ,.'....:..., Vaše Veličanstvo, odgovori vodja, potožiti se ne ¦ moreni čez nobenega; ali mladi Vukasovič je naj bolji med njimi. To so poterdili tudi učeniki vojniškega vedenja aH ekserciranja, in hvalili posebno njegovo urnost v__ , mečevanju, to je v bojevanju z mečem. ; To je lepo, mladi Dalmatinec! — reče kraljica — ~ ali rada bi ga tudi vidila z mečem se bojevati. Daj primi za topi meč. — Kedar se namreč mladi vojšalci meeevati uče, ali se zares, ne bojujedo, imajo tope meče z bunčico na koncu, da nobeden nobenega ne 9 rani. — Kolikor poiiižniši in slrašljivši je mladi Vbka-sovič popred pred kraljico sfal, toliko jačji in bolj Ognjen je njegov pogled, kedar se s topim meceni •pred kraljico na ogled postavi, 'fj, več pajdaši se je poskusil, pa vse je premagal. — Zalo ga obdamje cesarica ¦/. dvanajst cekini. 34 Cez nekoliko dni pride ona sopet v odhraniliše mladih vojšakov in vpraša valje po mladem Vuka-, soviču. Ga zpvd. Ali ko pride, se močno vsi rasi in trese. Ga vpraša posmehovaje se cesarica: Pa ne, da bi bil une denarje, ktere sim ti dala, že potrosil? _ kje so? — Poslal sim jih svojemu očetu, odgovori z boječim glasom. — Kdo je tvoj oče ? — Moj oče so bili vojaški poročnik Qajtnant)j ali so že dosluzili, iik zdaj y Dalmacii prav po sironiaško brez plače žive. Nisim vedil dara Vašega Veličanstva bolje porabiti, kakor da sim svojemu siromaškemu očetu ž njim po- mogel. . ¦,. ._____:_____ .... Dobri mladeneč! — reče cesarica in ga pogladi .po obrazu — vzemi černilo, pero in popir pa piši. Vukaso.vič posluša, casarica pa mu napoveduje sledeče pismice: Dragi oče! lr.:. To pismice, ktero Vam pišem, mi napoveduje cesarica. Moje zaderzanje, moja pridnost in posebno moja sinovska ljubezen do svojega očeta se je cesarici tako dopala, da bodete Vi od tega časa po xlve slo goldinarjev letne plače dobivali j meni pa je sopet štiri in dvajset cekinov poklonila., ( i' ' •> '<' ^'-' Ji-M!?" 2 •' .' ' ., i.'' i, ': "'i' ¦¦'<¦ ", -..,.. .., ; ,.i, '-• ;r, i;-:j .>V imenovanej prošnji se nadalje bere, da je L-o p sko- . c^ raj vse knjižnice našega cesarstva obiskal in si v njih iu' •\ veliko .znanosti nabral. Pri vsem tem 'je bila rečena služ-J- baTdriigemii-podeljena. ¦¦ k F^trrf^^^-.ii- al ..¦'•¦*' .-: >; o.rtt-Ko bi pač ti učeni rojak še dan danes živel,' kolik : dobiček za Slovence! kolik dobiček za njih mili jezik, ki | se zdaj iz temnega brezna na beli dan povzdiguje! Ali ni - ga več, vzela ri&ni ga je nemila osoda! — Šestega julija §L 1835 popoldne je bilo. Dan je bil vroč. Cop se gre z ne-"i kini prijatlom v Savo pri Tomaževem pol ure od Ljub-: S Ijane kopat. Ne kopljeta se dolgo, kar slavcriega moža M mertiid vdari. Pod vodo se pogrezovaje zažene stok. Pri-jatel že oblečen mu hoče z jeza kol podati; pa ga ne doseže — inilovanja vredni mož zgine' pod vodo. Prijatel teče v bližno vas po ljudi. Pridejo, ga kmaio izpod vode dobe, "ali — bodi Bogu potoženo! — mertvega. Ga der- 36 * gnejo pnikažr, vojašk zdravnik, ki je bil ravno blizo, mu prereže žilo, ali revni Čop se ne zgane. Oživljajo ga nato1 še v Ljnbljanskej bolnišnici, ali vse zastonj; duša se. je bila od trupla že ločila,.in se ne da posiliti nazaj.—; -oni Truplo nepozabljrvega Slovenca počiva pri sv. Krištofu v Ljubljani poleg njegovegtr rojaka in pervega pesnika slovenskega, Vodnika. Odperte kamnate bukve na kamnu, ki so mu ga prijatli oskerbcli, 'pavejo gledavcu, .-dft» pod to gomilo »čeiK«tož spi. Pod bukvami pa berea sledeči napis v slovenskem jeziku j ^i.-'<-<-j^,p-V'\'v-,'"¦/'l ' , . •- '-• , ' J'c-1 . . ¦ .- >-C j~J\t ¦ • -^JfVj^G," . •- " '"-^Matija Cop,. rojen 26. Prosenca leta 1797, vmerl 6. dan maliga v\ ,',«., serpana leta 1835. «s> *,?•"'>•¦'>¦ ' ¦¦ •¦¦¦ i* >r A V ••'• .i.-,j Jezike vse Evrope je učene -i'ii/1 fl .'i •!-... Govoril, ki v tim tihim grobu spif r.\ •;.' (-.!j .rri/. • ....... Umetnosti le ljubil je, — zgubljene , ,... ..ft.>-.0 h. -.:' . jjffu' ble so ure, ko njim služil ni. V " '-'-. ¦*¦¦ . rtitž-, i; ;^v ;; i;"/«. ¦! - Mlade nčem' v .Reki, Lvovu, u Ljubljani, , i\;o'*'(IIJ T . Netrudcn učenik, je um vedril. • ". . • -TO«! •*•! .'Ako bi daljši časi Bli mu dani, ¦'•'•<•.!- .V f .•¦• fem .'f t. _nn !>I • K.Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil .-. , ,'.,„,;., ,,. • Pero zastavi komaj stare Slave, ¦ ¦" ' ''•'" ¦ '' "•' ?-.")' .Vtolj.V j 'Buditi rod, — odnese val ga Save.-.' . •¦; ,-..; :,,:..-¦: ¦.•»»*¦/ „! ••<; iPae, da bi bil spisal mož tolike učenosti, ako bi ga bil Bog poživil, marsikaj, kar bi bilo um slovenske mladosti razsvetljevalo. Spisal pa je (1833) abecedno vojsko' (Slovenischer ATiC-Krieg), ki je sicer majhen spisek, pa vender. velike'vrednosti, ker je Slovence razcepljenosti v. pisanju, toni j neizrečene škode/ovaroval. Spisal je tudi zgodovino slovenskega slovstva, to je, kedaj da so za4 čeli -Slovenci pisati, kaj da s6 pisali, in kdo je to ali uno -reč .spisal.!To delo pa še ni natisnjeno. Rokopis ima gospod. Kastelic v Ljubljani. Tudi-je zapustil čez 3000 dra*.'r. gocehih bukev raznih jezikov, posebno veliko poljskih, pa tudi slovenskih, serbskil^ ruskih in čeških.- Kupil jih je od sestre in brata pokojnega {rajnkega) Čopa za več sto goldinarjev gosp. M. Kastelic^ki jih je lani iz gole do-' bre volje Ljubljanskemu slovenskemu društvu posodil. >-?-u -• Mladcnči:slovenski! naj vam bode učenost vašega. -slavnega rojaka v izgled. Učite se o pcrvej priložnosti-so-* sebno slovanskih jezikov; ne bodete se kesali. . :•:+ -'¦'-'¦ :'>¦¦-' rilr}B - . . ¦ ¦¦-•¦' ; J-N"vr"t![-_::1^,_ 37 Od Vode. Pokaj pa od vode; vodo že tako dobro poznam, v o-r da ni še v čevljih dobra —i bo morebiti kdo rekel. Počasi, mladi moj prijatel! beri, potlej sodi, ako je temu res, kar si izgovoril. Cista voda je brez slaja, brez duha,brez boje, in previdljiva, da popolnoma skozi vidiš. Voda iz naj bistri-šega studenca, reke ali morja ni čista, ampak z mnogimi rastlinskimi in rudnimi rečmi navdana. Tudi je v njej veliko veliko živalic, ki so tako raajhine, da jih s prostimi očmi ne moremo viditi; poglej pa vodo s takim oča-lom, ktero vsako stvar veliko stokrat večjo kaže; vidi! bodeš v njej brez števila kačam podobne živadi. Prav čista voda je le tista, ki jo po dolgem dežju vjameš, ko je že vse ptuje reči iz zraka pograbila, ali pa tista, ki jo najpred z gorkoto v sopar spremeniš, sopar pa nato tako vjameš, da se sopet v vodo spremeni, kakor vidiš v kuhinji na spodnjej strani pokrova kakega lonca z vrelo vodo. Morje in vse vode na svetu neprenehoma po zimi in po letu puhte, to je se s pomočjo gorkote v podobi puha ali sopara v zrak vzdigujejo. Iz takega puha se napravijo megla, oblaki, dež, sneg, slana, solika in toča. Zima vodo v led premeni, vročina pa v puh ali sopar. Voda, ki v posebnem kotlu vre, neizrečeno močan sopar daje, ki ladije goni, pa tudi cele rajde vozov z veliko sto ljudmi po železnih cestah vleče, naglo kot ptica pod nebom leti. V Ljubljani, Celju, Gradcu i. t. d. to čudno vožnjo lahko vidiš. V takih vozeh se pelje po 1 polk (regiment) vojšakov in veliko centov blaga na enkrat. Kolik dobiček za ljudi! — V koliko korist nam je nadalje voda zastran pijače, pri kuhi, pri perilu! Kako bi kuhali, kako prali, s čim se vrni vali, kaj za vsakdanjo žejo pili, ko bi vode ne bilo? V toplicah se bolniki kopljejo, druge vode pijo in ozdravijo. Voda je tedaj posebno velik dar božji, za kterega mu ne moremo zadosti hvaležni biti. JL Vode so pa zdrave ali nezdrave. Zdrava voda naj boljša pijača za ljudi in živino. Mlake in nikoli nikjer nobene vode ne pij, če ne veš, da jo ljudje navadno pijejo. Res, da napravi voda dostikrat velike povodnji, in naredi strašno veliko škodo; ali njena korist jo preseže sto in stokrat. Pregovor: .,Voda ni še v čevljih dobra" po tem takem ni popolnoma resničen. V čevljih ravno ni dobra, to je že res; kar pa pregovor več pove, je bosa. Več od vode se vam bode povedalo v višjih šolah. ¦ ¦¦¦ iti------------------------------- Novice za mlade ljudi. -'¦*¦' 7"$& ir "//;/"'; i—- (Oglcna soparica zaduši Ljubljanskega hlapca.) V petek 25. dan tega mesca ob sedmih, zvečer se vleže hlapec nekega Ljubljanskega mestnjana spat. Da bi mu pa vino po noči ne zmerznilo, ktero je bil menda iz doma dobil, prinese popred v stanico lonee žerjavice in ga pod-stavi pod sodiček. Nato zaspi brez vse skerbi. Ali iz žerjavice puhti neka soparica, ki v zaperti stanici človeka zaduši, posebno spečega, ker si pomagati ne more. Kolikor nižje leži, toliko v večji nevarnosti je, ker je taka soparica, ki ji pravijo učeni „voge!nokisIina'', veliko težja od navadnega zraka', toraj se posebno na tla vleže in v-sako živo stvar zaduši. Taka nesreča se je tudi Ljubljanskemu hlapcu zgodila, ki revež blezo vedil ni, kar smo ravno povedali. Le malo živega ga najdejo zjutraj. Hitro vrata in okna odpro, da stanico zdrava sapa prešine, mu pušajo, in ga odnesti v bolnišnico. Toda pravijo, da bode moral siromak vmreti, ker je bil predolgo v gnjilej sapi. Na kmetih imajo navado, po zimi čez noč slanice z žerjavico v posodah greti. Za božjo voljo! nekari tega, kdor hoče, da se mu taka ne pripeti, kot nesrečnemu hlapcu, ,, ,j(|!;/; (Kdor se povikSnje, bo ponižan.) Undan gre neki gospod po Ljubljanskem velikem tergu. Nekdo, ki se mu je na ledu spodersnilo, ravno pred njim pade. „Eh! ne vem, kako bi mogel človek tako štorklast biti in pasti"' — reče gospod. Še ni zadnje besede dobro izgovoril — lop — je bil že tudi na tleh. Pes otame gospodarja dvojni stnerti. _• Neka ladija se pelje v Bondon, glavno mesto an-gležke dežele. Primeri se, da se vodja ladije na nerodno privezano verv spotakne in v morje pade. Po njem bi bilo, ko bi ne bilo njegovega psa v ladii. Pes viditi, da se je njegov gospodar v morje prekucnil, šine kot blisk za njim, ga popade za suknin obvratnik, ter ga privleče k ladii. Mornarji potegnejo zdaj srečno gospodarja in psa iz morja v Iadijo. Vodja ladije pa ni bil le v nevarnosti vtoniti; veliko večjemu sovražniku je bil ušel. Velika morska riba, kije Iadijo že dolgo sledila, je bila že nad vodja planila, ga požreti, ko mu njegov zvesti pes na pomoč pripjava. Oba sta gerdo.bncj ribi ušla, vender ne popolnoma zdrava. Ravno tisti hip, ki so ju mornarji iz vode potegnili, zahlavstne morska riba po psu, in odšavsne mu rep. — Po tem takem je zvesti pes svojega gospodarja dvojni smerti otel. Verli gospodar mu je pa tudi to blago djanje zvestobe kaj lepo povernil, in mu ga bode povraceval vse svoje žive dni. Zvesti pes je namreč od tiste dobe, in bode vprihodnje vse tisto jedel, kar njegov gospodar. Tudi ga ne proda za nobene denarje. Kako Kitajci pišejo. , I ... Kitajci ali jv i ne z i v velikem kitajskem cesarstvu vzhodne Azije, ki jih nemara po naše zato Kitajce imenujejo, ker kite nosijo, ne pišejo tako, kot mi, od leve proti desni besedo za besedo, ampak od zgoraj na-vdol besedo pod besedo. Tudi nimajo, kot mi, za sleherni glas posebne čerke, ampak za vsako besedo posebno znamenje, vsega skup 80.000 znamenj. Ves čas svojega življenja se tedaj Kitajec komaj popolnoma pisati nauči. Sicer pa so umni ljudje. Beremo, da so natis, popir in 40 smod nik ali strel ni prah veliko popred kot mi Evropejci poznali. Sosebno pa so umni kmetovavci. * ljubezen do domovine. Po vojski na Nilu, kjet si je angležki vojvoda Nel-zon veliko čast pridobil, so na Angležkem za vdove vbitih denarje zbirali? Majhen otrok, nekega kupca sin, vpraša svojega očeta, čemu denar zbirajo? — Ko mu oče razzložijo, da za domovinske braniteljc, serčno sinek povzame: ,,Naj se še jaz za svojo domovino bojujem!"' Oče ga zato premalega pomilujejo, ker nebi nič opravil. „0 pač! odgovori, znabiti ima sovražnik tndi malih ljudi, in s temi se hočem biti/"' A. N, I ' lil Bile Kazimir IV. ------ Pri poljskem kralju Kazimiru se enega dne kraljica, njegova žena, milo jokaje pritoži o sirovosti poduči-telja mladih kraljcvičev, njenih sinov, da tako ojstro ž njimi ravna, in ga pomoči prosi. Al modri kralj jej odgovori: „ Verjemi mi, ljuba žena, da mojim ušesom ni blažjega glasa, ko če slišim, kako se moji sinovi po zasluže-nju kaznijo." Pomnite si to, slovenske matere! D. Slovensko - ilirski slovnik. Bivol, bivol. Bizg (tičji Hm), hizg. Blag, blag. Blago, blago, roba. Blagodaren, blagodaran. Btagodelen, blagotvoran. Blagodelnik, blagotvoiac. Blagoglasen, blagoglasan. Blagor, blago, dobro. Blagoslov, (žegeu), blagos!o\ Blagosloviti (žegnati), blagosloviti. Blagosf, blagost. Blagostoren„ blagotvoran. Blagoslornik, blagotvorac. Blagovolefi, blagovoleli. Blagozviicin (dobrega zvuka ali glasa), blagoavučan. Blaten, blatan. Blatiti, blatiti. Založnica Rozalija Eg-er. - Odgovorni vrednik J. Navratil. . . V Ljubljani.