TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 22. FEBRUAR / SVEČAN 2008, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIII, ŠTEVILKA 2 (116) IZ VSEBINE: Gasilska zveza Destrnik podprla kandidaturo Antona Korena za predsednika Gasilske zveze Slovenije Fotografija: Ksenija Munda STRAN 2 Turistično društvo Destrnik - Drugi kmečki bal bil je živ STRAN 20 Občan - 22. februar 2008 Občanov pogovor Gasilska zveza Destrnik Gasilska zveza Destrnik podprla kandidaturo Antona Korena za predsednika Gasilske zveze Slovenije Člani predsedstva in poveljstva Gasilske zveze Destrnik so na svoji redni seji 17. januarja razpravljali o kadrovskih pripravah na kongres Gasilske zveze Slovenije. Na sejo so povabili tudi gospoda Antona Korena, sedanjega podpredsednika GZS, da se z njim pogovorijo o pripravljenosti, da sprejme kandidaturo za predsednika GZS. V širši razpravi so ugotovili, da kandidaturo sprejema in da bo na kongresu tudi kandidiral. Člani predsedstva in poveljstva GZ Destrnik so ocenili, da je Anton Koren primeren kandidat za predsednika GZS, saj je že daljše obdobje vključen v delovanje najvišjih organov GZS, je njen podpredsednik in visoki gasilski častnik II. stopnje. Prav glede na to njegovo delovanje in poznavanje dela gasilske zveze ter njenih organov je prav, da kandidira za najvišje mesto v gasilski organizaciji, saj lahko po kongresu takoj začne z aktivnim delom. Anton Koren, kandidat za predsednika Gasilske zveze Slovenije Anton Koren se je rodil 16. 1. 1943 v Sevnici, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na učiteljišču v Celju in diplomiral iz psihologije na Univerzi v Ljubljani. Zaposlil se je kot psiholog na zavodu za zaposlovanje. Od leta 1979 dalje je direktor območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici. Njegova gasilska pot se je začela zelo zgodaj, leta 1950, ko ga je oče pripeljal v gasilsko društvo v Sevnici. Od takrat se je tudi redno usposabljal in od leta 1973 dalje je predsednik PGD Sevnica. Kar 30 let je bil na čelu tega društva, vse svoje sposobnosti in znanje je vlagal v razvoj mladih kadrov ter skrbel za razvoj društva na vseh področjih. Ohranjal ga je v dobrem, tovariškem vzdušju in tudi kot predsednik skrbel za pravo društveno življenje, zato je bil na svoje delovanje vedno upravičeno ponosen. Leta 1978 je bil pobudnik in ustanovitelj gasilske godbe, ustanovil je dramske skupine in dekliško vokalno skupino, organiziral pevske revije ter tekmovanja, na katerih je dosegal vidne uspehe. Seveda ni deloval samo v Sevnici. Tesno je sodeloval s Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Cvetoči zimski Jasmin v Vintarovcih 2 Fotografija: Ksenija Munda Gasilska zveza Destrnik na svoji redni seji številnimi drugimi sosednjimi gasilskimi društvi in z zvezami ter v okviru GZS. Prav zato gospoda Antona Korena poznajo znotraj gasilske organizacije skoraj po vseh krajih v Sloveniji. Kot podpredsednik GZS je izoblikoval lik odličnega organizatorja, saj se je v svoji sedanji funkciji posebej veliko ukvarjal z izobraževanjem in s kulturo v gasilskih vrstah, je pa tudi znan predavatelj na tem področju. Za svoje dolgoletno aktivno delovanje v gasilskih vrstah je prejel številna priznanja, pohvale in tudi najvišja gasilska odlikovanja, dobil je tudi državno priznanje, odlikovanja in najvišje občinsko priznanje Občine Sevnica, grb občine in na koncu najvišje priznanje – gasilsko odlikovanje Matevža Haceta. V prepričanju, da bo GZS pod njegovim predsedovanjem povečala nujno potrebno aktivnost na organizacijskem, operativnem in na mnogih področjih aktivnosti gasilstva ter da bo znal v organe gasilske zveze pridobiti požrtvovalne in predane sotovariše, ki bodo naše gasilstvo uspešno vodili na območju celotne države, smo ga povabili na kratek intervju. Občan: Zakaj ste se od- ločili za kandidaturo za predsednika Gasilske zveze Slovenije? Anton Koren: Za kandidaturo sem se odločil zaradi pobud, ki sem jih dobil iz nekaterih gasilskih sredin, med njimi tudi iz GZ Destrnik. Ker sem predan gasilec, sem se to pobudo odločil sprejeti, saj ocenjujem, da imam dovolj ustreznih izkušenj, znanja in še vedno dovolj pripravljenosti za sprejem tako odgovorne, zahtevne ter častne naloge. Občan: Zakaj ste si izbrali prav občino Destrnik? Anton Koren: Z veseljem sem se odzval povabilu Gasilske zveze Destrnik, saj njihovo delo poznam že iz preteklosti. Predvsem mi je znano njihovo delo z mladimi, skrb za članstvo in za primerno gasilsko opremo. O gasilstvu v Destrniku lahko govorim samo pohvalno, saj cenim njihove vrednote tovarištva, predvsem pa skrbnega gospodarjenja in menim, da bodo ob podpori GZS živele tudi v bodoče. Občan: Kakšne so izkušnje z gasilci na našem področju? Anton Koren: Prepričan sem, da ima gasilstvo v Destrniku dobre pogoje tudi za nadaljnji razvoj. Predvsem mislim na število članov, na podporo okolja in krajanov Občan - 22. februar 2008 Občanov pogovor ter tudi na dobre odnose z Občino Destrnik, z njenim vodstvom in na osebno podporo vašega župana. Občan: Kaj kot bodoči predsednik GZ Slovenije mislite o gasilstvu? Anton Koren: Slovensko gasilstvo mora svojo prihodnost graditi na izredno pozitivni dejavnosti in rezultatih iz preteklosti, v kateri so se številne generacije uspešno predajale na humanitarnem poslanstvu naše organizacije in bogati opremi. Pred nami so jasni cilji – v vedno aktualni pripravljenosti pomagati ljudem v nesreči. Osrednja pozornost bo namenjena članstvu – njihovemu statu- su, varnosti in tudi vrednotenju njihovega dela. Veliko pozornosti bomo namenili izobraževanju, brez katerega ni potrebnega strokovnega dela na področju operativne dejavnosti – kot osrednje naloge gasilske dejavnosti. Materialni pogoji za sicer prostovoljno delo morajo dobiti še ugodnejšo klimo. Izrednega pomena za podporo učinkovitega operativnega dela so tudi zdravo društveno življenje in dobri medsebojni odnosi, ki vedno znova spodbujajo k delu gasilske organizacije. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Srečanje veteranov Gasilske zveze Destrnik Skupni posnetek s srečanja veteranov V ponedeljek, 28. januarja, je Gasilska zveza Destrnik organizirala srečanje veteranov, na katerem so pokramljali o preteklem delu in novih izzivih. V uvodnem govoru je prisotne naprej pozdravil predsednik komisije za veterane GZ Destrnik gospod Marjan Zelenik, navzoče pa je nagovoril tudi poveljnik GZ Destrnik gospod Marjan Irgl. Gospod Janez Irgl se je prisotnim zahvalil, ker so se odzvali vabilu v tako velikem številu in za trud, ki so ga vložili ob začetkih gasilstva v obeh društvih v Destrniku in Desencih. Omenil je še, da se zaveda, da prvi koraki niso bili lahki, saj ni primerjave med opremo gasilskih domov takrat in danes. Prav je, da se sledi razvoju tehnologije, saj sicer v današnjem času ne bili kos požarom in elementarnim nesrečam, kot so plazovi ter poplave. Župan Občine Destrnik Občan - 22. februar 2008 gospod Franc Pukšič je povedal, da ga veseli, da se na območju občine vseskozi v takšni meri skrbi za požarno varnost. Predvsem je ponosen, da so požarno ozaveščeni že otroci v osnovni šoli, da se skrbi za izobraževanje in usposabljanje po posameznih društvih ter da gredo v korak s časom. Seveda si bo občina skupaj z društvi in državo še naprej prizadevala za opremljenost obeh društev. Še posebej ga veseli, ko vidi veterane, ki se udeležujejo tekmovanj, na katerih skušajo prikazati svoje znanje in sposobnosti. Ob koncu jim je zaželel še veliko druženj, kot je bilo današnje. Za časopis Občan smo se pogovarjali s predsednikom Gasilske zveze Destrnik gospodom Janezom Irglom. Fotografija: Ksenija Munda Občan: Kako ocenjujete svoje dosedanje delo v zadnjem mandatu? Janez Irgl: Delo ocenjujem kot uspešno, čeprav je v gasilstvu vedno teže delati. Država namreč namenja gasilstvu premalo sredstev, saj je z razvojem tehnologije vedno večja požarna obremenitev glede materialov v gospodinjstvih in v gospodarstvu. Prav tako je vedno teže delati z ljudmi (gasilci), saj so le-ti vedno bolj obremenjeni z vsakodnevnimi problemi, kar je posledica predvsem finančne in časovne krize. Ljudje so namreč obremenjeni z delom v podjetjih, saj delovni čas ni več samo osemurni, kot je bil včasih, ampak je človek dejansko zaposlen 24 ur na dan. Prav zaradi tega nam ostaja zelo malo časa za ostale dejavnosti. Ker naša zakonodaja ni dorekla bonitet delodajalcev, so tisti, ki so v službah, obremenjeni in brez določenih opravičil težko odsotni z dela. Vseeno pa moram reči, da je v naši zvezi delo dobro in uspešno opravljeno kljub vsem naštetim problemom. Občan: Kakšni so vaši načrti za naprej? Janez Irgl: Pred nami so volitve v obeh društvih in v GZ Destrnik. Seveda pričakujem, da bom lahko svoje predsedovanje prepustil komu drugemu, da bo lahko delal še bolje in bolj kakovostno. Občan: Kako se pripravljate na kongresno leto? Janez Irgl: Čas od kongresa do kongresa mine zelo hitro, a se kljub temu nabere kar precej vprašanj in problemov, ki jih moramo reševati v medkongresnem obdobju. Na kongresu pride do določenih sprememb (kadrovskih ali kakšnih drugih) in ob spremljanju le-teh smo si tudi v GZ Destrnik prizadevali, da bi se nekaj stvari spremenilo. Dogovarjali smo se z gasilci, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti določene funkcije, med drugim smo se pogovarjali tudi s tovarišem Tonetom Korenom, podpredsednikom Gasilske zveze Slovenije, ter ga v GZ Destrnik predlagali za predsednika GZS. Upam, da nam bo uspelo. Potekajo zadnje priprave na kongres, zato bomo tudi v naši zvezi in v svetu Podravske regije poskušali doseči sprejetje čim več uspešnih sklepov za delo v gasilstvu v bodoče. Pogovarjala se je: Ksenija Munda 3 Aktualno Humoristična skupina Veseli oder iz Velike Nedelje je prepričala Destrničane, da je smeh pol zdravja Cilika in Drašek Fotografija: Ksenija Munda ZLATA POROKA DRAGICE IN ALEKSANDRA STANOŠEVIČA 19. januarja sta po 50 letih skupnega življenja ponovno izrekla zaobljubo gospa Dragica in gospod Aleksander Stanoševič iz Placarja. Zlatoporočenca in svatje so se udeležili slovesnosti v mali dvorani kulturnega doma Destrnik. Svečani obred sta opravila župan Občine Destrnik Franc Pukšič in matičarka Julijana Černezel. Človek se nehote ozre na prehojeno življenjsko pot. Veliko je bilo žalostnih, še več veselih trenutkov. Seveda se vsak najraje spomni otroških let, ko je skrb za vsakdanji kruh prepuščena staršem. Vendar vsi odrastemo in si ustvarimo družine. Največje veselje sta zlatoporočenca občutila, ko se jima je rodil sin Roman. Človekovo življenjsko pot prepleta tudi trnje, vendar se z medsebojnim razumevanjem in s spoštovanjem lahko prav vse premaga. S trdim delom in z odrekanjem sta si slavljenca zgradila topel dom v Placarju. Najbolj se razveselita, ko ju obiščejo sorodniki, prijatelji in sosedje, seveda pa sta najbolj vesela sina, ki je zaradi službenih obveznosti veliko zdoma. Tudi mi jima želimo, da bi še veliko let preživela ob toplem ognjišču svojega doma. Iskrene čestitke. Besedilo fotografija: Ksenija Munda Fotografija: Ksenija Munda Drašek po nareku očeta piše oporoko V petek, 25. januarja, je v kulturnem domu Destrnik nastopila humoristična skupina Veseli oder s komedijo Cilika in Drašek. Kraj dogajanja je nekje na vasi. Lahko bi bil kjer koli, saj takšni in drugačni ljudje živijo vsepovsod. Čas dogajanja je postavljen v obdobje pred nekaj desetletji. Predstava ima tri dejanja, odigrana je bila v narečju. Cilika je preprosto prleško dekle, staro preko 40 let, je še samska in živi skupaj z očetom. Na vsak način si želi spoznati fanta. Spogleduje se z Drašekom, ki je sramežljiv haloški fant. Cilika Drašeka pripelje na dom, da bi se spoznal z očetom. Ta se ustraši, da ga bo hči pustila samega in bolnega. Zgodba doseže vrhunec, ko se pojavi še Katika, ki trdi, da je Drašek njen. Po vseh komičnih zapletih se vse srečno konča, saj postaneta par Katika in oče, tako Ciliki ter Drašeku tako nič več ne stoji na poti do njune sreče. Med predstavo seveda ni manjkalo smeha. Gledalci so nastopajoče ob koncu nagradili z gromkim aplavzom. Zapisala: Ksenija Munda KOLEDAR DOGODKOV MAREC: 1. marec – Kulturno društvo Destrnik prireja koncert Destrniškega okteta (v kulturnem domu Destrnik) 3. marec – OŠ Destrnik-Trnovska vas pripravlja prireditev na temo ekologija, podpisali bodo EKO listino, pripravili pa bodo tudi razstavo na temo: hrana (v kulturnem domu Destrnik) 18. marec – OŠ Destrnik-Trnovska vas prireja glasbeno-recitacijsko prireditev za žene in mame (v kulturnem domu Destrnik) 21.–24. marec – Društvo kmetic Destrnik bo pripravilo razstavo velikonočnih jedi (v župnišču cerkve sv. Urbana) 22. marec – Društvo mladih Destrnik prireja medekipno nogometno tekmovanje (v športni dvorani Destrnik) 25. marec – Kulturno društvo Destrnik pripravlja prireditev ob materinskem dnevu (v kulturnem domu Destrnik) Marec – Športno društvo Destrnik prireja šahovsko tekmovanje za občinskega prvaka Ksenija Munda 4 Občan - 22. februar 2008 Aktualno 9. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik 7. februarja je potekala 9. redna seja OS Občine Destrnik. Svetniki smo imeli na dnevnem redu 15 točk. Sprejet je bil sklep o spremembi Sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinov izračuna komunalnega prispevka v Občini Destrnik. Za občane to pomeni, da bodo sedaj vse zadeve lahko uredili na občini v Destrniku in plačila prispevka ne bo potrebno urejati na različnih uradih. Za občane ne bo bistvenih finančnih sprememb. Druga pomembna točka je bila sprejetje Odloka o ustanovitvi podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. Občina se je odločila, da bo sedanji režijski obrat prestrukturirala v družbo. Odločitvi za ta korak je botrovala predvsem možnost nastopa družbe na trgu, kar režijskemu obratu ni omogočeno. Obravnavali smo tudi soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj, potrdili sofinanciranje zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ni pa bilo potrjeno sofinanciranje CIPS-a in imenovanje njegovega direktorja. Ob obisku vlade v Podravju je Destrnik obiskala tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, ki si je ogledala naš zdravstveni dom. Takrat so ji predstavniki občine razložili predlog rekonstrukcije in zazidave našega zdravstvenega doma ter predstavili naše zamisli zapiranja finančne konstrukcije projekta. Ministrica se je strinjala s predlogom in naslednji korak je bil priprava DIIP-a ter sprejem le-tega, sledi pa še posredovanje na ministrstvo. Svetniki smo sprejeli DIIP za rekonstrukcijo in zazidavo zdravstvenega doma Destrnik v predlagani obliki. Tako bomo po izpeljavi projekta v pritličju lahko uporabljali storitve zobozdravstvene ambulante, ambulante splošnega zdravnika, podružnice lekarne in prostora za fizioterapijo. Že dolgo smo seznanjeni s potrebo po adaptaciji igrišča pod šolo, saj trenutno stanje ne zadostuje potrebam. Igrišče se bo povečalo, dodana bo primerna atletska steza ipd. Za projekt bo občina poskušala pridobiti sofinanciranje Fundacije za šport. Sprejet je bil tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izgradnji in vzdrževanju javne razsvetljave v občini Destrnik, svetniki pa smo sprejeli še zahtevo za razrešitev predsednika vaškega odbora Svetinci. Z ministrstva za notranje zadeve je prispel poziv lokalnim skupnostim, naj imenujejo predstavnike javnosti v senate za reševanje pritožb zoper policiste. Občina mora imenovati predstavnika in ker komisija KVIAZ ni prejela nobenega predloga, smo imenovali svetnico Simono Hanželj. Sabina Žampa Občan - 22. februar 2008 »Ekošola kot način življenja« razvija: · odgovorno ravnanje z okoljem in naravo, · poveča zavest in skrb za človeka vključno z varovanjem zdravja in · gradi medsebojne odnose. Celostno gradi človeka za prihodnost. Ekošola bogati čustvene vezi otroka do narave. Uči ga spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Učencem in učiteljem daje priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju v šoli in izven nje. VABILO Ekošolarji vabimo na naravoslovni dan, ki bo v ponedeljek, 3. 3. 2008, med 8.15 in 12.30 v OŠ Destrnik-Trnovska vas. Sodelovali boste lahko v naslednjih ekodelavnicah: • pekarna • mlekarna • slaščičarna • tržnica • zdravilna zelišča • mlin, črna kuhinja • čebelarstvo • ribarnica • pogrinjki • varovalna prehrana … Zaključna prireditev bo ob 17.00 v kulturni dvorani Destrnik. • ekohimna • pozdrav • podpis ekolistine • ekoigra Po prireditvi se boste lahko sprehodili po ekoulici in si ogledali izdelke, ki so nastali v okviru naravoslovnega dneva. Prijazno vabljeni! 5 Aktualno Kulturno društvo Destrnik PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU V petek, 8. februarja, je v kulturni dvorani Destrnik potekala prireditev ob kulturnem prazniku. 8. februar je datum smrti Franceta Prešerna in na ta dan so po vsej Sloveniji potekale različne kulturne prireditve. Prireditev je pripravilo Kulturno društvo Destrnik, katerega člani z ljubeznijo do kulture prispevajo k bogatenju kultur- TEHNIŠKI DAN V ponedeljek pred pustnim torkom smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo zabavne maske. Izdelala sem dve. Najprej smo masko obrisali, nato pa izrezali. Potem smo iz raznobarvnega papirja izrezali različne oblike, s katerimi smo oblepili maske. Ob straneh smo naredili luknjice, skozi smo napeljali elastiko. Naredili smo tudi krone. Najprej smo jih izrezali, potem smo jih okrasili s krogci. Na krogce smo potrosili bleščice. Zelo smo se potrudili. Na koncu smo se našemili in se fotografirali. Hana Horvat, 2. a TEHNIŠKI DAN V ponedeljek, 4. 2. 2008, smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo pustne maske. Obrisali smo vsak dve pustni maski in ju izrezali. Potem smo jih polepili z raznobarvnimi liki. Izdelali smo še kronice. Na koncu smo se našemili in se veselili. Denis Polanec, 2. a nega življenja v občini. V KD delujejo naslednje sekcije: – otroška folklorna skupina – mladinska folklorna skupina – odrasla folklorna skupina – moški pevski zbor – oktet – mešani pevski zbor Člani sekcij nastopajo na revijah, različnih prireditvah v domačen kraju in izven njega pa tudi v tujini. V preteklem letu so začeli uporabljati najnovejšo pridobitev – novo kulturno dvorano, v kateri so dobili tudi svoje prostore za vadbo in prireditve. Na prireditvi sta nastopili prva in druga skupina otroške folklorne skupine. V prvi otroški skupini plešejo otroci, stari od 6 do 8 let, zaplesali pa so Bibo in odigrali prstne igre. V drugi skupini otroške folklore pa so otroci, stari od 9 do 13 let, zaplesali so: žakle šivat, trojko in verigo. Mešani pevski zbor KD Destrnik se je predstavil s tremi pesmimi: Svetlo sonce, Čej so tiste stezice in Sam se šetao. Nastopili so tudi člani mladinske folklorne skupine, ki so zaplesali štajeriš, rašplo, zibenšrit in vražjo polko. Ob koncu so zaplesali še plesalci odrasle folklorne skupine, ki so se predstavili z mazurko, s sirotico in z zibenšritom. Vmes smo v izvedbi Kaje Horvat slišali še pesmi Sila spomina in Pevcu. Predsednik KD Destrnik Marko Pukšič je povedal, da je vesel, da se v naši občini kultura vedno bolj razvija in da sekcije z veseljem prispevajo k temu. Župan Franc Pukšič pa je med drugim povedal nekaj o Prešernovem življenju in delu ter poudaril, da je kultura pomemben del našega življenja. Kulturniki so se na prireditvi vsekakor zelo potrudili, tako da je lahko vsak obiskovalec na svoj in edinstven način v sebi prebudil spomin na velikega moža Franceta Prešerna. »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« 6 Besedilo: Jasmina Bauman Fotografija: Mateja Čeh Občan - 22. februar 2008 Aktualno ŠPORTNO DRUŠTVO DESTRNIK – ŠAHOVSKA SEKCIJA Uspeh ŠD Destrnik v 3. članski ligi – vzhod Ker se med igro zapremo v kak prostor, smo zelo tiho, zato nas redko vidite in slišite, vendar smo tukaj, šahisti, ki ob vikendih bistrimo svoj um s šahovsko igro ter tako urimo boljši spomin. Razmišljamo in tuhtamo, kako s pravimi potezami premagati nasprotnika. Zelo prijetna so naša druženja s prijatelji ob šahu in kavici … Športno društvo Destrnik je bilo ustanovljeno leta 1999 in v njegovem okviru deluje tudi šahovska sekcija. Že takrat se je ŠD Destrnik registriralo pri Šahovski zvezi Slovenije in nekako začelo uradno šahovsko pot. Se pa je šah v Destrniku igral že pred tem – takrat še v okviru takratnega Prosvetnega društva. Aleksander Arnuš Ob ustanovitvi je šahovska sekcija štela 17 članov. Vsa ta leta do danes se je pod vodstvom Milana Petriča razvijala, prihajali so novi člani, nabavljali smo nove šahe in šahovske ure, tako da smo lahko sploh igrali. Obiskujemo šahovske turnirje v naši okolici in se srečujemo s šahovskimi prijatelji na različnih turnirjih, prav radi se odzovemo na vsako vabilu. Vsako leto organiziramo turnir za prvaka Destrnika, na katerem lahko sodelujejo le občani in občanke naše občine. Aktualni prvak je Mitja Kramberger iz Doliča. Vedno se potrudimo, da ob občinskem prazniku pripeljemo v Destrnik kakšno prijateljsko ekipo in se pošteno udarimo – v šahu seveda. Od ustanovitve dalje smo dejavni tudi v 3. članski ligi – vzhod. Vsa leta smo dosegali povprečne rezultate, v letu 2007 pa nam je uspel velik podvig, saj smo se uvrstili na 6. mesto med 23 ekipami, kar je bilo pred pričetkom lige nepredstavljivo, saj igrajo v ligi tudi zelo močne ekipe nekaterih velikih klubov. Uspeh, ki ga bo v prihodnje težko doseči ali preseči, pa je zelo dobra motivacija za prihodnje lige. Moramo pa se pohvaliti, da v 3. članski ligi – vzhod sodelujeta kar dve ekipi iz Destrnika, poleg nas še ekipa ŠD Urban, ki je bila pred približno tremi leti ustanovljena z namenom, da bi lahko več članov igralo na ligaškem tekmovanju. In moramo reči, da obe ekipi dobro zastopata barve Destrnika. Vsa leta smo se šahisti srečevali v gostilni pri Mariniču, kjer so nam z veseljem odstopili prostor. Zdaj, ko so gostilno zaprli, smo se bili primorani preseliti, po novem se srečujemo v gostilni pri Marti. V zimskem času igramo vsako soboto ob 15.00, v ostalih letnih časih pa vsako prvo soboto v mesecu. Občan - 22. februar 2008 Naj vas povabim na turnir za prvaka Destrnika, ki bo soboto, 1. 3. 2008, ob 15.00 v gostilni pri Marti v Destrniku. Vsi, ki jim kraljeva igra ni tuja, prav lepo vabljeni. Športni dan Zjutraj ob 8.00 smo se zbrali pred šolo. Pripeljal je avtobus. Peljali smo se v dvorano Tabor v Mariboru. Ko smo izstopili, smo si izposodili drsalke. Potem smo se preobuli. Nato smo se začeli drsati. Nekajkrat sem tudi padla, ampak padci niso povzročili velikih težav. Drsali smo približno dve šolski uri, vmes smo imeli še malico. Nekateri učenci so drsali zelo spretno, nekateri pa malo manj. Moji sošolci so se zelo ojunačili, še posebej Žan. Naslednje leto bom tudi šla, ker mi je bilo zelo všeč. Vita Volgemut, 3. a Sankanje na Rogli V sredo, 6. 2. 2008, smo imeli športni dan. Ob 8.00 smo se zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali na Roglo. Tam so smučišča in sankališča. Jaz sem se šel sankat. Sankal sem se z Leonom. Proti koncu smo se še kepali. Po sankanju smo si privoščili vročo čokolado. Nato smo se odpeljali nazaj proti Destrniku. Še večkrat bi šel sankat, če bi me kdo vlekel v hrib. ŽAN MARKEŽ, 3. a 7 Uradni vestnik 02/2008 22. februar 2008 LETO XIII, številka 2 VSEBINA 4. SKLEP 1. SKLEP o spremembi Sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinu izračuna komunalnega prispevka v Občini Destrnik o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 2. ODLOK K CENI STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU 5. SOGLASJE O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA GRADNJE DESTRNIK D. O. O. 3. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o izgradnji in vzdrževanju javne razsvetljave v občini Destrnik 1. Na podlagi 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005), 42. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, 44/97, 110/02), 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevek (Ur. l. RS, 95/2007) je Občinski svet Občine Destrnik na 9. seji 7. 2. 2008 sprejel SKLEP o spremembi Sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinu izračuna komunalnega prispevka v Občini Destrnik I. Spremeni se drugi odstavek II. točke Slepa o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinu izračuna komunalnega prispevka v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, 6/2005), tako da se glasi: »Povprečni stroški komunalnega opremljanja za posamezne priključke na javne komunalne objekte in naprave znašajo: – vodovodno omrežje a) vodovodni priključek – ¾ cole 1,56 EUR/m2 b) vodovodni priključek – 1 cola 2,10 EUR/m2 c) vodovodni priključek – 5/4 cole 3,05 EUR/m2 d) vodovodni priključek – 6/4 cole 4,41 EUR/m2 e) vodovodni priključek – 2 coli 6,55 EUR/m2 f) vodovodni priključek – 2,5 cole 12,22 EUR/m2 g) vodovodni priključek – 3 cole 15,27 EUR/m2 h) vodovodni priključek – 4 cole 24,30 EUR/m2 – fekalna kanalizacija 4,00 EUR/m2 – meteorna kanalizacija 0,33 EUR/m2 – elektro omrežje 0,09 EUR/m2 – cesta a) v asfaltni izvedbi 1,64 EUR/m2 b) v makadamski izvedbi 0,47 EUR/m2 – javna razsvetljava 0,38 EUR/m2 – kabelska televizija 0,19 EUR/m2 – plin 0,33 EUR/m2 II. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o spremembi Sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinu izračuna komunalnega pri- 8 spevka v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 8/2005), hkrati pa prenehajo veljati Merila in kriteriji o povračilu za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/85, 37/86 in 10/88) ter Odlok o merilih za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/2002) in Sklep o povračilih za priključke na vodovodno omrežje (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2003). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-6/2008-9R-2-3 Datum: 7. 2. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 2. Na podlagi 3. in 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 127/2006), 473. in 523. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in 67/2007) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 9. redni seji 7. 2. 2008 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA GRADNJE DESTRNIK D. O. O. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občina Destrnik, s sedežem Vintarovci 50, 2253 Destrnik (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja Javno podjetje GRADNJE DESTRNIK d. o. o., kot družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju besedila: podjetje) za opravljanje dejavnosti iz tega odloka. II. FIRMA IN SEDEŽ Občan - 22. februar 2008 Uradni vestnik 02/2008 2. člen Ime podjetja je: GRADNJE DESTRNIK, javno podjetje, d. o. o. Skrajšano ime podjetja je: GRADNJE DESTRNIK d. o. o. Sedež podjetja je: Drstelja 45, 2253 Destrnik. priključitev na javno kanalizacijo in na druge komunalne objekte ter naprave – infrastrukturne objekte v upravljanju in dejanje soglasij k dovoljenjem za poseg v prostor, kadar le-ta zadeva komunalno infrastrukturo v upravljanju javnega podjetja. 3. člen Podjetje ima in uporablja svoj pečat. Oblika in vsebina pečata se opredelita v družbeni pogodbi javnega podjetja. Občinski svet lahko s področnim odlokom določi drugačen način opravljanja posamezne gospodarske javne službe. III. DEJAVNOST PODJETJA 4. člen Cilj javnega podjetja je zadovoljevanje potreb in interesov prebivalcev ter gospodarstva občine Destrnik s komunalnimi dobrinami, v skladu z načeli trajnega opravljanja gospodarskih javnih služb na zanesljiv, kakovosten, cenovno ugoden in okoljevarstveno sprejemljiv način. Cilj je tudi stalna rast materialnega in nematerialnega premoženja ob hkratnem udejanjanju sodobne upravljavske kulture podjetja. Zadovoljevanje potreb in interesov Občine Destrnik zagotavlja javno podjetje tudi z upravljanjem in razpolaganjem z nepremičnim premoženjem, ki ga ustanovitelj prenese v last javnega podjetja ali za katerega upravljanje ga ustanovitelj posebej pooblasti. Javno podjetje opravlja kot gospodarske javne službe naslednje dejavnosti: A) Obvezne gospodarske javne službe: – odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, – urejanje in čiščenje javnih površin, – redno vzdrževanje občinskih cest, – druge občinske gospodarske javne službe, ki jih določa zakon ali odlok ustanovitelja. B) Druge dejavnosti: – urejanje ter vzdrževanje pokopališča, – vzdrževanje in upravljanje infrastrukturnih ter drugih javnih objektov, igrišč, parkirišč, postajališč ipd., – plakatiranje, obešanje transparentov in zastav, – vzdrževanje športno-rekreacijskih objektov, – prevoz blaga v cestnem prometu, – gradnja hidrogradbenih objektov (cevovodov, vodovodov, kanalizacij), – gradnja drugih objektov – nizkogradnje – rekonstrukcije in popravila, – zaključna in obrtna dela v gradbeništvu, – vzdrževanje in gradnja prometnih objektov, – krasitev naselij, – gradnja objektov nizkih gradenj ter rušenje objektov, zemeljska in druga gradbena dela, – postavljanje reklamnih objektov, – dajanje soglasij oziroma dovoljenj za Občan - 22. februar 2008 Kot gospodarsko javno službo opravlja javno podjetje tudi druge dejavnosti, za katere tako odloči občinski svet s posebnim aktom. Javno podjetje izvaja dejavnosti za ustanovitelja, po pogodbi pa lahko tudi za tretje osebe. 5. člen Po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD šifrantu) se dejavnosti javnega podjetja glasijo: A/701.411 Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov ter zelenih športnih površin F/45.110 Rušenje objektov in zemeljska dela, F/45.210 Splošna gradbena dela F/45.220 Postavljanje ostrešij in krovska dela F/45.230 Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov F/45.240 Gradnja vodnih objektov F/45.250 Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok F/45.310 Električne inštalacije F/45.320 Izolacijska dela F/45.330 Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije F/45.340 Druge inštalacije pri gradnjah F/45.410 Fasaderska in štukaterska dela F/45.420 Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva F/45.430 Oblaganje tal in sten F/45.441 Steklarska dela F/45.442 Pleskarska dela F/45.450 Druga zaključna gradbena dela G/51.190 Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov G/51.570 Trgovina na debelo in drobno z ostanki ter odpadki I/60.240 Cestni in tovorni promet I/63.110 Prekladanje I/63.120 Skladiščenje I/60.230 Drug kopenski potniški promet K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem K/70.320 Upravljanje z nepremičnina- mi za plačilo ali po pogodbi K/71.100 Dajanje avtomobilov v najem K/71.320 Dajanje gradbenih strojev in opreme v najem K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in s svetovanjem K/72.300 Obdelava podatkov K/72.400 Omrežne podatkovne storitve K/73.101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije K/74.201 Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo opazovanje, meritve ter kartiranje K/74.203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje ter z njim povezano tehnično svetovanje K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje K/74.300 Tehnične preizkušnje in analiziranje K/74.400 Oglaševanje K/74.700 Čiščenje objektov in opreme K/74.873 Druge dejavnosti, d.n. O/90.010 Ravnanje z odplakami O/90.031 Čiščenje okolja O/90.032 Druge dejavnosti javne higiene O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve O/92.610 Obratovanje športnih objektov O/92.720 Druge dejavnosti za sprostitev, d.n. O/92.330 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov O/93.050 Druge osebne storitve 6. člen Ustanovitelj lahko z aktom določi, da se posamezna dejavnost gospodarskih javnih služb izvzame iz upravljanja javnega podjetja in se zanjo zagotovi drugo obliko izvajanja javne službe, če ugotovi, da bi s tem dosegel praviloma cenejšo in kakovostnejšo oskrbo za uporabnike teh storitev. 7. člen Podjetje je ustanovljeno za nedoločen čas. 8. člen Poleg splošnih pogojev, ki so predpisani za opravljanje dejavnosti podjetja, mora podjetje pri opravljanju dejavnosti upoštevati tudi pogoje, določene z odloki ustanovitelja in drugimi predpisi. IV. USTANOVITELJ PODJETJA 9. člen Edini ustanovitelj in lastnik podjetja je 9 Uradni vestnik 02/2008 Občina Destrnik. Izvršiteljske pravice izvršuje Občinski svet občine Destrnik. 10. člen Ustanovitelj javnega podjetja: 1. določa posebne pogoje za izvajanje dejavnosti in zagotavljanje ter uporabo javnih dobrin, ki pomenijo izvajanje gospodarskih javnih služb, 2. odloča o statusnih spremembah javnega podjetja, 3. odloča o cenah, tarifah oziroma taksah javnih dobrin, 4. zagotavlja nadzor nad poslovanjem javnega podjetja preko nadzornega sveta, razen če zakonodaja ne zahteva drugače, 5. imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja, 6. imenuje in razrešuje člane nadzornega sveta, 7. daje soglasje k statutu javnega podjetja, 8. daje soglasje k razpolaganju javnega podjetja z nepremičnim premoženjem, 9. daje soglasje k najemanju posojil z zapadlostjo nad enim letom, 10. sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja, 11. na predlog nadzornega sveta odloča o razdelitvi dobička in pokrivanju izgube, 12. odloča o delitvi osnovnega vložka, 13. odloča o povečanju osnovnega vložka ob razširitvi poslovanja javnega podjetja ali njegovem znižanju iz gospodarskih razlogov, 14. daje posamezna javna pooblastila, 15. daje soglasje o prenosu izvajanja dejavnosti tretjim osebam, 16. na predlog direktorja podjetja sprejme program za obvladovanje kakovosti poslovanja, 17. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon ali drugi splošni akti ustanovitelja. V. PREMOŽENJE JAVNEGA PODJETJA, USTANOVITELJSKI DELEŽ IN VLOŽKI OSEB ZASEBNEGA PRAVA 11. člen Ustanovitelj vloži v javno podjetje ustanovno premoženje v višini 50.000 EUR, ki je sestavljeno iz denarnih sredstev. Ustanovno premoženje je last javnega podjetja. 12. člen Stvari, ki so na podlagi zakona ali akta občine opredeljene kot infrastruktura gospodarskih služb, ni možno vložiti v premoženje javnega podjetja. 13. člen Ustanovitelj lahko po ustanovitvi javnega podjetja vanj vlaga stvari, pravice in denarna sredstva. 10 nega podjetja. 14. člen Premoženje javnega podjetja sestavljajo ustanovno premoženje in premoženje, ki ga je javno podjetje pridobilo po ustanovitvi. Javno podjetje lahko s premičnim premoženjem prosto razpolaga, nepremično premoženje pa sme odsvojiti samo po predhodnem soglasju ustanovitelja. Nadzorni svet lahko na podlagi sprejetega sklepa ali programa dela nadzornega sveta pregleda in preverja knjige ter dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge ter druge stvari. VI. ORGANI JAVNEGA PODJETJA 19. člen Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzočih vsaj toliko članov, da imajo skupaj več kot polovico glasov. 15. člen Organi javnega podjetja so: – nadzorni svet, – direktor. Pisno, telefonsko, telegrafsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev je sprejemanje sklepov nadzornega sveta dopustno. 16. člen Nadzorni svet nadzoruje poslovanje podjetja in: – opravlja nadzor nad poslovanjem podjetja, – preverja knjige, dokumentacijo podjetja ter zaključni račun, – sprejema program dela javnega podjetja, – spremlja rentabilnost podjetja, njegova gospodarska gibanja in druge zadeve, ki se nanašajo na poslovanje podjetje, o čemer obvešča ustanovitelja, – daje smernice za delo direktorja podjetja, – na predlog direktorja odloča o razdelitvi morebitnega dobička ter kritju morebitne izgube, – sprejme statut podjetja, njegove spremembe in dopolnitve, – daje soglasje k notranji organizaciji podjetja ter aktu o sistemizaciji, – odloča o povečanju oziroma zmanjšanju osnovnega kapitala podjetja, – daje soglasje k poslovnemu poročilu in zaključnemu računu podjetja. Član nadzornega sveta ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj. S statutom javnega podjetja se podrobneje določijo druga vprašanja, povezana z delovanjem nadzornega sveta. 17. člen Nadzorni svet šteje tri (3) člane, od katerih dva (2) člana imenuje ustanovitelj praviloma izmed članov občinskega sveta, enega (1) pa imenuje podjetje v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let. Ista oseba je lahko največ dvakrat (2 x) zaporedoma imenovana za člana nadzornega sveta. Nadzorni svet ima lahko svoj poslovnik, s katerim podrobneje uredi način svojega dela. 18. člen Nadzorni svet nadzoruje poslovanje jav- Nadzorni svet sprejema svoje odločitve z večino vseh glasov. 20. člen Član nadzornega sveta ja lahko le neomejeno poslovno sposobna fizična oseba. Član nadzornega sveta ne more biti: – direktor tega javnega podjetja, – član nadzornega sveta že v treh javnih podjetjih ali gospodarskih družbah, – član uprave od javnega podjetja odvisne družbe, – poslovno vezana oseba. 21. člen Na predlog nadzornega sveta ustanovitelj predčasno razreši člana nadzornega sveta, ki ga je sam imenoval, če: – to sam zahteva, – več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, – ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, tem odloku in splošnih aktih javnega podjetja, – s svojim nevestnim ali z nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da lahko nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. 22. člen Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor. Dela in naloge, ki jih opravlja direktor: – organizira in vodi delovni proces, – predlaga temeljne razvojne in poslovne politike, letne plane ter program razvoja, – sprejema ukrepe za izvajanje letnega plana in programa razvoja, – izvršuje sklepe nadzornega sveta ter sklepe ustanovitelja, – daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem obračunu, – zagotavlja zakonitost dela podjetja, s pravico zadržanja sklepov, če je z njimi Občan - 22. februar 2008 Uradni vestnik 02/2008 kršen zakon ali splošni akt, – izdaja posamične akte in pravilnike, ki urejajo delo ter poslovanje podjetja, – določa notranjo organizacijo in odloča o razporeditvi ter zaposlitvi delavcev, – odloča o nagradah in pohvalah delavcev, – izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonitimi pooblastili, – sklepa pogodbe, podpisuje poslovne akte, listine ter druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, – na predlog strokovnih služb določa cene za opravljanje dopolnilne dejavnosti, – pripravlja predloge za statusne spremembe podjetja in prenehanje podjetja, spremembe v tehnično tehnoloških postopkih, – odgovarja za zakonitost dela podjetja, – opravlja druge naloge, določene z zakonom, odlokom in drugimi akti podjetja ter sklepi nadzornega sveta. 23. člen Direktorja imenuje ustanovitelj podjetja na podlagi javnega natečaja pod pogoji, na način in po postopku, določenem v statutu javnega podjetja. Direktorja se imenuje za dobo štirih let z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Ponovno imenovanje se ne sme opraviti prej kot eno leto pred iztekom mandata. Nadzorni svet lahko občinskemu svetu predlaga odpoklic direktorja, če ugotovi, da huje krši obveznosti oziroma da ni sposoben voditi poslov. Če je direktor odpoklican brez utemeljenega razloga iz prejšnjega odstavka, ima pravico do odpravnine v višini, kot je določena v zakonu. Spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja rešuje sodišče, pristojno za upravne spore. 24. člen Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje ter organizira in vodi njegovo delo ter poslovanje. Direktor odgovarja za zakonitost dela javnega podjetja. Pri svojem delu je dolžan varovati poslovno tajnost javnega podjetja. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Direktor odgovarja javnemu podjetju za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih dolžnosti, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. 25. člen Javni natečaj za imenovanje direktorja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, poleg tega v prav enakem natečaj- Občan - 22. februar 2008 nem roku tudi v javnih glasilih, ki jih določi organ za izvedbo javnega natečaja. Za izvedbo javnega natečaja imenuje ustanovitelj komisijo, ki skrbi za pravilen postopek izvedbe javnega natečaja, vodi postopek izbire in oblikuje predlog o izbiri kandidata. Predlog o izbiri kandidata se oblikuje v obliki listine, na kateri so po vrstnem redu razvrščeni kandidati glede na izpolnjevanje pogojev iz javnega natečaja. 26. člen Objava javnega natečaja vsebuje: – navedbo prostega mesta direktorja javnega podjetja, – pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, – navedbo dokazil, ki jih mora kandidat priložiti prijavi, – podatke o postopku izbire kandidata, – rok za vlaganje in naslov za pošiljanje prijav, – rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri, – navedbo organa oziroma osebe, ki daje informacije o izvedbi javnega natečaja, – kriterije za izbiro kandidata ter – druge okoliščine, ki so pomembne za imenovanje. Rok za vlaganje prijav na javni natečaj ne more biti krajši od petnajst, niti daljši od trideset dni od dneva objave javnega natečaja. 27. člen Komisija objavi javni natečaj, pregleda prispele prijave in sestavi seznam kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Preden izvede postopek izbire kandidata (v nadaljevanje: izbirni postopek) mora komisija omogočiti kandidatom, ki na podlagi priloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje, da se seznanijo z Odlokom o ustanovitvi javnega podjetja ter s predpisi in z drugimi akti, ki se nanašajo na pravice in obveznosti ter pooblastila in odgovornosti direktorja javnega podjetja. 28. člen Izbira kandidata se opravi po opravljenem izbirnem postopku, v katerem se v skladu s kriteriji, ki jih določa statut, ugotavlja strokovna usposobljenost kandidata. Izbirni postopek se opravi z vsakim kandidatom, uvrščenim na seznam kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje. 29. člen Izbere se kandidat, ki je po merilih izbirnega postopka dosegel najboljši re- zultat. Če nobeden od prijavljenih kandidatov po merilih izbirnega postopka ni dosegel zadovoljivega rezultata, se javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju. V primeru da noben kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za imenovanje za direktorja, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti. Vršilec dolžnosti se imenuje za obdobje do imenovanja novega direktorja javnega podjetja. 30. člen O izbiri odloči občinski svet ustanovitelja z odločbo, ki se vroči vsem kandidatom, ki so se prijavili na javni natečaj. 31. člen Direktorja se predčasno razreši, če: – to sam zahteva, – več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, – ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, s tem odlokom in v splošnih aktih javnega podjetja, – huje ali večkrat krši svoje obveznosti iz 22. in 24. člena tega odloka, – s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali malomarno opravlja svojo dolžnost, tako da lahko nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Direktorja razreši občinski svet ustanovitelja z odločbo. VII. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI PODJETJA 32. člen Javno podjetje ima naslednje vire financiranja: – sredstva proračuna občine v primeru, da uporabniki javnih dobrin ali storitev niso določljivi ali da njihova uporaba ni izmerljiva, in v primeru, ko cena storitev ali proizvoda iz naslova izvajanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zaradi ukrepov pristojnih državnih ter občinskih organov ne pokriva stroškov enostavne reprodukcije, – prihodki iz naslova cene storitev, taks, tarif (za uporabo javnih dobrin in storitev), – prihodki od upravljanja s premoženjem, – prihodki od opravljanja drugih dejavnosti, – prihodki iz drugih javnih sredstev (razpisi …), – drugi prihodki. VIII. DOBIČEK ALI IZGUBA 11 Uradni vestnik 02/2008 33. člen Nadzorni svet javnega podjetja sprejme na predlog direktorja javnega podjetja sklep o razporeditvi dobička, ki se nameni: – delno ali v celoti za oblikovanje zakonskih rezerv, – delno ali v celoti za izplačilo ustanovitelju, – ali se delno ali v celoti dobiček ne razporedi. lokalne javne službe) in najemanje posojil ter kreditov z zapadlostjo nad enim letom, kakor tudi dajanje takih posojil ali poroštev, sklepanje zakupnih pogodb glede lastnih ali tujih sredstev, sklepanje kooperacijskih pogodb s trajanjem več kot eno leto, podeljevanje zastopstva in neomejenih pooblastil. V primeru da se dobiček razporedi ustanovitelju, se izplačilo izvrši praviloma do 15. 4. tekočega leta za preteklo poslovno leto. 39. člen Javno podjetje ima statut, ki ga sprejme nadzorni svet, soglasje nanj pa da ustanovitelj. Statut začne veljati z dnem, ko nanj da soglasje ustanovitelj. 34. člen Za pokrivanje izgube se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo gospodarske družbe in slovenski računovodski standardi. O načinu pokrivanja izgube odloča občinski svet na predlog nadzornega sveta. 35. člen Javno podjetje mora voditi poslovne knjige in izdelati računovodske izkaze z letnim poročilom po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ter v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, tako kot velja za kapitalske gospodarske družbe. V primeru B točke 4. člena tega odloka mora javno podjetje voditi ločeno računovodstvo za javno službo in za druge dejavnosti. 36. člen Javno podjetje mora imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost uporabe proračunskih sredstev. IX. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PODJETJA 37. člen Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti s svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte in opremo, naprave oziroma omrežje ter je namenjeno opravljanju dejavnosti, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Infrastrukturnih objektov in opreme, naprav oziroma omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarske javne službe, ni dovoljeno prodati, zastaviti, oddati v dolgoročni najem ali kako drugače odtujiti, prav tako niso predmet stečajne niti likvidacijske mase. 38. člen Javno podjetje brez soglasja ustanovitelja ne sme sklepati poslov ali sprejemati odločitev, ki se nanašajo na pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnine, izvajanje investicijskih del (iz obvezne 12 X. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA PODJETJA S statutom se določajo notranja organizacija javnega podjetja, podrobneje naloge njegovih organov, način delovanja in odločanje nadzornega sveta ter njegovo razmerje do direktorja, način financiranja in poslovanja javnega podjetja ter vprašanja, ki se nanašajo na razmerje javnega podjetja in njegovih organov do ustanovitelja in njegovih organov ter druge naloge. 40. člen Javno podjetje ima lahko tudi druge interne akte, ki jih sprejme nadzorni svet ali direktor podjetja. XI. INFRASTRUKTURA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 41. člen Ustanovitelj sklene z javnim podjetjem pogodbo o uporabi in upravljanju stvari, ki so skladno z zakonom opredeljene kot infrastruktura gospodarske javne službe (v nadaljevanju: infrastruktura). S pogodbo iz prejšnjega odstavka se uredijo zlasti: – opredelitev objektov in naprav, ki so infrastruktura, – način uporabe infrastrukture in medsebojne pravice ter obveznosti s tem (morebitno plačilo javnega podjetja za uporabo, morebitne določbe o načinu izvajanja javne službe), – način upravljanja infrastrukture in medsebojne pravice ter obveznosti v zvezi s tem (morebitno plačilo ustanovitelju za upravljanje), – obveznosti v zvezi z vzdrževanjem infrastrukture, – medsebojna razmerja v zvezi z vlaganji v infrastrukturo, – način računovodskega spremljanja uporabe in upravljanja infrastrukture v javnem podjetju, – razloge in posledice prenehanja pogodbe, – druga vprašanja medsebojnega razmerja v zvezi z uporabo in upravljanjem infrastrukture. XII. STATUSNO PREOBLIKOVANJE JAVNEGA PODJETJA 42. člen Ustanovitelj lahko javno podjetje statusno preoblikuje ali statusno povezuje: – z združitvijo z drugim podjetjem, – s pripojitvijo k drugemu podjetju, – z razdelitvijo, – s preoblikovanjem v drugo obliko podjetja, – s sklepanjem podjetniških pogodb. V primeru iz prejšnjega odstavka ustanovitelj ustrezno spremeni odlok o ustanovitvi javnega podjetja. Za izvedbo statusnega preoblikovanja iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe. XIII. PRENEHANJE JAVNEGA PODJETJA 43. člen Javno podjetje preneha: – če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa javnega podjetja v sodni register, – če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju javnega podjetja, – z združitvijo, pripojitvijo ali razdelitvijo, – s stečajem. V primeru prenehanja iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se izvede postopek likvidacije javnega podjetja ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki ureja likvidacijo gospodarske družbe, v primeru prenehanja iz 4. točke prejšnjega odstavka pa se izvede stečajni postopek v skladu z zakonom. Če javno podjetje preneha na podlagi 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, pripade njegovo premoženje ustanovitelju. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44. člen Občinski svet Občine Destrnik imenuje svoje člane nadzornega sveta javnega podjetja najpozneje v treh mesecih od vpisa podjetja v sodni register. 45. člen Ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti, ki opravi vse potrebne postopke za začetek delovanja podjetja. Vršilec dolžnosti se imenuje do imenovanja direktorja, vendar najdlje za dobo enega leta. Podrobnosti v zvezi z nalogami, obveznostmi in s pravicami vršilca dolžnosti se določijo s sklepom ustanovitelja o imenovanju. 46. člen Vpis podjetja v sodni register mora biti Občan - 22. februar 2008 Uradni vestnik 02/2008 priglašen najkasneje v 45 dneh po uveljavitvi tega odloka. 47. člen Na podjetje se prenesejo vse premoženje, pravice, obveznosti in sredstva ter zaposleni v režijskem obratu (RO) za izvajanje komunalnih dejavnosti Občine Destrnik. 48. člen Javno podjetje prične v skladu s tem odlokom opravljati gospodarske javne službe s 1. 4. 2008. 49. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilo Občine Destrnik. Številka: 900-6/2008-9R-3-5 Datum: 7. 2. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, s.r. 3. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na 9. redni seji 7. 2. 2008 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o izgradnji in vzdrževanju javne razsvetljave v občini Destrnik 1. člen V odloku o izgradnji in vzdrževanju javne razsvetljave v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2001) se spremenita naslednja člena tako, da se glasita: 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Ob lokalnih cestah se javna razsvetljava gradi zemeljsko. Srednja osvetljenost je 6–10 lx. Drogovi, na katerih so svetilke, morajo biti opremljeni s tremi tulci za zastave, z vodotesno vtičnico in nosilcem za okrasek. Oprema drogov se izvede skladno s proračunskimi zmožnostmi. 2. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Javno razsvetljavo izven naselij je dopustno graditi zračno – z zračnim kablom in z lesenimi drogovi. Razdalja med lučmi je od 70 do 120 m. Drogovi, na katerih so svetilke, morajo biti opremljeni s tremi tulci za zastave, z vodotesno vtičnico in nosilcem za okrasek. Oprema drogov se izvede skladno s proračunskimi zmožnostmi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.: 900-6/2008-9R-12-16 Datum: 7. 2. 2007 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, s.r. 4. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Občan - 22. februar 2008 SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 651,5625 EUR/t – kalo 5 % 32,5781 EUR/t – marža 122,7453 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2006 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 806,8859 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,9849 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,9849 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0886 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 2. 2008. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2008-1, z dne 9. 1. 2008. Štev.: 354-1/2008-2 Datum: 7. 2. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, l.r. 5. V skladu z 38. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/2006) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 10/05) je Občinski svet Občine Destrnik na 9. redni seji, dne 7. 2. 2008 sprejel SOGLASJE K CENI STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU Občinski svet Občine Destrnik daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, s sedežem Trstenjakova ulica 5/a, Ptuj, soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 2,94 EUR za opravljeno efektivno uro od 1.2.2008 dalje. Štev.: 900-6/2008-9R-11-15 Destrnik, 7. 2. 2008 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, l.r. 13 Občan Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list, št. 84/07) objavlja razpis za oddajo v uporabo pisarniškega prostora v mansardnem delu kulturnega doma Destrnik, Janežovski Vrh 44, 2253 Destrnik. POGOJI RAZPISA za oddajo v uporabo pisarniškega prostora v mansardnem delu kulturnega doma Destrnik, Janežovski Vrh 44, 2253 Destrnik I. PREDMET ODDAJE V UPORABO Predmet oddaje v uporabo je pisarniški prostor v mansardnem delu kulturnega doma Destrnik, Janežovski Vrh 44, 2253 Destrnik, ki obsega pisarno v izmeri cca. 8 m2. Uporabodajalec daje poleg prostora uporabniku v uporabo pisarniško pohištveno opremo v tem prostoru. Uporabodajalec bo za čas trajanja uporabe prostora uporabniku dovolil souporabo čajne kuhinje in sanitarij ter možnost priključka na internetno povezavo. Pisarniški prostor je vključen v celotno ogrevanje objekta. Uporabnik prostora ne bo smel uporabljati v druge namene, razen za tiste dejavnosti, za katere je registriran, niti jih brez predhodnega pisnega uporabodajalčevega soglasja ne bo smel dajati drugim v uporabo ali v podnajem. II. ČAS ODDAJE – UPORABE Uporabno pogodbo za pisarniški prostor bomo sklenili za določen čas, in sicer do 31. 12. 2010. Sopogodbenika pogodbe ne bosta mogla odpovedati brez enomesečnega pisnega odpovednega roka, razen v primeru kršitev bistvenih določil pogodbe. Pogodbo lahko odpove katera koli pogodbena stran s priporočenim dopisom drugi pogodbeni stranki, in sicer brez odpovednega roka, če jo je predhodno v pisni obliki brezuspešno pozvala k spoštovanju pogodbenih določil. III. CENA UPORABNINE Uporabnik se s podpisom uporabne pogodbe zaveže, da bo za uporabo prevzetega prostora uporabodajalcu plačeval uporabnino na podlagi Sklepa o določitvi cene za uporabo mansardnih prostorov v kulturnem domu Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2007), ki ga za določeno obdobje potrdi Občinski svet Občine Destrnik. Uporabnino je uporabnik dolžan plačati Občini Destrnik v roku 15 dni po prejemu računa. IV. POGOJI ZBIRANJA PONUDB NA RAZPIS Upravičenci do uporabe so politične stranke, ki imajo svoje predstavnike v Občinskem svetu Občine Destrnik. Ponudniki za uporabo poslovnega prostora so dolžni k pisni in podpisani vlogi predložiti naslednje: • odločbo o vpisu politične stranke v register političnih strank. Pisno ponudbo za uporabo poslovnega prostora z zahtevano prilogo je potrebno oddati v zaprti kuverti v roku do 10 dni po objavi (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj: Vloga za uporabo pisarniškega prostora, Janežovski Vrh 44, 2253 Destrnik”. Nepopolnih pisnih vlog ali prepozno prejetih pisnih vlog za uporabo pisarniškega prostora ne bomo obravnavali v postopku ugotavljanja najugodnejšega vložnika za uporabo pisarniškega prostora. V. MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA UPORABNIKA Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega uporabnika bodo upoštevani naslednji kriteriji: •izpolnjevanje vseh razpisanih pogojev. VI. SKLENITEV UPORABNE POGODBE Na podlagi dokončnega sklepa o oddaji poslovnega prostora v uporabo skleneta Občina Destrnik in izbrani uporabnik uporabno pogodbo za določen čas, s katero se določijo medsebojni 14 odnosi. Izbrani uporabnik je dolžan skleniti uporabno pogodbo najkasneje v 8 dneh po izdaji sklepa o dodelitvi pisarniškega prostora s strani Občine Destrnik. V primeru da izbrani uporabnik ne sklene uporabne pogodbe v navedenem roku, bo Občina Destrnik ponudila uporabo pisarniškega prostora oziroma sklenitev uporabne pogodbe naslednjemu ugodnemu ponudniku. Sklenjena uporabna pogodba se podpiše v štirih enakih izvodih, od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po 2. Vse morebitne spore, ki bi nastali pri izvajanju pogodbe, bosta sopogodbenika reševala sporazumno, v primeru da to ne bo mogoče, pa bo spore iz pogodbe reševalo pristojno sodišče na Ptuju. VII. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ Dodatne informacije lahko interesenti za uporabo pisarniškega prostora dobijo tudi na Občini Destrnik, tel. 02/761 92 50 – pri direktorju občinske uprave gospodu Miranu Čehu. OBČINA DESTRNIK Župan Franc Pukšič, l.r. Turistično društvo Destrnik »Turizem in prosti čas« Ljubljana, 2008 Fotografija: Sabina Šel Članice in člani TD Destrnik smo se v okviru Turistične zveze Slovenije 27. januarja predstavili na sejmu »Turizem in prosti čas«, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V prestolnico Slovenije smo se podali že zgodaj zjutraj, saj smo morali do 9.00, ko so pričeli prihajati obiskovalci, urediti degustacijski in razstavni pult. Nad obiskom smo bili presenečeni, saj smo štiri članice društva morale kar hitro rezati domači kruh, ga mazati z zaseko in dodajati rezine domačih salam, seveda pa ni šlo niti brez čebule in doma vloženih kumaric. Obiskovalci so pokušali tudi vina in prigriznili suho sadje, orehe ter pecivo. Kar nekaj mimoidočih ni poznalo domačega belega kruha z rozinami, ki smo ga ponujali na naši stojnici. Že v dopoldanskih urah so zazvenele naše domače pesmi, ki so jih prepevale ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem. Popoldan se nam je pridružilo še pet članov TD Destrnik, ki so takoj poprijeli za delo in nadaljevali s ponudbo naših izdelkov. Obiskovalci so se zanimali za Destrnik, ki so ga mnogi prepoznali po županu in državnem poslancu Francu Pukšiču. Listali so zbornik naše občine in domov odnašali turistično zloženko. Na sejmu se je predstavilo več kot devetdeset društev iz Štajerske turistične zveze, nekaj pa tudi iz preostalega dela Slovenije. Navezali smo stike z drugimi društvi, iskali informacije o njihovem delovanju in se domov vračali polni lepih vtisov ter doživetij. Vedno bolj spoznavamo, da lahko turizem zaživi v pravem smislu besede samo s prepoznavnostjo kraja in promocije izven meja občine, zato razmišljamo, da se bomo takšnih ter podobnih prireditev udeleževali tudi v prihodnje. Nada Zupanič Občan - 22. februar 2008 Živalski kotiček POZOR! STEKLINA NA POHODU Kmalu bo spet vsakoletno cepljenje psov proti steklini, zato tokrat nekaj besed o tej nevarni bolezni, ki jo marsikdo preveč podcenjuje. Steklina je akutna in smrtna kužna bolezen, ki se prenaša preko virusa stekline. Na ljudi se prenaša z živali, ki so dovzetne za to bolezen (npr. z lisic, psov, mačk, netopirjev …). Prenaša se predvsem preko ugrizov, po katerih zboli do 20 % osebkov, saj vsak ugriz ne privede do izbruha bolezni. Nevarni so predvsem ugrizi na področju glave. Nato virus potuje iz ugrizne rane v možgane. Ko bolezen enkrat izbruhne, za bolnika ni več rešitve, saj se steklina konča s smrtjo. Inkubacijska doba (čas od okužbe do izbruha bolezni) je pri živalih tri tedne, pri ljudeh pa od enega do treh mesecev, včasih celo dlje. Trajanje inkubacijske dobe je odvisno tudi od količine virusa in od mesta ugriza. Pri živalih se pojavlja steklina v dveh oblikah, in sicer v divji ali pa v tihi. Pri divji obliki imamo tri stadije: stadij potrtosti, stadij vzdražljivosti in stadij ohromelosti. Najizrazitejši so ti stadiji pri psu. Pri tihi obliki pa stadija vzdražljivosti ni, ampak bolne živali hitro ohromijo in poginejo (bolezen traja 5–8 dni). Pri človeku je najpogostejša divja oblika stekline. Zanjo so tipični naslednji znaki: najprej se pojavi rdečica okrog rane, tam se pojavljajo tudi močne STEKLINA Vedno več občanov se obrača na Lovsko družino Destrnik in tudi na posamezne lovce zaradi prosto gibajočih se psov, ki brez nadzora hodijo naokoli. Tudi lovci opažamo, da je klateških psov vedno več in da predstavljajo resno ogroženost. Nenadzorovano se klatijo po gozdovih in tudi drugod ter neusmiljeno preganjajo divjad, na cestah pa nadlegujejo ljudi. Kakšna sreča, da učence v šolo vozijo avtobusi. Podivjani psi neusmiljeno gonijo in pokončajo nemočno divjad ter tudi domačo drobnico, o čemer lahko beremo v dnevnem časopisju. Vendar to ni edini problem. Nočemo strašiti z zakonom iz leta 2007, ki govori, da so lastniki psov popolnoma odgovorni za dejanja svojih psov, nočemo navajati visokih kazni, hočemo le opozoriti na ponovno prisotnost STEKLINE, ki se širi tudi proti naši občini. Radi bi opozorili, kako nevarna je za domače živali in še posebej za človeka. V preteklosti je bilo izobešenih kar nekaj opozorilnih letakov in drugih opozoril. Veterinarska služba Ptuj nas je obvestila, da spada naša občina med območja, ogrožena zaradi stekline. Lastnike psov pozivamo, naj jih ne puščajo, da bi se prosto gibali, da ne bodo prišli v stik z morebiti okuženimi živalmi, posebej lisicami, saj so le-te najpogostejši prenašalci stekline. Če opazite lisico, ki se giblje okoli vaše domačije, išče stik z vašim psom ali se kako drugače sumljivo obnaša, javite najbližjemu lovcu ali na policijo. Tako boste obvarovali domače živali in kar je še najbolj pomembno – obvarovali boste svoje življenje in življenja svojih najdražjih. Lovska družina Destrnik Občan - 22. februar 2008 bolečine. Sledi vročina, glavoboli in izguba apetita. Oboleli so tudi boječi in nemirni. Včasih lahko izbruhnejo tudi napadi besa. Nato pride do prekomernega slinjenja in žeje – kljub zadostni količini tekočine. Kmalu sledijo bolečine v žrelu. Nato pride do krčev v mišicah, sledi ohromelost. Po 2–6 dnevih nastopi smrt, najpogosteje zaradi srčne kapi ali zadušitve. Terapija za bolezen ne obstaja. Po ugrizu moramo rano dobro izprati z vodo in milom ter razkužiti z alkoholom. Potem sledi cepljenje proti steklini. Po nekaj dneh se namreč virus razširi po celem telesu, takrat je za cepljenje že prepozno. Zavedati se moramo, da brez pravega ukrepanja proti virusu sledi hitra smrt, približno en teden po izbruhu bolezni. Okužbo lahko preprečimo, če se izogibamo stikov z neznanimi in sumljivimi živalmi. Mednje sodijo potepuški psi pa tudi tiste živali, ki ponavadi veljajo za strahopetne, obolele pa ne bežijo in se pustijo ujeti. Pri nas v Sloveniji je obvezna vakcinacija proti steklini pri psih. Širjenje stekline se tako preprečuje z vsakoletnim preventivnim cepljenjem psov, starejših od 4 mesece. Steklina je sicer nevarna bolezen, a z dovolj previdnosti in ustrezno preventivo se ji lahko z lahkoto izognemo. Branka Kramberger POSTAVILI SMO PTIČJE HIŠICE V okviru projekta ekošola smo se letos odločili, da v okolici šole postavimo ptičje hišice, vanje nasujemo zrnje in tako pticam pozimi olajšamo življenje. Pri tem so nam pomagali starši učencev prvega in drugega razreda, ki so izdelali prelepe ptičje hišice, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Naš hišnik je pripravil še stojala in jih tudi postavil, otroci pa so skupaj z učiteljicama Mileno Širec ter Stanko Drevenšek hišice obesili in vanje nasuli zrnje. Tako smo pomagali pticam preživeti zimo, hkrati pa so hišice tudi okras naše šole. Verjamemo in upamo, da se nam bodo za naš trud in skrb ptice oddolžile ter nas s petjem in žvrgolenjem razveseljevale skozi vse leto. Nataša Zebec Fotografija: OŠ Destrnik Otroci pri postavljanju ptičje hišice 15 Bralni kotiček Spodbujanje branja in pomen branja v družini Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen, kakor resnice, katerih me je naučilo življenje. (F. Schiller) dojema pa bistva prebranega. Zato je zelo pomembno, da mu čim več beremo, da je vključen kot poslušalec. S tem ob poslušanju doživlja estetsko ugodje in spoznava, da ga nekatera besedila bolj, druga manj navdušujejo. Roditeljski sestanek za starše 1. in 2. razreda je potekal v znamenju branja in pripovedovanja pravljice. Staršem smo predstavili pomen branja za otroke od najzgodnejšega obdobja dalje. Seznanili smo jih s pomenom spodbujanja branja, pripovedovanja, pogovora o zgodbici in njenega ilustriranja. Za branje bo otrok motiviran, če ima na voljo raznoliko bralno gradivo, če ga sam izbira, če ima pozitivne izkušnje in če mu je poslušanje branja prijetno. Ob branju pa lahko potekajo tudi ustvarjalne delavnice, kot so: slikanje, izdelovanje lutk, dramatizacija ali pogovor o knjigah. Spodbujanje branja je eden pomembnejših ciljev šolanja. Umetnostna besedila imajo zelo velik pomen, saj nagovarjajo človeka kot celoto. Vplivajo na razum, domišljijo, ustvarjalnost, čustva, vrednote – na vsa področja njegovega življenja. Ob revijah, kot sta Ciciban in Cicido, otroci spoznavajo bogastvo besed in podob, ki jih ustvarjajo uveljavljeni slovenski pesniki ter pisatelji, pesnice in pisateljice, ilustratorji ter ilustratorke. Otroka spodbujamo, da se uči iskati odgovore v knjigah, ki jih imamo v knjižnem kotičku, na domači knjižni polici ali si jih izposodimo v knjižnici. Otrok oziroma šolar, ki se šele srečuje s tehniko branja, še ni bralec. Otrok prepoznava črke in izgovarja besede, ne POTUJOČA KNJIŽNICA – BIBLIOBUS Lep pozdrav iz potujoče knjižnice. Za nami so novoletni prazniki in kulturni praznik, v zraku pa je že čutiti prihajajočo pomlad. Res je še več kot mesec do začetka koledarske pomladi, vendar so prvi znanilci že tu. V potujoči knjižnici sva s kolegico Tjašo že v lanskem letu pripravila razstavo ob stoletnici rojstva švedske otroške in mladinske pisateljice ASTRID LINDGREN, ki se je rodila 14. 11. 1907, umrla pa 28. 1. 2002. Napisala je več kot 30 del, ki so bila prevedena v več kot 70 jezikov. Najbolj znana je seveda PIKA NOGAVIČKA. Kako si jo predstavljajo naši otroci, lahko vidite na bibliobusu, kjer so razstavljena dela otrok iz osnovnih šol in vrtcev. Seveda bo v tem letu spet kar nekaj obletnic, naj omenim le nekaj najpomembnejših: 23. 1. 1878 (torej pred 130 leti) se je v VINICI (Bela krajina) rodil eden najvidnejših ustvarjalcev v slovenski pesniški umetnosti – OTON ŽUPANČIČ. V Zgornji Šiški pri Ljubljani se je pred 250 leti – 3. 2. 1758 rodil VALENTIN VODNIK, prvi pomembni slovenski pesnik, njegove PESME ZA POKUŠINO so prva slovenska posvetna pesniška zbirka. 9. 6. 1508 pa se je v RAŠČICI pri VELIKIH LAŠČAH rodil pisatelj, pesnik, prevajalec in protestantski pridigar PRIMOŽ TRUBAR. Ob tej okrogli 500-letnici se bomo zagotovo spomnili začetnika slovenske književnosti. Za otroka je listanje revije kot sprehod po galeriji. Srečuje se z različnimi likovnimi govoricami, ustavlja pa se ob tistih, ki ga pritegnejo na prvi pogled. Ob poslušanju besedil in opazovanju ilustracij pridobiva besedišče, tvori povedi, uči se opazovati in pripovedovati. Predvsem pa je pomembno, da pridobiva pozitivne izkušnje, ki imajo velik pomen za njegov nadaljnji bralni razvoj. (Povzeto po M. Hladnik, Didakta, sep/okt., 2007). Staršem smo pripravili predavanje v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj ter z njihovo knjižničarko in pravljičarko Liljano Klemenčič. Liljana jim je na njej izviren in zanimiv način pripovedovala zgodbico o lončku ter starše aktivno vključevala v pripovedovanje. Tako so bili starši tokrat v vlogi aktivnega poslušalca. Zahvaljujemo se vodstvu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in gospe Liljani Klemenčič, da je sprejela naše povabilo, nas popeljala v pravljični svet branja ter estetskih užitkov. Upamo, da se še kdaj srečamo v svetu domišljije, ki nam ga pričara s svojim pripovedovanjem. Za starše pa upamo, da so uživali v tej bralni uri in si pridobili zanimivo izkušnjo, ki jo bodo lahko delili s svojimi otroki. Knjižničarka Lilijana Pisar, prof. BIBLIOBUS VAS BO OBISKAL V: ČETRTEK, 28. februarja, 20. marca, - pri OŠ Destrnik: 12.30–13.30 - pri GD Destrnik: 14.00–14.30 TOREK, 26. februarja, 18. marca, - na AP Zg. Velovlak: 14.00–14.20 Lep pozdrav Srečko, Tjaša 16 Srečko Vrečar pri izposoji Fotografija: Spletna stran knjižnice Občan - 22. februar 2008 Zdravje AKCIJA MOJ ZDRAVNIK 2008 Glasovanje se prične 3. januarja 2008 in zaključi 14. marca 2008. Svečana razglasitev rezultatov je predvidena 3. aprila 2008, na Ljubljanskem gradu. Strokovno komisijo, ki spremlja akcijo Moj zdravnik 2008, tudi to leto sestavljajo: •prim. Marko DEMŠAR, dr. med. •Dean KLANČIČ, dr. med. •Ivan CIBIC, dr. med. •doc. dr. Marjan PREMIK, dr. med. •prof. dr. Pavle POREDOŠ, dr. med. BRALCI glasujejo za: - splošno zdravnico/zdravnika, - ginekologinjo/ginekologa, - pediatrinjo/pediatra. Bralci glasujejo za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika; tisti zdravnik, ki zbere absolutno največje število glasov, dobi naziv - Moj zdravnik 2008. Načini glasovanja s kuponi: •v vsaki izdani številki časopisa je objavljen kupon za glasovanje (obdobje: januar, februar, marec). •Kupone pošljite na naslov: REVIJA VIVA za akcijo Moj zdravnik Poljanska 6 1000 Ljubljana Na vsako izdano številko časopisa se iz prispelih kuponov izžreba bralca za brezplačno polletno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci sodelujejo tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Za dodatna pojasnila pokličite ali pišite: •01 300 59 10 ali dolores.turkovic@studio-moderna.com (Dolores Turkovič) Dolores Turkovič ZA NAŠE ZDRAVJE ŠETRAJ IN PREBAVA Manj znano je, da je šetraj zdravilen, pomaga pa tudi pri prebavi. Danes ga sicer pogosteje najdemo v kuhinj. Dober je predvsem za ljudi, ki imajo dieto z malo soli, saj imajo njegovi listi močno in trajno aromo. Pri stročnicah zmanjšuje morebitno napenjanje in varuje pred slabo prebavo. Šetrajev čaj zdravi drisko, pomaga pri želodčnih in črevesnih krčih ter pri siljenju na bruhanje. ČESEN – PRAVO ZDRAVILO Česen je znan kot izjemen antibiotik. Je odlično zdravilo za vse vrste vnetij v prsnem košu, koristi pri prehladih, gripi in vnetju ušes, učinkovito blaži vnetja prebavil, kot sta vnetje želodčne ter črevesne sluznice, in grižo, uporabljajo pa ga tudi proti črevesnim parazitom. Pomaga uravnavati tudi sladkor v krvi. PASIVNO KAJENJE IN OSTEOPOROZA Pasivno kajenje povečuje tveganje za nastanek osteoporoze pri ženskah. Ženske, ki so izpostavljene cigaretnemu dimu, imajo trikrat večjo možnost, da zbolijo za osteoporozo kot druge. Pri moških za zdaj niso ugotovili podobne povezave, drži pa dejstvo, da imajo tisti, ki kadijo, več možnosti, da bodo zboleli za to boleznijo. ČEŠNJE, ROZINE IN ARTRITIS Češnje pomagajo pri blaženju bolečin pri artritisu. Najbolj pomaga sveži sok iz češenj. Zdravniki priporočajo, da kot sredstvo proti bolečinam pojeste nekaj rozin. Vsekakor pa lahko otrdelost sklepov in bolečine omilite tudi s pomočjo toplote – na boleča mesta položite vročo brisačo ali termofor. OGNJIČ IN KOŽA Ognjič je ena najboljših rastlin za lajšanje težav s kožo. Poparek ognjičevih cvetov zmanjšuje otekanje pri zvinih ali pikih insektov, pri težavah z žilami in pri drugih oteklinah. Lajša posledice sončnih opeklin, izpuščajev in razdražene kože. Učinkovine v ognjiču delujejo antiseptično, preprečujejo širjenje infekcije, čistijo, dezinficirajo in pospešujejo zdravljenje. (vir: svetovni splet) Pripravila: Jasmina Bauman Šolski dan z Elisabeth V četrtek, 7. 2. 2008, nas je na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas obiskala Elisabeth Übleis. Elisabeth je lektorica za nemški jezik in prihaja z Dunaja, kjer opravlja magisterij iz angleškega jezika. Sedaj je že pol leta v Mariboru, kjer na Visoki poslovni šoli Academia opravlja delo lektorice. Prijazno se je odzvala našemu vabilu in z našimi učenci preživela tri prijetne šolske urice, ki so potekale v nemškem jeziku. Učenci so bili nad njenim obiskom navdušeni, saj so na zanimiv, predvsem pa na drugačen način bogatili svoje znanje tujega jezika. Občan - 22. februar 2008 Aktiv učiteljic nemščine OŠ Destrnik-Trnovska vas 17 ABC nasveti DOBROTE BABIČINE KUHINJE Čaj proti kašlju Napitek proti prehladu Olupiš dve srednje veliki čebuli, daš v posodo, doliješ 1 ½ l vode in kuhaš približno eno uro. Potem odstaviš, da se ohladi in piješ po potrebi. Potrebujemo: - 1 dcl vode - 1 limono - 5 žlic sladkorja - 1 lovorov list - 1 mali ščepec žajbla Limono nareži na kocke. Vse sestavine daj v lonec, prelij z vodo in naj počasi vre 5 minut. Zmečkaj limono in precedi skozi cedilo. Še vroče popij. Društvo kmetic: Marica Voda Čaj proti mozoljem Posušimo: - liste mlade koprive - liste breze - cvetove ognjiča Dobro posušene liste zdrobimo in jih premešamo. Čaj: 2 kavni žlički mešanice čaja prelijemo z 2 dcl vode, pustimo stati 10 minut, ga precedimo ter nesladkanega pijemo 2–3 krat na dan – približno en teden. Društvo kmetic: Irena Zelenik Društvo kmetic: Nada Zupanič KROFI - 1 kg mehke moke - 8 rumenjakov 1 kvas 1 žlica ruma 7 tabletk natrena 8 dcl belega olja Fotografija: Ksenija Munda noževa konica oreščka limonina lupina vanilijev sladkor 4 žlice sladkorja ½ litra mleka v olje za cvrtje dodaš žlico ruma Zgneteš testo in pustiš, da vzhaja, nato oblikuješ krofe in jih pustiš, da še približno eno uro vzhajajo. Segreješ olje in ko je dovolj vroče, krofe ocvreš. Društvo kmetic: Alenka Gregorec Odstranjevanje madežev, nakup zaves Prva pomoč, če se popacamo - Če se popacamo z gostjo snovjo, jo čim prej odstranimo: postrgamo jo s topo stranjo noža ali z lopatko. - Če dobimo madež od kisline, tkanino takoj speremo s hladno tekočo vodo. Nato jo obrišemo s hladno raztopino salmiaka ali sode bikarbone in vode ter temeljito speremo. - V mastne madeže vtremo tekoči detergent, nato jih speremo z zelo vročo vodo. Če tkanina ni pralna, uporabimo kemično topilo za madeže. - Odstranjevanje madežev od tekočin: po madežih od urina, sladkih sokov ali vina obilno natresemo sol. Druge tekočine popivnamo s čisto papirnato brisačo. Nato tkanino namočimo v hladno vodo. Barvane svile, svetlečih blag in volne ne namakamo. - Če smo polili tkanino, ki je ne smemo prati, madež potresemo s suknarsko glino ali smukcem, da popije tekočino. Če madež ostane, ga čistimo po navodilih za čiščenje. Odstranjevanje madežev: - Črnilo: ko je še mokro, ga speremo s hladno vodo, nato v madež vtremo tekoči detergent in ga speremo; ali pa ga 18 obrišemo z gobo, namočeno v limonin sok, ter speremo s salmiakom. Črnilo za štampiljke speremo z bencinom za čiščenje in namočimo v tekoči detergent - Flomaster: madeže zdrgnemo z milom ali glicerinom in operemo kot ponavadi. Preostanek odstranimo z gorilnim špiritom. - Kemični svinčnik: madež večkrat speremo z gorilnim špiritom. Tkanino temeljito speremo ali prezračimo. S semiša zdrgnemo madeže kemičnega svinčnika s finim smirkovim papirjem. - Vosek: vosek zamrznemo – tkanino obložimo s kosi ledu ali jo damo v zamrzovalnik, nato vosek odlomimo. Preostali madež položimo med dva kosa pivnika in polikamo s toplim likalnikom. Očistimo še s topilom za madeže in speremo z gorilnim špiritom. - Usnje, na katerem se je nabrala plesen, speremo z antiseptično ustno vodo. Na kaj pazimo, ko kupujemo zavese: - Da bomo dovolj natančni, vedno merimo z jeklenim ali z zložljivim mizarskim metrom. - Izmerimo vsako okno pose- bej. Čeprav so okna lahko videti enaka, so v resnici redko popolnoma enako velika. - Izmerimo dolžino karnise. - Če bodo zavese iz žameta, velurja, brokata ali katere druge težke tkanine, dodamo še polovico širine osnovne tkanine. - Za bombaž, platno, tanko viskozo in mešanice dodamo tri četrtine osnovne širine. - Če bodo zavese iz prozornih tkanin, na primer iz muslina, tila ali etamina, osnovno mero podvojimo, odvisno pač od tega, kako bogato nabrane zavese želimo imeti. - Če imamo dvotirno karniso, da se zavesi na sredini prekrivata, naj bo vsaka za 12,5 cm širša. - Koliko tkanine potrebujemo, izračunamo tako, da delimo želeno širino zaves s širino blaga, ki smo ga izbrali, dobljeno število zaokrožimo na celo število (s tem dobimo število posameznih pol). Dolžino vsake pole pomnožimo s številom pol, potrebnih za vsako posamezno okno. Če so zavese vzorčaste, dodamo vsaki poli dolžino enega motiva. - H končni meri dodamo še 30 cm za zgornji in spodnji rob, stranski rob ter šive. - Prekrižane zavese iz tankega blaga: Merimo od zgornjega okenskega levega kota v rahlem loku do spodnjega desnega kota. Dodamo 15 cm za spodnji zgib in 15–20 cm za šive ter za primer, da bi se tkanina skrčila. Pomnožimo z dve. - Ravni okrasni volani: Potrebujemo pas blaga, ki naj bo približno 10 cm daljši od karnise s stranskimi zaključki vred in 5 cm širši od karnis. - Nabrani okrasni volani: Izmerimo dolžino karnise, pri tem računamo tudi stranske zaključke. Dodamo polovico celotne dolžine, da bodo volani dovolj bogato nabrani. - Okrasni volani s francoskimi gubami: Dolžino karnise pomnožimo z dve. Širini blaga moramo dodati nekaj centimetrov za šive. - Okrasni volani z dvojnimi notranjimi gubami: Dolžino karnise pomnožimo z dve in pol, da dobimo dolžino blaga za volane. Če je blago vzorčasto, mora biti dolžina večja, da se vzorec ujema. Volani naj bodo široki 20 cm, prištejemo še širino za robove in šive. Ksenija Munda Občan - 22. februar 2008 Kulinarika in humor Predavanje o stresu in sladko sadje sredi januarja Izdelava sadja Članice društva kmetic Destrnik smo na 1. sestanku letošnjega leta delale načrt dela za koledarsko leto 2008. Ker še narava vedno počiva in imamo nekaj več prostih ur, smo za januar namenile strokovno predavanje o stresu in kuharski tečaj z naslovom Sladko sadje. V kletnih prostorih občine Destrnik se nas je zbralo preko 20 članic, prisotnih je bilo tudi nekaj moških in nekaj članov društva upokojencev. Dr. Mršnik je predavanje začel z razlago pojma stres kot odziv organizma na neko doživetje, ki povzroča psihično napetost. To napetost lahko povzroči nenadna smrt, nesreča, laž, pa tudi resnica. Tudi vse večji življenjski tempo je vzrok za mnoge strese. Človek takrat občuti pritisk v glavo, tresenje rok, poviša se krvni tlak zaradi izločanja hormona kotizol. Zaradi stresa pride do rane na želodcu ali dvanajsterniku, pojavi se sladkorna bolezen, visok krvni tlak, pogosti so glavoboli, ki vodijo v migrene, mnogi stresi pa vodijo v depresije. Stresu so bolj podvrženi ljudje, ki se zgodaj vstajajo. Stres se pogosteje pojavlja pri ženskah, kot pri moških. Stres obvladujemo s telesno aktivnostjo, s sprehodi v naravo, z globokim dihanjem, z molitvijo kot obliko meditacije, z avtogenim treningom, s pogovori, razmišljanjem o pozitivnih stvareh. Najboljši način pa je sproščen smeh. Slab način je jemanje zdravil in zapiranje vase. Ob koncu predavanja, ki je bilo v obliki razgovora in odgovarjanja na vprašanja, smo izpolnili vprašalnike in ugotovili, da nas je večina podvržena stresu. Na koncu smo se dr. Mršniku zahvalili za prijetno popestritev večera in za informacije o stresu. V januarju pa smo članice društva kmetic pripravile še tečaj izdelovanja sladkega sadja. Delale smo hruške in jabolka, ja- Kmečke žene občudujejo svoje izdelke gode in maline. Svoje zbirke receptov smo dopolnile z dvema receptoma za izdelovanje breskvic. Spoznale smo tudi postopek za izdelavo gob: jurčkov in mušnic. V tečaju so svoje veščine in znanja o sladkem sadju podale kar članice same. Tečaj je potekal v prijetnem vzdušju in sproščujočem klepetu. Prav kmalu bomo s tečaji kuhanja nadaljevale in sicer smo se odločile, da se preizkusimo v pripravi raznih predjedi in enolončnic. Besedilo in fotografije: Nada Zupanič SMEH NI GREH • Zakaj ima naš Janezek pri matematiki cvek?« vpraša mama učiteljico. »Zato,« odgovori učiteljica, »ker nižjih ocen nimamo.« • Ženska srednjih let stoji pred ogledalom in jadikuje možu: »Gube se mi delajo na obrazu, prsi imam vse bolj povešene, zadnjica je ogromna in debela, skratka vse grša sem.« Mož razmišlja, kako bi jo potolažil, in izstreli: »No ja, vidiš pa še odlično!« • Kaj bi naredil, če bi zadel sto milijonov? Kupil bi si dober avto. In če bi zadel več? Vrnil bi dolgove! • Huso dobi dvojčka. Vprašajo ga, kako jima bo ime. Huso: »Tale bo Mujo, tale pa Mujo.« Pa se ljudje začudijo in vprašajo: »Kako pa jih boš razlikoval?« »Saj ni važno, ampak zamisli si tole: poletje, vročina, ležiš v senci, in rečeš: »Mujo, prinesi pivo!« In glej, dve pivi!« • Mož pride domov in reče ženi: »Kavo mi daj.« Ta ga jezno pogleda in reče: »Kaj pa lepa beseda na P?« Mož ji odvrne: »POHITI!« Izdelovanje breskvic Občan - 22. februar 2008 Pripravila: Jasmina Bauman 19 Prireditve Turistično društvo Destrnik Drugi kmečki bal bil je živ V petek, 18. januarja, je vaški odbor Vintarovci v okviru Turističnega društva Destrnik izvedel 2. kmečki bal, ki je potekal v izvajanju raznih iger, petja in plesa. V uvodu so prikazali stara opravila in sicer so luščili koruzo, fižol in orehe, sosed je vezal lonce, ena izmed žena je šivala na več kot pol stoletja stari šivalni stroj, ob brušenju nožev sta se možakarja pogovarjala o kolinah, vaški fantje pa so si večer krajšali z igranjem kart. Karte so igrali za pšenico in eden izmed fantov je ostal brez letnega pridelka pšenice. V kotu lepo urejene kmečke hiše je sedel stari ata, kateremu je večerjo pripravila gospodinja Kristina. Gospodar Pepek je po napornem dnevu legel k počitku. Dekletom je bil dolgčas in so šla gledat malo naokrog. Ker so na Pepekovem domu videle luč, so šle pozdravit fante. Med dekleti je bila tudi mlada Micika, za katero sta oči obračala kar dva. V trenutku se je vnel prepir in tudi pretep, ki je prebudil gospodarja. V spodnji »gatah« je pomiril vročekrvneža in obljubil bal, če se bosta pomirila. Pohiteli so po muzikanta na »frajtonarco« in že so začeli plesati. Plesu in petju je sledila igra, ki so jo poimenovali spomenik ljubezni. V igri je sodelovalo pet parov, od katerih so štirje pari morali zapustiti prostor, eden izmed parov pa je oblikoval spomenik tako, da sta se objela, iztegnila roki in prepletla nogi. V dvorano so poklicali udeleženca izpred vrat, ki je ta spomenik polepšal. Prišla je še ena udeleženka igre izpred vrat, iz spomenika izločila moškega in na njegovo mesto dala drugega. Spomenik v stoječem stanju ji ni bil všeč, zato je spomenik podrla na tla in tam oblikovala novo figuro. Tako so igro ponavljali dokler se tudi zadnji, ki je zapustil prostor ni preizkusil v ustvarjanju spomenika ljubezni. Spet je sledil ples in na bal so prišle še »dekline« iz sosednje vasi, ki so večer polepšale z lepim ljudskim petjem. Organizatorji ljudem niso dovolili počitka. Že je sledila nova igra, igra ugibanj. V kolono se je postavilo šest prostovoljcev. Prvega v koloni so tisti za njim udarjali po ramenu. Če ni ugotovil krivca, ga je za uho vlekel okoli celotne kolone in prav to je obiskovalce spravilo v smeh. Bala se je udeležila tudi starejša folklorna skupina, ki je zaplesala nekaj zelo zanimivih plesov. Bala se je udeležil tudi škof, ki so ga želeli čim bolj slavnostno pričakati in pozdraviti udeleženci bala. Gospodinja je napolnila usta posameznikom z moko in dejala, da naj to moko pihajo iz ust po škofu, ker mu bodo tako pokazali, da ja dobrodošel na prireditvi. Škofu ni bilo dano, da bi nanj padal beli prah, saj se je moka v ustih sprijela. Ob obilici programa organizatorji niso pozabili na jedi, ki so bile nekoč prisotne na balu: dober domači kruh iz peči, zaseka, meso iz tunke, klobase, domače suho sadje, pecivo in drugo. Vse te dobrote je bilo treba splakniti po grlu in posamezniki so skrbeli za vino in »tuklo«, ki sojo mnogi pili kar iz »plehnatih« šalčk. Drugi bal pod okriljem Turističnega društva v organizaciji vaškega odbora Vintarovci je čudovito uspel in bil lepo obiskan. Nada Zupanič Fotografija: Sabina Žampa TEHNIŠKI DAN V ponedeljek, 4. 2. 2008, smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo maske in klobuke. Na njih smo lepili pisane trakove. Delali smo štiri šolske ure. S svojimi izdelki smo se tudi fotografirali. Odnesli smo jih domov. Leon Perger, 3. a 20 Občan - 22. februar 2008