Letnik 43 3 1999 J Glavna, odgovorna in tehnična urednica: cb: Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Sloveniie Uredniški odbor: mag. Boris Bregant (Ljubljww), Mcujan Jenko dr. Božena Lipej (Ljubljana), profdr. Branko Rojc (Ljubljana), doc.dr. Radoš Šumrada (Ljubljana), Joe Triglav (Murska Sobota) in Michael Bremci (Belfast, Severna Irska), profdr. Norbert Bartelme (Gradec, Avstrija), Franqois Salge (Paris, Francija), profdr. Hemwnn Seeger (Frankji1rt, Nemc"ija), profdr. Erik Stubkjccr (Aalb01g, Danska) Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič, Zomn Zakič Prevod v nen1Jčino: Brane Lektmica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno /J1ternel: http://www.sigov.si/zgs/gv! Uredništvo: Zemljeme1:1·/w ul. 12, Ljubljana. Telefon: 061 17 84 903, faks: 061 17 84 909, e-nwil: bozena.lipej@gov.si Naročnina: 12 000 SIT brez davka, ZC/ člane geodetskih dni!itev brezplačno. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Pov!ie, Ljubljana Naklada: 1 200 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancim Jviinistrstvo za znanost in tehnologijo Copyright © 1999 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije D TS ST GRasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Assodation of Surveyors9 Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 ~ 0271 Vot 43, No" 3, pp. 173-286, Ljubljana, October 1999 Eclilor-in-Chief; Eclitor-in-Chwge, uncl Technical Editor: Dr. Božena Lipej I Programme Bollrd: Chllirmm of Terrilorial Swveying Societies and the Prcsident of" the Association of Sw1;eyors of" Slovenia Editorict! Bucml: Boris Bregllnt, M.Se. (Ljubljana), Mcujan Jenku (Ljubljana), Dr. Božena Lipej (Ljubljana), Prof:Dr. Branko Ruje (Ljubljancc), Dr. Rlldoš Šwnrada (Ljubljana), Joe Triglav (Murska Sobota) ancl Miehllel Brcl!1d (Belf"ast, Northern Ire/c111cl), ProfDr. Norbe11 Bartelme (Graz, Austria), Frcm~ois Salge (Paris, France), Prof:Dr. Hermann Seeger (Frnnlcfurt, Gennllny), ProfDr. Erik Stublcjccr (Aalborg, Danemark) Tmnslation intu Engfo·h: Ksenija Davidovič, Zoran Zllkič Trcms!cttion into Germcm: Brane Čop Lector: .loža Lakovic" Internet Clddress: http://www.sigov.si/zgs/gu/ Subscriptions wul Eclitoria!Address: Geodetski vestnik- Editoria/ Staff, Zemljemerskll ul. 12, SJ-1000 Lfub/jcuw, Slovenil/, Tel.: +386 611784 903, Fax: +386 61 17 84 909, Email: bozena.lipej([,!gov.si. Published Quarterly. Annual Suhscription 1999: SIT 12 000 + Tax. Swveying Society Memhers free of charge. Drawing Account of the Association of Swveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printecl hy: Povše, Ljubljana, 1 200 copies Geodetski vestnik is in pllrt financecl by the Ministly for Science and Technology. Copyright © 1999 Geodetski vestnik, Association of Swveyors Slovenia Vol. 43 3 1999 IGEODE; SKI DNEV: STROKOVNI POSVET RAZSTAVA BLED Festivalna dvorana, 28. - 30. oktobra 1999 GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE DRUŠTVO GEODETOV GORENJSKE ČASTNI ODBOR: mag. Dušan Blaganje Andrej Černe - predsednik Jurij Hudnik mag. Boris Malej Aleš Seliškar mag. Aleš šuntar ORGANIZACIJSKI ODBOR: Jože Cvenkelj Matjaž Grilc Franc Ravnihar - predsednik Saša Sadar Iztok Štern REDAKCIJSKI ODBOR: Dominik Bovha dr. Božena Lipej Katja Oven Franc Porenta dr. Anton Prosen - predsednik E1na et aL: Fajfar et aL: Jože Hauko aL: Miran Janežič, !Vlojca Kosmatin Fras: Boštjan Kovačič PROGRAMSKO aL: CEST Anton CE_NTRALNA Edvard Aleksanclar Milenkovic: PREDLOGOV OB STAVB IN IZGRADNJI RECENZEJ\TTKE Dalibor Radovan PRVA SLOVENS! __ _ Slika 1: Arhitektura GIS-aplikacij na intemetu/intranetu Razvoj in usmeritev pri bazah podatkov oziroma podatkovnih strežnikih sta predstavljena že v poglavju 2.1. Aplikacij, ki dostopajo do podatkov, jih procesirajo in Geodetski vestnik 43 (1999) 3 pripravljajo rezultat za posredovanje, je lahko več. Lahko so iste, za podporo velikemu številu uporabnikov, ali pa različne za podporo različnim funkcionalnostim. Običajno so aplikacije izdelane: o s pomočjo že pripravljenih gradnikov za dostop do GIS-podatkov (npr. MapObjects (Esri), MapX (Maplnfo)) v poljubnem programskem okolju (npr. VC+ +, VB, Delphi), o zelo enostavne aplikacije tudi z enostavnimi namiznimi aplikacijami (npr. ArcView (Esri)) o lastne rešitve za delo z GIS-podatki. Internetni GIS-strežnik je običajno kombinacija navadnega internetnega strežnika (npr. Microsoft, Netscape, Orade) in strežnika za grafiko. Skupaj skrbita za komunikacijo med uporabniki in aplikativnimi strežniki. Internetni strežnik od uporabnika prejeme zahtevo, jo posreduje ustreznemu najmanj zasedenemu aplikativnemu strežniku in rezultat v ustrezni obliki vrne uporabniku. Ker je vsak aplikativni strežnik z zahtevo posameznega uporabnika zaseden le kratek čas, lahko tako servisira več uporabnikov hkrati. Programi pri uporabniku so tako imenovani tenki odjemalci, ki se ob zagonu naložijo iz interneta. V bistvu so to le uporabniški vmesniki brez velike procesne moči, saj se celotno procesiranje izvaja na aplikativnih strežnikih. Enostavnejši programi so izdelani z jezikom HTML, nekoliko zahtevnejši pa v okolju Java. Uporabnik potrebuje za svoje delo le računalnik z minimalno zmogljivostjo in internetni brskljalnik (npr. Microsoft, Netscape). 2.3 Razvoj GIS-ov v Sloveniji Svetovni razvojni trendi GIS-ov relativno hitro prihajajo tudi v Slovenijo. Čeprav smo v bistvu še vedno bolj v fazi pridobivanja podatkov in omejene uporabe kot njihovega posredovanja najširšemu krogu interesentov, pa se tehnološki razvoj usmerja prav v področje distribucije informacij. Na področju baz podatkov je prehod na shranjevanje prostorskih podatkov v relacijski bazi smiseln le za posamezne uporabnike, ki upravljajo z velikimi količinami podatkov. Prvi uporabniki (Geodetska uprava Republike Slovenije, Geoinformacijski center Republike Slovenije, Geoinformacijski center Mestne občine Koper, Geoinformacijski center Mestne občine Ljubljana, Geoinformacijski center Mestne občine Maribor) so že v procesu prehoda, vse rešitve pa so izvedene nad bazo Orade. Večina se jih je odločila na podlagi navezanosti na posamezno GIS-okolje za SDE podjetja Esri, v Geoinformacijskem centru Mestne občine Maribor za SpatialWare firme Mapinfo, na Geodetski upravi Repbulike Slovenije pa poleg SDE poteka tudi rešitev, ki jo je razvilo podjetje Aster. Rešitev Orade Spatial trenutno ni izvedena v nobenem okolju, predvideva pa se postopno uvajanje na Geodetsko upravo Republike Slovenije, kjer naj bi v končni fazi predstavljala osnovo za shranjevanje vseh prostorskih podatkov. V začetni fazi bo realizacija omejena predvsem kot nadomestilo lastni rešitvi podjetja Aster v smislu podpore standardom OGIS-a. Na področju razvoja internetnih/intranetnih aplikacij smo na začetni stopnji razvoja, saj so vzpostavljene centralne baze podlaga za tako delo. Nekatere rešitve že obstajajo (Aster), pravi razmah pa je pričakovati v naslednjih letih. Rešitve za grafični del centralnih baz zemljiškega katastra in stavb, predstavljene v nadaljevanju, so že prve usmeritve v novo obdobje uporabe GIS-ov. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 2.3.1 Lokacijski del centralne baze zemljiškega katastra Baza zemljiškega katastra je zaradi ločenega nastajanja še vedno ločena na opisni in lokacijski del, ki med sabo nista popolnoma usklajena. Medtem ko je opisni del baze že zajet v celoti, je pri lokacijski bazi opravljeno približno 50 odstotkov dela, predvidoma pa bo v celoti zajeta leta 2002. Vzdrževanje obeh baz poteka po izpostavah geodetske uprave, kjer se opisni del vodi z aplikacijo Clipper nad bazo DBase, lokacijski del pa z aplikacijo VC+ + nad lokacijsko bazo v internem formatu. V takih razmerah so celovit pregled nad podatki, analiza in posredovanje le-teh zelo oteženi in je bila vzpostavitev centralne baze zemljiškega katastra nujna. Vzpostavitev centralne baze je potekala ločeno za opisni in lokacijski del. Opisni del baze je Geodetska uprava Republike Slovenije izvedla sama v okolju Orade. Vzdrževanje poteka paketno z dnevnim prenosom podatkov iz izpostav. Nad bazo je podjetje Aster izdelalo ustrezen intranetni pregledovalnik. okacijski del baze zemljiškega katastra je podjetje Igea vzpostavilo leta 1998. Količina podatkov ( ob vzpostavitvi 1, 7 milijona, trenutno 3 milijone parcelnih delov) je narekovala uporabo relacijske baze za hranjenje podatkov. Izbrano je bilo okolje Oracle in nadgradnja z modulom SDE. Izdelana je bila tudi aplikacija, ki podpira paketno vzdrževanje podatkov na podlagi različnih izmenjevalnih formatov, pregledov, poizvedovanj in analiz podatkov ter izborov in izvozov podatkov v različne formate. Aplikacija je izdelana v klasični arhitekturi odjemalec/strežnik s komponentami MapObjects v okolju Delphi. Windows 95, 98 ali Windows NT 4.0 Silicon Graphics, IRIX Orade 7, Orade 8 (1999) enterprise edition SDE 3.0.2. Slika 2: Tehnologija lokacijskega dela centralne baze zemljiškega katastra Nadaljnji razvoj bo tekel predvsem v smeri povezovanja opisnega in lokacijskega dela v enovito celoto, za posredovanje podatkov drugim uporabnikov zunaj Geodetske uprave Republike Slovenije ter postopnega opuščanja lokalnih baz, kar pa je dolgotrajnejši proces. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Slika 3: Pregled delov katastrskih občin in prikaz položaja v aplikaciji za centralno bazo zemljiškega katastra 2.3.2 Centralna baza stavb Vzpostavitev evidence stavb je relativno nov projekt, saj se je z definiranjem postopkov, začetkom zbiranja podatkov in razvojem informacijske podpore začel šele v letu 1998. Ker projekt nima zgodovine oziroma ni nekega izhodiščnega stanja, nad katerim bi bilo treba graditi, smo se z Geodetsko upravo Republike Slovenije odločili za izvedbo z najnovejšo tehnologijo, ki je bila na voljo. Usmeritev je bila centralna baza podatkov, nadgrajena z intranetno aplikacijo, ki bo omogočala vzpostavitev in vzdrževanje baze ter pregled, analize in izdajanje podatkov. Informacijski del razvoja centralne baze stavb se je začel konec leta 1998, trenutno pa je v zaključni fazi (avgust 1999). Enako kot lokacijski del centralne baze zemljiškega katastra je tudi centralna baza stavb izvedena v okolju Orade z nadgradnjo SDE-ja. Intranetna aplikacija, ki podpira delovanje oddaljenih uporabnikov, je po tehnologiji zaupen javanski programček (Java Trusted Applet) in pri uporabniku razen začetne verifikacije ne zahteva administracije. Za uporabnika enotna aplikacija, ki jo predstavlja javanski programček, je le uporabniški vmesnik, ki svoje zahteve prek internetnega strežnika posreduje ustreznim aplikativnim strežnikom in prikazuje rezultate, ki jih dobi od njih. Opisni del aplikacije je razvit v okolju Orade JDeveloper, kjer se za dostop do baze uporablja Orade JDBC. Lokacijski del aplikacije je prek javanskega programčka pri uporabniku podprt z aplikacijo na podlagi gradnikov MapObjects v okolju Delphi na aplikativnem strežniku. MapObjects Internet Map Server v kombinaciji z internetnim strežnikom Netscape ali Microsoft skrbi za komunikacijo med uporabnikovim javanskim programčkom in aplikacijo. Za internetno tehnologijo zelo zmogljiv program poleg prikaza omogoča vzpostavitev slojev za prikaz, poizvedovanja, različne prostorske izbire (multiselect, izbira s poligonom, buffer, izbira na podlagi objektov drugega sloja) in opisne izbire. Program je izdelan tako, da pripravi izris na zahtevo apliKacije za opisni del ali pa na zahtevo uporabnika prek uporabniškega vmesnika. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Slika 4: Pregled podatkov o stavbi v opisnem delu aplikacije Slika 5: Prikaz stavb na podlagi DOF-a ter izbor skupine stavb Poseben so aplikacije omogočajo prenos datotek od programček. Za Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Ker internetne U-A,W,-•1".U CH0CvS,UU, je bilo treba za strežnika izdelati zaupen javanski pa je izdelan večnitni javanski strežnik. rastrske karte, DOF grafična aplikacija Internet Server+ Internet Map Server register zemljepisnih imen GRAFIKA Java trusted applet "Java multi-thread server" opisna aplikacija Orade aplikacijski Server + Orade Java QRACLE zemljiški 1 ~ register prostorskih enot OPISI Slika 6: Tehnologija centralne baze stavb 3 ZAKLJUČEK V prispevku je predstavljen razvojni trend področja GIS-ov, ki gre v smeri centralnih baz, izvedenih nad relacijskimi bazami podatkov in aplikacij internet/intranet, s katerimi omogočamo dostop do podatkov najširšemu krogu uporabnikov. Če se pri bazi zemljiškega katastra še vedno gibljemo v okolju odjemalec/strežnik, pa lahko za rešitve pri bazi stavb trdimo, da v celoti sledijo svetovnim trendom oziroma jih z vzpostavitvijo in vzdrževanjem podatkov prek intraneta celo prehitevajo. Literatura: Buehler, K., McKee, L., The OpenGIS Guide, OGIS TC Docwnent 96-001, Open GIS Consortium, 1996 Geodetski vestnik 43 (1999) 3 r Cattenstart, F., OpenGJS and Eve1y Day's Reality in SDO and ESRI Open GIS - http://www. esri. com/ company / opengis Geoinformatics, Vohune 2, 1999 GIPSIE - Open GIS in Europe - http://www.eurogi.org/euro/gipsie.html Maguire, D., l., Usability and Integration Insfead of Feature Functions, Open GIS Consortium Home Page - http://opengis.org Pellicci l., Spatial ls Not Special, GeoJnformatics, Vohune 2, 1999 Roodzand, .l., The New Approach to Geo-IT, Gcolnformatics, Volumc 2, 1999 Recenzija: Iztok Fojkar Jože Senegačnik - v delu Geodetski vestnik 43 (1999) 3 GEOGRAFS I INFORMACIJSKI SISTE KOT PODPORA ARHM NJU V POSLOVNI SISTEMIH Jože Hauko, Tomaž Kondrič, Rok Jesenico, Martin Sevšek Monolit d.o.o., Ljubljana Prispelo za objavo: 1999-08-06 Pripravljeno za objavo: 1999-10-07 Izvleček Tehnologija geografskega informacijskega sistema se vse bolj uveljavlja tudi v poslovnem svetu. Vse poslovne podatke podjetij je možno tudi prostorsko opredeliti. S tehnologijo geografskih informacijskih sistemov smo podprli nekaj poslovnih segmentov, med drugim geomarketing, ter vzdrževanje in projektiranje poslovnih objektov. Izdelali smo rešitev v obliki, Id smo jo poimenovali Integ1iran geografski informacijski sistem za upravljanje dokumentov. Ključne besede: arhiv, geografski informacijski sistem, geolcodirana baza podatkov, geomar!ceting, poslovni objekti Abstract GIS technology is gaining more ground in the business world. Almost ali company dala can be given a spatial definition. With the use of the GIS technology we supported severa! business jields like geomarketing or maintenance of business premises and their projecting. We developed the solution called The Integrated GIS Document Management System. Keywords: archive, business premises, geocoded database, geomarlceting, GIS system UVOD Svet komuniciranja že nekaj časa temelji na računalniški tehnologiji. Pokriva tako zajem podatkov, obdelavo podatkov (procesiranje informacij) ter prikazovanje informacij. Obdelava podatkov je bila najprej omejena na zahtevne in ponavljajoče matematične izračune. Z razvojem tehnologije se je osnovna ideja obdelave podatkov razvijala v več smereh. Ena od teh je tudi procesiranje geografsko (prostorsko) odvisnih informacij. V svetu se že 30 let zavedajo pomembnosti geografsko povezanih podatkov in zahtevnosti njihove obdelave in prikazovanja. Profitne in tudi neprofitne organizacije izkoriščajo ta trg v svoje namene, hkrati pa prispevajo k njegovemu hitremu razvoju. V Sloveniji je na tem področju še vedno čutiti velike razlike glede na stanje v svetu. Čeprav so geografsko odvisni podatki kot tudi tehnologija za njihovo izkoriščanje že za velik del Slovenije dostopni (ministrstva, Geodetska uprava Geodetski vestnik 43 (1999) 3 --- Republike Slovenije itd.), pa v slovenske1n informacijskem prostoru še vedno manjka kakovostnih sistemov, ki izkoriščajo te podatke. Tu govorimo o geografskih informacijskih sistemih (v nadaljevanju: GIS) ali bolj splošno o prostorskih informacijskih sistemih (v nadaljevanju: PIS). GIS se vse bolj uveljavlja v poslovnem svetu, predvsem v tujini. Naj bodo to stranke, dobavitelji, konkurenca, cene ali prodaja: za vsakega od teh podatkov je mogoče opredeliti prostorsko povezavo. GIS-i pomagajo uporabnikom izkoriščati prostorsko dimenzijo podatkov pri sprejemanju najpomembnejših strateških odločitev. Mnogo poslovnih sistemov po celem svetu, med katerimi v veliki večini primerov najdemo banke, zavarovalne agencije, podjetja za trgovanje z nepremičninami, gradbena ali transportna podjetja že več kot desetletje svoje poslovanje opirajo na tehnologijo GIS-ov. Pri tem je najbolj pomembno, da vsaka uspešna aplikacija GIS-ov na nekem področju vzpodbudi plaz idej še na drugih področjih. Tisti poslovni sistem, ki v uresničitvi teh idej prepozna tržno prednost, se skozi postopno integracijo tehnologije GIS-ov v svoj poslovni sistem že v zelo kratkem času vključi v trg prostorskih podatkov. V Sloveniji je trg prostorskih podatkov na precej nižji ravni kot drugod v razvitem svetu. Predvsem so prostorski podatki slabo razviti v okviru posameznih poslovnih sistemov. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo se srečevali z nalogami v okviru le-teh. V nadaljevanju smo opisali dve nalogi - Geomarketing in Vzdrževanje in projektiranje poslovnih objektov. Za obe nalogi smo izdelali rešitev v obliki razvoja geografskega informacijskega sistema z integriranim sistemom za upravljanje dokumentov. GEOMARKETING Večina podatkov praktično vseh poslovnih subjektov se nanaša na prostor. To so podatki o prodajnih območjih, ki jih pokrivajo posamezna prodajna mesta, o prihodkih po posameznih prodajnih območjih, naslovi kupcev, itd. To in dejstvo, da so karte, ki nadomeščajo suhoparne in nepregledne tabelarične oblike podatkov, najbolj primerne za vizualizacijo poslovnih problemov, daje geomarketingu novo mesto v poslovnem sistemu. Geomarketing je vizualizacija in prostorsko analiziranje poslovnih podatkov, ki jih ima vsako podjetje. Tehnologija GIS-ov nam s pomočjo možnosti izdelave prostorskih analiz ter s pomočjo predstavitve rezultatov prek tematskih kart pri tem izredno koristi. Žal se zaradi preslabega poznavanja te tehnologije pri nas vse premalo podjetij odloči za tak način poslovne podpore. Tako kot na drugih področjih je tudi v geomarketingu uporaba tehnologije GIS-ov odvisna tako od potreb posameznih podjetij kot tudi od znanja in idej, kako to tehnologijo uporabljati. Oglejmo si nekaj osnovnih možnosti uporabe. Planiranje lokacij Optimalno planiranje poslovnih lokacij je predpogoj za uspešno poslovanje. V analizi moramo upoštevati lastne zmogljivosti, konkurenco ter zasičenost trga. Pomemben podatek so tudi demografske značilnosti. Orodje GIS-ov nam na podlagi vseh teh elementov pomaga določiti nova območja prodaje ter na podlagi le-teh prodajna mesta. Geodetski vestnik 43 (l 999) 3 ('-\ pomočjo GIS-ov lahko prostorsko prikažemo najuspešnejša prodajna območja. , .. JNajpomenibncjše tem je, da pri izdelavi prostorske analize in kartografskega prikaza vključimo tudi lokacije prodaje, logistične podatke ter demografske podatke uaših kupcev . .Pinaliza cilijnlih skupi:n -ryredpogoj za uspešen marketing je poznavanje prostorske porazdelitve ciljnih _!_ skupin. Demografski podatki, ki jih uporabljamo za izvajanje prostorskih analiz, temeljijo na statističnih podatkih. To nam pomaga izboljšati poslovne uspehe, saj verno, da so nande kupcev v posmmezni regiji odvisne od njihove socialno-demografske strukture. Predstavitev s pornočjo digitalnih tematskih kart pomaga razložiti socialno-demografske posebnosti posameznih okolij ter jih primerjati med seboj. V'.L!ORŽEVANJE IN PROJEK1TRANJE POSLOVNIH OBJEKTOV -[)ocljetja'. ki upvrnvljajo večje število _prostors~rn razpmejenih -~not, so vec~no iskala J_ opt!malne res1tvc za obclelavo podatkov, k1 op1suJeJO relac1Je med temi enotamL Problem je še težJi, če so že enote same strukturirane v več prostorsko odvisnih (pod)enot. l\/Inožica enot oziroma podenot je načeloma spremenljiva: lahko se spreminja njena velikost ali pa določene lastnosti posamezne (pod)enote množice. Za obvladovanje problemov te vrste se ponuja tehnologija GIS-ov. Večina podjetij trenntno uporablja računalniško vodene evidence osnovnih sredstev, kar pa ne zadostuje za učinkovito vodenje procesov vzdrževanja in prenovitve posameznih objektov. Poleg administrativnih podatkov se pri vzdrževanju uporabljajo tudi razni načrti, ki so del projektne dokumentacije izgradnje in vzdrževanja objektov. Ti so na voljo v glavnem v analogni (papirni) obliki, kar povečuje stroške dostopa do informacij na načrtih. Poglavitne slabosti takega načina dela so: D veliki stroški administracije arhiva načrtov • slaba dostopnost načrtov o slaba dostopnost spremljajoče pisne dokumentacije • veliki Gtroški analize kompleksnejše situacije (prek več načrtov) o veliki stroški ažmiranja načrtov (glede na spremembe realnega stanja objektov). Glavno oviro v procesih vzdrževanja in projektiranja poslovnih objektov predstavlja nepopolnost gradbeno inštalacijske dokumentacije, ki se nanaša predvsem na starejše objekte ter na objekte, ki so bili pridobljeni po zaključku izgradnje. Tržno usmerjeno podjetje se rnora hitro in kakovostno odzivati na potrebe potrošnikov, kar vedno vodi v načrtovanje investicij. Tu se pojavi problem izbire optimalne lokacije in predvsem problem izbire pravih virov (prave kakovosti objektov), ki morajo biti vključeni v izvedbo naložbe. S sprerr1embo trga se pojavijo tudi potrebe po spremembi virov proizvode.ih obratov, kar spet vodi v načrtovanje naložbe. Pri takem načrtovanju potrebuje vlagatelj kakovostne podatke o zahtevah trga in predvsem kakovostne prostorske podatke o izvedljivosti naložbe. Vlagatelj mora obe vrsti podatkov z obsežno analizo povezati v končno odločite,,, ki določeri_o naložbo bodisi podpre ali ,.otšif~'.i.../:'/šc-'E'i'ii'.:4?'.&I?b9'-.. ~~5::i:;-:,~_!'.]e,,...~~~~~~ Geode,ski vesi,1ik 43 (1999) 3 -- pa zavrže. Obe vrsti problemov ( optimalno vzdrževanje in projektiranje poslovnih objektov) sta sprožili ideje o računalniško podprtem sistemu, ki bi po eni strani urejal digitalni gradbeni inštalacijski arhiv poslovnih enot (mikrolokacij), po drugi strani pa bi se v povezavi z dostopnimi prostorskimi podatki (npr. iz državne geokodirane baze podatkov) uporabljal kot podlaga za kompleksne analize uspešnosti podjetja na celotnem trgu (makrolokaciji). Rezultati teh analiz bi podprli uporabo tega sistema tudi za strateško prostorsko načrtovanje naložb. - RAZVOJ GEOGRAFSKEGA INFORM,ACUSJKJEGA SISTEMA Z INTEGRIRANIM SISTEMOM ZA UPRAVLJANJE DOKUMENTOV Strokovnjaki podjetja Monolit smo izdelali teoretično in praktično zasnovo geografskega informacijskega sistema, v katerega smo uspešno vključili sistem za upravljanje z dokumenti. Omenjeni sistem z učinkovitim izkoriščanjem lastnosti GIS-ov pokriva v povezavi s sistemom upravljanja z dokumenti večino poslovnih zahtev proizvodnih podjetij, ki uporabljajo prostorsko usmerjene podatke (položaj podjetja na trgu, konkurenca, nepremičnine podjetja itd.). Glavne prednosti takega sistema so: dinamično ažuriranje in administracija arhiva poslovnih enot, poljubno vključevanje dostopnih geolociranih podatkov (priključitev na državne geokodirane baze podatkov), podpora pri vzdrževanju obstoječih geolociranih objektih, podpora pri strateškem načrtovanju novih objektov (novih poslovnih enot), povezava s poslovnim sistemom podjetja. azvoj sistema je treba zasnovati fazno, kar pomeni postopno reševanje posameznih sklopov problematike. Začne se z zajemom stanja objektov v grafični (prostorski) in opisni predstavitvi. V naslednji fazi se posvetimo spremni pisni dokumentaciji objektov. V popolnosti se sistem zaključi s priključitvijo na poslovni sistem podjetja ter po potrebi tudi na državne geokodirane baze podatkov. Pri razvoju GIS-ov s sestavino podpore upravljanja z dokumenti so pomembne predvsem naslednje ugotovitve: o zajem grafičnih podatkov poteka na podlagi projektne dokumentacije posameznih poslovnih enot ( digitalne in analogne); o dodaten izvor grafičnih podatkov se generira na podlagi zajema realnega stanja na objektih (meritve, posnetki); o za administracijo GIS-a je odgovoren izvajalec GIS-a. Skrbi za vključevanje novih prostorskih vsebin (novih obratov), za vključevanje novih prostorskih slojev in za pretvarjanje grafičnih podatkov GIS-a v različne izhodne formate; o uporabniku je na voljo vzdrževanje opisnega kot tudi grafičnega dela podatkovne baze. Poleg tega je omogočeno tudi vzdrževanje povezave grafičnih objektov z opisnimi podatki o objektih; D za sodelovanje pri vzpostavitvi GIS-a je treba zbrati skupino strokovnjakov, ki v imenu naročnika pokrivajo vsebinski del projekta; o prva faza projekta je izdelava pilotskega projekta GIS-a, ki zajema le funkcionalno zaključen del celotnega obsega objektov v prostoru. Za izvedbo sistema se morajo ustanoviti: ekipa za zajem podatkov, ekipa za načrtovanje sistema, ekipa za razvoj sistema. Prvi dve sta sestavljeni iz predstavnikov naročnika in izvajalca GIS-a, medtem ko je zadnja praviloma brez predstavnikov naročnika GIS-a. Prva operativna faza po izdelavi načrta sistema je zajem grafičnih Geodetski vestnik 43 (1999) 3 podatkov. V ta namen izvajalec s pomočjo naročnika zbere projektno dokumentacijo posameznih objektov. Vsi digitalni grafični podatki (na primer slike v formatu AutoCAD) se obdelajo in vključijo v podatkovno bazo GIS-a. Ker so pred zajemom grafičnih podatkov že zaključene aktivnosti strateškega razvoja sistema (načrtovanje), se na podlagi vsebinskih zahtev naročnika zajamejo še dodatni grafični podatki, ki dopolnijo oziroma popravijo morebitno nepravilno vsebino digitalne projektne dokumentacije. Za osnovo zajema so ponavadi na voljo načrti na papirnih polah, ki se skanirajo z zmogljivim skanerjem v digitalni format (rastrske slike). Sledi postopek vsebinske vektorizacije, kjer se na podlagi skanirane vsebine ročno vnesejo grafični elementi (točke, vektorji), ki zagotavljajo grafično predstavitev objektov v prostoru. Vektorska vsebina se vključi v podatkovno bazo GIS-a. Hkrati z izvedbo prve operativne faze potekajo tudi dela v zvezi z definicijo opisa GIS-a, ki opisuje lastnosti objektov ter povezave med objekti, ki izhajajo iz teh lastnosti. Povezavo grafičnih predstavitev objektov in njihovih lastnosti predstavimo v podatkovni bazi GIS-a s prostorskimi sloji objektov. Vsi objekti z enakimi lastnostmi so organizirani v enem prostorskem sloju: položaj posameznega objekta je opisan z grafično predstavitvijo le-tega, stanje objekta je opisano z vnaprej omejeno množico lastnosti (opisov). Za izkoriščanje podatkovne baze GIS-a izvajalec razvija aplikacije, ki omogočajo: o pregledovanje in vzdrževanje dokumentov, o pregledovanje in vzdrževanje posameznih prostorskih slojev, o kombinirane prostorske analize prek več prostorskih slojev, D izdelavo različnih izpisov iz podatkovne baze GIS-a (tako analognih na papir - kot tudi digitalnih), o varno in zanesljivo delovanje GIS-a (zaščita pred neavtoriziranimi vdori v posamezne dele sistema ter pred nepovratno izgubo kateregakoli dela podatkovne baze GIS-a), o hkratni dostop do sistema več uporabnikom na različnih lokacijah. Izvedba GIS-a se nanaša na obstoječo informacijsko infrastrukturo poslovnega sistema naročnika. Na določeni stopnji razvoja postane GIS-ova integracija v poslovni sistem neizbežna, zato se GIS načrtuje v skladu s strategijo informacijske podpore poslovnemu sistemu naročnika. ZAKLJUČEK Možnosti uporabe geokodiranih baz podatkov in GIS-ov v poslovnem svetu je še veliko. Tu smo poskušali nakazati le nekaj možnosti uporabe, predvsem tiste, ki v nekaterih okoljih v Sloveniji že živijo. Dejstvo je, da razen nekaterih poskusov ta del v praksi še ni zaživel. Litem tura: Baker, S. & K, Market mapping. N.Y McGraw-Hill, 1993 Kovačič, A., Vintar, M., Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1993 Kvamme, K et al., Geografski informacijski sistemi. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1997 White, C., McConnell, T., Combining GIS with Document lmage Management. ArcUser Magazine far ESRI SW Users, 1998 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Yourdon, E., Tehniques New York, 1975 Recenzija: Mmjetka Brilej Uroš Mladenovič Geodetski vestnik 43 (1999) 3 ]?REG LEDOV ANJE PROSTORSKIH PODAT OV V SVETO E SPLETU NA PllIME P OJE TAP RE- v STA JEL Miran Janežič, Mojca Kosmatin Fras Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Liubljana Prispelo za objavo: 1999-08-16 Pripravljeno za obiavo: 1999-08-116 lzvieček Intemet nudi enostavna, a učinkovita orodja za uporabo prostorskih podatkov nairazličnejših oblile V prispevku bodo predstavljene nekatere možnosti celovitega pregledovanja prostorskih podatkov v tej tehnologiji. Pregledovanje omogoča kombiniranje besedilnih in slikovnih podatkov ter virtualnih modelov. Dokumentacija v obliki spletnih formatov je uporabna za različne namene: za učinkovito dokumentiranie posameznih projektov, za oblikovanie arhiva podatkov za večja prostorska območja, za uporabo podatkov v lokalnih mrežah, za uporabo podatkov ali metapodatkov prek Interneta in za drnge namene. Opisana tehnologija je pred.slav/jena na projektu Phare CBC Štanjel, podprojekt Kartografska podatkovna baza. V okviru tega projekta je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG s sodobnimi metodami izdelal tehnično prostorsko dokumentacijo različnih oblik in vsebine, ki je drugim izvajalcem na projektu služila za osnovo pri izdelavi načrta revitalizaciie te pomembne kraške vasi. Ključne besede: fotogrametrija, Internet, prostorski podatki, Virtual Reality Modeling Language, virtualni modeli Abstract Internet technology offers simple but effcctive tools for browsing spatial data in different forms. Some examples of complex spatial data browsing 011 the Internet are presented in the paper. Browsing enables a combination of textual and image dala as well as virtual mode/s. Documentation in Web forma ts could be applied for various purposes: e.g. for effective documentation of individual projects, for archiving dala for large spalia/ areas, .for browsing dala in local networks, for browsing data or metadata on the Internet. The Geodetski vestnik 43 (1999) 3 - described technology is prescnted on the Plwre CBC _Štanjel/ CnrtograplziZ Dota base subprojecl. The lnstilute of Geodesy and Plzologramme/1y applied modem procedure,,· to produce technical spatial documcntalion of dijferent formi· and contenls in the fiwnework of this projcct. This docwnentation represenied a ground source far other subprojects in which a revilalization program of' Lhis importanl Kars/ village was prepared. Keyworcl.s: lnlemet, photogrammelly, spatial dala, viriual models, Virtual Realily Modeling Languagc 1 UVOD Prostorske podatke, ki jih dobimo z geodetskimi, fotogrametričnimi drugimi rnetodatmi, prikazujemo na različne načine. Digitalne podatke lal--Jrn prikažemo v obliki vektorskih načrtov ali kart, rastrskih slik, virtualnih tridimenzicnal.nih idr. Projektna dokumentacija obsega poleg končnih izdelkov tudi tehnično poročilo, izvorni material (npr. fotogrametričn~ stereopare) in druge dokmnente. Če si podrobneje ogledamo oblike digitalnih zapisov posameznih delcv prc,jektEe dokumentacije, ugotovimo, da jih običajno sestavljajo besedilne, vektorske in rastrske datoteke. Uporabnik te dokumentacije potrebuje precejšnje število programskih orodij, da si celotno projektno dokumentacijo lahko ogleda oz. jo uporablJa pri nadaljnjem delu. V tehnologiji Internet smo našli pripravna orodja, s katerimi vse te različne vrste podatkov združimo v enostavnem okolju za prilrnzovcmje in pregledovanje - v Internetovem brskljalniku. V prispevku tcirno na p;:-imen_i_ izdelanega projekta prikazali prednosti in potencialne možnosti takšne rešitve 2 PROJEKT PHARE CBC - ŠTANJEL, PODPROJEKT I".:.ARTOGRAF;3KA PODATKOVNA BAZA Inštitut za geodezijo in fotogrametrjjo FGG je v začetku leta 1999 izdelal proječt Kartografska podatkovna baza za Stanje!, ki je eden izmed podr,ro.iektov mednarodno financiranega projekta v okviru programa Phare CBC programa SL-9506.03.01.0001 ). Osnovna n~loga tega podprojekta je bila izdelava kartografske dokumentacije območja med Stanjelom in Kobdiljem v obsegu ckoli 300 ha, ki je bila tehnična podlaga za pripravo programa revitalizacije t'::ga območja. Izdelano prostorsko dokumentacijo za omenjeno območje digitalno izdelan topografski načrt v merilu l . 1000, digitalni ortofoto načrt v meril•} l : 1000, digitalni katastrski načrt in vklop tega načrta v topografski tridimenzionalni model starega jedra Šta~jela, inventariza~ija lastništva ka, ast~·u ir, zemljiški knjigi, tehnična dokumentacija stolpa v Štanjelu, tehnifrti dabor&i, Prostorska dokumentacija v digitalni obliki je bila izdelana s sodobnin1i fotogrametričnimi, geodetskimi in kartografskimi metodami. Faze ir-1edbe projekta so bile naslednje: o naročilo aerosnemanja v merilu 1 : 5000 o meritve oslonilnih točk z GPS-jem in izvedba aerotriangulacijc o fotogrametrični zajem in tetenske meritve o izdelava topografskega načrta in digitalnega ortofoto načrta ....__.,_.-=c~>S'.2-~di!!r~iss;c Geodetski vestnik 43 (1999) 3 o vektorizacija katastrskih načrtov o izdelava tridimenzionalnega modela starega jedra Štanjela o pridobitev podatkov o lastništvu na parcelah za območje projekta iz katastra in zemljiške knjige o terenska izmera in izdelava načrtov stolpa o izdelava tehničnega elaborata. Naročnik projekta (Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo - REC) je pripravil zdo natančno specifikacijo o obliki in formatih zapisa posameznih izdelkov. Zaradi relativno velike količine podatkov in različnih oblik teh podatkov se je izvajalec odločil, da za predstavitvene namene na lastne stroške pripravi celotno dokumentacijo v obliki spletnih strani. S tem smo želeli naročniku in ostalim sodelavcem na drugih podprojektih prikazati tehnično rešitev za shranjevanje in pregledovanje prostorskih podatkov, ki smo jo prej že preizkusili na projektih dokumentiranja objektov kulturne dediščine. 3 PRIPRAVA DATOTEK V FORlVIATIH SVETOVNEGA SPLETA a pregledovanje datotek v Internetovem brskljalniku je treba le-te zapisati v ustreznih formatih. Besedilne datoteke zapišemo v obliki HTML HTML je kratica za HyperText Markup Language. Rastrske slike zapišemo v formatu GIF ali JPG. Vektorske datoteke v formatu dwg je treba zapisati v obliki dwf (Drawing Web Format). Za pregledovanje vektorskih načrtov v svetovnem spletu potrebujemo poseben gonilnik (npr. Whip driver, ki ga dobimo na naslovu www.autodesk.com). Za prikaz tridimenzionalnih modelov se uporablja format VRML (Virtual Reality Modeling Language ). Zapis modela v formatu VRML-ja lahko poteka na več načinov: npr. z uporabo posebnega vmesnika ali programa ali s pretvorbo modela v komercialnem programu. Virtualne modele v formatu VRML pregledujemo v različnih programih (npr.: Cosmo Player: www.cosmosoftware.com). Virtual Reality Modeling Language je zelo zanimiv in uporaben format zapisa virtualnih modelov, zato na kratko podajamo nekaj več informacij o njem. Decembra 1997 sta Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization - ISO) in Mednarodna komisija za Elektrotehniko (International Electrotechnical Commission IEC) določili VRML za mednarodni standard (ISO/IEC-14772-1:1997) za tridimenzionalno večpredstavnost in skupno rabo v virtualnem svetu na Internetu. Že pred tem je VRML postal praktični standard za izmenjavo in prikaz podatkov med sistemi CAD, sistemi za animacijo in programi za tridimenzionalno modeliranje. VRML je tudi vključen ali upoštevan v prihajajočih standardih, kot so MPEG-4, Java 3D in drugi. VRML je opisni jezik, ki omogoča zapis geometrije in obnašanje tridimenzionalnih objektov ali virtualnih svetov. Virtualni modeli so lahko samostojne datoteke ali skupina datotek, ki se hkrati naložijo v program za pregledovanje in upravljanje. Takšne datoteke obsegajo enostavne objekte ali zelo zapletene modele. Datoteka VRML je UTF-8 ali ASCII-besedilna datoteka, ki jo lahko pregledujemo in urejamo z urejevalniki besedil ter zapišemo kot besedilo v zgoraj opisanem formatu. Glavne prednosti zapisa podatkov v formatu VRML so naslednje: uporablja sistem oken in je neodvisen od operacijskega sistema, podpira tiskanje PostScript, zgrajen na vrhu tehnologije OpenGL, definira standardni zapis za izmenjavo tridimenzionalnih podatkov, podpira Geodetski vestnik 43 (1999) 3 nastajanje novih objektov, omogoča enostaven postopkovni model za tridimenzionalno interakcijo. o imamo vse datoteke, ki tvorijo projektno dokumentacijo, pripravljene v ustreznih spletnih formatih, izdelamo ustrezni indeks z uporabo procedur Java script. Datoteke pregledujemo z enostavnim klikanjem na povezave (hypertext). Pri pregledovanju vektorskih načrtov v formatu dwf lahko uporabljamo običajne grafične funkcije (npr. zoom, pan, page up/down, layers). Virtualne modele pa lahko pregledujemo z različnimi ukazi (npr. zoom, pan, rotate, tilst, slide, float). 4 PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE PROSTORSKE DOKUMENTACIJE NA PROJEKTU ŠTANJEL a izdelano prostorsko tehnično dokumentacijo, ki je opisana v poglavju 2, srno najprej pripravili zapise datotek v spletnih formatih po postopku, ki je opisan v 3. poglavju tega članka. Za prikaz različnih projektov v tem okolju smo pripravili sliko Slovenije s povezavami prek imen krajev (Slika 1). EI -~ . . J jj ;::;} '!.l 8 .".'! ).,) ::;0 ~ :dl ::1 El,;,,k-~--='=""____cR•=.11~-'-m -"-'-'-___ .:..'':c::"' ..... h ...c''c_c.~'=ite~ ______ H;;r_:c.orJ'_'":..::~=·rn-'-6 c:_'"=·i:c=li>e ..... " .:.."-=-.:,:I_P_11nl _ _:._"'-' ---- .,,.·Lini-s Slika 1: Lociranje projektov v okolju Internet Explorerja S klikom na povezavo (Štanjel) se pokaže prva stran projekta z indeksom na levi strani (Slika 2). Indeks je oblikovan v obliki drevesne strukture. S klikanjem na povezave dobimo vpogled v različne oblike dokumentacije. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Vseh možnosti v prispevku ne moremo prikazati, zato smo izbrali nekaj najbolj zanimivih oke11o Pregledovanje topografskega načrta je prikazano na sliki 3. Kot smo že omenili, lahko načrt povečujemo in zmanjšujemo, premikamo, vklapljamo in izklapljamo sloje, itd. ~~1-;,~.';JIQl[<"~!!.U!f;J;;l,iiilt\t~L~fil~~-~-l~ly;~;UJalJ,~:f'.~\c";f,:lW4&>JJJf:iJ1.I;ii!-1i;/-~t;::i,?~~-~?i~3it:~~~™~~:..J.~~ Ei~ [sJIX Training Center, kar je Geodetski vestnik 43 (1999) 3 poslovenjeno v Izobraževalno središče za gcomatiko, ohajšano ISG. zaseda posebno mesto, saj je namenjen sistemskemu zagotavljanju in usposabljanju širše strokovne javnosti za izvedbo drugih podprojektov, k2,terih tematike so povezane z učinkovitejšim upravljanjem z naravnim in urba11irn predvsem na ravni lokalnih skupnosti, pa tudi države. Izva.ialec podprojekta je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG iz Ljubljane v sodelovanju s Tehničr:o univerzo z Dunaja ter ljubljanskima podjetjema Digiclato d.o.o. in GEA Collcgeom Cilj celotnega projekta ONIX je uvedba metod geomatike v postopke planiraEFl m upravljanja s prostorom prek naslednjih podprojektov: ONTK GPUN geoinformacijska podpora upravljanju z nepremičninami, ONIX GPPP geoinformacijska podpora prostorskemu planiranju, ONIX GPO\l - geoinformacijska podpora okoljevarstvenemu vidiku prostorskega planiranja, Ol'HX SGH - slovenska geoinformacijska infrastruktura. Naloge podprojekta Izobraževalnega središča za geomatiko so tesno povezane z njimi. Osnovni cilj je priprava in izvedba progran10v izpopolnjevanja tako za managerski kot tehnično usmerjen kader na področju šestih tematik: geomatike, upravljanja z nepremičninami, prostorskega planiranja, varstva okolja v prostorskem planiranju, geoinformacijske infrastrukture in managementa v gemnatiki. Vzpostaviti je treba tudi pogoje za delovanje izobraževalnega središča po zaključku podprojekta, ki je predviden v maju leta 2000, do takrat pa dvigniti splošno zavest o pomenu geomatike in navedenih področij v slovenskem prostoru. Za to bo poskrbljeno s številnimi predavanji, konferencami in ustreznimi predstavitvami strokovni javnosti. 3 IDENTIFIKACIJA CILJNIH SKUPIN UDELEŽ,ENCEV V okviru podprojekta je bila opravljena analiza potreb po tovrstnem izpopolnjevanju. S pisnim anketiranjem, telefonskimi stiki, obiski in ob upoštev:mju predhodnih lastnih ter tujih izkušenj je bila potrjena domneva, da Slovenija v tem trenutku zelo potrebuje ta segment usposabljanja. Pri tem je bilo vključenih 1 025 oseb tako v državni in lokalni upravi kot tudi v podjetjih. Odziv je bil po pričakovanju približno 20-odstoten, kar je pri takšnih tržnih raziskavah običajen izid tako pri nas kot v tujini. Na podlagi pridobljenih informacij in analize izpopolnjevalnih programov v tujini, ki jo je izdelala dunajska Tehnična univerza, so bile oblikovane ciljne skupine potencialnih udeležencev. Tem je bil v nadaljevanju prirejen tudi program predavanj in termini izvajanja. V grobem lahko udeležence (predvsem z visoko ali izobrazbo) razdelimo v tri skupine: o vodstvena struktura na občinah in v podjetjih, sekretarji in svetovalci v državni upravi, O srednji management podjetij, vodje oddelkov in uradov v državni in lokalni upravi, o vodje izvedbenih projektov in tehnično-operativni kader. 4 ORGANllZACUA STOPENJSKEGA IZPOPOLNJEVANJA Odziv analize bodočega tržišča kaže, da je vsebina usposabljanj precej nova in neznana v slovenskem prostoru, zato je smiselno izpopolnjevalne programe 1zvPsti postopno, v treh spodaj opisanih ravneh glede na zahtevnost, način izvedbe in trajanje. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 4.1 PredstavitYena raven Njen namen je seznanitev z osnovnimi pojmi in uporabnostjo geomatike tako na splošno kot tudi v povezavi s tematikami projekta ONIX Predstavitvena raven je bila izveden kot triurno predavanje v juniju 1999 na petih lokacijah: na Vogrskem pri Novi Gorici, v Čatežu, Slovenskih Konjicah, Ljubljani in Tržiču, ponovljena pa še septembra v Kopru. Udeleženci so poslušali naslednji program: splošne informacije o podprojektu Izobraževalnega središča za geomatiko, predstavitev geomatike s številnimi primeri uporabe od območij planetarnih razsežnosti do posameznih parcel, predstavitev projekta ONIX in pričakovanih rezultatov, osnove zajema in uporabnosti geokodiranih podatkov z opisom obstoječih geokodiranih baz, predvsem geodetskih, upravljavci podatkov in formalni postopki za pridobitev podatkov, metapodatkovni sistem in slovenska geoinformacijska infrastruktura. Skupno je bilo projiciranih kar 100 predvsem slikovnih prosojnic na temo geomatike in projekta ONIX, ki jih je prispevalo več slovenskih ustanov in posameznikov. Za zaključek je bila prikazana tudi tridimenzionalna dinamična simulacija leta nad terenom, izdelana z obstoječimi geodetskimi podatki. Vsak udeleženec je dobil brošuro s člankom o geomatiki, izvlečkom vsakega dela predavanja posebej in kopije pomembnejših prosojnic. Uspešnost izvedbe je bila spremljana z vprašalniki po koncu predavanj, ki jim je spontano sledila enourna razprava predvsem na temo problematike v lokalnih okoljih. Predstavitev se je udeležilo 73 poslušalcev iz 35 krajev oz. iz 57 različnih ustanov. Povprečna udeležba je bila torej 15 udeležencev na predavanje, pri čemer je bilo udeležencev državne uprave 39 odstotkov, lokalne uprave pa 44 odstotkov. Do 30 let je bilo starih 20 odstotkov udeležencev, med 30 in 40 let 44 odstotkov, nad 40 let pa jih je bilo 36 odstotkov. Vodstveni strukturi je pripadalo 22 odstotkov udeležencev, srednjemu managementu 35 odstotkov, operativcem pa 43 odstotkov. Program in izvedba v režiji Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG in Digidate d.o.o. sta bila v povprečju ocenjena odlično. 4.2 Temeljna raven Poudarek temeljne ravni usposabljanj je na uvodno naštetih šestih tematikah projekta ONIX, vendar tokrat še na splošni, konceptualni ravni. Program se je začel z otvoritveno konferenco 15. septembra 1999, nadaljeval pa s predstavitvami priznanih tujih predavateljev (v angleščini), ki jih je zagotovila Tehnična univerza z Dunaja. V tem sklopu so bile uspešno izvedene tudi enodnevne priprave kandidatov za domače predavatelje s strani tujih svetovalcev. V oktobru in novembru 1999 je nanueč organiziran domači program temeljne ravni, ki ga bodo v treh ponovitvah po 4 dni izvedli slovenski predavatelji. Vsaka tematika bo predstavljena s po dvema predavanjima po 2 šolski uri. Tu bo poudarek na stanju v Sloveniji in metodologiji postopkov, ki bodQ v kratkem dodelani v projektu ONIX. 4.3 Razšh:jena raven Ta bo podrobneje in na tehnični ravni obravnavala šest glavnih tematik temeljne ravni, vsako z več kratkimi predavanji ali delavnicami. Izvedba programov se ob sodelovanju dunajske univerze začne januarja 2000. Glede na ožjo usmeritev tematik bo sedanji nabor predavateljev razširjen z dodatnimi strokovnjaki, tudi iz vrst tistih, ki so bili navzoči na pripravah predavateljev temeljne ravni. Glede na maloštevilno Geodetski vestnik 43 (1999) 3 populacijo slovenskih geomatikov pričakujemo temu ustrezno udeležbo, kar pa za izpolnitev nalog projekta ni ovira, saj je glavni objektni cilj priprava ustreznih izpopolnjevalnih tečajev, njihova izvedba pa se bo prilagajala odzivu udeležencev. Tako so ob povečanem interesu mogoče ponovitve predavanj po vsej Sloveniji, prav tako pa ni izključen niti umik nekaterih tem, ki zaenkrat ne bi bile zanimive za publiko. V tem trenutku je treba najprej spodbuditi ustrezne strokovne kroge, saj predvidevamo, da bo Izobraževalno središče za geomatiko v projektni ali drugačni organizacijski zasnovi nadaljevalo svoje delo tudi po zaključku ONIX-a, vendar takrat na komercialni podlagi. Trenutno vodenje izvedbe temeljne in razširjene ravni opravlja programski svet, ki vključuje: vodjo projekta, tj. predstavnika naročnika, vodjo izvajalske skupine z dvema sodelavcema, predstavnika tujega izvajalca, vodje šestih programskih modulov, ki so večinoma zunanji izvajalci in vsebinsko usklajujejo delo predavateljev. 5 ZAKLJUČEK Pričakujemo, da bodo programi usposabljanja v povezavi s projektom ONIX prinesli številne koristi tako ustanovam kot posameznikom: povečala se bosta uporaba in izkoristek obstoječih digitalnih geokodiranih podatkov, metapodatkov in metod geomatike, posledično se bodo skrajšali, standardizirali in informatizirali postopki trženja in ocenjevanja nepremičnin, pridobivanja različnih dovoljenj, zaščite okolja, določanja namenske rabe površin in podobno, stimulirana bo ureditev zakonodaje in enotnih predpisov na teh področjih, udeleženci pa bodo pravočasno seznanjeni z njimi, povečala se bosta dobiček in tržni interes za smotrnejše gospodarjenje z okoljem, udeleženci bodo zaradi povečanega znanja in obvladovanja modernih tehnologij postali konkurenčnejši, lokalna okolja se bodo pri izvedbi tovrstnih projektov povezovala med seboj, z državnimi ustanovami in zasebnim sektorjem. V širšem pogledu gre torej za dolgoročno podporo razvoju lokalnih okolij kot tudi evropeizacijo Slovenije na področju kulture bivanja v našem naravnem in urbanem okolju. Viri: ONIX Training Center (Izobraževalno središče za geomatiko), Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prost01; ln§titul za geodezijo in fotogrametrijo FGG, dokumentacija projekta v izvajanju, Ljubljana, 1999-2000 Projekt ONJX, domača s/ran: htlp://iposipis7fov.uni-mb.si/onixmop/ Recenzija: mag. Samo Drobne profdr. Andrej Pogačnik Prispelo za objavo: 1999-08-10 Geodetski vestnik 43 (1999) 3 mag. Dalibor Radovan Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Rezultati projekta Phare - Tempus: Izboljša.no izobraževanje o okolju in infrastrukturi Izvleček Univerze v državah v prehodu se srečujejo s spremenjenimi potrebami glede znanja svojih diplomantov, Oddelek za geodezijo Faku/Lete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je reševal tovrstne spremenjene potrebe v sklopu projekta Phare - Tempus (S-JEP - Structural Joint European Project). Članek predstavlja pregled dosežkov nedavno končanega projekta z naslovom /zboljšano izobraževanje o okolju in infrastrukturi, katerega cilj je bila prenova sedanjih rednih univerzitetnih programov oddelka na področju prostorske infrastrukture, usklajenega prostorskega razvoja in varstva okolja, Ključne besede: Phare - Tempus Abstract Universities in countries in transi/ion are facing evolving demands regarding the knowledge and skills of their graduates, The Geodetic Department at the Faculty of Civil Engineering cmd Geodesy, University of Ljubljana, Slovenia, has been solving these new demands within the Structural Phare-Tempus Joint European Project (S-JEP), The paper presents an ove11Jiew of a recently completcd project called lmproved Education on Environment and lnfrastructure, which aimed to revise and restructure the e.xisting university educational programs on spatial data infrastructure, sustainable spatial development and environment protection at the Geodetic Department, Keywords: Plwre - Tempus l UVODNO O PROJEKTU PHARE-TEMPUS S-JEP 11001-96 Projekt Phare -Tcmpus S-JEP 11001-96 z naslovom Izboljšano izobraževanje na področju okolja in infrastrukture se je začel na pobudo slovenskih nacionalnih prednostnih nalog Tempusa v akademskem letu 1996/97. Tovrstna prednostna področja je predlagalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt je trajal tri akademska leta in se je končal konec avgusta 1999. Cilj končanega S-JEProjekta je bila podpora podanim nacionalnim prednostnim zahtevam in vključitev v evropsko mrežo, ki je namenjena sodelovanju med univerzami Srednje in Vzhodne Evrope ter Evropske unije, V projektu je sodelovalo pet sorodnih fakultet iz raznih držav Evropske unije: Aalborg University (DK), Delft University of Technology (NL), Helsinki University of Technology (FI), Royal Institute of Technology (SE), Technical University Vienna (AT) ter Univerza v Ljubljani (SI) kot izbrana partnerska ustanova. Namen projekta Geodetski vestnik 43 (1999) 3 1 je bil odzjvna izražene družbene ~otrebe po _sprcm:njeni vlogi geodetskih inženirjev, kar vklJUCUJe zlasti sodelovanje vec strok pn 1zobrazeV,ll1JU srednje in zgornje ravni managerjev. Univerzitetno izobraževanje mora zato študentom geodezije posredovati ideje, norme in orodja, ki so v prihodnosti potrebna za takšen poklic inženirja-upravitelja. Bodoči inženirji geodezije bodo, poleg sodobnih geodetskih in računalniških veščin, potrebovali Ludi povečano znanje o zakonodaji, javni upravi, organizaciji in upravljanju poslovanja in varstvu okolja (Stubkjaer, 1996). Cilj projekta je bilo preoblikovanje sedanjih dodiplomskih izobraževalnih programov za inženirje geodezije, kar je vključevalo tudi celovit razvoj in dejansko izvedbo takšnih rednih študijskih programov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dejavnosti projekta so obsegale zlasti razpoznavo izobraževalnih potreb in pripravo ustrezno spremenjenih predmetnikov. Projekt je omogočil tudi nakup in postavitev ustreznih učnih pripomočkov (računalniška učilnica, programska oprema, literatura itd.) za podporo novim programom. Dosežke in rezultate projekta so sproti obravnavali domači in sodelujoči tuji strokovnjaki s ciljem razvoja študijskih programov evropskega dosega. 2 ODDELEK ZA GEODEZIJO NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Oddelek za geodezijo je delno avtonomna akademska enota v sklopu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Organizacijsko je oddelek razdeljen na štiri pedagoško-raziskovalne enote (katedre), ki so: 1) Katedra za geodezijo, 2) Katedra za matematično geodezijo in geoinformatiko, 3) Katedra za planiranje in upravljanje z zemljišči, 4) Katedra za fotogrametrijo, daljinsko zaznavanje in kartografijo. Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo mora v geodetski stroki doseči in ohranjati vodilno vlogo na znanstvenem, tehnološkem in tudi strokovnem področju. Izobraževanje geodetov mora biti prilagojeno doseženemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju geodetske stroke, ter hkrati kar najbolj usklajeno s potrebami tržno usmerjene družbe. Upoštevati je treba tudi razvojne trende stroke, tradicijo in gospodarske razmere glede na možnosti zaposlovanja geodetskih strokovnjakov. 2.1 Študijski programi Oddelek za geodezijo edini v državi izvaja dva redna dodiplomska študijska programa: Univerzitetni študij geodezije ( 4,5 let ali skupaj 3 600 študijskih ur), Visoki tehnični študij geodezije (3,5 ali skupaj 2 250 študijskih ur). Dodatno oddelek izvaja tudi nekaj podiplomskih študijskih programov, individualni doktorski študij in več občasnih programov študija ob delu. Družbena vloga in pomen geodetskih inženirjev se v zadnjem desetletju spreminja. Vsako leto bi se verjetno lahko zaposlilo dvakrat več inženirjev geodezije, kakor jih konča študij. Poleg tega se zadnja leta nenehno povečuje število študentov geodezije, kar omogoča bolj kakovostno izhodišče. Stalna težava pa je velik osip študentov zlasti med prvim in drugim letnikom, kar povzroča pomanjkanje študentov v višjih letnikih študija. Zaposlitveni trendi za geodetske inženirje se bodo predvidoma zopet umirili v naslednjih letih. Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Rezultati projekta Phare - Tempus: Izboljšano izobraževanje o okolju in infrastrukturi hvlcček Unive1ze v državah v prehodu se srečujejo s spremenjenimi potrebami glede znanja svojih diplomantov. Oddelek za geodezijo Fa!wltete za gradbeništvo in geodezijo Unive1ze v Ljubljani je rdcval tovrstne spremenjene potrebe v sklopu projekta Phare - Tcmpus (S-JEP - Structural Joint European Project). Članek predstavlja pregled dosežkov nedavno končanega projekta z naslovom Izboljšano izobraževanje o okolju in infrastrukturi, katerega cilj je bila prenova sedanjih rednih univenitetnih programov oddelka na področju prostorske infrastrukture, usklajenega prostorskega razvoja in varstva okolja. Ključne besede: Phare - Tempus Abstract Universities in countries in transition are facing evolving demcmds regarding the knowledge and skills of their graduates. The Geocletic Departmcnt at thc Faculty of Civil Enginecring and Geoclesy, University of Liubljana, Slovenia, has been solving these new demands within the Structural Phare-Tempus Joint European Project (S-JEP). The paper presen/s an ove1vicw of a recently completed project called Improved Education on Environment and Infrastntcture, which aimcd to revise and restntcture the existing university cducational programs on spatial data infrastructure, sustainable spatial development cmcl environmentprotection at the Geocletic Department. Keywords: Phare - Tempus 1 UVODNO O PROJEKTU PHARE-TEMPUS S-JEP 11001-96 Projekt Phare - Tempus S-JEP 11001-96 z naslovom Izboljšano izobraževanje na področju okolja in infrastrukture se je začel na pobudo slovenskih nacionalnih prednostnih nalog Ternpusa v akademskem letu 1996/97. Tovrstna prednostna področja je predlagalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt je trajal tri akademska leta in se je končal konec avgusta 1999. Cilj končanega S-JEProjekta je bila podpora podanim nacionalnim prednostnim zahtevam in vključitev v evropsko mrežo, ki je namenjena sodelovanju med univerzami Srednje in Vzhodne Evrope ter Evropske unije. V projektu je sodelovalo pet sorodnih fakultet iz raznih držav Evropske unije: Aalborg University (DK), Delft University of Technology (NL), Helsinki University of Technology (FI), Royal Institute of Technology (SE), Technical University Vienna (AT) ter Univerza v Ljubljani (SI) kot izbrana partnerska ustanova. Namen projekta Geodetski vestnik 43 (1999) 3 1 je bil odziv na izražene družbene potrebe po spremenjeni vlogi geodetskih inženirjev, kar vključuje zlasti sodelovanje več strok pri izobraževanju srednje in zgornje ravni managerjev. Univerzitetno izobraževanje mora zato študentom geodezije posredovati ideje, norme in orodja, ki so v prihodnosti potrebna za takšen poklic inženirja-upravitelja. Bodoči inženirji geodezije bodo, poleg sodobnih geodetskih in računalniških veščin, potrebovali tudi povečano znanje o zakonodaji, javni upravi, organizaciji in upravljanju poslovanja in varstvu okolja (Stubkjaer, 1996). Cilj projekta je bilo preoblikovanje sedanjih dodiplomskih izobraževalnih programov za inženirje geodezije, kar je vključevalo tudi celovit rnzvoj in dejansko izvedbo takšnih rednih študijskih programov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dejavnosti projekta so obsegale zlasti razpoznavo izobraževalnih potreb in pripravo ustrezno spremenjenih predmetnikov. Projekt je omogočil tudi nakup in postavitev ustreznih učnih pripomočkov (računalniška učilnica, programska oprema, literatura itd.) za podporo novim programom. Dosežke in rezultate projekta so sproti obravnavali domači in sodelujoči tuji strokovnjaki s ciljem razvoja študijskih programov evropskega dosega. 2 ODDELEK ZA GEODEZIJO NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Oddelek za geodezijo je delno avtonomna akademska enota v sklopu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Organizacijsko je oddelek rnzdeljen na štiri pedagoško-raziskovalne enote (katedre), ki so: 1) Katedra za geodezijo, 2) Katedra za matematično geodezijo in geoinformatiko, 3) Katedra za planiranje in upravljanje z zemljišči, 4) Katedra za fotogrametrijo, daljinsko zaznavanje in kartografijo. Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo mora v geodetski stroki doseči in ohranjati vodilno vlogo na znanstvenem, tehnološkem in tudi strokovnem področju. Izobraževanje geodetov mora biti prilagojeno doseženemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju geodetske stroke, ter hkrati kar najbolj usklajeno s potrebami tržno usmerjene družbe. Upoštevati je treba tudi razvojne trende stroke, tradicijo in gospodarske razmere glede na možnosti zaposlovanja geodetskih strokovnjakov. 2.1 Študijski programi Oddelek za geodezijo edini v državi izvaja dva redna dodiplomska študijska programa: Univerzitetni študij geodezije ( 4,5 let ali skupaj 3 600 študijskih ur), Visoki tehnični študij geodezije (3,5 ali skupaj 2 250 študijskih ur). Dodatno oddelek izvaja tudi nekaj podiplomskih študijskih programov, individualni doktorski študij in več občasnih programov študija ob delu. Družbena vloga in pomen geodetskih inženirjev se v zadnjem desetletju spreminja. Vsako leto bi se verjetno lahko zaposlilo dvakrat več inženirjev geodezije, kakor jih konča študij. Poleg tega se zadnja leta nenehno povečuje število študentov geodezije, kar omogoča bolj kakovostno izhodišče. Stalna težava pa je velik osip študentov zlasti med prvim in drugim letnikom, kar povzroča pomanjkanje študentov v višjih letnikih študija. Zaposlitveni trendi za geodetske inženirje se bodo predvidoma zopet umirili v naslednjih letih. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 1 1 3 OPIS IZHODIŠČ IN RAzrvmR Opravila geodetskih inženirjev v Sloveniji so se v zadnjem desetletju znatno spremenila. Geodetski strokovnjaki se danes mnogo bolj ukvarjajo z raznimi administrativnimi opravili, kadrovsko politiko, organizacijo dela in poslovanja, stiki z javnostjo, trženjem izdelkov in storitev itd. Vzdržujejo poklicne stike in poslovne povezave, vodijo ali nadzorujejo projekte, se strokovno in pravno izobražujejo, sodelujejo pri uvajanju standardov in zagotavljanju kakovostnih zahtev, skrbijo za prenos in uvajanje novih tehnologij itd. Najprimernejši izobrazbeni profil geodetskih strokovnjakov, ki izhaja iz njihove poklicne usmeritve v praksi, naj bi bil skladen z naslednjimi razmerji (SMA, 1996; Stubkjaer, 1996): o administrativni geodeti (v praksi okoli 75 odstotkov): upravljanje z nepremičninami, katastri nepremičnin, javna uprava, cenilstvo nepremičnin, prostorsko in sektorsko planiranje, razvoj zemljišč itd., o izmera, zajemanje prostorskih podatkov in inženirska geodezija (v praksi okoli 15 odstotkov), o specialisti (vrhunski) za posamezna ozka področja (v praksi okoli 10 odstotkov): satelitska geodezija, temeljne mreže, digitalna fotogrametrija, kartografija, daljinsko zaznavanje, GIS-tehnologija, prostorska zakonodaja, katastri in vrednotenje nepremičnin itd. Podobno razmerje med tehničnimi in administrativnimi dejavnostmi je mogoče zaslediti tudi v mnogih drugih panogah, kot so denimo gradbeništvo, prostorsko planiranje, komunalne dejavnosti itd. Sodobni geodetski inženirji redkeje hodijo na teren in se neposredno redko ukvarjajo s terenskimi meritvami. Takšno presenetljivo enotno mnenje srno zasledili na državni upravi, javnih in večjih zasebnih podjetjih ter raziskovalnih inštitutih. Dosedanja redna študijska programa oziroma predmeti na Oddelku za geodezijo so le delno ustrezali spremenjenim zgoraj navedenim poklicnim zahtevam. Diplomanti so pridobili dobro tehnično znanje (geodetske meritve, zajemanje, obdelava in predstavitev prostorskih podatkov) in tudi dobro osnovno teoretično znanje iz naravoslovnih ved. Vendar pa sta bila obstoječa programa pomanjkljiva zlasti na področju civilnega in stvarnega prava, sektorskih predpisov, upravljanja in vrednotenja nepremičnin, poslovanja, javne uprave itd. Na Oddelku za geodezijo je stalno pereče tudi pomanjkanje ustreznih kadrov. Realizacija izvedenih sprememb učnih načrtov je zlasti odvisna od primernih akademskih učiteljev, ki pokrivajo ustrezna znanstvena in strokovna področja. Problem prepletanja različnih ved v sodobni geodeziji ( ekonomija, pravo, računalništvo, javna uprava itd.) je vedno bolj opazno tudi na poklicnem področju. Zato smo vzpostavili sodelovanje z ustreznimi fakultetami oziroma zunanjimi sodelavci. 4 OPIS AKTIVNOSTI V SKLOPU PROJEKTA TEMPUS Glavni rezultat strukturalnega projekta Tempus, ki je potekal tri akademska leta, sta dva celovita dodiplomska študijska programa ( univerzitetni in visoki strokovni) Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Predvidevamo lahko, da sta razvita študijska programa posodobljena in bolje prirejena sodobnim Geodetski vestnik 43 (1999) 3 zahtevam, ter hkrati tudi primerljiva s podobnimi študijskimi programi na sorodnih evropskih fakultetah. 4.1 Izhodišče V vsaki družbi obstajajo in se izražajo potrebe po dobro izobraženih izvedencih, ki bodo podpirali tržno usmerjene gospodarske spremembe na področju upravljanja s prostorom in zlasti z nepremičninami, ter hkrati upoštevali trajnostni prostorski razvoj (Soete, 1997). Prvotni cilj tega projekta Phare - Tempus je bila priprava sprejemljivih predlogov za preoblikovanje študijskega programa zgolj nekaterih predmetov s področja prostorskega planiranja in celostnega upravljanja z nepremičninami, ki se izvajajo na Oddelku za geodezijo. Osrednji rezultat projekta pa sta dva v celoti prenovljena študijska programa, ki zagotavljata potrebno izobrazbeno raven geodetskih strokovnjakov v tržno usmerjeni družbi. Fakulteta je hkrati tudi uspela premostiti tradicionalno družbeno in gospodarsko odmaknjenost akademskih ustanov, ki je bila značilnost nekdanje družbene ureditve. Začetne dejavnosti projekta so vključevale poglobljeno razpoznavo družbenih potreb po izobraževanju geodetskih strokovnjakov, na podlagi katerih je projektna ekipa sestavila osnutke in kasneje tudi predloge potrebnih sprememb študijskih načrtov. Naslednje leto smo izdelali predloge in kasneje tudi detajlne izvedbene rešitve o preoblikovanju obeh programov rednega študija. Aktivnosti projekta so zadnji dve leti vključevale tudi organizacijo štirih mednarodnih seminarjev v Ljubljani. Na teh seminarjih smo obravnavali izobraževalno problematiko s sodelujočimi kolegi iz evropskih univerz. Poudarek je bil na preoblikovanju študijskih programov, ki upoštevajo prevladujoče evropske usmeritve, ter sodobne tehnološke in znanstvene trende na področju geodezije in sorodnih ved. 4.2 Potek dogodkov Začetne aktivnosti projekta so bile usmerjene v podrobno analizo izobrazbenih zahtev družbe za geodetske inženirje. Sledila je izdelava osnovne strategije projekta in hkratna razpoznava stanja stvari v geodetski stroki v Sloveniji. Osrednja naloga je bila identifikacija glavnih zahtev po znanju, veščinah in izkušnjah, ki jih od diplomantov pričakujejo glavni zaposlovalci, to so geodetske ustanove, organizacije in podjetja. DvJ. tedna v novembru 1996 je zato potekal intenzivni program srečanj, sestankov, intervjujev in poizvedovanj. Rezultat je bilo podrobno poročilo, ki ga je pripravil koordinator projekta. Podane so bile ugotovitve in predlagane usmeritve, ki so predstavljale osnovno izhodišče in strategijo za naslednje dejavnosti projekta (Stubkjaer, 1996). Cilj nadaljnjih dejavnosti spomladi 1997 je bila predvsem izdelava podrobne analize obeh obstoječih študijskih programov, ki potekajo na Oddelku za geodezijo. Izdelane so bile primerjalne analize uspeha za vse generacij študentov od leta 1979/80 do danes, tu sestava pedagoškega osebja na oddelku med letoma 1984 in 1997. Končni rezultat je bila detajlna analiza obeh rednih študijskih programov z raznih vidikov (Allan, 1995). Rezultati so vplivali na dodelavo strateškega razvojnega načrta, ki ga je oblikoval koordinator projekta. Sredi junija 1997 srno na Oddelku za geodezijo organizirali prvi enotedenski seminar. Glavni namen je bila opredelitev načina Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 preoblikovanja geodetskih in ostDlih predmetov (Stubkjaer ct al., 1997). S podrobnostmi prenove in uskladitvijo sprememb se je nadalje ukvarjal Študijski odbor oddelka. Potrebno je bilo tudi proučiti razpoložljivo kadrovsko zasedbo, porazdelitev ur, potreben čas za pripravo novih ali dodelavo spremenjenih predmetov, potrebno dodatno oprewo, literaturo, učne pripomočke itd. Rezultat je bil podroben osnutek spremenjenih študijskih programov, ki jih je nato naslednji semester na svojih sejah postopoma usklajeval Študijski odbor oddelka. Na drugem seminarju, ki je potekal prav tako v Ljubljani konec maja 1998, smo skupaj s tujimi izvedenci vsebinsko in primerjalno obravnavali na novo napisane, posodobljene in standardizirane vsebine vseh novih ter obstoječih predmetov na obeh študijskih programih. Obsežna primerjalna analiza se je osredotočila na vsebinah, povezavah in obsegu vseh predmetov. Kot rezultat tega seminarja so nastala usklajena priporočila, ki so bila podlaga za končno oblikovanje, razmerja in razporeditev vseh predmetov ter njihovega obsega. Dosežene rezultate in razne težave pri izvedbi projekta smo dodatno obravnavali še na posebnem tridnevnem srečanju konec avgusta1998. Vso opremo in literaturo smo nabavili in namestili v zadnjem letu projekta. Tretji zaključni tridnevni serninar je potekal sredi junija 1999 v Ljubljani. Predstavljeni so bili vsi rezultati projekta in ustrezno ovrednoteni. Največja ovira na koncu projekta so bili dolgi in utrudljivi administrativni postopki, ki so, kot je videti, nujni za formalno sprejetje in potrditev obeh novih študijskih programov. Uradna potrditev je obsegala tri akademske ravni in politično odobritev Iv1inistrstva za šolstvo in šport. Raznovrstni postopki administrativnega potrjevanja so bili pretirano dolgotrajni in navidezno zelo obsežni. 5 REZULTATIPROJEKTA 5.1 Priprava poslanstev Razvoj in vloga poslanstev fakultet, ki jih pogosto zasledimo na evropskih univerzah, so se razvili hkrati z vzpostavitvijo kakovostnih kriterijev izobraževanja. Formalna zahteva po zagotavljanju in vzdrževanju kakovosti učnih procesov je bila razvidno tudi iz razpisa projektov Pharc - Tempus, vendar pa tovrstne usmeritve v Sloveniji še niso splošna praksa. Med serijo sestankov novembra 1996 se je porodila ideja o sestavi, uskladitvi in formalnem sprejemu družbenega poslanstva Oddelka za geodezijo. Mesec dni kasneje je Studijski odbor oddelka že formalno sprejel skupno poslanstvo oddelka. Februarja 1997 je tudi Senat fakultete (FGG) uradno potrdil poslanstvo oddelka (glej http://gragent.fgg.uni-lj.si/ogeo/). Med seminarjem junija 1997 pa smo spoznali, da sta poslanstvo Oddelka za geodezijo in predlagani niz sprememb obeh učnih programov nezadostno povezana. To je povzročalo težave vsem, vodjem kateder, mednarodnim izvedencem in zunanjim sodelavcem, ker so pogrešali bolj neposredne kriterije za uskladitev in realizacijo predlaganih sprememb. Za uskladitev različnih interesov in ciljev smo izdelali poslanstva tudi na ravni posmneznih kateder. Tako je oddelek ustvaril solidno izhodišče in smernice za nadaljnji razvoj. 5.2 Usklajevanje vsebin predmetov IV!ed obravnavo na seminarjih je mednarodna skupina izvedencev opazila, da lahko Geodetski vestnik 43 (1999) 3 vsaka katedra predava nekatere sorodne vsebine na bol1· povezan in °kJ;ict."'n n~v; .. . _ - LI_____ ..., 1 ctCJ!L Denimo linearna algebra je skupna izravnah1emu računu in matematiki, vendar pa poučevanje ni bilo usklajeno. Določitev točk oslonilne mreže se nanaša na geod~zijo in fotogrametrijo, vendar pa se povezana problematika ni podajala integrirano. Z,rto smo na junijskem seminarju 1998 skrbno proučili vsebine vseh predmetov. Rezultat so bili ustrezni predlogi za uskladitev in boljšo koordinacijo vsebin vseh sorodnih predmetov oziroma skupin. 5.3 Nova vsebinska področja Po obravnavi raznih predlogov, danosti ter možnosti smo, po doseženem soglasju, uvedli nove predmete in bistveno spremenili nekatere obstoječe predmete na naslednjih področjih: • stvarno in nepremičninsko pravo o javna uprava • poslovna ekonomija o vrednotenje in upravljanje z nepremičninami • GIS, kartografija in daljinsko zaznavanje. Zaradi uvedbe novih predmetov s področja prava, javne uprave in poslovne ekonomije se je v študijskem programu univerzitetnega in visokega strokovnega študija geodezije zmarljšalo število ur pri nekaterih predmetih. Treba je poudariti, da se je skupni obseg števila ur predavanj in vaj zmanjšal, manjše pa je tudi število vseh predmetov. Mnogo je tudi vsebinskih sprememb in izboljšani sta povezanost ter usklajenost med obstoječimi predmeti. V študijski program univerzitetnega in visokega strokovnega študija geodezije so uvedeni predmeti s področja prava, javne uprave in ekonomike, predstavljeni v naslednji preglednici. novi predmeti na obeh smereh študiia predavania seminar .. vale skuvai Osnove prava 45 - - 45 Poslovna ekonomika 30 15 45 Uvod v iavno upravo 30 - 15 45 Nepremičninsko /JrctVO 30 15 45 Vrednolenie nepremičnin 30 - 15 45 Obsežen seznam področij, ki so bila vključena ali vsaj ustrezno dopolnjena, pa je naslednji: • katastri nepremičnin in njihova družbena ter gospodarska vloga, • zemljiška knjiga in njena družbena ter gospodarska vloga, o celostno upravljanje z nepremičninami, cenilstvo in obdavčenje nepremičnin, o prostorska ekonomika in statistika, javna uprava ter pretoki podatkov v njej, o pravna načela, strokovni in sektorski zakoni ter predpisi, • poslovna ekonomija in organizacija dela, upravljanje in vodenje projektov, • standardizacija, standardi in zagotavljanje kakovosti, O infrastruktura, komunalni kataster in komunalne naprave, • planiranje rabe prostora in inforrnacijska podpora prostorskemu planiranju, • GIS-tehnologija, baze podatkov, geodetska informatika in prostorske analize, Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 o daljinsko zaznavanje, avtomatizirana topografska in tematska kartografija, o uskladitev in prilagoditev osnovnih geodetskih predmetov nastalim spremembam, o uskladitev in prilagoditev temeljnih naravoslovnih predmetov nastalim spremembam. 5.4 Oprema Z namenom podpore vsem izvedenim spremembam in zlasti novim predmetom smo izvedli tudi zelo obsežen program nabave in postavitve učnih pripomočkov. Vzpostavljena je bila nova računalniška učilnica skupaj s potrebno programsko in dodatno opremo. Nabavljena je oprema za digitalno fotogrametrijo. Fakultetna knjižnica je pridobila izredno bogato zbirko sodobne strokovne literature s širšega področja geodezije in sorodnih ved. 6 ZAKLJUČKI Celoletna izvedba predlaganih sprememb in dopolnitev učnih programov je bil dolgotrajen proces, ki je bil zahteven s poklicnega vidika ter hkrati delno nepredvidljiv zaradi političnih razlogov. Razvoj je potekal od ideje, zasnove strategije, analize stanja, opredelitve zahtev, iskanja rešitev, usklajevanja, dopolnjevanja, napetosti, popuščanja in dolgotrajnega formalnega sprejemanja. Projekt je potreboval tri leta do zrelosti oziroma splošno usklajenih in sprejemljivih rešitev. Glavni dosežek projekta sta dva prenovljena učna programa. Po našem mnenju so ključni dejavniki za uspeh tega Tempusovega projekta, ki smo ga razumeli tudi kot edinstveno priložnost Oddelka za geodezijo, predvsem naslednji: ustvarjeno sodelovanje med projektnimi partnerji EU in domačimi izvedenci, prevladujoče razumevanje in podpora pedagoškega osebja Oddelka za geodezijo, izražene potrebe in upravičena pričakovanja geodetske stroke, vsestranska podpora in trajna pomoč vodstva Geodetske uprave Republike Slovenije, ustrezna finančna podpora prek sheme Phare - Tempus. Za dosego projektnih ciljev je bilo treba prenoviti in preoblikovati oba obstoječa redna študijska programa geodezije. Uvedli smo nove predmete in delno spremenili skoraj vse obstoječe predmete. Nekaj predmetov smo prerazporedili med študijskimi letniki zaradi boljše usklajenosti, nekaj ukinili in nekaj združili v obsežnejše predmete. Omogočeni sta dve prenovljeni študijski usmeritvi. Cilj projekta je bilo tudi zmanjšanje podvajanja in prekrivanja snovi med predmeti, ki jih predavajo različni učitelji. Proučili smo in uvedli ustrezne spremembe za boljšo povezanost in usklajenost študijskih procesov obeh programov. Neposredni rezultat projekta Tempus sta tako dva celovita visokošolska programa študija geodezije, ki sta posodobljena in primerljiva s sorodnimi evropskimi programi. Oba razvita programa morda ne predstavljata optimalne rešitve, sta pa dosežena kot kompromis in s soglasjem velike večine predavateljev Oddelka za geodezijo. Prav tako velja poudariti, da so v evropskem prostoru redki primerljivi izobraževalni programi študija geodezije, katere bi tri leta intenzivno proučevala in razvijala tako široka mednarodna skupina izvedencev. Ob pripravi, razvoju in težavnem procesu usklajevanja ter iskanju zadostnih soglasij je postalo prav tako razvidno, da so izvedene spremembe učnih programov delno tudi Geodetski vestnik 43 (1999) 3 l retrogradni postopek in da ne bodo trajne. Hiter razvoj znanosti in tehnologije zahteva, da mora postati začeti proces cikličen. Kot posreden rezultat projekta lahko zato izpostavimo tudi prevladujoče prepričanje članov oddelka, da je treba sproti dopolnjevati vsebine študijskih programov. Prav zato je prevladalo tudi spoznanje, da je treba stalno spremljati stanje akademskih učnih programov in izvajati ustrezna posodabljanja kot trajen proces, ki mora potekati ciklično z nekajletno periodo. Čez nekaj let, ko bosta nova študijska programa zaživela, oziroma bodo prihajali prvi diplomanti, bo treba spet podrobno ovrednotiti vsebine vseh predmetov in jih ustrezno razvojno prirediti. Zato lahko zaključimo z ugotovitvijo, da projekt Tempus ni samo uskladil študijskih programov geodezije z aktualnimi tovrstnimi družbenimi potrebami, temveč se je uveljavilo tudi spoznanje o potrebi po trajnem tovrstnem usklajevanju. Literatura: Allan, A. L. (Ed) The education and practice of the geodetic surveyors in Westem Europe. University Col/ege London, 1995 SMA, Ministry of the Eiivironment and Spatial Planning, Swveying and Mapping Authority: Minutes of the meeting on educational programs of the Geodesy Department of the Faculty of Civil Engineering a11d Geodesy, held at Novo Meslo on the 6th of November 1996 Spletne strani Oddelka za geodezijo i11 projekta Phare-Tempus: http://gragent.fgg.uni-lj.si/ogeo/ Soete, L., Buildi11g the European Information Society far us ali. April 1997. Fina! policy report of the high-level expert group Šformed in May 1995 by EU Commission, DG V far cmployment, industrial relations and social aff"airsC. Availablc at http://www.ispo.ccc.be/hlcg/Building.html, 1997 Stubkjaer, E. et al., Rccommendations far thc Slovenc Geodetic CwTiculum, prcpared by the international group, based on the Educational Needs Assessment (Seminar), lune 9 -13, 1997. TEMPUS-Phare project S-JEP 11001-96., 1997 Stubkjacr, E., Report on TEMPUS-Phare project S-JEP 11001-96 on ldentification of Educational Needs of the Slovenc Society regarding the University Education in Geodetic Engineering., 1997 Stubkjaer, E., Tcmpus-Pharc application fara Structural Joint European Project bcginning 1996/97. Aalborg, 1996 Zahvala: Še posebej bi se želeli zahvaliti vodstvu Geodetske uprave Republike Slovenije in zlasti vsem njenim v projektu aktivno sodelujočim članom za vsestransko podporo med celotnim potekom projekta Phare -Ternpus S-JEP. Recenzija: mag. Damjan Kvas dr. Božena Lipej Prispelo za objavo: 1999-09-21 Geodetski vestnik 43 (1999) 3 doc.dr. Radoš Šumrada FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana prof dr. Erik Stubkjaer Aalborg University, Aalborg Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Geodetski vestnik 43 ( l lJ99) 3 Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG Geodesy, Cari·ography and Photograrnmef'ry Institute Jamova 2 1000 ljubl]ana Slovenija kartografija, avtomatizirana kartografija, gis, ieprofotografija, fotogrametrija, geodezija, grafične sioritve in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG Ljubljana si je v svojem 46 - letnem delovanju pridobil bogate izkušnje pri raziskovalnem, operativnem, strokovnem in konzultantskem delu na področju geodezije, fotogrametrije, kartografije, računalništva in GIS tehnologije. Področja del so: RAZISKOVALNA DEJAVNOST 0 raziskovalne naloge s področja prosiorskih evidenc, nastavilve digitalnih atributnih i11 grafičnih baz podatkov, GIS tehnologije KARTOGRAFIJA planinske, iuristične i11 avtokarte, 0 občinske upravne karte, mesini načrii, karte turističnih centrov in območij, karie regij in republike za upravne in olruge namene, različne temalsks karte. 1WTOMATiZIRANA KARTOGRAFIJA IN GIS digitalizacija/skaniranje načrtov digliaine baze in katastri 0 geoinlorrnatika digitalni moC:eli reli0fa temaiska llartogrnfija takiilna l<~rtografija REPROFOTOGRAFIJA posebna loiogrniska in reproloiograiska dela na majhnih in velikih foi·matih; specialna reprnfologrnlska dela za poirebe geodezije in kartografije; pomanjšave in povečave do dolžine 3m. FOTOGRAMETRIJA posebna terestrična fotogrametrična snemanja nedostopnih terenov, objektov in naprav; izdelava klasičnih načrtov in ortoloionačrtov; izdelava načrtov fasad, spomenikov in arheoloških najdišč; digitalno izvredno\enje stereoparov GEODEZIJA 0 izdelava, obnova in vzdrževilnje vseh vrst geodetskih načrtov TISK IN KOPIRANJE 0 organizacija vseh vrst grntičnih storitev; 0 priprava tiska in večbarvni lisk; 0 knjigoveške storitve; 0 kaširanje kart, nilčrtov, plakatov na različne podlage; 0 kopiranje predlog večjih iormaiov nci različne mil\eriale Geodetski vestnik 43 (l 999) 3 t; ~ ti ~ ;,.; ~ 6 ~ ::': ~ ~ ~ ~ ~ ,~· ,n ~ ,.: ,n $2 "' '.S) s(' C), ~ ~ ~ Geodetski vestnik 43 (1999) 3 !G E O D E T S KI ZA V O D C E L J E d.o.o. UI.XIV.divizije 10,3000 CELJE tel.: (063)484--615 fax.: (063)484-616 e-mail: gzc@siol.net GEODETSKE STORITVE: - Geodetski posnetki - Zako/itbe •· Parcelacije - Posnetki po kontani gradnji - Temeljne geodetske izmere - Geodetske mreže - Komasacije - Ekspopriacije dolžinskih objektov - Nove izmere - Kataster komunalnih naprav - Speciaina merjenja DRUGE STORITVE IN DEJAVNOSTI: - Kartografska obdelava načrtov in kart - Digitalizacija, ekranska vektori.zacija - Izdelava digitalnih modelov notranjosti zgradb - Nastavitev evidenc,nastavitev geografskih informacijskih sistemov - Izdelava digitalnih baz podatkov,izdelava digitalnih prostorskih planov - Kopiranje ... L 28.- .30. oktober 1999 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Geodetski vestnik 43 (l 999) 3 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 Ljubljanski urbanistični zavod, d d, Vojkova cesta 57, p.p. 2591, 1001 Ljubljana, Slovenija telefon+386611894400,fax+386611683119 e-pošta: info@luz.si, www.luz.si ljubljanski urbanistični zavod je leta 1960 ustanovil Ljubljanski kot zavod za urbanizem. Vse od začetka je Ljubljanski urbanistični zavod izdeloval prostorsko plansko in urbanistično dolwmentao/o ter od leta 1967 lokacijslw dokumentacijo. Pozneje se je registriral kot raziskovalna organizacija. V zadnjih letih je razširil dejavnost na področje projektiranja, inženiringa, izdelave investicijskih programov, ekonomskih študij in presoj vplivov na okoij'e. V sklopu priprave strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte LUZ opravlja raziskovalne in štud1Jske naloge s področja urbanističnega in krajinskega načrtovanja in oblikovanja, komunale, prometa, vodnega gospodarstva, obrambe in zaščite, varstva okoij'a, informatike, geodezije, varstva naravne in kulturne dediščine in drugo. Danes je LUZ delniška družba v večinski lasti zaposlenih delavcev. Družba zaposluje 80 delavcev, od tega 3 magistre, 30 z visoko in 9 z višjo izobrazbo različnih strokovnih usmeritev. LUZ d.d. deluje v lastnem poslovnem objektu na 2400 m2, s knjižnico in arhivom, ki hrani različno prostorsko in urbanistično dokumentacijo iz petintridesetletnega delovanja podjetja. Dejavnosti družbe so naslednje: Prostorsko in urbanistično načrtovanje Krajinska arhitektura in presoje vplivov na okolje Izdelava lokacijske dokumentacije Prometna in komunalna infrastruktura Geodezija Informatika Investicijski inženiring Delavci LUZ so usposobljeni za organizacijo in vodenje zahtevnih projektov s področja urejanja prostora. Z raznoliko izobrazbeno strukturo strokovnjakov zagotavljamo interdisciplinarno sestavo projektnih skupin, ki lahko posamezne naloge obdelujejo celovito. Delujemo pa tudi s pomočjo stalnih in občasnih zunanjih sodelavcev, ki jih vključujemo glede na potrebe posameznih nalog in zahtev naročnikov. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 ORGt\NIZACIJO IN IZVEDBO 32. GEODETSKIH DNEVOV SO S PRISPEVKI OMOGOČILI: MESTNA OBČINA KRANJ OBČINA BLED OBČINA BOHINJ OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM OBČINA GORENJA VAS-POLJAf\lE OBČINA JESENICE OBČINA JEZERSKO OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA NAKLO OBČINA PREDDVOR OBČINA RADOVLJICA OBČINA ŠENČUR OBČINA ŠK. LOKA OBČINA TRŽIČ OBČINA ŽELEZNI KI OBČINAŽIRI OBČINA ŽIROVNICA Geodetski vestnik 43 (1999) 3 ADACTA d.o.o. AGRIMENZOR d.o.o. ALOJZIJ RAVNIHAR s.p. APOLONIK d.o.o. ATELJE ZA PROSTORSKO PROJEKTIRANJE d.o.o. BB INŽENIRING BOŠTJAN BOH s.p. BITENC JOŽE s.p. DIGI DATA d.o.o. DOMINVEST d.o.o. DOMPLAN d.d. EXPRO d.o.o. GEKOM d.o.o. GEO GRAD d.o.o. GEOBIRO CELJE d.o.o. GEODETSKE MERITVE ANTON POGAČNIK s.p. GEODETSKE MERITVE ROOSS VLADIMIR s.p. GEODETSKI BIRO PETER BRADAN s.p. GEOFOTO d.o.o. GEOHIT PUČNIK BOGOMIR s.p. GEOKAT d.o.o. GEOMER d.o.o. GEOMERITVE d.o.o. ORGANIZACIJO IN IZVEDBO 32. GEODETSKIH DNEVOV SO S PRISPEVKI OMOGOČILI: GEOIVlETER A. PODOJSTERŠEK s.p. GEOREPINA BENJAIVllN REPINA s.p. GEOSTROKA PEUNIK ANDREJ s.p. GEOS\/ET d.o.o. GEOTEH cl.o.o. GEOTEL IVllLAN PETROVIČ s.p. GEOTIIVl d.o.o. GEOTIIVl - IGOR BERTOK s.p. GGS d.o.o. HEKTAR d.o.o. IBT f\llZKE GRADI\JJE TRBOVLJE INŽENIRING IBT LJUBLJANA d.d. IZIVlERA ZEIVlLJIŠČ ČERNE JANKO s.p. JEKO-IN, JAVNO KOIVlUNALNO PODJETJE d.o.o l<:ONFIN d.o.o. MARMOR HOTAVLJE IVlATJAŽTIČAR s.p. IVlEJf\llK d.o.o. MERA d.o.o. MERITVE BANIČ l. IN L. d.n.o. IVllNAG d.o.o. MLINAR 8, SLOVENC d.o.o. MONOLIT d.o.o. PARS d.o.o. PRIMORJE d.d. PRIZMA - ŠTUKELJ CIRIL s.p. PROJEKT d.d. NOVA GORICA PROJEf\llVNO PODJETJE KRANJ d.o.o. PROLOCO JEZERSKO d.o.o. TERRAPLAN d.o.o. TMD INVEST d.o.o. VBS d.o.o. VODf\lOGOSPODARSKI INŠTITUT d.o.o. ZENIT DRAGO ŠTERN s.p. ZPKS GROSUPLJE ZUM d.o.o. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Navodilo za pripravo prispevkov 1 Prispevki za Geodetski vestnik 1.1 Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: D Izvimo znanstveno ddo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov raziskav tehnike. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih. o Začasna objava aii prelimu:narno poročillo: tekst spada v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. o Pregled (objavo nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, samo ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. O Strokovno deio: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v gospodarsko dejavnost. IVi:cd strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo zahtevam Mednarodnega standarda ISO 215. o Beležka: beležka je kratek, informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. o Poljudnoznanstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno ah strokovno vsebino tako, da jo lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje. o Ostafo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih razredov. 1.2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko. 1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 2 Identifikacijski podatki 2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta ime in priimek ter delovni sedež na koncu članka. Pri kolektivnih avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti natančen naslov (s telefonsko številko) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. 2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. V opombi je treba določiti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime in naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični obliki. Primer: Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, Rogaška Slatina, 1992-10-23 2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo vsebino. 2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, kot opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodano naj mu bo do 8 ključnih besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. 2.5 Za vsak pregledni ali splošni prispevek je obvezen prevod naslova prispevka v angleški jezik. 3 Glavno besedilo prispevka 3.1 Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje prispevka, njegov glavni problem in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni ali strokovni raziskavi, pri drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane tako, da jih lahko bralec ponovi. 3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: (Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 3.3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene enako kot v tem navodilu (npr.: 5 Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve itd.). 3.4 Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Numerično izraženi datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 3.5 Kratice naj se uporabljajo le izjemoma. 3.6 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano (zahvala/priznanje). Geodetski vestnik 43 (1999) 3 3.7 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka spisek vseh_ virov. Vpisi naj bodo vnešcni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s temi primeri: a) za knjige: Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavod~ Slovenije, 1976, str. 2-6 b) za poglavje v knjigi: Mihajlov, A.I., Giljarevskij, R.S., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel Spanring, J., str. 16-39 c) za diplornske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: Prosen, A., Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana, FAGG OGG, 1993 č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): Geodetska uprava Republike Slovenije, Razpisna dokumentacija za Projekt Register prostorskih enot. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1996 d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanjc kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad [Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije], 1986. Knjiga I, str. 9-19 e) za članek iz strokovne revije: Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 f) za anonimni članek v strokovni reviji: Anonym, Epidemiology for primary health care. Int. J. Epidemiology, 1976, št. 5, str. 224-225 g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 V pregled virov in literature se lahko uvrstijo le tisti viri in literatura, ki so citirani v tekstu. 4 Ponazoritve (ilustracije) in tabele Slike, risbe, diagrami, karte ir: tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor sklicuje nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa ( ob ilustraciji ali tabeli). 5 Sodelovanje avtorjev z uredništvom 5.1 Prispevki morajo biti oddani glavni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je Geodetski vestnik 43 (1999) 3 lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Word for Windows, WordPerfect for Windows, Iviiicrosoft Word for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). Prispevkov, poslanih z elektronsko pošto, ne bomo sprejemali. 5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, V katerem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku, oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v tisk. SA Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu s temi navodnl.L 5.5 Prispevek, ki je bil oddan za objavo v Geodetskem vestniku, ne sme biti objavljen v drugi reviji brez dovoljenja uredništva in še takrat s podatkom, kje je bil objavljen prvič. 6 Oddaja prispevkov Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice dr. Božene Lipej, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ul. 12, 1000 Ljubljana. Rok oddaje prispevkov za naslednje številke Geodetskega vestnika je: številka 1 - 2000-01-31. Geodetski vestnik 43 (1999) 3