I. ZVEZEK: POSLOVNIK, KROJ, OPRAVA IN OZNAČBA DOSTOJANSTEV. PROSTE VAJE. REDOVNE VAJE. II. ZVEZEK: VAJE Z ORODJEM. NAUK O ZNAMENJIH. V LJUBLJANI 1921. svečana proslava v nedeljo 12. IX. 1976 Gasilska knjižnica. Prvi zvezek. 0 Poslovnik. Kroj, oprava in označba do¬ stojanstev. Proste vaje. Redovne vaje. Razložil: Fran Barič, starost." .Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana*. V Ljubljani 1920. Izdala in založila »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana*. Tiskala »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. % fOVOopMtho Predgovor. Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« je na svojem zborovanju dne 1. junija 1919 sklenil, da se čim- # preje napravi »Poslovnik« za gasilna društva, ki so združena v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana«. Obenem je bila Izrečena želja, da se izdajo tudi predpisi o enotnem kroju. Ker je doslej veljavni »Vežbovnik« pošel, mi je pred¬ sedstvo »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« naročilo, da izdelam obenem s »Poslovnikom« in s predpisi o enotnem kroju tudi nove »Redovne vaje«. Poprijel sem se ne baš lahkega dela in ustregel sem sklepu občnega zbora in želji predsedstva. Pri sestavi »Poslovnika« sta mi bila v pomoč češki »Službeni rdd pro zbory dobrovolnych hasičiiv« in pa hrvat- ski »Službovnik dobrovoljnih vatrogasnih društava«. »Redovne vaje« sem sestavil na temelju mojih »Redovnih vaj za slovensko gasilstvo« iz leta 1906 in pa na podlagi moje »Vežbe naraščaja«, ki so bile objavljene v »Gasilcu« z dne 29. decembra 1917. Kakor sem že leta 1906 omenil so mi bili pri sestavi »Redovnih vaj« v pomoč nastopni spisi: A. L. Seidl, »Cvičeni poradovd«, 1898; I. Pechani, »Cvičeni poradovd«; »Sokol«, 1887; V. Murnik, »Redovne vaje«, 1897; Slovenski Sokol«, 1904. Besedilo sedanjim poveljem v »Redovnih va¬ jah« sem v nekaterih točkah premenil v zmislu Murnikovih »Redovnih vaj«, 1900. Ako sem idealni in dobri gasilski stvari koristil s svojim delom, je plačan moj trud V Ljubljani, dne 30. septembra 1920. • _ _ \ Fran Barle, starosta »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. 3 v ' '♦ * Poslovnik § 1. Namen. /ju av ^ 'ji Namen poslovnika je, uvesti v gasilno društvo neobhod- no potrebni red, navajati društvo in posamezne člane na to, da so na svojem mestu, kadar kličejo glasovi na pomoč. § 2 . Sestava gasilnega društva. & a)_R a z v r s t i t e v. 1. Gasilno društvo je četa, katero tvorijo samo redni člani društva (gasilci). Četo delimo na tri oddelke: oddelek plezalcev, oddelek brizgačev in oddelek čuvarjev ali redi¬ teljev. Vsakemu oddelku stoji na čelu po jeden vodja: četar, členar ali pa vrstar — (rednik). Večje oddelke delimo na vrste ali roje in vsaka vrsta ima členarja ali vrstarja za svojega poveljnika. Vsaka vrsta mora imeti 6, ne pa več kot 12 gasilcev. Iz rediteljev sestavljamo, kjer pokaže potreba, tudi re- ' Sevalni oddelek. Na čelu reševalnemu oddelku Je v tem slučaju društveni zdravnik. Močna gasilna društva delimo na 2, 3 in več čet, ki imajo oddelek plezalcev, brizgačev in čuvarjev. Te oddelke zopet delimo na vrste. Osrednji oddelek gasilnega društva tvorijo: društveni na¬ čelnik, društveni poveljnik (če ni načelnik obenem tudi po¬ veljnik), poveljnikov namestnik, pobočnik (tajnik), društveni zdravnik, nadzornik oprave in prvi trobentač. 2. Celemu društvu poveljuje društveni načelnik, če pa ni zmožen voditi tehničnih poslov, društveni poveljnik ali njegov namestnik, kateremu je v pomoč prideljen pobočnik (tajnik) in prvi društveni trobentač. Četam (pri razdeljenem društvu) poveljujejo četniki, vr¬ stam četarji, redniki in vrstarji. Dodatek k poslovniku nam pove, pri katerem številu čla¬ nov volimo četnike In koliko četarjev, členarjev in vrstarjev. b) Sprejemanje članov In uvrstitev. Kdor želi vstopiti kot redni član v gasilno društvo, temu se je prijaviti društvenemu načelniku, da ga odpošlje v pre¬ iskavo k društvenemu zdravniku, da 11 Je zdrav in sposoben za gasilsko službo. Po preiskavi ga predstavi društvenemu odboru, ki sprejema nove člane. Vsak nanovo sprejeti član se praviloma uvrsti v od¬ delek brizgačev; izjemoma se more uvrstiti v oddelek ple¬ zalcev le tak prijavljenec, ki je že pri kakem drugem društvu služboval kot plezalec, ali če dokaže posebno spret¬ nost za plezalca. V oddelek rediteljev ne sprejema se praviloma nikdo, iz vzemšl izredne slučaje. Ta oddelek se popolnuje z gasilci, ki so več let službovali v društvu kot plezalci hi brizgači. Prijavljenec mora biti neomadeževanega vedenja, krep¬ kega zdravja in najmanj 18 let star. Prijavljene! nad 50 let se ne sprejemajo. Mladeniči od 14. do 18: leta se sprejemajo v društvo le kot gasilski naraščaj. c) Obljuba. Vsak sprejeti redni član obljubi načelniku ali njegovemu namestniku v navzočnosti vseh članov na roko takode; »Javno in svečano obečam, da hočem vestno In natančno Izpolnjevati društvena pravila in druga*'društvena določila. Ugled društva hočem varovati povsod in pri vsaki priliki; svojim predstojnikom hočem biti poslušen in s svojimi društ¬ venimi tovariši kdegijalen, kakor se dostojnemu in poštenemu človeku spodobi. To potrjujem s svojo desnico.« Pred obljubo mora biti redni član poučen o društvenih pravilih, o poslovniku in o drugih društvenih predpisih. To obljubo ponovijo redni člani po vsaki volHrvi odbora v navzočnosti celega društva na slovesen način. 6 § 3 . Pravice In dolžnosti. Posameznim oddelkom označuje službo že njegov naslov, v nujnih slučajih pa more poveljnik vsakemu gasilcu odkazati kakršnokoli drugo službo. Splošno pa veljajo nastopna določila: I. Za plezalce: a) reševati ljudi, živino, dragocenosti in vrednosti; b) postavljati lestve, uporabljati drčo, vrečo, lovnlco; c) potegovati in polagati cevi po lestvah in stopnjlščlh do višjih nadstropij; č) gasiti požar. II. Z a b r i z g a č e: a) razpostaviti In oskrbovati brizgalnice; bj oskrbovati hidrante (vodopuste) in dovajati vodo na gorišče; c) polagati cevi od vode do gorišča. III. Za reditelje: h) vzdržavati red na požarišču na dostojen tn dopusten način; b) omejiti prostor, ki je potreben za razvoj gasilcev: c) paziti na položene cevi; č) čuvati gasilske priprave vobče ter le gasilcem izro¬ čati to, kar rabijo; d) prevzemati in čuvati rešene predmete. Rešene predmete se do končanega gašenja nikakor in nikomur ne sme izročati. Po odstranjeni nevarnosti je rešene predmete izročiti le takim osebam, ki se izkažejo za lastnike, toda tudi tem Je Izročiti predmete v navzočnosti poveljnika ali kake javne varstvene osebe. IV. Za trobentače: a) prvi trobentač vežba vse društvene trobentače. Pri ognju in vaji je njegovo mesto poleg poveljnika ter se ravna in daje znamenja po njegovih navodilih. Po sklicu ga¬ silcev mu je s prvim oddelkom oditi na požarišče; i b) oddebii trobentači so na razpolago svojim četnikom ter se ravnajo po njihovih navodilih. Trobentači morajo biti pri vajah prisotni, da Jih more porabljati poveljništvo za sklicevanje članov ln za podelje¬ vanje različnih trobentaških znamenj. V. Za reševalni oddelek: Reševalni oddelek nudi na požarišču prvo-pomoč in za¬ tegadelj mora imeti seboj vsaj ročno lekarno z najpotrebnej¬ šimi obvezili in pa torbico s pripravo za prvo pomoč. Mesto reševalnega oddelka je v bližini poveljnika ter se ravna po navodilih zdravnika, in če tega nL po navodilih poveljnika. § 4 . Služba. Redni član je v službi: a) pri požarih; b) pri vajah; c) pri stražah in pripravljenosti; č pri službenih sestankih; d) pri zborovanjih v zmislu pravil in pri vseh javnih nastopih društva; e) pri nadzorovanju društva po župnih in zveznih funkcionarjih. Župni načelnik ali župni nadzornik sme, ne da bi preje naznanil svoj prihod, društvo pregledati, prelskuslti In se ' prepričati o spretnosti društva. \ Nadzorujočemu župnemu načelniku ali nadzorniku Je, če zahteva, predložiti zapisnike, blagajniške in druge službene spise. Želje in pritožbe gasilnega društva je pri taki priliki neposredno naznaniti župnemu načelniku. Iste pravice, kakor župni načelnik, ima tudi starosta »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« kot naj višji dostojanstvenik v »Zvezi« zdru¬ ženih gasilnih društev. 8 § 5. Vedenje v službi. 1. član gasilnega dnuštva mora biti vnet, vesten, točen in vztrajen, v gasilski službi hraber, vedno pa previden ln preudaren. Kdor bi se pregrešil proti treznosti, tega je naj- prvo temeljito posvariti, če pa to ne izda, izključiti Iz društva. 2. Član mora biti svojim predstojnikom pokoren in po¬ slušen, in tudi takrat, kadar ne dobiva ukaza neposredno od svojega predstojnika. Ugovor proti ukazom je nedopusten; vsak član pa ima pravico pritožiti se pri društvenem poveljniku, pri društve¬ nem odboru ali pri občnem zboru. Član društva sme spre¬ jemati ukaze le od svojih predstojnikov; ukaze nepoklicanih oseb dostojno odklanja; važna sporočila in važne migljaje rešuje brez posredovanja predstojnika. « 3. Napram občinstvu vede se moštvo vedno dostojno in dobrovoljno; v slučajih pa, kjer se pojavi neobhodna potreba, dostojno, toda odločno. Članom gasilnega društva je vestno izvrševati odkazam gasilsko službo. Kdor iz tehtnih razlogov ne more vršiti svoje gasilske službe, mora to z utemeljitvijo pravočasno sporočiti svojemu predstojniku. 4. V službi opuščamo vse titule (nazive). Jesti in piti dovoljuje se v službi le izjemoma; pušitl je v službi nedo¬ pustno. Brez tehtnega razloga gasilec ne sme zapustiti svo¬ jega mesta, ki mu je bilo odkazano v službi. 5. Redno zbirališče članov je pred gasilskim hramom. Moštvo zbira se točno ob določenem času, v določenem kroju in z določeno opravo. Povelja dajemo ustno ali pa s piščalko, trobko ali Togom. Ustnim poveljem dajemo prednost. Vsa poročila, želje in pritožbe član pravilno podaja svojemu najbližjemu predstojniku. 6. Posamezni člani v kroju, kakor tudi oddelki in društva se pozdravljajo med seboj. Posameznik pozdravlja z dvigom roke do pokrivala in z obratom glave. Odkrivanje ni do¬ pustno. OdzdravJja se na isti način, kakor pozdravlja. Gasil¬ cem, uvrščenim v četo, oddelek ali vrsto, ni dopustno po¬ zdravljati zase, le najvišji poveljnik pozdravlja ali odzdravila. % 9 Podrobnejša pojasnila o pozdravljanju nudijo »Redovne vaje«. 7. Izpremeno bivališča in stanu je vsakemu članu od slučaja do slučaja naznaniti načelstvu. § 6 . * Službeni sestanki. Kadar kaže potreba, skliče poveljnik celo četo ali po¬ samezne oddelke, da članom priobči službene odredbe ali objave ter se prepriča o stanju oprave in priprave posa¬ meznih Članov. K prijavam priti je vsem rednim članom, če je v sklicu določeno, tudi v polni opravi in opremi. § 7. • Gasilski kroj, oprava iu priprava. 1. Član gasMnega društva sme nositi društveni ali pa svoj lastni kroj le v službi. To določilo velja tudi za opravo. Kroj in oprava morata biti vedno snažna in v redu. V službi po¬ škodovano opravo je vsakemu gasilcu takoj pokazati svo¬ jemu najbližjeonu predstojniku. Izmenjavati ali izposojevati kroj in opravo nikomur ni dovoljeno, razen če to dovoli dru¬ štveni poveljnik. Lahkomiselno povzročeno škodo na dru¬ štvenem imetju je društvu povrniti. 2. Urejevanje in snaženje vse gasilske oprave je po¬ veriti enemu izmed članov: nadzorniku društvene oprave, toda tudi člani posameznih čet in vrst so, ako to odredi predstojnik, obvezani opravo osnažiti in pripraviti za zopetno porabo. § 8. Pripravljenost, straže in obhodi. 1. Poveljništvo društva sestavi iz raznih članov straine oddelke, katerim je od tedna do tedna skrbeti za gasilsko pripravljenost. 2. Člani, katerim je odkazana pripravljenost, ne smejo zapustiti društvenega območja, dokler, traja njihova priprav¬ it) Ijenost. Ob velikih viharjih, ob silnih vetrovih, ob grozečih povodnjih in ob drugih nevarnih nezgodah zbero se člani pri¬ pravljenosti v polni opravi v gasilskem hramu. 3. Ako pokaže potreba, društvo, pripravljenost ali pa le manjši njeni del postavi stražo. Poveljnik straži je četnik ali pa četar, čJenar, vrstar. Člani straže, zlasti pa njeni poveljnik mora biti o dolžnostih temeljito poučen. 4 . V potrebi skrbi straža za obhode. Obhodne straže, broječe dvoje ali več mož, si pomagajo, če zapazijo nevar¬ nost, same, če pa same niso vsemu kos, pokličejo stražo, pripravljenost ali pa skličejo celo društvo. Poveljnik društva stražne službe ne dela, temveč se prepričuje z obhodi o točnosti straž, kakor pri predstavah v gledališču, pri koncertili, plesih, shodih itd. Ta svoj posel sme poveriti tudi četnikom. Straže in samostojne obhode do¬ loča društveni poveljnik, obhode v posameznih stražah pa * poveljnik straže. Kjer so potrebne stalne ali večkrat straže, je napraviti zanje poseben službeni red. § 9. Gledališka straža. Gledališko stražo določa društveni poveljnik. Gasilsko stražo oskrbuje četvero gasilcev in četar, členar ali vrstar kot poveljnik straže. Pri manjših gledališčih je do¬ voljeno število gasilcev tudi zmanjšati, pri večjih pomnožit!. Glavno nadzorstvo nad gledališko stražo ima poveljnik sani ali pa višji društveni dostojanstvenik, katerega določi društveni poveljnik. Pregledni dostojanstveniki vrše nadzorovalno službo od tedna do tedna ter imajo dostop do straže, da se prepričajo, Je li vse v redu. Zlasti jim je paziti na to, da so med pred¬ stavo vsi izhodi odprti in zadostno razsvetljeni. Nedostatke je sporazumno z redarstvenimi organi odpraviti. Sumljive pojave je straži naznaniti stražnemu poveljnika ali pa neposredno pregledovalnemu dostojanstveniku, ki o tem poroča društvenemu poveliništvu. » 11 § 10 . Nastopi. Nastopi društva so obvezni ali prostovoljni. Obveznih nastopov se je udeleževati vsem rednim članom društva. K obveznim nastopom prištevamo: vaje, požare, povodni, straže, pogrebe rednih članov in v vojnem času prevažanje ranjen¬ cev. Pri vsakem obveznem nastopu je pred razhodom vse prisotne člane vpisati v službeno knjigo. Prostovoljnih nastopov se člani udeležujejo po možnosti § 11 . Vaje. 1. Najvažnejša dolžnost društvenega poveljnika je, da z večkratnim vežbanjem izobraža in poučuje gasilce o gasil¬ skih poslih in o porabi gasilskega orodja. 2. Vaje sklicuje in vodi društveni poveljnik sam, ali pa v to svrho določa dostojanstvenike (četnike, četarje, členarje, vrstarje). 3. Vaje delimo na praktične in teoretične. Praktične vaje delamo v spomladanski in poletni dobi, teoretične pa tudi v zimski dobi. Praktične vaje delimo na vaje posameznika, na vaje v vrsti, na vaje v oddelku, na vaje v četi in na vaje celega društva. Vrste vaj so: rodovne vaje, plezalne vaje, vaje z brizgalno, vaje reševalnega oddelka, trobehtaške vaje, proste vaje itd. - 4. ‘ Posebno pažnjo je obračati na izvežbanje društvenih dostojanstvenikov. 5. Teoretičnih in praktičnih vaj se mora udeleževati vsak redni član.društva in vsako vajo je zabeležiti pri vsakem čla¬ nu v službeno knjigo. 6. Kdor se iz tehtnih razlogov ne more udeležiti vaie, mora to pravočasno naznaniti sklicatelju vaje. Novince izvežba član, katerega določi odbor. 7. Vaje se nikakor ne sme motiti s posmehom ali z opaz¬ kami od nepoklicane strani, s šalami ali z drugim neumestnim vedenjem. % 1? f 8. Vaje se vrše, kakor je zaukazano. Delati drugačne vaje, kakor je bilo zaukazano, ni dopustno. Komur je zauka¬ zano, da se odstrani od vaje, se mara brezpogojno in brez oporekanja pokoriti ukazu. 9. Po vaji ]e vsakemu članu najprvo odložiti kroj in opravo in šele potem sme oditi za svojim poslom. Gasilska oprava in gasilno orodje se sme rabiti le v gasilske namene. Kdor bi tega določila ne vpošteval, temu je odvzeti gasilsko opravo in nastalo Škodo mora društvu povrniti. § 12 . Služba pri požaru. 1. Društvo določi, kateri kraji (vasi) pripadajo v delokrog društva. Pri velikih požarih ali na izrecno željo prizadetih sme gasilska pripravljenost ali primeren oddelek na odredbo po¬ veljnika iti na pomoč-tudi čez meje lastnega delokroga. 2. Sklic. Gasilno društvo sklicujejo trobentači ali pa se sklicujejo tako, kakor je v kraju navada (plat-zvona, strel, br- zojav, telefon, električni zvonci itd.). V to svrho naj imajo trobentači na svojih stanovanjih rdeče tablice z'napisom: Tukaj se priglašajo požari! da jih more občinstvo brez popraševanja in poizvedovan-a obvestiti o ognju. Kadar naznani požar neznana oseba, Je vzeti naznanitev previdno na znanje in dognati, kdo je nazna- njervalec in kje se je pojavil ogenj. Hrup in vrišč je pri izbruhu požara, zlasti ponoči, ko vse počiva, opustiti. Če se pojavi ogenj, ko je ljudstvo zbrano v cerkvi, v gle¬ dališču itd., je ravnati z največjo previdnostjo in mirnostjo, da ne nastane zmešnjava (panika). 3. Odhod k ognju. Na sklic hiti vsak član gasilnega društva v gasilski hram, ie oni gasilci, ki bivajo v bližini go- rišča, se podajo naravnost k ognju, da skrbe za prvo pomoč. Prenaporni tek, zlasti pri dajlšem potu, je opuščati. Čim je zbranih v orodišču toliko članov, kolikor jih treba za eno orodje ali voz, takoj odrinejo k požaru pod vodstvom # 13 društvenega poveljnika, njegovega namestnika, četnika, četar- Ja, členarja ali vrstaria. Drugi in tretji oddelek sestavi naj¬ višji prisotni dostojanstvenik. Voziti je v živahnem diru, ven¬ dar se ne sme opustiti potrebne previdnosti. Med vozmi mora biti med vožnjo vsaj 30 korakov razdalje. Ponoči je prižgati svetiljke, ki so na gasilnem orodju. Na Živahnih cestah, na razpotjih in na vhodih v ulice je voziti počasi in dati zname¬ nje z rogom ali trobko. Nepotrebno trobenje je opuščati, zlasti pa ga je opuščati mimo cerkva, bolnišnic, šol in gledališč. Nadzornik oprave ne sme zapustiti gasilskega hrama, dokler ni vse odpravljeno. 4. Na po žarišču. Člani, ki dospo prvi k ognju, se najprvo prepričajo, jeli morebiti v nevarnosti človeško živ¬ ljenje. V slučaju, da je temu res tako, z vsemi sredstvi delajo na to, da rešijo ljudi. Domačo živino Izženejo iz hlevov ter jo v varstvo izroče prisotnim rediteljem. Ko so rešeni ljudje in živina, znosijo druge ogrožene predmete iz gorečega poslopja ter jih v varstvo izročajo rediteljem. Pri tem pa je treba * paziti, da se ne dela nepotrebna škoda. Iz 'krajev, ki niso ogroženi, naj se ničesar ne prenaša, ker s tem delamo ne¬ potrebno škodo. Zlasti je paziti na to, da z vozovi prihajajočim gasilcem ne zastavljamo pota. Ko dospe gasilstvo z orodjem k požaru, sporoči vodja oddelka svoj prihod poveljniku, da mu odkaže svoje me¬ sto. Kadar poveljnik še ni prisoten, razpostavi po svoji pre¬ vidnosti orodje, pri tem pa je paziti na to, da ni v nevarnosti moštvo ali orodje. Smer vetra in podiranje gorečih poslopij je pri tem uvaževati. Ko dospe društveni poveljnik k po¬ žaru, prevzame vodstvo gašenja In se prepriča o dotlejnih ukrepih in dogodkih. Člani, ki pozneje pridejo k ognju, se ja¬ vijo pri poveljniku, da jim odkaže primerno delo. 5. Društvo iz soseščine, ki dospe k ognju, javi se pri po¬ veljniku (kjer ni gasilnega društva, pri občinskem zastopniku) in po njegovih navodilih razpostavi moštvo in orodje. Kjer ni domačega gasilnega društva, prevzame vodstvo gašenja poveljnik gasilnega društva, ki je prvo dospelo k ognju. V krajih, kjer je dvoje ali več^ gasilnih društev, prevzame vod¬ stvo gašenja poveljnik gasilnega društva, katero je občinski odbor za to določil, in če tega določila ni, gasilno društvo, ki 14 je po letih najstarejše. Vodja gašenja sme vodstvo gašenja prepustiti splošno uglednim osebam, če pridejo k požaru. Ka¬ dar pride k požaru okrajni glavar ali župni načelnik, se nje¬ mu ponudi vodstvo gašenja. Brlzgalnice, ki niso last gasilnih društev in so prispele na požarišče, so podrejene vodji gašenja. Prj velikih nevarnostih poveljnik skliče občinske zastop¬ nike in poveljnike oddelkov, in če le mogoče tudi ugledne prisotne tehnične osebe na kratko posvetovanje ter se ravna po nasvetih večine. 6. Stojišče poveljnika mora biti na dostopnem, če le mo¬ goče zvišanem prostoru, od koder more pregledati celo po¬ žarišče. Stojišče poveljnika je podnevi označiti z rdečo za¬ stavo, ponoči pa z rdečo svetiljko. Na poveljnikovem mestu morajo biti poleg poveljnika prisotni: poveljnikov namestnik, občinski zastopnik, zastopnik politične oblasti, če je prisoten, poveljnikov pobočnik, prvi trobentač, orožništvo In občinska straža. Če se poveljnik odstrani z mesta, pove, kam gre, ter se člmpreje vrne na svoje mesto. Poveljniki posameznih od¬ delkov dobivajo ukaze in navodila na poveljnikovem stojišču, tam tudi poročajo o poteku reševanja in tam dobivajo do¬ voljenje za premestitev moštva in orodja, če smatrajo po svoji preudarnosti za potrebno. 7. Člani gasilnega društva morajo brezpogojno ostati pri ,delu, katero jim odkaže predstojnik. Kadar bi vsled malenkostne zamude mogla nastati nevarnost ali nesreča, je dovoljeno ukrepati po svojem preudarku, toda vedno pre- % mišljeno in previdno. Proti nevarnim ali nemogočim odredbam se sme moštvo pritožiti pri poveljniku. 8. Moštvu je pri vajah, zlasti pa pri požaru, opuščati vrišč, krik, prerekanje, klicanje in beganje. 9. Z ogroženim in. rešenim blagom je najprevidneje in najprizanesljiveje ravnati. Posebne previdnosti je treba pri dragocenih predmetih. Če treba, pokličimo veščaka. 10. Zavzetega mesta moštvo svojevoljno ne sme za¬ pustiti. Le tedaj sme posameznik ali cela četa, vrsta zapustiti svoje mesto brez vednosti svojih predstojnikov, če ni mogoče dalje vzdržati in če braniteljem preti nevarnost. 15 11. Prodirajočemu moštvu je v prvi vrsti in v vsakem slučaju gledati na to, da ima za umik odprto in varno pot. V to svrho, zlasti v nevarne kraje pošiljamo v prvi vrsti člane, ki se prostovoljno prijavijo za to; nikdar pa v nevarne kraje ne pošiljamo le enega gasilca. Kadar gasilci zapazijo, da tovarišem preti nevarnost, ne da bi vedeli za to, je dolžnost članov, da varujejo ogrožene tovariše, da o nevarnosti ob- veste predstojnika in da nemudoma gredo na pomoč ogTože- nim tovarišem. Gasilec naj se nikdar ne spušča po nepotreb¬ nem ali pa drzno v nevarnost. Gasilec, ki je izvršil odkazano delo, se prijavi pri svojem oddelnem poveljniku, da mu odkaže drugo delo. Moštvo, ki nima odkazanega dela, se ne sme raziti, temveč se postavi v bližino svojega poveljnika poleg svojega orodja, da je pri rokah v slučaju potrebe. 12. Rediteljem je paziti na to, da se zabrani nepoklicanim dostop na požarišče. Kadar se rabi občinstvo za dobavo In črpanje vode, je poveljnik pozove na pomoč. Moštvo naj ni¬ koli ne daje povoda odporu in pritožbam z grobim in ošabnim vedenjem. Z dostojiuin vedenjem zmerom laže dosežemo svoj namen. 13. P o p o ž a r u. Ko je ogenj pogašen, zaukaže poveljnik ali njegov namestnik, da posamezni oddelki ali celo društvo naloži opravo in se pripravi na odhod. Pred odhodom nastopi moštvo pred svojega oddelnega poveljnika in mu poroča o orodju in nastalih nezgodah. Oddelni poveljniki poročajo po¬ tem društvenemu poveljniku. 14. Društveni poveljnik določi, če pokaže potreba, pri¬ merno stražo, ki ostane na pogorišču, in da primerna navo¬ dila. Za stražo določi v prvi vrsti člane, ki se prostovoljno prijavijo na stražo, in če teh ni, člane, ki so pri požaru naj¬ manj sodelovali. Ako je straža potrebna za daljšo dobo, je potrebno odrediti za njeno izmeno. Moštvo od požara, zlasti kadar je razgreto od trudapol- nega dela, koraka za brtzgalnico, in če treba, ogrne vrhnjo obleko. Pri veliki utrujenosti, premočenosti ali pri drugih važnih dogodkih smejo se posamezni gasilci z dovolitvijo svojega poveljnika začasno ali pa popolnoma odstraniti z gorišča. 16 15. Ko se vrne društvo v gasilski hram, odda opravo nadzorniku oprave, ki jo nemudoma osnaži in pospravi. Če treba, mu načelnik dodeli primerno število članov. Po od¬ dati oprave In orodja vpišemo člane, ki so se udeležili požara, in načelnik, odnosno poveljnik spusti moštvo domov. 16. Kako Ln na kakšen način je treba ravnati pri gašenju, ni mogoče dajati natančnejših predpisov, ker tu odločajo le slučajne okolnosti, in je to stvar proučevanja in izkušnje; zategadelj se nujno priporoča, zlasti predstojnikom, da mar¬ ljivo čitajo stTokovne spise in da se društvo vadi za vse slučaje. 17. V orodišču, na potu k ognju in na gorišču je poveljnik vedno najvišji prisotni dostojanstvenik. § * 13. Služba pri povodni. Poleg gasilne dolžnosti prevzame gasilno društvo tudi dolžnosti reševanja, zlasti pri povodni. Kadar preti naselbini povoden, sklicujemo gasilno društvo, kakor pri požaru. Re¬ ševalni čolni in druga reševalna priprava naj bo pripravljena na primernem kraju. Poveljnik se poda z moštvom na lice mesta ter se postavi s primernim številom moštva na mesto, od koder Ima zadosten pfegled, in od koder Je mogoč pristop na najnevarnejši kraj, da more pričeti moštvo hitro In o pra¬ vom času z reševanjem. Ostalo moštvo razdelimo .v močne - straže na ogrožena mesta. Posebno važnost je polagati na to, da imajo straže potrebno pripravo seboj. Naraščanju vode je 'posvetiti posebno pozornost in o tem poročati poveljniku Če kje preti nevarnost, da straža znamenje nevarnosti; poveljnik da ob vodi stoječemu prebivalstvu znamenje o preteči ne¬ varnosti Jn odpošlje na ogrožena mesta moštvo na pomoč, katero je pridržal pri sebi. Moštvo v prvi vrsti varuje ljudi s tem, da jih o pravem času odvede z ogroženih krajev, re¬ šuje domačo žival ter podpira prebivalstvo pri odnašanju predmetov, katerim preti povoden. Poveljniku je zlasti paziti na to, da da pomoč ljudem, ki so zajeti in si sami ne morejo pomagati. Posebno važnost je polagati tudi na to, da so ogro¬ ženi kraji ponoči zadostno razsvetljeni. Tam, kjer povodni 17 2 večkrat nastopajo, napravi poveljništvo sporazumno z ob¬ činsko upravo in vpoštevajoč vse okolnosti za društvo po¬ seben službenik za slučaj povodni. § 14. Prevažanje ranjencev v vojnem času. V vojnem času skrbi gasilno društvo za prevažanje in prenašanje ranjencev in bolnikov z domačega kolodvora v domače bolnišnice ali v privatne oskrbovatnice. Treba je torej, da moštvo razume naložiti ranjenca na nosilnico in Ra varno prenesti na odkazano mesto. Razumeti mora tudi, kako je ranjence odkladati raz voz in nakladati na voz. Nadalje je treba gasilcu razumeti, kako ustavimo nepričakovano krva¬ venje in kako je okrepčati ranjenca. ' § 15. Dopust. Dopuste v važnih zadevah do 30 dni dovoljuje društveni poveljnik, daljše dopuste dovoljuje društveni odbor. Župnim in zveznim dostojanstvenikom (starostom, načelnikom, tajni¬ kom) je za dobo svoje funkcije z dnevom izvolitve dovoljen dopust pri svojih društvih, če reflektujejo nanj. Po preteku dopusta se je gasilcu zopet prijaviti za gasilsko službo. Kdor prosi za dopust, mora zadostno utemeljiti svojo prošnjo. § 16. Izstop iz društva. Kdor hoče izstopiti iz društva, to ustno ali pismeno na¬ znani društvenemu odboru. Najprvo pa mora Izvršiti svoje - dolžnosti. Gasilski kroj in opravo je v določenem času v dobrem stanu in osnaženo izročiti nadzorniku oprave. Nad¬ zornik oprave poroča društvenemu poveljniku o oddaji kroja in oprave ter predlaga trajno izpustitev iz društva. Škodo, katero napravi izstopajoči član po svoji malomarnosti na kroju in opravi, mora društvu povrniti. 18 % § 17 . . Ukori in izključitve. Prestopki zoper društvena pravila hi zoper poslovni red se kaznujejo z ukoTom ali pa z izključitvijo. a) Ukor sme dati najbližji predstojnik, če član krši dolo- - čila pravil, določila poslovnika ali drugih odredb, ali pa, če ne izvrši ukazov tako, kakor mu je bilo naročeno. b) Strožje ukore daje društveni poveljnik ali njegov na¬ mestnik pri ponovnih manjših prestopkih. c) Javne ukore dajemo članom, ki se hudo pregreše proti društvenim odredbam In so doslejni ukori brezuspešni. Javne ukore po odborovem naročilu daje društveni poveljnik ali njegov namestnik. č) Dostojanstvo izvoljenim ali imenovanim članom od¬ vzame društveni odbor na predlog poveljnikov, če dostojan¬ stvenik zanemarja svoj posel, če ni na svojem mestu ali pa če se je hudo pregrešil zoper društvena določila. d) Nevredne člane izključuje odbor v zmislu pravil: 1. pri hudih prestopkih zoper pravila in poslovnik; 2. pri nedostojnem vedenju v društvu ali izven društva. e) Vsak predstojnik ima pravico, zlasti pri večjih pre¬ stopkih, člana odsloviti iz službe, če s svojim vedenjem po¬ vzroča splošno zgražanje. f) Kdor neopravičeno izostane od vaje trikrat, od ognja dvakrat, od straže v gledališču ali kje drugje enkrat, tega je naznaniti odboru, da mu da ukor, ali ga Izključi iz društva, če so že trije pismeni opomini ostali brezuspešni. § 18 . Uprava društva. Društvo upravlja občni zbor, društveni odbor, povelj- ništvo, poveljnik ali njegov namestnik. Poslovanje občnega zbora in društvenega odbora dolo¬ čajo društvena pravila. Poveljništvo. Poveljništvo tvori poveljnik, poveljnikov namestnik, čet¬ niki tn pobočnik (tajnik). 19 2 * Seje poveljništva sklicuje društveni poveljnik. Povelj- ništvo razpravlja o tehničnih zadevah društva; v nujnih slu¬ čajih odloča samostojno. Za sklepe, ukrepe in odredbe je po- veljništvo odgovorno društvenemu odboru. Poveljnlštvo sklepa z večino glasov. Delokrog poveljništva je: a) predlaga odboru sprejemanje novili članov in izklju¬ čevanje; b) uvrščuje redne člane v čete; c) predlaga odboru nakup društvene oprave in naprave; č) sklicuje vaje in skrbi za pripravljenost; d) vpisuje dogodke v dnevno knjigo; e) sprejema prošnje in pritožbe članov; f) pripravlja tvarino za društvena zborovanja. Delokrog posameznih dostojanstvenikov. Vedenje dostojanstvenikov napram moštvu mora biti do¬ stojno in prijateljsko; pri prestopkih je postopati odločno, toda vedno pravično. Dostojanstvenik mora biti napram svo¬ jim podložnim vzor dostojnega občana, vzor vnetega gasilca in vzor vztrajnosti. Dostojanstvenik je odgovoren za snaž¬ nost in rabljivost njemu poverjenega orodja. a) Načelnik. • % Načelnik je reprezentant društva, on vodi vse upravne posle društva, sklicuje odborove seje in v imenu odbora občne zbore, zastopa društvo na zunaj, podpisuje s tajnikom vse društvene spise in izterjuje denarne globe, ki jih je na¬ ložil odbor. V slučaju, da je načelnik obenem tudi poveljnik, ima tudi vse dolžnosti poveljnika. b) Poveljnik in njegov namestnik. Poveljniku je poverjeno tehnično vodstvo celega društva. s » Pri požarih in v drugih reševalnih službah je poveljnik pri svojih ukrepih neodvisen ter je odgovoren le društvenemu odboru in društvenemu občnemu zboru. V sila dvomljivih slučajih, kjer bi ga zadela velika odgovornost, skliče na po- 20 v svetovanje društveno poveljništvo. Ako poveljnik ni prisoten, prevzame vse posle poveljnika njegov namestnik. Sicer pa namestnik, podpira v službi poveljnika. Poleg tega društveni poveljnik: a) razvršča društvo pri požarih, pri povodnih in drugih nezgodah; razpošilja in postavlja straže, vodi vaje; preizkuša Izvoljene dostojanstvenike in moštvo ter predlaga odboru odstavitev funkcionarjev, če se prepriča o njih nesposobnosti; b) nadzira orodje in opravo; c) daje ukore v zmislu pravil in poslovnika, kara in opo¬ zarja na napake, katere je treba odpraviti. , Poveljnik ima pravico zahtevati od vseh članov društva brezpogojno poslušnost. Napram moštvu mora biti poveljnik skrben, samoza¬ vesten vodja in dober svetovalec; povelja daje praviloma četnikom, kjer teh ni, četarjem, členarjem in vrstarjem ter se prepričuje o rodni zvršitvi danih povelj in odredb. Poveljnik se mara zavedati svoje velike odgovornosti, držati se mora prave mere in paziti na to, da njegove od¬ redbe niso na k var zdravju in življenju moštva. c) Četnik. Četnik je vodja svoje čete ter izvršuje odredbe dru¬ štvenega poveljnika in ukrepe poveljništva in društvenega odbora. Četnikov delokrog je: N a) vodi v gasilski službi in pri vajah četo, ki mu je po¬ verjena; b) vodi službeno knjigo (imenik) svojega moštva in vzdržuje v redu orodje, ki mu je odkazano; c) je odgovoren za snažnost in rabljivost njemu izroče¬ nega orodja; č) sprejema različna poročila, pritožbe in prošnje svojih članov in o tem poroča društvenemu poveljniku. V odsotnosti četnika nadomešča v službi najstarejši četar. Četnik mora biti tudi teoretično in praktično poučen v vseh poslih drugih čet in vrst. č) Č e t a r. Četar je vodja svoje vrste ter izvršuje naročila društve¬ nega poveljnika in četnika, kateremu je odgovoren za točno izvedbo in za red 'v svoji vrsti. Četar: a) vadi svojo vrsto In jo vodi pri požarih in pri vseh drugih društvenih nastopih po odredbah svojega poveljnika; b) skrbi za to, da je kroj, oprava in orodje njegove vrste snažen in rabJjiv; c) daje poročila svojemu poveljniku. Vsak četar mora imeti sposobnost, da nadomešča četnika in tudi poveljnikovega namestnika. d) Č1 e n a r. Člcnai vadi in vodi svojo vrsto, kakor četar, in če treba, nadomešča odsotne višje dostojanstvenike. e) V r s t a r. Vrstar ima iste dolžnosti kakor členar. f) Zdravnik. Dolžnosti društvenega zdravnika so: a) zdravniško preiskati osebe, ki so prijavile svoj pristop k društvu; b) podajati pismene izjave, jeli prijavljenec sposoben za gasilsko službo; c) skrbeti za prvo pomoč na požarišču in pri drugih nezgodah; č) napravljati obolelim gasilcem zdravniška izpričevala; d) izvežbati člane reševalnega oddelka o sanitetnem poslu In o prvi pomoči. V slučaju, da zdravnik pri nezgodah rabi večje število gasilcev, prosi za pridelitev potrebnega števila društvenega poveljnika. g) P o b o č n i k (t a j n i k). * . % Pobočnik ali tajnik oskrbuje vse pismene posle društva in z načelnikom društva podpisuje vse društvene spise. Pri vajah in v gasilski službi je tajnik kot pobočnik v pomoč 22 društvenemu poveljniku. Ce pobočnik ni prisoten, sl poveljnik Izmed prisotnih članov izbere za vsak slučaj drugega po- bočnika. h) Nadzornik oprave. Nadzornik oprave oskrbuje gasilsko orodišče (hram) in opravo; za red in rabljrvost orodja in oprave je odgovoren društvenemu načelniku in odboru. Nadzornik oprave vodi inventar o društveni opravi ter ga na zahtevo predlaga načelniku ali odboru. Novim članom nadzornik oprave po poveljnikovih navodilih razdeljuje in odkazuje kroj in opravo. Nadzornik oprave pri vajah in poža¬ rih izdaja In zopet sprejema gasilsko opravo ter skrbi za vprego. Pri izbruhu ognja, dokler ni vse pripravljeno ali na¬ loženo, nadzornik ne sme zapustiti orodišča. Po vajah in po požarih je rabljeno orodje takoj in teitie- ljito osnažiti, pregledati, preizkusiti in urediti, da je zopet pripravljeno za vse slučaje. Nadzorniku orodja je poškodbe v 24 urah po vaji ali po požaru naznaniti poveljniku, da se odpravijo. Nadzornik oprave je dolžan, kadar društveni od¬ bor pregleduje orodišče in opravo, in to se zgodi vsako leto vsaj enkrat, pokazati vse predmete, na vprašanja dati točen . odgovor; biti mora na razpolago in odpraviti mora takoj vse nedostatke. Če treba, napravi poveljništvo za nadzornika poseben poslovni red. i) Prvi trobentač. Prvi trobentač vežba trobentače posameznih čet in skrbi za to, da trobentači pri vajah in požarih redno vrše svojo dolžnost. Mesto prvega trobentača je ob strani poveljnika. Pripomnja. Poseben društveni vaditelj ali vežbalec pri prostovolj¬ nem gasilnem društvu ni priporočjiv, ker je zdravi organiza¬ ciji društva škodljiv. Vsak dostojanstvenik mora biti voditelj svojemu moštvu. 9 23 Dodatek Število dostojanstvenikov. Po številu članov in po številu orodja delimo gasilna društva v mala, srednja In močna gasilna društva. Mala društva nikakor ne rabijo in tudi ne morejo imeti toliko do¬ stojanstvenikov, kot jih rabijo in morajo Imeti močna dru¬ štva. Zategadelj velja glede števila dostojanstvenikov na¬ stopno navodilo, ki nam pove, koliko dostojanstvenikov vo¬ limo, odnosno imenujemo v društvu. Kroj, oprava in označevanje dostojanstev. Po § 11. društvenih pravil je rednim članom gasilnega društva dovoljeno nositi predpisani lastni ali pa društveni kroj in predpisano opravo, toda le v gasilski službi. Izven službe kroja in tudi posameznih delov ni dovoljeno nositi. I. Kroj. Gasilski kroj delimo na službeni ali delavni in pa na slavnostni kroj. A. Blago. Službeni kroj, če ni iz volnenega temnomodrega sukna, je iz močnega platna ali cvilha v naravni barvi. ✓ Slavnostni kroj je iz temnomodrega volnenega sukna. B. Oblik a. 1. Bluza je 1 cm daljša od rokavov; bela je brez podloge, suknena ima temno podlogo v zgornji polovici; 'z ležečim spred 6, zad 5 cm širokim dvigljivim ovratnikom; zapeta je s 7 koščenimi gumbi v podlogo, pod vratom z zapenko. Na vsaki strani bluze sta po dva vtopljena žepa z za¬ klopko. Notranjih žepov ni. Na koncu bluznih rokavov tem¬ nih bluz naj bodeta ob spodnjem šivu prišita dva črna gumba. Na obeh koncih ovratnika Ima bluza 4'ls cm širok in 8 cm dolg našiv iz svitlordečega sukna, pri temnih bluzah z gasilskim znakom, pri bluzah iz platna ali cvilha brez zna¬ kov. Na ramah ima bluza 4 cm širok, pri temnih bluzah z rde¬ čim suknom paspoaliran dragoner. Bluzo nosimo v službi vedno zapeto. 2. Hlače morajo biti iz takega blaga kakor bluza ter ne smejo biti ne preširoke, ne preozke in ne predolge, toda segati morajo do pete. Hlače iz temnomodrega blaga imajo 3 inm širok všiv iz svitlordečega sukna v zunanjem šivu. V gasilski službi priporoča se zavihati hlače, kdor nosi škornje 4 pod hlačami, toda nikdar se ne priporoča nositi hlače v škor¬ njih, da ne teče voda v čevlje. Žepi morajo biti vtopljeni od zgoraj dol. 3. Plašč. Plašč je iz močnega volnenega sukna temno¬ modre barve, ter mora biti odrezan 30 cm od tal; z ležečim, spred 8 cm, zad 7 cm širokim ovratnikom iz istega blaga; rokavi so gladki in brez zaviha. Nadkrižnl dragoner le 7 cm Širok in 30 cm dolg ter ga nosita dva velika rumena gasilska Kumba, našita na 25 cm dolg podstavek. Plašč je zapet s šestimi rumenimi gasilskimi gumbi po desni sprednji strani; lem nasproti na levi strani je 6 sporednih gumbov. Leva stran potemtakem krije desno stran. Razdalja med vrstama gumbov znaša zgoraj 20 cm, spodaj 14 cm. Pod vratom le plašč zapet s črno olivo. Ovratnik nosi na koncih 3 cm širok in 8 cm dolg našiv iz svitlordečega sukna, ki se, v zgornjem koncu nekoliko razširjen, konča z ojstrim kotom. Plašč ima na vsaki strani nad bold vtopljen žep z za¬ klopko, znotraj v podlogi žep na levi prsni strani. Razcep je 50 cm visok. Na sprednjih spodnjih oglih ima plašč prišito zapenko, da ga pri delu ali pohodu moremo podvihati in za¬ peti v odzadje. 4. Čepica. Čepica je iz temnomodrega sukna in ima 9 cm ■ visok, trd obod. Obod ima 5 mm in pa 55 mm nad spodnjim robom kroginkrog živ, 3 mm debel rob. Polje med obema robovoma je ovito s črnim (baržunastim) trakom. Teme Je vodoravno in napeto na obod. Ščitnik iz orno lakiranega usnja je zaokroženo povešen. Nad ščitnikom ima čepica 1 cm Širok podbradnik iz črnolakirancga usnja, ki je pripet na rumena gasilska gumbiča ob koncih ščitnika. Nad očesoma ima pod¬ bradnik rumeni zaponki. Vrh čepice nad sredo ščitnika je prišit gasilski znak. 5. Rokavice. Dostojanstveniki vseh vrst v kroju nosijo pri slavnostih rokavice iz bele kože, katere v poletni dobi smejo zamenjati s pletenimi. Pripomnja. Za slučaj hladnega vremena, zlasti pa v zimski dobi, se priporoča za službo, posebno pri požarih v soseščini, če društvo nima plaščev, površnik iz temno¬ modrega blaga čez platneno ohleko. Površnik, opremljen 26 kakor plašč, je 5 cm daljši od rokavov. Priporoča se tudi topla volnena obleka.pod platneno obleko, in zategadelj naj bo platnena obleka vedno dovolj ohlapna. Za vsak slučaj jem¬ ljimo seboj k požarom večji robec, da ž njim zavarujemo lahko tudi vrat pred prehlajenjem. V zimski dobi imejmo za gasilce, ki pri požaru šarijo z vodo, na razpolago nepremoč- ljve rokavice. C. Gasilski znak. . Na čepici vrh oboda nad sredino ščitnika nosimo gasilski znak. Znak tvori dvoje prekrižanih z ojstrino doli obrnjenih sekiric, z navpično in gorečo bakljo med njima. Sekirice in bakla so zvezane na križišču z umetno pentljo. Znak je iz¬ delan Iz medenine ali pa je spleten iz pozlačene žice. Znak iz medenine nosijo Člani od četarja doli, pleteni znak pa višji dostojanstveniki. Č. Napis. Pri slavnostih, kjer se zbira več gasilcev iz različnih krajev, nosimo na levi prsni strani napis z imenom društva.^ Napis je tiskana, spodaj z bučko opremljena plošča jz bele kovine. Izbočen napis na emajlirani plošči je rdeče, rob pa modre barve. 6 cm A. Vseh članov. 1. Čelada. Čelada, razen načelnikove in namestnikove, je Iz črnega, svitlolakiranega usnja. Namen čelade je, da 'ščiti glavo in njene posamezne dele proti udarcem in zatega¬ delj mora biti iz močnega In trpežnega blaga. Čelada mora 27 4 biti znotraj mehka in zato ima usnjeno podlogo, ki zadrg¬ njena počiva na lobanji In pri udarcu zmanjšuje pretresanje glave. Čelada ima 40 mm visok in po vrhu 30 mm širok greben iz srebmosvitle ploščevine, ki se od zadnjega ščitnika pola¬ goma dviga do omenjene višine, nad čelom se v zaokroženi podraži izgubi proti sprednjčmu ščitniku. Sprednji ščitnik meri -50 mm, zadnji 55 mm ter drug v drugega preideta tako, da ni zavarovan sanio nos in tilnik, temveč kolrkortoliko tudi ušesa. Podbradnik je iz čmolakiranega usnja ter je pritrjen v notranjosti čelade. Ščitnika sta obrobljena s 5 mm širokim svitliin robom, da se barva (lak) na robovih ne okruši. Na čeladi nad čelom nosimo velik gasilski, 6 cm visoki in 9 cm široki znak. Znak tvori dvoje prekrižanih, z ojstrino doli obrnjenih sekiric, nad križiščem sekiričnih toporišč je na levo stran obrnjena čelada. Od ojstrine do ojstrine seki¬ ric je obešen, vihrajoč, 15 cm širok trak z napisom društve¬ nega kraja (Žalec, Novo mesto, Bled). 2. Piščalka. Piščalko iz trdega lesa (pušpana) ali mede¬ nine nosi vsak gasilec na rdeči enostročni, s pentljo v pentljo pleteni, 35 cm dolgi vrvici, ki je pripeta na zgornjem (prvem) gumbu bluze ter je od spodaj navzgor ovita okoli tretjega % ali četrtega gumba. B. Oprava plezalcev. 1. Pas. Pas je iz prvovrstne kože, 90 mm širok, pokrit z 90 mm širokim konopnim rdečim podpasom. Zapenja se z dvema močnima zaponkama. Nosljivost pri sunkih 160 kg pri mirni obtežitvi 300 kg. 2. Karabinar. Iz jekla kovan karabinar ima hrušasto obliko ter debelost 16 mm, notranja širina na najširjem kraju meri 80 mm, dolžina na najdaljšem kraju meri 160 mm; pero je zakrito in zapenjalni jeziček ima skladno zarezo. Nosljivost karabinarja je tolika, kakor nosljivost pasu. Karabinar je obešen na jeklen, na pas pritrjeni roč, tako da se more zapeti od zgoraj doli ali pa od strani. Na roč karabinar ni prikovan in ga kadarkoli moremo izteknKi iz roča. Roč je 18 cm od srede zaponke močno prišit na pas in * 28 poleg tega prinetan na podložno ploščo na notranji strani pasu, tako da je nevarnost docela preprečena. Da karabinar ne opleta, -ga pripenjamo v krožeč, ki je prišit 95 mm od roča tako, da ima pripet na krožeč vodoravno lego. Roč karabinarja nosimo nad sredino trebuha. 3. Sekirica. Sekirica je iz jekla ter ima na eni strani 75 mm dolgo ojstrino, na drugi strani četverooglato, do topo- rišča merjeno, 125 mm dolgo konico. Toporišče je iz trdega lesa, je 40 cm dolgo in okovano na doljnem koncu, na gor¬ njem koncu pa je z jeklenim peresom pričvrščeno v uho na se¬ kirico. Toporišče mora imeti primemo debelost, da se more krepko držati, in da ne smukne iz roke. Sekirica je obdana z usnjeno nožnico in konci nožnice so podloženi s ploščcvino- na ojstrlni in na konici. Sekirico nosimo na jermenu, ki je z zaponko pripet v krožeč na pasu ob levem boku. V nožnici nosimo tudi 12 cm dolg, četverooglat žebelj, ki ima proti konici zaseke in na prvi četrtini od glave na¬ vpičen koničast, 5 cm dolg vijak ali kljuko. Žebelj v slučaju potrebe zabijemo v zid ali pa ga privijemo z vijakom v les. 4. Konopec. Konopec mora biti iz najboljšega konopnega- prediva, lem debel, pleten v 16 čepov, dolg do 30m; na enem koncu ima vpleten karabinar, na drugem železen krožeč. Konopec v štirih plamenih, s pentljo v pentljo pieten, nosimo čez levo ramo proti desnemu boku. 5. Svetiljka. Ročno svetiljko pripenjamo na pas, tako da se sama ne more odpeti. 6. Držak za cevi. Držak za cevi je dvojni, 15 cm dolg jermen z zaponko, katerega nosimo v krožcu, prišitem na pasu na zadnji strani desnega boka. Držak nam služi za potegovanje ročnika in cevi za seboj po lestvi. Pri društvih, ki imajo spojke z obešalnim ročem ali s krožcem, je obešak 4 min močna in 6—7 mm dolga kljuka, na katero obešamo cev, odnosno spojko in ročnik. Kljuka je za uporabo prikladnejša od jermena. Po nekod so v rabi ročniki s kljuko in v tem slučaju je kljuka ali jer¬ men na pasu brez pomena. 7. Goba. Goba mora biti tolikšna, da pokrije usta in nos¬ nice ter je našita na 2 cm*širok raztezljiv trak, s katerim jo privezujemo čez usta in nos. Gobo nosimo v naprsnem žepu 29 in mora biti pripeta na žep, da se nc izgubi; nosimo pa jo tudi v torbici poleg karabinarja. 8. Tilni ščitnik. Plezalcem se priporoča tllni ščitnik Iz mehkejše kože, katerega privezujemo pod zadnji čeladni ščitnik, da nam ščiti tilnik in ušesa proti vodi, ognju In vsak- teri poškodbi. C. Oprava brizgačev. 1. Pas je iz konopnega podpasa, 90 mm širok, z dvema zaponkama na dveh usnjenih jermenih. 2. Sekirica. Sekirica je iz jekla, ki ima na eni strani 75 mm dolgo ojstrino, na drugi strani pa 40 mm dolgo kla¬ divo ali pa konico. Sekirico, zavito v usnjeno nožnico, no¬ simo ob levem boku na jermenu, ki je z zaponko pripet v krožeč na pasu. Dolžina in oprava toporišča, kakor pri ple¬ zalski sekirici Priporočljivo je, da nekateri brizgači nosijo plezalsko, drugi pa brizgaško sekirico. Sicer pa sekirica ni neobhodno potrebna. Č. Oprava rediteljev (čuvarjev). 1. Pas, kakor brizgači, toda brez krožca za sekirico. 2. Konopec. Vsaj nekateri reditelji nosijo čez levo ramo proti desnemu boku konopec, katerega uporabljajo za ogra- janje gorišča ali drugih predmetov. D. Oprava reševalnega oddelka. 1. Pas, kakor reditelji. 2. Konopec, kakor reditelji. S konopcenv morajo biti opremljeni vsaj nekateri čianl reševalnega oddelka. 3. Trak. Kot znak reševalnega posla nosi moštvo reše¬ valnega oddelka na levi roki 13 cm širok trak iz bele volne in na njem križ iz rdečega sukna. 4. Ročna lekarna. Kjer ni gasilske lekarne že na briz- galnici, mora imeti reševalni oddelek ročno lekarno (torbo) z najpotrebnejšimi obvezili. Torbo nosimo ob levem boku na pasu, ali pa na jermenu čez desno ramo proti levemu boku. 30 UL Vrste dostojanstev. Dostojanstvenike, kadar nastopajo v gasilskem kroju, de¬ limo na: a) društvene, b) župne in c) zvezne dostojanstvenike. Dostojanstvenike z rdečimi naramki imenujemo nižje, do¬ stojanstvenike s srebrnimi in zlatimi naramki imenujemo višje dostojanstvenike. A. Društveni dostojanstvenih.!. a) Pri manjših društvih z eno četo. 1. Načelnik in poveljnik društva. 2. Načelnikov (poveljnikov) namestnik in zdravnik. 3. Četar, tajnik (pobočnik). 4. Členar. 5. Vrstar. b) Pri večjih v čete razdeljenih društvih 1. Načelnik in poveljnik društva. 2. Načelnikov (poveljnikov) namestnik. 3. Četnik, zdravnik. 4. Tajnik (pobočnik), blagajnik. 5. Četar. 6. Členar. 7. Vrstar. B) Župni dostojanstveniki. 1. Župni načelnik. 2. Namestnik župnega načelnika. 3. Župni tajnik in čjan župnega načelstva. C) Zvezni dostojanstveniki. 1. Starosta „Zveze“. 2. Namestniki zveznega, staroste. 3. Zvezni tajnik in člani zveznega predsedstva. FV. Označevanje društvenih dostojanstvenikov. Društvena dostojanstva označujemo z naramki in z me¬ denimi (mesigastimi) prečnimi ploščicami na rdečem ali pa na srebrnem polju naramka. Naramek je 14 cm dolga in 4 cm široka z rdečim suknom krog in krog preoblečena plo- ščevina, ki ima spodaj na zgornjem koncu plošnato kljuko 31 in na spodnjem suknen jezik, s katerima jo pripenjamo na ramo. Za višje dostojanstvenike je rdeče polje naramka pre¬ oblečeno s srebrnim, 14 cm dolgim in 4 cm širokim trakom, tako da imamo naramek z rdečim in naramek s srebrnim poljem. V zgornjem koncu se naramek končuje s topim kotom in v kotu ima zlat rumen mali gasilski gutflb, da se vidi, kakor da bi bil naramek pripet ž njim na ramo. Na spodnjem koncu nosi naramek 25 mm visok in 25 mm širok pozlačen lipov list, in na sredi prečno čez naramek eno, dve ali tri 40 mm dolge in 15 mm široke ploščice iz medenine, ki so za 3 mm oddaljene med seboj. Naramke nosimo lia obeh ramah. a) Pri manjših društvih z eno četo. 1. Načelnik in poveljnik (oba). Srebrn^ naramka z eno ploščico. Čelada iz svitle kovine z zlatim obrobkom, s pozlačenim luskinastim podbradnikom nad sprednjim ščitnikom, s pozlače¬ nim grebenom in grebenjim podložkom. Sekirica iz jekla, s črnim s srebrom okrašenim topori- ščem, obešena na dveh jermencih iz rdečega usnja, ki sta pripeta z dvema karabinarčkoma na sekirico, zgoraj pa na* pas iz rumenega usnja. Pas nosimo pod bluzo ali suknjo. Nož¬ nici čez ostrino in konico sta zvezani z raztegljivim trakom. Poveljnik poleg tega nosi še dvoglasno t r o b k o na rdečem volnenem traku čez levo ramo proti desnemu boku, ob trobkl dve rdeči kroglici orehove velikosti. 2. Načelnikov (poveljnikov) namestnik irt zdravnik. Srebrna naramka brez ploščic. Čelada, kakor načelnik, toda greben brez podložka. Se¬ kirica, kakor načelnikova. Poveljnikov namestnik nosi trobko„ kakor poveljnik. Zdravnik nosi rdeč križ na levi roki, sicer kaMfr na¬ mestnik toda brez trobke. % 32 3. Cetar, tajnik (pobočnik). Rdeča naramka s tremi ploščicami. Čelada iz črne kože, s ponikljanim grebenom l podbradnik nad sprednjim ščitnikom usnjen % Oprava, kakor oddelek, h kateremu pripada. in podlož¬ ili lakiran. 4. Č1 e n a r. Rdeča naramka z dvema ploščicama. Čelada iz črne kože s črnim podbradkom, s ponikljanim grebenom in podložkom. Oprava, kakor oddelek, h kateremu pripada. ' 5. V r s t a r. Rdeča naramka z eno ploščico. Čelada in oprava, kakor oddelek, h kateremu pripada. 6. Trobentač. • r Rdeča naramka z eno ploščico. Čelada Iz črne kože in usnjenim podbradnikom, greben pcmikljan, brez podložka. Sekirica in pas, kakor brizgači. Rog (uglašen v F) na rdeči volneni vrvici z dvema rde¬ čima kroglicama čez levo ramo proti desnemu boku. b) Pri večjih v čete razdeljenih društvih. 1. Načelnik in poveljnik (oba). Srebrna naramka s tremi ploščicami. čelada, sekirica, trobka, kakor načelnik manjših društev. 2. Načelnikov (poveljnikov) namestnik. Srebrna naramka z dvema ploščicama. Čelada, sekirica, trobka, kakor namestnik pri manjših društvih. 3. Četnik, zdravnik. Srebrna naramka z eno ploščico. Čelada iz črne kože s ponikljanim grebenom in podlož¬ kom, s ponikljanim luskinastim podbradnikom nad sprednjim ščitnikom. 33 3 Sekirica okrašena z zarezami za ojstrino, obešena na črn jermen, ki je piipet na pas. % Trobka na rdečem volnenem traku z dvema kroglicama čez levo ramo proti desnemu boku. 4. Tajnik (p ob očmi k), blagajnik. Srebrna naramka brez ploščic. Čelada in sekirica, kakor četnik. 5. Četar, čl etra r, vrsta r. Naramka, čelada in oprava, kakor pri manjših društvih. 6. Prvi trobentač. • *•, * •">«' * Naramka in čelada, kakor četar. Sekirica in pas, kakor brizgači. Rog (uglašen v A) na rdeči volneni vrvici z dvema rde¬ čima kroglicama čez levo ramo proti desnemu boku. 7. Oddeini trobentač. Kakor oddeini trobentač pri manjših društvih. V. Označevanje župnih dostojanstev. Župne dostojanstvenike označujemo s sličnimi naraniki kakor pri društvih, le namesto ploščic porabljamo od spod¬ njega do zgornjega konca, na rdeče polje enkrat, dvakrat ali trikrat pleteno srebrno, 6 mm debelo, na 15 mm z rdečo nitjo mešano vrvico. Na zgornjem koncu naramka nosimo velik rumen gasilski gumb, na spodnjem koncu pa pozlačen lipov list. Naramek nosimo na obeh ramah. 1. Župni načelnik. Srebrna trikrat pletena naramka. Čelada, sekirica, kakor načelnik društva. Trobka, kakor poveljnik društva. 2. Namestnik župnega načelnika. Srebrna dvakrat pletena naramka. Oprava, kakor načel¬ nik župe. 3. Župni tajnik in član načelstva. Srebrna enkrat pletena naramka. Čelada, sekirica, kakor načelnik župe. VI. Označevanje zveznih dostojanstvenikov. Zvezne dostojanstvenike označujemo, kakor župne do¬ stojanstvenike, z enkrat, dvakrat ali trikrat pletenimi na- ramki. Razlika je Je ta, da pletena vrvica naramka ni sre¬ brna, temveč zlata. Naramek nosimo na obeh ramah. 1. Zvezni starosta. Zlata trikrat pletena naramka. Čelada, kakor načelnik društva, z nekoliko višjim in po obeli straneh z zmaji okra¬ šenim grebenom. Sekirica, kakor društveni načelnik in trobka, kakor društveni poveljnik. 2. Namestnik zveznega staroste. _ ' Zlata dvakrat pletena naramka. Čelada, oprava, kakor društveni poveljnik. # 3. Zvezni tajnik in člani z v e z n e ga predsedstva. Zlata enkrat pletena naramka. Čelada, sekirica, kakor društveni poveljnik. Prlpomnja. 1. Dostojanstvenike označujemo zategadelj, da jih pri vsakem skupnem nastopu lahko spoznamo. Zlasti pri požarih je važno, da tehnične voditelje poznamo že na daljo. Iz tega razloga je tudi razlika v čeladah. Naramek nekako popol- nuje označevanje s čelado, in jo nadomešča, kadar nasto¬ pamo s čepicami. Kadar posamezni član izvršuje obenem več poslov v društvu, n. pr. poveljnikov namestnik je obenem tudi tajnik, nosi oznake višjega dostojanstva in tedaj pre¬ vzame v gasilski službi vedno višji in odgovornejši posel, drugi posel pa prepusti svojemu namestniku. Član, ki izvr- šušuje več poslov v raznih skupinah, n. pr. v župi in dru- 35 3* 9 štvu, nosi le ene oznake: v tehnični službi, oznake svojega društva, če pa nastopa kot dostojanstvenik župe — župne oznake. V slučaju,,da se župni ali zvezni dostojanstvenik pridruži svojemu ali drugemu društvu, je njegovo mesto na desnem krilu v podaljšanem prvem členu. Župni načelnik nosi vedno oznake župnega načelnika in zvezni starosta oznake zveznega staroste. 2. Društvo, ki bi hotelo izpreineniti opisani kroj, mora si- izposlovati za to oblastveno dovoljenje. Dodatek. % Pri plaščih in površnikih zamenjujemo naramke, ki so opisani spredaj, z dvostroko vrvico, ki je v spodnjem koncu prišita, v zgornjem koncu pa pripeta na veliki gasilski gumb in pod gumbom zvezana z obročkom. Nižji dostojan- % stvenrki nosijo rdečo, višji srebrno in župni zlato vrvico le na levP rami. Zvezni dostojanstveniki nosijo zlato vrvico na obeh ramah. Ploščice, splete in lipov list naramkov pri vrvici zame¬ njamo z malimi zlatimi gasilskimi gumbi, tako da nosi, n. pr. vrstar rdečo vrvico na levi rami z enim malim gasilskim gumbom sredi vrvice, členar dva gumba sredi vrvice v raz¬ dalji 3 mm, četar — tri; četnik nosi srebrno vrvico z enim gumbom, podnačelnik z dvema gumboma in načelnik s tremi gumbi — (pri večjih društvih s tremi, pri manjših z enim gumbom); župni tajnik nosi zlato vrvico na levi rami z enim gumbom, župni podnačelnik z, dvema, župni načelnik s tremi gumbi; zvezni tajnik nosi zlati vrvici na obeh ramah z enim gumbom, zvezni podstarosta z dvema in zvezni starosta s tremi gumbi. 36 Proste vaje. Uvod. Vaje, ki jih niore gasilec sam, brez pomoči ali odpora •drugega ter brez orodja vaditi na samih tleh imenujemo proste vaje. Več gasilcev jih izvaja enakomerno in Isto¬ časno, na povelje ali po taktu. Gasilci moralo biti pri pro¬ stih vajah v primerni razdalji drug od drugega uravnani in kriti, ker le na ta način dosežemo lep, enoten vtisk celote, gasilci pa se vadijo obenem nemalo tudi v gasilski disci¬ plini. Proste vaje, ki pridejo v poštev pri gasilskih vajah, uuajo troje glavnih vrst, in sicer gibe rok, gibe nog In gibe trupa. / Nastop k prostim vajam. Pri prostih vajah mora biti med gasilci toliko razdalje, da morejo neovirano izvajati proste vaje. Običajna razdalja je razdalja za odročenje. To razdaljo zavzamemo s prostim razstopom, če ni posebej določeno drugače, n. pr. razstop za en, dva ali več korakov. Pri razstopu gasilci stoječ v redu, dvoredu ali več vrstah odroče in se razmaknejo za odro¬ čenje, tako da s prsti svojih rok dosezajo prste svojih so¬ sedov. Razstop izvajamo od desnega ali od levega krila ali pa tudi od srede. Povelje za razstop od kril se glasi: Prosti razstop od desne (1.) proti levi (d.) — zdaj!« Povelje za razstop od srede pa: »Prosti razstop od srede — zdaj!« V tem slučaju določimo sredo. Ko so gasilci dosegli za¬ htevano razdaljo drug od drugega velimo: »Priročlti — zdaj!« Sestop izvajamo na povelje: »Tesni sestop v desno (1.) — zdaj!« ali: »Tesni sestop k sredi -- zdaj!« Razstope in sestope izvajamo običajno na mestu, med pohodom pa jih moremo izvajati s prečnim pohodom. Stoja. Temeljna postava gasilcev pri prostih vajah Je peto- stična stoja ali spetna stoja. Iz spetne stoje delamo pred- koračno, zakoračno, odkoračno, izstopno in razkoračno stojo. Predkoračna stoja. Iz spetne stoje preidemo v pred- koračno stojo z levo ali desno nogo, če stopimo z otznafceno nogo za korak naprej in prenesemo telesno težo na obe nogi. Povelje: »Predkoračna stoja z desno (1.) — zdaj!« Zakoračna stoja. Kadar stopimo z desno ali levo nogo za korak nazaj in prenesemo telesno težo na obe nog!, smo napravili zakoračno stojo. Oib izvajamo na povelje: »Zakoračna stoja z desno (1.) — zdaj!« Odkoračna stoja. Če stopimo z desno ali levo nogo vstran in prenesemo telesno težo na obe nogi, smo napravili odkoračno stojo na desno ali levo. To stojo zavzamemo na povelje: »Odkoračna stoja z desno (1.) — zdaj!« Izstopna stoja. Če stopimo z desno ali levo nogo za korak naprej in prenesemo telesno težo na izstopno nogo, s prsti druge noge pa se dotikamo tal, smo napravili iz¬ stopno stojo. Oib izvršimo na povelje: »Izstopna stoja z desno (1) — zdaj!« Razkoračna stoja. Iz spetne stole napravimo razkoračtro stojo, če z obema nogama hkratu skočimo z desno nogo v desno in z levo nogo za toliko v levo stran. Povelje: »Razkoračna stoja — zdaj!« Vsi navedeni nazivi in vsa povelja veljajo ne samo za gibe In spetne stoje, temveč tudi za prehode v navedene položaje iz katerihkoli drugih položajev. Iz vseh pa preha¬ jamo v spelno stojo na povelje: »Prinožiti z desno (1.) — zdaj!« Slično kakor predkoračno, zakoračno in odkoračno stojo izvajamo tudi prednožno, zanožno in odnožno stojo. Razlika je le ta, da pri prednožni, zanožni in odnožni stoji ne pre- 38 nesemo telesne teže na obe nogi, temveč se z označeno nogo s prsti nalahko dotikamo tal. Povelja: »Prednožna stoja z desno (1.) — zdaj!« »Zanožna stoja z desno (1.) — zdaj!« »Odnožna stoja z desno (1.) — zdaj!« Ta povelja veljajo tudi za prehode v navedene položaje iz katerihkoli drugih položajev, ne le iz spetne stoje. Iz vseh pa prehajamo v spetno stojo na povelje: »Prlnožlti z desno (1.) — zdaj!« Izpadi, umiki In preglbL a) I z p a d. Kadar smo napravili z desno ali levo nogo korak naprej na pri tem skrčili označeno nogo v kolenu, smo napravili izpad naprej. Izpad naprej delamo na povelje: »Izpad z desno (1.) — naprej!« Izpade vstran delamo na povelje: »Izpad z desno (1.) — vstran!« b) Umik. Ako iz spetne stoje desno ali levo nogo iztegnjeno umalcneano nazaj, tako da je napeta, nasprotna noga pa skr¬ čena v počep, srno napravili umik z desno ali levo nogo. Povelje: »Umik z desno 0.) — zdaj!« c) Pregibi. Če preidemo Iz izpada nazaj, naprej ali v stran s tem, da napnemo izpadno nogo v iztegnjen položaj, stojno pa skrčimo, ne imenujemo te vaje izpad, temveč predgib, zaglb ali odgib. Gibe izvajamo na povelje: »Predgib, zagib, odgib v desno (1.) —zdaj!« Čepenje. Če peti v spetni stoji dvignemo, telesno težo prenesemo na prste nog, smo napravili vzpon, in če iz vzpona pola¬ goma vstran skrčujemo nogi, smo napravili čepenje. Roki not vpognjeni vzročimo ali pa ju na posebno povelje že preje položimo v bok. Gib Izvajamo na povelje: »Počep — zdaj!« 39 Ako v čepenju roki spustimo do tal, smo naprav ill čepno oporo. V spetno stojo se postavimo na povelje: »Zravnava — zdaj!« Poklek. Poklek običajno delamo na desno koleno. Z desno nogo napravimo zakoračno stojo in z desnim kolenom pokleknemo na tla, z levim vpognjenim kolenom pa napravimo pravo - kot. Povelje se glasi: »Poklek — zdaj!« Trupa ni nagibati naprgj, biti mora v isti smeri s steg¬ nom desne noge in isto sporedno z golenom leve noge. Na prstih sloneče stopalo desne noge z naprej vpognjenimi prsti ni nagibati vstran, imeti mora neprisiljeno lego, roki držimo v priročenju. Iz tega položaja moremo izvajati različne gibe rok in trupa. Če roki spustimo do tal, smo napravili Mečno oporo. V spetno stojo se postavimo na povelje: »Zravnava — zdaj!« > Skoki. Skoke izvajamo v višino, v nižino in v daljavo z zale¬ tom ali brez zaleta. Omeniti je treba le to, da pri skokih ne skačemo na celi stopali ali na peti, temveč na prste obeh nog, tako da pri tem napravimo predročmK čepenje. — Skoke čez ovire (ograje itd.) izvajamo s prijemom z eno ali pa s prijemom z obema rokama. Gibi iztegnienlh rok. Pri gibih rok imamo pesti praviloma stisnjeni, palce nad kazalcem in sredincem; v predročenju in v vzročenju sta palca znotraj, v odročenju — spred itd. a) Enakostranski gibi. Priročenje. Kadar imamo roki pri telesu — ob pokonč¬ nem držanju trupa, da sta navpični na tla — pravimo, da ju imamo v položaju »priročenja«, v »priročenju«. »Priro¬ čenje« ali »priročiti« pa imenujemo gib, s katerim prideta -10 roki iz kateregakoli drugega iztegnjenega položaja v ta položaj. Gib izvajamo na povelje: - . »Priročiti — zdaj!« Predročenje. Če dvignemo iz priročenja roki pred tele¬ som do vodoravnega položaja, smo dosegli položaj »predro- čenja«, gib imenujemo »predročenje, »predročiti«. Povelje za ta gib se glasi: ♦ Predročiti — zdaj!« Poleg ravnega predročenja imamo prečno predročenje, t. j. roki vzporedno prečno na desno ali na levo. Povelje: »Predročiti na desno (levo) — zdaj!« Zaročenje. Zaročimo iz priročenja, če dvignemo roki za telesom, kolikor dopušča telesna rast. Gib imenujemo »za¬ ročenje«, »zaročiti«. Povelje se glasi: »Zaročiti — zdaj!« Odročenje. Če roki iz priročenja dvignemo od sebe v stran do vodoravnega položaja, smo dosegli položaj »odro- čenja«, gib imenujemo »odročenje«, »odročiti«. Gib izvajamo na povelje: »Odročiti — zdaj!« Poševno odročenje, za 45° nagnjeno od ravnega odro- čenja ali za toliko dvignjeno od ravnega odročenja napra¬ vimo iz priročenja na povelje: »Odročiti dol (gor) — zdaj!« Vzročenje. Kadar vzdignemo roki tako, da sta navpično navzgor, smo ju premaknili v »»vzročenje«, smo »vzročill«, in sicer na‘povelje: »Vzročiti — zdaj!« Vsi navedeni nazivi in vsa povelja veljajo ne samo za gibe iz priročenja, temveč tudi za prehode v navedene po¬ ložaje iz katerihkoli drugih iztegnjenih položajev. b) Raznostranski gibi. Kadar ena roka izvede enega izmed gibov navedenih pri enakostranskih gibih, druga pa ne s tem vzporednega giba, temveč kakega drugega Izmed navedenih gibov, govo- 4-1 rimo o raznostranskih gibih rok. Desna roka n. pr. predročl, leva obenem zaroči. Poveje se glasi: »Prodročiti z desno, zaročiti z levo — zdaj!« Gibi rok s skrčevanjem in suvanjem. a) Enakostranski gibi. Roki skrčimo, če spodnjo lekt kolikor mogoče primak¬ nemo k zgornji. V zvezi z enakostransklml gibi rok dobi¬ vamo priročno, predročno in zaročno skrčenje: Povelje: »Priročno (predročno, zaročno) skrčiti —r zdaj!« Iz priročnega skrčenja izvajamo sunke in mahe: naprej, nazaj, vstran, gor, dol — na povelje: »Suniti — naprej (nazaj, v stran, gor, dol)!« Označbe za zamahe dobimo, če v povelju besedo »su¬ niti« zamenjamo z »zamahniti«. Tako dobimo zamahe, vzmahe in razmahe. Če se roka iz skrčenega položaja po¬ makne v iztegnjeni položaj in se pri .tem giblje v laktnem in ramenskem členku, smo jo »sunili« v iztegnjeni položaj, če pa ostane zgornja leht nepremična In se premika samo spodnja leht, imenujemo ta gib »mahniti«. Roki skrčimo do bočnega položaja, če ju naslonimo v bok, s prsti spred, s palcem zad. Povelje se glasi: »Roki — v bok!« V ta položaj in iz tega položaja prehajamo Iz katerihkoli drugih položajev ali v katerikoli drugi položaj rok. b) Loki in krogi. Loke delamo iz priročenja — naprej in nazaj. Povelje: »V loku naprej zaročiti z desno (1.) — zdaj!« Na to povelje dvignemo označeno roko v predročenje in preidemo skozi vzročenje v zaročenje. Na povelje: »V loku nazaj predročiti z desno (1.) - dvignemo označeno roko v zaročenje in vzročenje v predročenje. zdaj!« preidemo sjcozi 42 - V Kadar v povelju ni označena roka, delamo loke z obema rokama. Kakor loke tako tudi kroge delamo iz priročenja na¬ prej in nazaj. Povelje: »V krogu naprej priročiti z desno 0.) — zdaj!« »V krogu nazaj priročitl z desno (1.) — zdaj!« Kadar v povelju ni označena roka, delamo loke z obema rokama. Gibi. nog. Kakor pri gibih rok tako tudi pri gibih nog razločujemo: gibe iztegnjenih nog in gibe nog s skrčevanjem. Gibe nog moremo izvajati izmenoma samo z eno nogo. Z obema nogama hkratu jih izvajamo le, če Jih združimo s poskokom ali skokom. Gtbi Iztegnjenih nog. Prinoženje. Nogi sta v položaju prlnoženja v petostični stoji. »Prinoženje«, »prinožiti« pa zoverno tudi gib, s katerim pride noga iz kateregakoli drugega Iztegnjenega položaja v ta položaj k drugi nogi. Gib napravimo na povelje: »Prinožiti — zdaj!« Prednoženje. Ako dvignemo iz petostične stoje nogo pred telesom do poševnega ali vodoravnega položaja ail pa iz kakega drugega položaja iztegnjene noge, smo prednožili. Povelje: »Prednožiti z desno (levo) — zdaj!« Prečno prednoženje označimo s pristavkom »ven« ali »not«. Povelje: »Prednožiti z desno (1.) ven (not) — zdaj!« Zanoženje. Pri zanoženju je noga dvignjena vsaj za 45* za telesom. Povelje se glasi: »Zanožiti z desno (levo) — zdaj!« Prečno zanoženje izvajamo na povelje: »Zanožiti z desno (levo) ven (not) — zdaj!« Odnoženje. (Množimo, če preidemo z nogo do vsaj za 45° dvignjenega položaja od sebe vstran. Povelje: »Odnožitl z desno (levo) — zdaj!« Prečnega odnoženja nimamo. Gibi nog s skrčevanjem in suvanjem. Ako golen (meča) primaknemo k stegnu, pravimo, d« smo nogo skrčili. Če smo nogo skrčili tako, da je stegno v položaju kakor ga zavzema ob iztegnjeni nogi pri pred- noženju, zanoženju, odnoženju itd zovemo gib prednožno, zanožno ali odnožno skrčenje. Povelja za te gibe se glase: »Prednožno z desno (1.) skrčiti — zdaj L itd. S sunkom stegnemo skrčeno nogo na povelje: »Suniti — naprej (nazaj, vstran, dol)!« Za prečne sunke veljajo povelja: . »Suniti naprej — ven (noO!« ali: »Suniti nazaj — ven (not)!« Loke delamo iz prinoženja naprej in nazaj. Na povelje: »V loku naprej zanožiti z desno (1.) — zdaj!« dvignemo nogo v prednoženje in preidemo skozi odnoženje v zanoženje. Kakor loke, tako tudi kroge delamo iz prinoženja naprej m nazaj. Povelje: »V krogu naprej prinožiti z desno (1.) — zdaj!« ali: »V krogu nazaj prinožiti z desno (1.) — zdaj!« Gibi trupa. Trup gibamo tako, da ga klanjamo, ali pa tako, da ga gibamo okoli podolžne osi. Potemtakem razločujemo — klone in suke. • Kloni. Pri klonih nagibamo trup iz pokončnega, vzklonjenega položaja naravnost naprej, nazaj ali pa vstran — to so ravni kloni; ali pa naprej in na desno (levo), ali pa nazaj in na desno (levo) — to so prečni kloni. Potemtakem Imamo: 44 f a) Ravne klone: predklon, zaklon, odklon na desno, od¬ klon na levo. b) Prečne klone: predklon na desno, predklon na levo, zaiklon na desno, zaklon na levo. Povelje: »Predklon (zaklon itd.) — zdaj!« Iz klonov se vrnemo zopet v pokončni položaj z vzklo- nom na povelje: ' " y »Vzklon — zdaj!« Predklon. Trup nagnemo naprej do vodoravnega polo¬ žaja. Križ bodi uleknjen, rami je držati ravno in ju ni spu¬ ščati navzdol, obraz in pogled bodita obrnjena naprej. Povelje: »Predklon — zdaj!» pri prečnem predklonu: »Predklon na desno (levo) — zdaj!« Zaklon. Trup nagnemo nazaj, kolikor dopušča telesna rast. Gib napravimo na povelje: »Zaklon — zdaj!« pri prečnem zaklonu: »Zaklon na desno (levo) — zdaj!« Odklon. Odklon imamo samo raven, na desno ali na levo; odklonimo kolikor največ mogoče. Povelje se glasi: »Odklon na desno (levo) — zdaj!« Suki in kroženje. Sukati moremo trup na desno ali levo. Trup je zavrtet! kolikor mogoče v dotično stran. Nogi ostaneta na svojem mostu. Trup je pokonci držati, glava se suče s trupom vred. Povelje: »Zasuk na desno (levo) — zdaj!« Kroženje izvajamo na povelje: »Krožiti v desno (levo) — zdaj!« Najprvo napravimo predklon, iz predklona preidemo v odklon, zaklon, odklon in zopet v predklon itd. V spetno stojo prehajamo na povelje: »Vzklon — zdaj!« 45 9 Redovne vaje. Uvod, Namen redovnim vajam je f izvežbati gasilce tako, da na¬ stopajo posamezniki in redovne tvorbe (skupine) pri nastopih enako In v gotovem redu. Redovne vaje imenujemo na povelje * izvajane premene redovnih tvorb, to je skupin, urejenih po gotovih načelih. Redovne tvorbe so: člen in četa, pri večjih nastopih, n. pr. v Župi aii Zvezi pa: zbor In prapor. Člen je ena vrsta gasilcev, ki so se v ravni črti v dolo¬ čeni razdalji postavili drug poleg drugega ali drug za drugim. Četa sestoji iz dveh Členov, zbor pravilno iz štirih čet, izjemoma tudi iz dveh, ali treh, prapor Iz štirih zborov, izjemoma tudi iz dveh ali treh. Redovne vaje izvajamo na mestu, z mesta In med pohodom (korakanjem). Premene redovnih tvorb se tičejo oblike, smeri in hi¬ trosti. Premeno oblike imenujemo, če se premeni način razvr¬ stitve v določeno tvorbo. Smer se premeni, če so gasilci po izvedbi vaje obrnjeni drugam, kakor so bili pred izvedbo vaje. Hitrost premenimo s hitrejšim ali počasnejšim kora¬ kanjem. Premene so istočasne ali pa r a z n o č a s n e. Isto¬ časne so premene, če jih izvajajo hkratu vsi gasilci (čete, zbori), če pa prehajajo drug za drugim v zahtevano tvorbo, imenujemo to premeno raznočasno. Premene se izvajajo čelno, bočno ali pa prečno. Čelno se izvajajo premene, če Imajo po izvedbi vaje gasilci isto smer, kakor prej; bočno, če se zasučejo za 90 • okoli podolžne svoje osi; prečno, če se zasučejo za 45* Redovne vaje se vrše na povelje. Vaditelju se je vedno postaviti tako, da vse gasilce dobro vidi in da ga gasilci dobro slišijo. Vaditelju je vsako vajo najprvo razložiti, če treba, pokazati, potem šele poveljuje. Povelje imenujemo besede, ki izražajo kratko in razločno namen vaditelja. 46 Povelje sestoji praviloma iz napovedi iu povelja v ožjem smislu. V napovedi povemo, kaj hočemo in kako hočemo, da se izvede; povelje v ožjem smislu pa da zna¬ menje, kdaj je izvesti premeno. Na pr.: »Zastop v desno — v boki« »Zastop v desno« je napoved. S tem vaditelj naznani, da hoče zastop in da ga hoče na desno. Na povelje »v bok!» se izvede premena. Napoved se Izgovori glasno in razločno, povelje (v ožjem zmislu) naglašeno, s povzdignjenim glasom. Med napovedjo in poveljem naj bo trenutek prestanka, da gasilci pomislijo na premeno, katero zahteva napoved. Vadba posameznika. Stoja. Pri redovnih vajah deluje posameznik kot ud večje ce¬ lote. Da more celota vaje lepo izvajati je treba najpopreje Izuriti posameznika. K prvim vajam prištevamo pravilno stojo: petostično ali spetno stojo. To stojo zavzame gasilec na povelje: »Pozor !« Tu velja določilo: Glavo držati pokoncu, brade ne moliti naprej, usta za¬ prta, dihati skozi nos, prša napeti, trebuh ne napenjati ne preveč vleči k sebi, roki nalahko stegnjeni, prsti sklenjeni in iztegnjeni, palec ob hlačnem šivu, koleni ne krčevito napeti, peti staknjeni, prsti nog oddaljeni za dolžino stopala, telesna teža na prstih obeh nog. V tej postavi je vztrajati gasilcu, dokler vaditelj ne veli: »Odmor !« Pri odmoru ostane leva noga na mestu, z ostalimi udi pa se gasilec more prosto gibati. Z mesta se gasilec ne sme od¬ straniti, razen če mu vaditelj to dovoli. A. Vaje na mestu. Obrati. Obrnemo se, če zasučemo telo okoli podolžne telesne osi. Zasuk za 45° imenujemo četrtni obrat (četrt obrata), za 90° polovni obrat (poluobrat), za 180° celi obrat. 47 Obrate delamo takole: Z obratom istoimensko nogo, t. j- nogo, ki je na strani, kamor je izvršiti obrat — zavrtimo na peti (za 45°, 90° ali 180 °), dvignivši prste noge; drugo nogo na prstih, dvignivši peto. Z istoimensko nogo stopimo na celo stopalo in z drugo zdrsnemo k istoimenski nogi. Vaditi je najpupreje poluobrat, potem četrtni obrat in celi obrat. V začetku delimo obrate na dve dobi. Na povelje: >F*oluobrat (četrtni, celi) v desno (levo) — ena!« se obrne gasilec do označene mere na istoimenski peti in raznoiinenskih prstih in vztraja v tem položaju, dokler va¬ ditelj ne veli: »Dve!« na kar pritegne zadnjo nogo k sprednji. Celi obrat delamo- samo na levo. v v Ko je gasilec to razumel, pričnemo s hkratno izvedbo. Povelje: »Poluobrat (četrtni, celi) v desno (levo) — ena! — dve! — tri! — štiri!« itd. Na vsako številko je izvesti sedaj celo izvedbo "hkratu. • Obrate glave izvajamo na povelje: »Desno (levo) — glej!« Na to povelje zasučemo glavo toliko na zaukazano stran, da pride oko nad istpimensko ramo. Na povelje: »Premo — glej!« obrnemo glavo v premo smer. B. Vaje z mesta. Pohod (korakanje). # Pohod naprej. Pri redovnih vajah razločujemo: dolgi koiak, kratki korak, hitri korak in tek. Povelje za dolgi korak se glasi: »Hodoma — pohod!« Na » hodoma« prenese gasilec telesno težo na desno nogo in na zadnji zlog povelja »pohod!« stopi z levo nogo za 75 cm pred desno nogo, nato z desno pred levo Itd. Roki je gibati naravno, neprisiljeno. Na minuto je napraviti do 118 korakov. Pohod mora biti eleganten in neprisiljen. 48 Kratki korak je za polovico krajši od dolgega, hitrost kakor pri dolgem koraku. Povelje: »S skračenim korakom — pohod!« Hitri korak. Dolgost kakor pri navadnem (dolgem) ko¬ raku, hitrost do 160 korakov na minuto. 9 . _ * Povelje: »S hitrim korakom — pohod!« Tek napravimo na povelje: »Tekoma — tek!« Na »tekoma« upogne gasilec v pest stisnjeni roki na prsi, prenese težo telesa na prste desne noge, na »tek!« skoči za 90 cm na prste leve noge, potem na prste desne noge itd. Hitrost: do 180 korakov na minuto.’ Pohod nazaj se izvaja le na kratke razdalje. Korak meri toliko, kakor kratki korak naprej. Na povelje: »Vzad — pohod!« zdrsne na prstih leva, potem desna noga nazaj in tako menjaje dalje. Ustavitev pohoda. Pohode naprej in nazaj in pa tek usta¬ vimo na povelje: »Postati — stoj!« Na »stoj!« je napraviti še en korak naprej (nazaj k po¬ hodu nazaj) in potem nogo, na katero se je glasilo povelje, pritegniti k drugi in obstati. C. Vaje med pohodom. I. Pohodna premena. Iz pohoda z dolgimi koraki prehajamo v pohod s kratkim korakom na povelje: »Škrati — korak!« Iz kratkega koraka preidemo v dolgi korak na povelje: »Dolgi — korak!« Pohod z dolgim korakom premenimo v pohod s hitrim korakom na povelje: »Hitri — korak!« 49 4 Iz hitrega koraka preidemo v navadni korak na povelje: »Zmerni — koraki« V tek, kakor pri pohodu z mesta, prehajamo na povelje: »Tekoma — teki« Iz teka se vrnemo v pohod z dolgimi koraki na povelje: »Hodoma —, pohodi« Korak menjamo na povelje: »Menjaj — koraki« Nogo, na katero je dano povelje, s podvojeno hitrostjo pritegnemo do pete druge noge, s katero sedaj s podvojeno hitrostjo zopet prestopimo in nadaljujemo pohod. II. Obrati med pohodom. Obrati med pohodom se izvajajo na ta način, da sc razkoračeni nogi zavrtita obe na prstih, na kar istoimenska noga z obratom prestopi v obratno smer. Č. Pozdrav Posamezni gasilec pozdravlja z dvigom desne roke do pokrivala. Pozdrav izvajamo v tričetrtinskem taktu na povelje: »Dajte — časti« Po tričetrtinskem taktu (ena - dve - trd) zdrsne roka zopet v priročenje. Dodatek. Omeniti je še povelje: »Znoval« Na to povelje se vrne gasilec v prejšnjo stojo, kakršno je imel pred danim poveljem. To povelje dajemo pri slab! ali napačm izvedbi povelja. Vaje v členu. Člen je redovna tvorba najnižje vrste, napravimo ga, če postavimo 6 do 12 gasilcev v eno vrsto. Člen ima dve obliki: red in zastop. Gasilci drug poleg drugega tvorijo red, gasilci drug za drugim tvorijo zastop. Red je potemtakem člen v čelni postavi, zastop člen v bočni postavi. ✓ 50 Nastop in uravn ava. Clenska temeljna postava je red. Na povelje: »Nastop v red!« se postavijo gasilci s srednjikom 3 korake pred vaditelja, drug poleg drugega in po velikosti od desnega proti levemu krilu. Razdalja: 4 prste pri komolcih. Tako dobimo sredo, desno in levo krilo reda. Na desnem krilu stoji desni, na levem krilu levi krajnik. Nastop se mora hitro (v teku) in tiho izvršiti. Red mora biti zravnan. Na povelje: »Razhod!« se gasilci hitro razidejo. Ce se vaditelju v redu stoječi gasilci ne zde dobro uravnani, veli: »V desno (levo) se — ravnaj!« Vsi gasilci obrnejo glave v označeno stran in se zrav¬ najo po krajniku. Glave ali trupa ni naklanjati naprej. Va¬ ditelj se postavi za nekaj korakov od krajnika in daje z roko in besedo znamenje za uravnavo. Ko je red uravnan, stopi vaditelj predenj in veli: »Premo — glej!« na kar gasilci glave zasučejo zopet naravnost. A. Vaje na mestu. Obrati posameznikov na mestu. Te obrate izvajajo vsi gasilci hkratu in tako, kakor so popisani pri vadbi posameznika. 1. S poluobratom prehajamo: a) iz čelne postave (iz reda) v bočno postavo (v za- stop) na povelje: »Zastop! v desno (levo) — v bok!« b) iz bočne postave v čelno (iz zastopa v red) na po¬ velje: »Red! v levo (desno) -- s čelom!« 2. S četrtim obratom prehajamo: a) iz čelne in bočne postave (iz reda in zastopa) v prečno postavo na povelje: »Prečno! na desno (levo) — vprek!« 51 b) iz prečne v prvotno čelno postavo (v red) na povelje: »Premo — s čelom!« c) iz prečne v prvotno .bočno postavo (v zastop) na povelje: »Premo — v bok!« , > 3. S celim obratom (vedno na levo) prehajamo: a) iz prvotne čelne in bočne v obrnjeno čelno in bočno postavo; iz obrnjene bočne zopet v prvotno bočno postava na povelje: »S čelom — vzad!« b) iz obrnjene čelne v prvotno čelno postavo na povelje: »S čelom — spred!« B. Vaje z mesta. Pohod. ( Pohode čiena delimo v bočni, čelni in prečni pohod. Bočni pohod, t. j. pohod v zastopu je najlažji in zato ga vadimo najpopreje. Na povelje: »Hodoma — pohod!« stopi prednjik (vodnik) z dolgim korakom, drugi s skrače- nnni koraki in šele potem z dolgimi koraki, ko nastane pro¬ stor za to. Zastop mora biti vedno zravnan na vodnika, če ni, poveljujemo: »Krij!« na kar se gasilci zravnajo. Čelni pohod je korakanje v redu. Člen mora biti vedno zravnan po desnem krajniku, če ni za to določen levi kraj¬ nik ali srednjik. Za čelni pohod velja pravilo: pritisku z vodnikove strani se umakni, pritisku z nasprotne strani kljubuj. Prečni pohod je korakanje v prečni postavi. Gasilcem je tudi med pohodom ostati v prečni smeri. Ustavitev pohoda. Člen ustavimo na povelje: »Postati — stoj!« ' 52 Gasilcem se je vsem hkratu ustaviti in člen mora biti uravnan, odnosno krit. C. Vaje med pohodom. I. P o h o d n e premene. Pohodne premene in povelja so popisane pri vadbi po¬ sameznika. Kadar ni mogoče držati koraka, n. pr. na stop¬ nicah, po slabih cestah in na mostovih poveljujemo: »Zmeti — korak!« na kar gasilci stopajo poljubno. Korak se zopet izenači na povelje: »Enak — korak!« II. Obrati posameznikov med pohodom. Kako se izvajajo obrati, smo popisali pri vadbi posa¬ meznika. Povelja so ista, kakor za obrate na mestu. Izve¬ dejo jih vsi gasilci hkratu. Le prehod iz zastopa v red se izvede drugače in na drugo povelje. Treba je, da se gasilci - približajo v pravilni razstop. To se zgodi na povelje: »Red! v levo (desno) s čelom — stik!« Gasilec na čelu zastopa se ustavi in napravi poluobrat, vsi ostali pa drug za drugim prihajajo v red, katerega ozna¬ čuje prednjik s svojimi prsmi. Za nadaljevanje pohoda je treba povelja (»Hodoma — pohod!«) Ce smo zastop ustavili med pohodom m hočemo napra¬ viti red, poveljujemo, kakor med pohodom (»Red! v levo (desno) s čelom — stik!«). Gasilec na čelu zastopa takoj napravi poluobrat, ostali pa postopno, ko so prikorakali, v predpisano razdaljo. III. Obrati člena kot celota med pohodom. Obrate delimo na zavoje in izprečitve. a) Zavoji. Zavoji so ali istočasni ali postopni. Zavoj je istočasen, kadar vsi gasilci hkratu preidejo v novo smer, postopen 53 (raznočasen), kadar prehajajo drug za drugim v novo smer. Istočasno zavija red, postopno zastop. 1. Zavoj reda. Na povelje: »V desno (levo) zavoj — pohod!« prestopijo vsi gasilci in korakajo v lokih. Osni krajnik ko¬ raka z docela skračenimi koraki v majhnem loku, prvi sosed v nekoliko večjem, drugi še večjem itd., le zavojni krajnik koraka z dolgimi koraki. Red mora biti tudi med pohodom zravnan. Red zavija, dokler ni povelja: »Postati — stoj!« na kar se red ustavi, — ali pa povelja: »V premo — mer!« na katero stopijo vsi gasilci z dolgimi koraki v novo smer. Med pohodom zavija red na povelje: »V desno (levo) — zavij!« Na »zavij!« škrati osni krajnik docela korak, drugi ga¬ silci tem manj, čim bližji so zavojnemu krilu. 2. Zavoj zastopa, Z mesta zavija zastop na povelje: »V desno (levo) zavoj — pohod!« Vsi gasiici stopijo hkratu, takoj po prvem koraku pa zavije z malimi koraki le gasilec na čelu zastopa, vsi drugi pa postopno, prišedši na mesto, kjer je zavil prvi gasilec in na povelje: »V premo — mer!« začel z dolgimi koraki korakati v novo smer. Zavoj ni da bi moral imeti vedno 90°, ima lahko manj ali pa tudi več. Največji zavoj (180°) je protihod, ki se Izvede z mesta na povelje: »V (lesno (levo) protihod — pohod!« Vsi gasilci prestopijo hkratu, prednik takoj zavije za celi obrat, da je obrnjen proti gasilcem, ki mu slede, in koraka v premd smeri ob n gasilcev. Med pohodom zastop zavija kakor z mesta. Povelje: »Zavoj, v desno (levo) -- zavij!« »V premo — mer!« Povelje za protihod med pohodom. »V desno (levo) — protihod!« b) Izprečltve. Izprečitve člena se morejo izvesti bočno ali čelno. Z bočno izprečitvijo prehajamo iz reda zopet v red z novo smerjo, za 90° odklonjeno od prvotne. Povelje za bočno izprečitev na mestu: »Bočno vred, na desno (levo) — vprek! — — Pohod!« Na »vprek!« izvedejo vsi gasilci razen desnega (levega) krajnika četrt obraita na desno (levo), krajnik na strani ozna¬ čeni v povelju, pa naredi poluobrat v to stran, toraj »v desno (levo) v bok«. Ta krajnik označuje sedaj s prsmi čelno črto prihodnjega reda. Na povelje: »Pohod!« prestopijo vsi ga¬ silci — izvzcmši desnega (levega) krajnika — jn korakajo v prečni smeri do potrebne višine in potem v novi smeri v red, kjer se ustavijo in zravnajo po krajniku, ki je ostal na svojem mestu. Čelnrt Izprečitev je čelna premena zastopa v red; po Izvedeni premeni ima red isto smer kakor prej zastop. Povelje za Čelno izprečitev zastopa v red na mestu: «Čelno v red, na levo (desno) — vprek!-Pohod!« Na »vprek!« se obrnejo vsi v zastopu stoječi gasilci, izvzemši prvega, s četrtnim obratom v stran, označeno v povelju. Prvi gasilec označuje s prsmi red, v katerega nna preiti zastop. Na »pohod!« prestopijo hkratu vsi gasilci, iz¬ vzemši prvega, ki ostane na svojem mestu, in korakajo v prečni smeri v red, katerega označuje sprednjik s svojimi prsmi. Red mora biti zravnan. Med pohodom napravimo čelno izprečitev na povelje: »Čelno v red, na levo (desno) — vprek!« Na »vprek!« prične prvi gasilec korakati s skračenimi koraki v doslejni smeri, vsi drugi pa narede četrt obrata na lovo (desno) in korakajo, kakor pri izprečitvi na mestu, v red, ki koraka s skračenimi koraki, dokler ni povelja: »Dolgi — korak!« »Postati — stoj!« ali kaj drugega. c) Z m e n a reda. Red obrnemo v nasprotno smer in obenem zamenjamo krili na povelje: % * v »Zmeni red, v desno — v bok!-Pohod!« - 55 - i Vsi gasilci razen levega krajnika napravijo na »v bok!* poluobrat na desno ter na »Pohodi« stopijo in korakajo v protiliodu na levo; levi krajnik ostane na svojem mestu. Ko dospe prednjik do stoječega levega krajnika, se ustavi in napravi poluobrat proti njemu, ostali gasilci drug za drugim prehajajo v red, katerega označuje prednjik s svojimi prsmi. Levi krajnik, ko se je postavil desni krajnik predenj, krene za členom. Č. Pozdrav. Člen pozdravlja z obratom glave na povelje: »V desno (levo) — glej!« Vsi gasilci obrnejo glave v označeno stran in na povelje: »Premo — glej!« jih obrnejo zopet naravnost. Z dvigom roke pozdravlja le vaditelj ali poveljnik člena. Vaje v četi. Četa je sestavljena iz dveh členov. Vsak člen mora imeti 6 do 12 gasilcev. Četa ima troje oblik: dvored, dvostop in četverostop. Dvored napravimo, če postavimo dva člena drug za drugega, za 1 meter oddaljena med seboj. Sprednji člen }c prvi, zadnji člen je drugi. Obliko dvostopa ali četverostopa ima četa v bočni po¬ stavi. Pri dvostopu sta člena v zastopih, torej po dva gasilca druga za drugima, pri četverostopu 'so po štirje gasilci v e*ii vrsti drugi za drugimi. Nastop in uravnava. Četo napravijo gasilci, če se staknejo iz reda v dvored ali pa nastopijo neposredno v dvored. 1. Premena reda v dvored in narobe. Na povelje: »Nastop — v red!« se postavijo gasilci, kakor smo opisali pri vaji v členu, 3 ko¬ rake pred vaditelja. V redu stoječe gasilce odšteje vaditelj od desnega proti levemu krilu na »prve« in »druge«. Gasilci # V v ' 56 fl se lahko odštejejo tudi sami. Na povelje: »Odštejte!« Klasno drug za drugim menjaje kličejo: »prvi«, »drugi«, »prvi«, »drugi« itd. Na povelje: »Dvored na desno (levo!) drugi — vzad!« skočijo »drugi« z desno nogo za »prve«, za 1 meter razdalje, tor se vsi, izvzemši na istoimenskem krilu stoječa krajnika pomikajo na desno (levo), dokler niso s svojimi desnimi (le¬ vimi) že stoječimi tovariši v pravilnem razstopu. Člena mo¬ rata biti zravnana in prvi krit z drugim. Dvored k sredi napravimo na povelje: »Dvored k sredi! drugi — vzad!« Preden poveljujemo, določimo sredo, n. pr. tovariš N. sreda! Tudi tu skočijo »drugi« za »prve« ter se pomikajo od obeh kril proti sredi. Dvored delamo običajno na desno in za to rabimo skraj¬ šano povelje: »Dvored! — vzad!« Iz dvoreda napravimo zopet red na povelje: »Red! drugi — naprej!« Gasilci se razmaknejo v tisto stran, od koder so se staknili v dvored, in ko »drugi« dobe prostora v prveni členu,* stopijo za korak naprej in poiščejo razdaljo v členu II. Neposredni nastop v dvored. Na povelje: »Nastop Vs dvored!« postavijo se gasilci, kakor pri členu 3 korake pred vaditelja v dve uraynani in za 1 meter med seboj oddaljeni vrsti. Razide se četa na povelje: »Razhodi« Če gasilci v dvorcdu niso dobro uravnani, veli vaditelj. »V desno (levo) se — ravnaj!« Prvi člen se vede, kakor pri uravnavi reda, drugi pa sc ravna po prvem. Paziti je na razdaljo 1 m. Na povelje: »Premo — glej!« obrnejo gasilci glave naravnost. 57 A. Va|e na mestu. ~ I. Obrati posameznikov. Za obrate velja vse, kar je navedeno pri obratih člena. Za četrtne in cele obrate so tudi povelja ista: 1. Za četrtni obrat: »Prečno! na desno (levo) — vprekI« . . . »Premo — s čelom! (v bok!)« 2. Za celi obrat: »S čelom — vzad!«-»S čelom — spred!« 3. Za poluobrate pa so povelja drugačna: a) Za prehod iz dvoreda v dvostop velja povelje: »Dvostop! v desno (levo) — v bok!« b) Za povratek iz dvostopa v dvored povelje: »Dvored v levo (desno) — s čelom!« Razen teli dveh premen pa je s poluobratom mogoče Se izvesti. c) prehod iz dvoreda v četverostop in č) prehod iz četverostopa v dvored. Iz dvoreda, kakor rečeno, napravljamo s poluobratom tudi četverostop. V dvoredu stoječe gasilce odšteje vaditelj od desnega proti levemu krilu po dva gasilca prvega člena in dva za nirma stoječa gasilca drugega člena v četverostope. To na¬ pravi tako, da po vrsti položi svojo levo roko na desno ramo, desno roko pa na levo ramo dveh v prvem členu sto¬ ječih gasilcev, ki tvorita odslej dvojico in pri tem glasno kliče: »prvi, drugi itd. četverostop.« Odštevanje v prvem členu velja tudi za drugi člen, tako dobimo spredno in zadnjo dvojico. Ti dve za seboj stoječi dvojici naredita četverostop. Krajniki niso neobhodno po¬ trebni in jih običajno vštevamo v četverostope. Iz dvoreda preidemo v četverostop na povelje: »Četverostop! v desno (levo) — v bok!« in Lz četverostopa v dvored na povelje: »Dvored v levo (desno) — s čelom!« Pri obratih na desno se obrnejo desni dvojičnikl na mestu, levi pa poleg tega skočijo na levo stran svojih dvo- jičnikov, pii obratih na levo pa se obrnejo levi dvojič- 58 niki na mestu in desni skočijo na desno stran svojih civo- jičnikov. Pravilo se torej glasi: istoimenci se samo obrnejo, dru- goimenci se obrnejo in priskočijo z dnigoimensko nogo k drugoimcnskemu boku svojih dvojičnikov. Krajnika na krilu kamor je napraviti obrat, če nista všteta v četverostop, se vedeta, kakor da bi imela poleg sebe desna dvojičnika, krajnika na nasprotni strani (zadaj) pa stopita po obratu z odkorakom na raznoimensko stran, ki je označena v povelju. * t I KLDLDLDLDK k 1 d 1 d 1 d 1 d k Prvotni dvored.* K L L L L K D D D D k 1 1 1 1 k d d d d Četverostop na desno iz prvotnega dvoreda. • • • D D D D K L L L L K d d d d k 1 1 1 1 k • ' > Četverostop na desno Iz obrnjenega dvoreda. - t' „ - • * D — desni, L — levi, K — krajnika v prvem členu; d — desni, 1 — levi, k — krajnika v drugem členu. 59 D\a čezštevilna gasilca v četi postavimo na levo krilo, ki se vedeta kakor krajnika; enega čezštevilnega gasilca v četi postavljamo v sredo čete, ki pri celem obratu stopi v sprednji člen, sicer pa se vede, kakor da bi bil v polnem četverostopu. II. Premena zastopa v d v o s to

- ~S Predelek. 5. Dvorednl predelek. Zbori so v dvoredih in stoje drug za drugim, nekako tako, kakor čete v zborovem predelku. Razdalja med posameznimi zbori pa je 9 X. Zborniki so pred sredo svojih zborov. I Dvoredni prededek. Praporov četverostop se v ničemer ne razlikuje od čet¬ nega in zborov ega; pripomniti pa je, da je v pohodu vzdr¬ žati med posameznimi zbori 9 X razdalje. % Isto velja za dvostop, ki pa za prapor ni prikladen. 75 Nastop in uravnava. Prapornik: »Nastop — v stik!« Zborniki se postavijo v eno črto in v primerni razdalji 6 X s čelom naprej (proti prapomiku) tako, da po nastopu svojih zborov stoje pred sredino svojega zbora. Stoječ tako, dvignejo desnico in vele: »Prvi (drugi itd.) zbor, nastop — v predelek!« na zbori .nastopijo za svoje zbornike. Prapornik: »Uravnava na desno (levo), (po 2., 3.'zboru)!« Zborniki: »V desno (levo) se v ravna]!« na kar se zbori uravnajo. Na razdalje je posebno paziti, ev. odšteti korake. Pri širokem čelu praporove oblike si pri uravnavi po¬ magamo s krajniki. Najširše je čelo dvoreda. Tu si poma¬ gamo tako, da uravnamo najpreje krajnike vseh čet in ve¬ limo na to dvoredu vstopiti v tako narejeni okvir. Ta urav¬ nava se izvrši na povelje prapomika: »Za uravnavo na desno (levo), krajniki — pohod!« Vsi krajniki, stoječi v prvem členu vseh čet, prestopijo na to povelje naprej in korakajo, dokler ne veli prapornik: »Stoj!« Krajniki se ustavijo in narede brez povelja poluobrat v zaukazano stran, da stoje drug za drugim. Ko so natančno kriti, veli prapornik: »V desno (levo) se — ravnaj!« Krajniki se obrnejo s poluobratom zopet v čelno po¬ stavo in čete se zravnajo po stoječih krajnikih. Kadar ni prostora pred stoječim dvoredom, ga uravna¬ vamo tako, da pustimo krajnike na mestu, ves dvored pa pomaknemo nazaj, na povelje prapornilca: »Za uravnavo na desno (levo), vzad — pohod!« Ves dvored, razen krajnikov v prvem čletpr vseh čet koraka navzad, dotlej, ko prapornik veli: »Stoj!« Krajniki se obrnejo, kakor zgoraj, zravnajo, krijejo, in prapornik poveljuje: 76 »V desno (levo) se — ravnaj!« Dvored se zravna, kakor ravnokar razloženo, po kraj¬ nikih, ki so napravili poluobrat v čelno postavo. V obeh slučajih po uravnavi veli prapomik: . »Premo — glej!« Tako uravnavamo^tudi stik in razstop. Tu pa prestopijo seveda samo krajniki v prvem členu prve čete vsakega zbora. Pri predelku je treba paziti tudi na kritje. Na napake pri tem opozarja prapornik s poveljem: Krij! Obrati. Obrati se izvajarto na ista povelja kakor v zboru, in sicer tako, da napovedi prapornika sledi povelje posameznih zbornikov. Tako n. pr,- za četrt obrata: a) prapornik: »Prečno na desno (levo!)« zborniki: »Prečno! na desno (1.) — vprek!« b) prapornik: »Premo s čelom (v bok)!« zborniki: »Premo — s čelom! (v bok!)« Za poluobrat: a) prapomik: »Četverostop v desno (1.)!« zborniki: »Četverostop! v desno (1.) — vbok!« b) prapomik: »Dvored v levo (d.)!« zborniki: »Dvored! v levo (d.) — s čelom!« Za celi obrat: a) prapornik: »Obrat!« zborniki: »S čelom — vzad!« b) prapornik: »Povrat!« zborniki: »S čelom — spred!« Povelja zbornikov morajo biti sočasna. Pohod. Pohod se začne na napoved prapornika In na povelje zbornikov. 1. Prapornik: »Hodoma« ter obenem vzroči z desnico. * 77 Takoj na to zborniki: »Hodoma« — ter osredotočijo pozornost na prapomika. Hitro priročenje prapomikovo je znamenje, da zborniki istočasno vele: »pohod!« na kar zbori prestopijo. 2. Pohod se ustavi na sličen način. Na napoved pra¬ pomikovo: »Postati«, pri čemer prapornik zopet dvigne roko, ponove zborniki napoved: »Postati«. Ko prapomil^ priroči, vele zborniki: »stoj!« Slično se poveljuje pohod s skračenim korakom, s hi¬ trim korakom ter v teku (z mesta): 3. Prapornik: »S skračenim korakom pohod!« Zborniki: »S skračenim korakom — pohod!« 4. Prapornik: »S hitrim korakom pohod!« Zborniki: »S hitrim korakom — pohod!« 5. Prapornik: »Tekoma!« Zborniki: »Tekoma — tek!« Podobno je s pohodnimi premenami. 6. Prapomrk: »Škrati korak!« Zborniki: »Škrati — korak!« ✓ i 7. Prapornik: »Dolgi korak!« Zborniki: »Dolgi — k^rak!« 8. Prapornik: »Hitri korak!« Zborniki: »Hitri — korak!« ^ 9. Prapornik: »Zmerni korak!« Zborniki: »Zmerni — korak!« Zavoji. Zavoji v praporu so radi širine oblik težko izvedljivi, zategadelj izvajamo zavoje kvečjemu v predelku, Med po¬ hodom se to izvede na napoved prapomikovo: »Zavoj v desno (levo)!« Na to veli zbornik zbora na čelu: »Zavoj! v desno (1.) — zavij!« (na mestu: »V desno (1.) zavoj — pohod!«) • i • Zbor zavije, kakor pri zboru navedeno. Vsak naslednji zbor postopno zavija, ko dojde na mesto, kjer je zavil prvi zbor na povelje svojega zbornika. 78 Ko je z zavojem dobljena nameravana smer, nastopi prapor na napoved prapornikovo: »V premo mer!« ter na povelje zbomikovo: »V premo — mer!« pohod v novi smeri. \ Premene praporovih oblik. I. Premena stika. 1. V razstop. 1. Prapornik napove: »Razstop od 1. (2., 3., 4.) zbora!« V tej napovedi označeni zbor ostane na svojem mestu. Ostali zbori se na povelje svojih zbornikov obrnejo od ozna¬ čenega zbora v četverostop, prestopijo na povelje svojih zbor¬ nikov ter stopajo v novi smeri dotlej, dokler ne dobe pred- pisane razdalje, nakar se na povelje svojih zbornikov usta¬ vijo in obrnejo v postavo, kakršno so zavzemali prvotno. '4 3 2 1 4 3 2 l Slika 1. Povelja zbornikov se glase: »Četverostop! v levo (d.) — v bok!« »Hodoma — pohod!« »Postati — stoj!« in »Dvored! v desno (1.) — s čelom!« Ako je izvesti to premeno na 2. ali 3. zbor, se izvede slično na obe strani. 2. Med pohodom. Prapornik: »Razstop od 1. (2., 3., 4.) zbora!« Zborniki: »Prečno! na levo (desno) — vprek!« in: »Premo — s čelom!« Prapomik: »Prvi zbor stoj!« Zbornik 1. zbora: »Postati — stol!« 2. V predelek, a) Čelno. Z mesta napravimo iz stika predelek na napoved prapor- nikovo: »Čelno naprej v predelek! (za 2., 3., 4. 'zbor).« Ako v napovedi ni bil imenovan noben zbor, prestopi 1. zbor v prvotni smeri na povelje svojega zbornika: »Hodoma — pohod!« Povelja ostalih zbornikov: »Prečno na desno (levo) — vprek!« potem: »Hodoma — pohod!« hi: »Premo — s čelom!« Slika 2. Ako je izvesti to premeno na 2., 3. ali 4. četo, se Izvede slično na obe strani, najprvo z desne, potem pa z leve strani. Pazstop je zravnati z znanimi povelji. 80 b) Bočno. I 1. Z mesta. Na napoved prapomikovo: »V predelek v desno (levo)!« zavije zbor, ki je na krilu, kamor se ima izvesti predelek, po četah, v označeno stran, na povelje svojega zbornika: »V desno (levo) zavoj — pohodi« in nato: »V premo — mer!« Ostali zbori postopno, ko dobe prostra, preidejo v pre¬ delek. Slika 3. 2. Med pohodom zbor, ki koraka na zavojnem krilu, za¬ vije takoj na povelje svojega zbornika: »Zavoj v desno (levo) — zavijI« ostali zbori pa se na povelje svojih zbornikov: »Postati — stoj!« ustavijo, in ko je dovelj prostora, na povelje zbornika: »V desno (levo) zavoj — pohod!« in: »V premo — mer!« postopno uvrste v predelek. 3. V četverostop. Iz stika napravimo četverostop na napoved prapor- nikovo: »Čelno v četverostop v desno (levo) spojiti!« in na istočasno povelje zbornikov: »Čelno v četverostop spojiti, v desno (levo) — v bok!« 81 6 Slika 4. Po izvedbi četverostopov postopno vele zborniki: »Prva (2., 3., 4.) četa — pohod!« • * II. Premene razstopa. 1. V stik. 1. Na mestu. Napoved prapornikova: »Stik na desno (levo, na 2., 3. zbor)!« Zbor, na katerega se ima izvesti stik, ostane na mestu, ostali zbori se obrnejo na povelje svojih zbornikov: »Četverostop! v desno (levo) — v bok!« v četverostop k stoječemu zboru, prestopijo na napoved prapornikovo (Hodoma!) in na povelje svojih zbornikov (Hodoma — pohod!) v smeri k temu zboru in se, ko so sc približali sosednjemu zboru na 3 korake, postopno ustavili? in preidejo na povelje svojih zbornikov: »Postati — stoj!« in: »Dvored! v levo (desno) — s čelom!« v stik. % 4 3 2 1 Slika 5. 82 2 . V pohodu se premena izvede s prečnim pohodom. Prapornik: »Stik na desno!« Povelja zbornikov 2., 3., 4. zbora: »Prečno! na levo (desno) — vprek!« . . . »Premo - s čelom!« Napoved iprapornika: »Prvi zbor stoj!« Zborniki postopno: »Postati — stoj!« # * ‘ . 2. V dvored. # 1. Iz razstopa na mestu preidemo v dvored na napoved prapornikovo: »Čelno v dvored!« in na napoved zbornikov: »Čelno na levo v dvored!« Četniki zadnjih čet (2., 3. in 4.) vseh zborov obrnejo svoje čete v četverostop na levo. Na povelje zbornikov: »Pohod!« preidejo vsi zbori v dvored, kakor pri zboru. A A \ : . Slika 6. 2. V pohodu se izvede premena s prečnim pohodom. Ustavimo se na napoved prapornikovo: »Prve čete postati!« ter na povelje zbornikov: »Prva četa, postati — stoj!« 3. V predelek, a) Čelno. Ta premena se izvede z mesta in med pohodom, kakor premena stika v predelek. (Glej sliko 2.) 83 6 * b) Bočno. Tudi premena razstopa bočno v predelek se na napoved prapornikovo: »V predelek v desno (levo)!« izvede na isti način in na ista povelja, kakor iz stika. (Glej sliko 3.) 111. Premena dvoreda. 1. V razstop. Napoved prapornikova: Čelno v razstop!« Napoved zbornikov: »Čelno v predelek!« Četniki zadnjih treh čet vsakega zbora obrnejo svoje čete v četverostop v desno, nakar na povelje zbornikov: »Pohod!« preide vsak zbor zase čelno v predelek za prvo svojo četo, na način opisan pri zboru. Slika 7. 2. V dvoredni predelek, a) Čelno. 1. Na mestu. Prapornik: »Čelno v dvoredni predelek!« vele zborniki, izvzemši zbor na desnem krilu: »Četverostop! v desno — vbokj« Na povelje prapornikovo: »Pohod!« prestopijo zbori, ki so se obrnili v četverostopu k zboru, tvorečemu oporo premene, zavijejo takoj v kotu 90° v desno, gredo v tej smeri 9 X za zbor pred njimi, zavijejo znova v kotu 90° v levo in se na povelje svojih zbornikov. 84 »Postati — stoj!« in: »Dvored! v levo — s čelom!« ustavijo na enaki višini z desnim krilom zbora, ki je ostal na mestu. Slika 8. > > > 2 . Z mesta. Napoved prapornikova: »Čelno. naprej v dvoredni predelek!« Zborniki 2., 3., 4. zbora: »Četverostop! v desno — v bok!« Prapornik: »Hodoma — pohod!« Na to povelje stopijo vsi zbori, in sicer zbor, za ka- teriin sc uvršča predelek, v prejšnji smeri, ostali zbori pa v novi smeri, zavzeti s četverostopom. Ko so postopno na mestu, kjer je stal prvi zbor, se obrnejo postopno za prvim zborom, na povelje svojih zbornikov: »Dvored! v levo — s čelom!« Razstop 9 X zravnamo s skračenim korakom prednjih zborov. b) Bočno. # 1. Na mestu. Ta premena dvoreda v dvoredni predelek se 1 izvede z izprečitvijo celih zborov na napoved prapor- nikovo: > ‘ »Bočno v desno (levo) v dvoredni predelek!« Zborniki sočasno: »Bočno v dvored, na desno (levo) — vprek!« Prapornik: »Pohod!« in potem, ker ni predpisane razdalje: »Sestop na 9 korakov — . pohod!« 85 Slika 9. 2. V pohodu. Premena se izvrši z zavojem. Po napo¬ vedi prapornikovl: »Bočno v desno (levo) v dvoredni predelek!« sledi istočasno povelje vseh zbornikov: . »Zavoj! v desno (levo) — zavij!« Tudi tu je treba uravnati razstop na 9X z ustavitvijo prvega zbora, ali pa s skračeniin korakom. 3. .V predelek, a) Čelno. Iz dvoreda preidemo v predelek na napoved pra ko tik nad vretenom, z desno roko pa v primerni razdalji. Številka 5 med tem odvije spojko od nastavca ali brizgalnice in odgozdi nastavec, številka 6 pa sname nastavec in pokrije hidrant. Ko dojde navijak do hidranta, številka 3 in 4 prevzameta nastavec ter ga položita v ležišče na skrinjici, številka 5 ne¬ se zagozdi, številka 6 pa kljuko za odpiranje hidrantov v skrinjico. Na povelje: „Za odhod — zgotovit! 44 vsaka številka zopet zaveže oni jermen, katerega je odve¬ zala pri odložitvi ter se postavi na svoje mesto k navijaku. Odhod od nastavca izvrši se na povelje: ,,S čelom — vzad!“ in: „Hodoma— pohod! 44 Na povelje »pohod 44 stopijo vsi gasilci z levo nogo ter korakajo: številka 5 in 6 tri korake v premi smeri in v raz¬ dalji za dva moža, številka 3 in 4 v prostor med številko 5 in 6, številka 1 za številko 5 in številka ^ za številko 6. Na povelje: „S čelom — spred!“ napravijo vsi gasilci obrat in številka 3 in 4 hkratu stopita v prvi člen. Pred razhodom poveljujemo: »Desni in levi krajnik— v red! 44 in potem: »Razhod!* 4 na kar gasilci zapuste svoje mesto,. 6. Zbrana glavna povelja. »K navijaku nastop — v red! 44 „Desni in levi krajnik — vzad!“ „K navijaku hodoma — pohod! 44 »Oje — vročit! 44 »Hodoma — pohod! 44 „Zastop! v desno (levo) — v bok! 44 »Red! v.desno (levo) — s čelom! 44 »Postati — stoj! 44 „Oje — odložit! 44 »Zgotovit! 44 »Odložit! 44 »Cev do 1. (2., 3.) spojke — položit! 44 »Odpreti — tok! 44 »Zapreti — tok! 44 »Naložit! 44 »Za odhod — zgotovit! 44 10 % „S čelom — vzad!“ »Hodoma — pohod!“ „S čelom — spred!“ »Desni in levi krajnik — -v red!“ »Razhod! 44 # * > *' •- w B. Vaje z brizgalnico. Vrste brizgalni c. Brizgalnica je ono častitljivo orodje gasilnih društev, s katerim dovajamo za gašenje potrebno vodo na požarišče. Prvotne brizgalnice so bile čudovito enostavne, s časom so se izpopolnjevale in danes so na vrhuncu popolnosti. Najobičajnejše brizgalnice, katere rabi dandanes gasil¬ stvo, so: a) berglovka, b) nosilna brizgalnica, c) snemalna brizgalnica, č) vozna brizgalnica, d) parna brizgalnica in e) motorna brizgalnica kot najmodernejša iznajdba. Berglovka. Gasilstvo uporablja dve vrsti benglovke: berglovko brez vetrnika in berglovko z vetmikom. Berglovka z vetrnikom daje enakomeren curek in ima prednost pred berglovko brez vertnika, ki sunkoma meče vodo. Nosilna brizgalnica. Nosilne brizgalnice rabimo v goratih krajih, kjer je pre¬ važanje otežkočeno ali pa nemogoče. Snemalna brizgalnica. Snemalna brizgalnica je dvokolna brizgalnica; pri ognju jo odkladamo in po porabi zopet nakladamo na dvokolnico. Dvokolnico običajno priklopljamo na dTugo dvokolnico ali na sprednji voz, tako da dvokolniča z brizgalnico tvori drugi del četverokolnega voza. Na dvokolnico z brizgalnico prikloplja¬ mo običajno še dvokolni navijak, ki tvori tretji del voza. 11 Vozna brlzgalnica. Vozna brizgalnica je četverokolna brizgalnica, ki tudi pri delu ostane na vozu. Vozna brizgalnica je za gasilna društva po deželi najprikladnejša in zato tudi najbolj razširjena. Motorna brizgalnica. Parne brizgalnice so v rabi le v večjih mestih in tudi tam so jih jele izpodrivati motorne brizgalnice in vodovodi. * Parna brizgalnica. Motorne brizgalnice — na bencin ali na elektriko — so najmodernejša iznajdba na polju gasilstva. Cene motornim brizgalnicam so visoke in le imovitejšim gasilnim društvom jili je mogoče nabaviti. I. Vaje s četverokolno brizgalnico. Opis b r i z g a 1 n ic e. Četverokolna vozna brizgalnica je sestavljena iz dveh tlačilnih črpalk in iz Heronove buče, vetrnik imenovane. Se¬ salni grli obeh črpalk peljeta v sesalno cev, ki smo jo položili od voza do vode. Bata v obeh črpalkah ali škornjicah se gibljeta premenjema gor in dol s pomočjo dvoročnega vzvo¬ da. Konca vzvoda sta viličasta. V vilice vtikamo lesena preč¬ nika, s katerima pritiskamo in dvigamo vzvod in bata, ki sta nanj pritrjena. Ko gre bat v čerpalki na levi strani dol, za¬ pre zaklopnico v sesalno cev in odpre zaklopnico v vetrnik; izprva z zrakom, pozneje z vodo. Bat v desni čerpalki gre takrat gor, zrak pod njim se rezredčuje in zunanji zrak pri¬ tiska vodo skozi cev v škornjico pod bat. Ko gre desni bat dol, tlači vodo v vetrnik, škornjica na levi pa se polni z vo¬ do. Ko dvigamo bata premenjema gor in dol, privajamo v vetrnik vedno več vode, ki stiska ondotni zrak in tako pove- čujemo njegovo napetost. V vetmiku zgoščeni zrak tira potem vodo skozi cev, ki srno jo položili, in skozi ročnik v rokah brizgača, do ognja, in sicer s tem večjo silo, toraj tudi tem više, čimbolj je zgo¬ ščen, čimvečja je njegova napetost. Vetrnik ima potemtakem ta pomen, da v njem zgoščeni zrak tira vodo enakomerno skozi cev in ročnik. 1. Nastop in uravnava. Vaje s četverokolno brizgalnico dela četar (členar, vr- star) in vrsta šestih gasilcev. Četar postavi se dva koraka na levo od konca ojesa s čelom proti brizgalnici in pove¬ ljuje: »K brizgalnici nastop — vred!« lO co cn ►— Co O to Na to povelje postavi se vrsta s sredino tri korake za brizgalnico, s čelom proti brizgalnici. Nastop se mora hitro in tiho izvršiti. Vrsta se takoj in brez povelja uravna po sredini vrste. Na to poveljujemo: »Desni in levi krajnik — vzad!“ Desni krajnik stopi za svojega soseda na levi strani in levi krajnik za soseda na desni strani. V tej tvorbi stoječe gasilce odšteje četar od 1 do 6, ka¬ kor pri vseh drugih vajah z orodjem, in kakor kaže slika. Odštevši gasilce se vrne četar na svoje mesto k ojesu in poveljuje: »K brizgalnici hodoma — pohod!“ Vsi gasilci na to povelje korakajo, in sicer številka 1 k sprednjemu koncu ojesa na levo stran, številka 2 le ojesu na desno stran, številka 3 k levemu sprednjemu kolesu, številka 4 k desnemu sprednjemu kolesu, številka 5 k levemu zadnje¬ mu in številka 6 k desnemu zadnjemu kolesu. Na voz sedamo na povelje: „Na — voz!“ Četar, voznik in trobentač zasedejo sedež na sprednjem koncu voza, številka 1 in 2 stopita vsak na svoji strani na ploščo pod sesalnim, odnosno pod odvodnim grlom, številka - 13 - 3, 4, 5 in 6 pa stopijo na ploščo ali sedejo na sedež nad zad- ijo osjo. Na povelje: „Raz — voz!“ vsi gasilci skočijo raz voz ter se postavijo na svoje mesto k brizgalnici, s čelom naprej. 2. P o h o d. Pohodne vaje, obrate, zavoje in vse druge gibe z briz- galnico delamo na povelja kakoT pri redovnih vajah: »Hodoma — pohod!“ ali: „V desno (levo) — v bok!“ ali: „S čelom — vzad!“ in: - ' „Postati — stoj!“ in tako dalje. 3. Zgotovitev in odložitev. Preden odložimo brizgalnično pripravo in opravo raz voz, poveljujemo: „Za odložitev — zgotovit!“ Na to povelje napravijo vsi gasilci obrat-proti brizgalnici ter vse pripravijo za odložitev. Številka 1 in 2 odpneta vagi, in ju položita na voz, iztakneta oje ter je položita pod briz- galnico, številka 3 in 5 odpneta, oziroma odvežeta ročnike in vzvodne prečnike, številka 4 in 6 sesalne cevi. Številka 3 in 6 poleg tega pritrdita peresne opore na sprednji in zadnji osi, ako je brizgalnica na peresih, številka 4 pa zavre zavoro. Brizgalnico pripravimo za delo na povelje: „Odložit!“ Odlaganje v začetku vadimo razdeljeno. Na povelje: »Odložit! — Ena!“ številka 1 in 2 podložita kolesa, številka 3 zatakne spred* nji, številka 5 pa zadnji vzvodni prečnik v vzvodne vilice, številka 6 položi prvo sesalno cev dva metra na desno od brizgalnice na tla, s spojko proti brizgalnici, številka 4 pa 14 drugo sesalno cev med prvo cev in brizgalnico, številka 5 odpre predal nad zadnjo osjo in privije cedilo na cev. Kadar polagamo več sesalnih cevi, odmaknemo prvo sesalno cev toliko od brizgalnice, da med njo in brizgalnico moremo po¬ ložiti ostale sesalne cevi. Kadar pa rabimo le dve sesalni * cevi, ostale sesalne cevi položimo pod sesalno grlo na tla, sporedno z vozom. Tu je treba upoštevati, da več kot šest metrov sesalne cevi običajno ne polagamo, ker najboljša brizgalnica kvečje¬ mu na 8 metrov visočine potegne vodo. (Po naravnem za¬ konu se vzdigne voda v prostoru brez zraka pri normalnem zračnem pritisku okroglo 10 m 33 mm visoko.) Ko se vrnejo vsi gasilci na svoje mesto k brizgalnici, če- tar veli: * „Dve!“ Na to povelje številka 3 odpre pokrov iztočnega grla, številka 4 pokrov sesalnega grla, številki 1 in 2 pritrdita sprednji, številka 5 pa zadnji prečnik na vzvodne vilice, šte¬ vilki 4 in 6 privijeta sesalne cevi na sesalno grlo brizgalnice. Na povelje: »Tri!« stopita številki 1 in 2 k sprednjemu, številki 5 in 6 pa k zad¬ njemu vzvodnemu prečniku, številka 3 se- postavi k zapiral- niku na iztočni, številka 4 pa k zapiralniku na sesalni strani brizgalnice ter skrbita za odpiranje in zapiranje zapiralnikov. Ko je vse pripravljeno za črpanje, poveljujemo: »Cev do 1. (2., 3.) spojke — položit!« Gasilci, če ni na razpolago drugih gasilcev, ki bi med tem položili cev, stopijo k navijaku, položijo cev do označene spojke, kakor je določeno pri vajah z navijakom, ter se vrnejo na svoje mesto k brizgalnici. Na četarjevo povelje: »Odpreti — tok!« jamejo številke 1, 2, 5 in 6 polagoma črpati, številka 3 in 4 pa pri tem skrbita za odpiranje in zapiranje zapiralnikov. Pri črpanju je najpreje pritisniti sprednji vzvod in šele po tem, ko je zrak v vetrniku zadostno napet, črpamo hitreje. 15 Tok zapiramo na povelje: »Zapreti — tok!« Na to povelje prekinemo črpanje, številka 3 in 4 skrbita, da se odpro, odnosno zapro zapiralniki In izpustita zrak ali vodo iz vetrnika. Podaljševanje in skrajševanje cevi je razloženo pri vaji z navijakom. 4. Naložitev. Preden pričnemo z nalaganjem brizgalnične oprave, na¬ vijemo najpreje položene cevi. Na povelje: »Cev — naložit!« «»* štirje gasilci, če ni na razpolago drugih gasilcev, ki bi med tem naložili cev, korakajo na to povelje, in sicer številka 1 in 2 k ojcsu navdjaka, številka 3 in 4 k vretenu ter navijejo cev, kakor je določeno pri vaji z navijakom. Številka 5 od¬ vije cev od brizgalnice. Ko je navita cev in navijak zgotov. ljen za odhod, se vrnejo vsi gasilci na svoje mesto k briz- galnici. Na to četar poveljuje: »Naložit!« V začetku poveljujemo razdeljeno: »Naložit!... Ena!« Na to povelje odstopita številki 1 in 2 za korak od prečnika, številka 3 in 4 stopita k sprednjima kolesoma, vsi z obratom proti brizgalnici. Na povelje: »Dve!« številka 4 in 6 odvijeta in položita na tla sesalne cevi, 5 šte¬ vilka 3 privije pokrov na iztočno, številka 4 pokrov na se¬ salno grlo, številka 1 in 2 odvijeta sprednji, številka 5 pa zadnji vzvodni prečnik. Na povelje: »Tri!« # številka 5 znosi cedilo in drugo pripravo v predal pod se¬ dežem, številka 2 odvije zavoro, številka 3 iztakne sprednji* 16 številka 5 pa zadnji vzvodni prečnik ter ga položi v ležišče na vozu, številka 4 in 6 naložila sesalne cevi ter se na to vsi vrnejo na svoje mesto k brizgalnici, s čelom proti briz¬ galnim S tem je naložena vsa brizgalnična priprava. Pripraviti se 'je na odhod, in to se zgodi na četarjevp povelie: — * / Za odhod — zgotovlt!« Na to povelje številka 1 in 2 zatakneta oje in obesita vagi, številka 3 in 5 zapneta, oziroma privežeta ročnike in’ vzvodne prečnike, številka 4 in 6 sesalne cevi. številka 3 in • • 5 poleg tega odmakneta peresne opore nad sprednjo in zad¬ njo osjo Zgotovivši vse to se vsi gasilci postavijo na svcje prvotno mesto k brizganici, s čelom naprej. Odhod od brizgalnice izvrši se na povelje: »S čelom — vzad!« na kar vsi gasilci napravijo obrat, in na povelje: i »Modoma — -pohod!« vsi gasilci stopijo z levo nogo ter v polnem koraku kora¬ kajo: številka 5 in 6 v premi smeri na prostor tri korake za br.izgaimco in v razdalji za dva moža, številka 3 In 4 v pro štor med številki 5 in 6, številka 1 za številko 5 in številka ? za številko 6. Na povelje: »S čelom — spred!« napravijo vsi gasilci obrat in številka 3 in 4 hkratu stopita v prvi člen. Pred razhodom poveljujemo: »Desni in levi krajnik — v red!« in potem: »Razhod!« na kar zapuste gasilci svoje mesto. 5. Vaje brez š t e t v e. Ko smo vrste zadostno izvežbali po štetvi, preidemo k vaji brez štetve, toda tudi tu se mora čutiti takt posameznih gibov. 17 2 % Zbrana povelja se glase: »K brizgainici nastop — v red!« »Desni in levi krajnik — vzad!« >K brizgalnio: hodoma — pohod!« »Na voz!« »Raz voz!« ♦ Hodoma - pohod!« *Y desno (levo) — v bok!« »S čelom — vzad!« »Postati — stoj!« »Za odložitev — zgotovlt!« »Odložit!« (1, 2, 3). »Cev do 1., (2., 3.) spojke — položit!« »Odpreti — tok!« »Zapreti — tok!« »Cev — naložit!«' »Naložit!« (1. 2, 3). »Za odhod — zgotovit!« »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« »S čelom — spred!« »Desni in levi krajnik — v red!« »Razhod!« II. Vaje s snemalno brizgalnico. 1. Nastop in uravnava. Vaje s snemalno brizgalnico (s prednjim, srednjim in zadnjim vozom) dela četar (členar, vrstai) in vrsta šestih gasilcev. Cetar postavi se dva koraka na levo od konca ojesa s čelom proti brizgalnici in poveljuje: »K orodju nastop — v red!« Cn CO CJt >— co 3 kor. -< - O to ✓ 18 2 kor. Na to povelje postavi se vrsta s sredino tri korake za spojene vozove, s čelom proti vozovom. Nastop se mora hitro in tiho izvršiti. Vrsta se takoj in brez povelja uravna po sredini vrste. Na to, kakor pri vajah z navijakom, poveljujemo: »Desni in levi krajnik — vzad!« Desni krajnik, stopi za svojega soseda na levi strani in levi krajnik za soseda na desni strani. V tej tvorbi svoječe gasilce odšteje četar od 1 do 6, kakor pri vaji z navijakom in kakor kaže slika. Odštevši gasilce se vrne na svoje mesto k ojesu in poveljuje: »K orodju hodoma — pohodi« Vsi gasilci korakajo na to povelje, in sicer številka 1 k ojesu ria levo stran, številka 2 k ojesu na desno stran, številka 3 k levemu kolesu sprednjega voza, številka 4 k desnemu kolesu sprednjega voza, številka 5 k levemu ko¬ lesu srednjega voza in številka 6 k desnemu kolesu sred¬ njega voza. ' Na povelje: »Vozove — raztaknit!« številka 1 prime oje prvega voza v roko, številka 2 stopi za sprednji voz in iztakne iglico, s katero je pritrjeno oje drugega voza na sprednji voz, številka 3 in 4 primeta oje srednjega voza ter odrineta prvi voz za številko 1, ki ga s številko 2 odpelje 6 korakov v premi smeri ter se pripra¬ vita za pohod. Številka 3 in 4 takoj, ko je odrinjen prvi voz, zatakneta prečnik v oje ter se pripravita za pohod. Številka 5 in 6 na to povelje stopita k ojesu zadnjega voza, iztakneta iglico, s katero je pritrjeno oje zadnjega voza na srednji voz, zatakneta prečnik v oje, ga potisneta 6 korakov za srednji voz ter se pripravita za pohod. Ko smo sprednji, srednji in zadnji voz postavili na od- kazano mesto, poveljujemo: »Red, v desno (levo) — s čelom!« Vsi vozovi se zasučejo v odkazano stran, tako da stoje drug poleg drugega v razdalji 6 korakov. 19 2 * f Na povelje: »K brizgal niči nastop — v redi* vsi gasilci odlože ojesa ter se postavijo za brLzgalnico (srednjo dvokolnico), zravnani po sredini, ki mora biti tri korake za brizgalnico. ^ Cn CO 3 kor. »to č to Na to četar stopi dva koraka na levo od konca ojesa in poveljuje: »Desni in levi krajnik — vzad!« Ko se je to izvršilo, poveljujemo: »K brizgalnici hodoma — pohod!« Vsi gasilci korakajo na to povelje, in sicer številka 1 k ojesu na levo stran, številka 2 k ojesu na desno stran, šte¬ vilka 3 k brizgalnici pred levo kolo, številka 4 k brizgalnici pred desno kolo, številka 5 k brizgalnici za levo kolo in številka 6 k brizgalnici za desno kolo, s čelom naprej. Na povelje: »Oje — vročit!« številka 1 in 2 vzameta oje v roke in se pripravita za pohod. 2. Pohod. / -*,*• » > • * Pohodne vaje, izprečitve, obrate in vse druge gibe iz¬ vršujemo na ista povelja, kakor pri redovnih vajah, kakor: »Hodoma — pohod!« ali: '»Zastop! v desno (levo) — v bok!« ali: »Red! v levo (desno) — s čelom!« % 2 kor. in: »Postati — stoj!« in tako dalje. 3. Odložitev in polaganje cevi. Preden položimo brizgalnico na tla. ter jo pripravimo za črpanje poveljujemo: »Za odložitev — zgotovit!« Na to povelje številki 1 in 2 stopita pred ojesni preč¬ nik, vsak na svoji strani, s čelom proti brLzgalnici, številka 3, 4, 5 in 6 pa napravijo obrat k brLzgalnici ter odvežejo vsak na svojem koncu in na svoji strani brizgalnice jer¬ men, s katerim so privezane sesalne cevi na brizgalnico. Številka 3 in 4 odvežeta poleg tega nastavec, ki je prive¬ zan na sprednjem delu brizgalnice, številka 5 in 6 iztakneta iglico, s katero je pripeta brizgalnica na dvokolnico. Brizgalnico odlagamo na povelje: »Odložit!« Odlaganje in nalaganje brizgalnice je v začetku vaditi razdeljeno. Na povelje: »Odložit! . . . Ena!« številka 3 in 5 dvigneta sesalne cevi z ležišča ter jih neseta na desno stran za brizgalnico, številka 4 in 6 dvigneta sesalne cevi na svoji strani ter jih položita na desno stran za briz¬ galnico. Odloživši cevi se vrnejo na svoje mesto k brizgalnici in čotar veli: »Dve!« Na to povelje številka 3 odveže verigo od ojesa ter jo položi na sprednji del brizgalnice, številka 4 dvigne nastavec iz ležišča ter ga nese k sesalnim cevem za brizgalnico, šte¬ vilka 5 in 6 potegneta vzvodna prečnika z dvokolnice ter ju položita na levo stran za brizgalnico. Na povelje: »Tri!« številka 1 in 2 polagoma dvigujeta oje, številka 3 in 4 stopita h kolesu na svoji strani ter s podprijemom primeta z obema rokama na desni in levi kolesno napero, da imata kolesi popolnoma v svoji oblasti, številka 5 in 6 pa primeta vsak na 21 % svoji strani zadnii roč brizgalnice, številka 5 z desno šte¬ vilka 6 pa z levo roko ter polagoma spuščata brizgalnico na tla. Tu je rbreba paziti, da brizgalnica ne stopi gasilcema na nogo. Ko 9topi brizgalnica z zadnjim koncem na tla, številka 1 in 2, 3 in 4 polagoma potegujejo dvokolnico izpod briz¬ galnice, številka 5 in 6 pa stopita k sprednjima ročema briz¬ galnice ter jo na lahko in počasi postavita na tla. Tudi tu je paziti na nogo. Na to številka 1 in 2 odpeljeta dvokolnico 6 korakov :pred brizgalnico, stopita za dvokolnico s čelom proti brizgalnici, številka 3, 4, 5 in 6 pa se postavijo k briz- galnici s čelom proti njej. Na povelje: »Štiri!« številka 1 znosi iz omarice na dvokolnici orodje in pripravo k sesalnim cevem za brizgalnico; številka 2 odveže cedilo na dvokolnici ter je pritrdi na sesalno cev, ki se položi in pritrdi na brizgalnico; številka 3 položi ročnike, ki so nad vetmiikom v bedenj brizgalnice; številka 4 odvije pokrov sesalnega grla ter ga položi v bedenj; številka 5 odvije po¬ krova metalnega grla ter ju položi v bedenj; številka 6 položi sesalno cev ter jo pritrdi na brizgalnico. Na povelje: »Pet!« številki 5 in 6 zatakneta vzvodna prečnika v vzvod, in sicer številka 5 spred, številka 6 pa vzad. 4 ' Na povelje: »» »Šest!« številka 1 stopi k vzvodnemu prečniku spred, številka 2 pa k vzvodnemu prečniku vzad — oba s čelom proti brizgal- * niči, številka 3, 4, 5 in 6 pa napravijo obrat proti vzvodnemu prečniku ter se pripravijo za črpanje. Ko je vse priprav¬ ljeno za črpanje, lahko poveljujemo: »Cev do 1. (2.. 3.) spojke — položit!« Gasilci stopijo k navijaku, položijo cev do označene spojke, kakor je določeno pri vajah z navijakm, ter se vrnejo k vzvodnima prečnikoma na svoje mesto. Na povelje četarjevo: \ * 22 I »Odpreti tok!* lamejo vsi gasilci črpali ter črpajo dokler ne zazveni povelje: »Zapreti — tok!« Poveljniku je pri tem skrbeti za odpiranje in zapiranje zapiralnikov. 4. Naložitev. Preden pričnemo z nalaganjem brizgalnice, navijemo najprej položene cevi, na povelje: . »Cev — naložit!«* Štirje gasilci korakajo na to povelje, in sicer številka 1 in 2 k ojesu navijaka. številka 3 in 4 k vretenu ter navijejo položeno cev, kakor je določeno pri vaji z navijakom. Šte¬ vilka 5 in 6 odvijeta cev od brizgalnice. Ko je naložena cev in navijak zgotovljen za odhod, se vrnejo vsi gasilci k vzvodnima prečnikoma na svoje mesto. Na to četar poveljuje: »Naložit!« V začetku poveljujemo razdeljeno: »Naložit! — Ena!« Na to povelje številka 1 in 2 napravita obrat in kora¬ kata na svoje mesto za dvokolnico, s čelom proti brizgalnici, Številke 3, 4, 5 in 6 napravijo obrat proti brizgalnici. Na povelje: »Dve!« številka 5 in 6 iztakneta vzvodna prečnika, številka 5 spred¬ njega, številka 6 pa zadnjega ter ju položita na levo stran za brizgalnico, kjer sta ležala preje. Na povelje: »Tri!« številka 1 znosi v omarico na dvokolnici ono orodje; katero je pri odlaganju znosil za brizgalnico, številka 2 priveže cedilo na oje dvokolnice, številka 3 zloži ročnike v ležišče nad vetmikom, številka 4 navije pokrov na sesalno grlo brizgalnice, številka 5 pa pokrov na iztočno grlo brizgalnice, številka 6 odvije sesalno cev od brizgalnice ter jo položi na desno stran za brizgalnico. 23 Na povelje: »Štiri!« naložimo brizgalnico na dvokolnioo. Številka 1 in 2 stopita k ojesu dvokolnice ter jo potisneta do brizgalnice, številka 3 in 4 stopita, kakor pri odložitvi, h kolesoma ter primeta • • • kolesno napero, da imata kolesi popolnoma v svoji oblasti; četar potegne verigo, pritrjeno na sprednjem delu brizgalnice, čez dvokolnico ter jo pritrdi na kavelj sredi ojesa. Ko je pritrjena veriga na kavelj, številka 1 in 2 pritisneta oje k tlom, da tako dvigneta sprednji konec brizgalnice, številka 3 in 4 krepko držita kolesi na mestu, številka 5 in 6 primeta dvignjeno brizgalnico za sprednja roča, številka 5 z desno, številka 6 pa z levo roko. Ko sta številka 5,in 6 prijela briz¬ galnico za sprednja roča, številke 1, 2, 3 in 4 potisnejo dvo kolnico ihitro pod brizgalnico, četar pa pritegne verigo na ojesnem kavlju, da brizgalnica ne zdrsne nazaj, temveč leze polagoma na dvokolnico. V trenutku, ko je brizgalnica čez polovico na dvokolnici, številka 5 in 6 primeta za zadnja roča brizgalnice, številka 1 in 2 pritisneta oje k tlom in vsi dvignejo brizgalnico, ki dvignjena čez ravnotežje zdrsne sama na svoje ležišče. Na povelje: »Pet!« številka 3 priveže verigo na oje, številka 4 prinese nastavec na brizgalnico, številka 5 in 6 naložita vzvodna prečnika. Na povelje: »Šest!« številke 3 in 5, 4 in 6 nalože sesalne cevi, ki so jih odložili pri odložitvi. S tem je naložena brizgalnica in orodje. Pri praviti se je na odhod in to se zgodi na povelje: »Za odhod - - zgotovit!« Na to povelje številka 1 in 2 stopita k ojesu za prečnik, s čelom v premo smer, številka 3 in 4 privežeta nastavec in sesalne cevi, vsak- na svoji strani, številki 5 in 6 sesalne cevi vzad, vsak na svoji strani, ter se postavijo na svoje mesto v premi smeri. Odhod od brizgalnice izvrši se na povelje: 24 »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« Na povelje »pohod!« vsi gasilci stopijo z levo nogo ter % korakajo: številki 5 in 6 tri korake v premi smeri in v raz¬ dalji za dva moža, številki 3 in 4 v prostor med številki 5 in 6, številka 1 za številko 5 in številka 2 za številko 6. Na povelje: »S čelom — spred!« napravijo vsi gasilci obrat in številki 3 in 4 hkratu stopita v prvi člen. Pred razhodom poveljujemo: »Desni in levi krajnik — v red!« in potem: »Razhod!« na kar gasilci zapuste svoje mesto. Sprednji, srednji in zadnji voz staknemo na povelje: »K ojesom — nastop!« Na to povelje stopita številki 1 in 2 k ojesu sprednjega voza, številki 3 in 4 k ojesu srednjega in številka 5 in 6 k ojesu zadnjega voza. Da iz čelne postave preidemo v zastop, poveljujemo: »Zastop, v levo (desno) — v bok!« Vsi vozovi se zasučejo v odkazano stran, tako da stoje drug za drugim v razdalji 6 korakov. Na povelje: »Vozove — staknit!« številki 1 in 2 potisneta sprednji voz do ojesa srednjega voza,' številki 3 in 4 iztakneta prečnik iz ojesa srednjega voza in zatakneta oje v sprednji voz, številka 2 zatakne iglico; številki 5 in 6 potegneta zadnji voz do srednjega voza, iztakneta prečnik ter pripneta oje na srednji voz. Na to se vsi gasilci postavijo na svoje mesto: številki 1 in 2 k ojesu sprednjega voza, številki 3 in 4 h kolesu prvega voza, številki 5 in 6 h kolesu srednjega voza. Na to-poveljujemo: i »S čelom — vzad!« potem: »Hodoma — pohod!« dalje: »S čelom — spred!« in: ' »Razhod!« na kar gasilci zapuste svoje mesto. 5. Vaje brez štetve. »K orodju nastop — v red!« »Desni in levi krajnik — vzad!« »K orodju hodoma -- pohod!« »Vozove — raztaknlt!« »Red, v desno (levo) — s čelom!« »K brizgalnici nastop — v red!« »Desni in levi krajnik — vzad!« »K brizgalnici hodoma — pohod!« »Za odložitev — zgotovit!« »Odložit!« »Naložit!« »Za odhod — zgotovit!« »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« »S čelom — »spred!« »K ojesom -- nastop!« »Zastop, v levo (desno) — v bok!« »Voizove — staknit!« »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« »S čelom — spred!« »Razhod!« C. Vaje z lestvami. Vrste lestev. Gasilstvo rabi poleg navadne lestve: kljukasto lestvo stikalno lestvo, raztezalno lestvo, strešno lestvo in meha nično lestvo. Navadna lestva. Navadna lestva ima dvoje lestvenikov in nedoločeno število klinov. Kdaj rabimo navadno lestvo, nam pokažejo resni slučaji. Kljukasta lestva. # Gasilska kljukasta lestva ima 2 lestvenika, 12 iklinov in 2 železni kljuki, ki sta zakrivljeni v polkrogu, na višku pol¬ kroga pa sta zvezani z železnim klinom. Poleg polkrožne kljuke imamo tudi vodoravne kljuke z železnim zobovjem. Kljukaste lestve rabimo pri plezanju iz enega nadstropja v drugo, zlasti tam, kjer ne moremo rabiti navadne lestve. & Stikalna lestva. Stikalna lestva ima dve, tri ali več lestev napravljenih tako, da jih stikamo in s tem zdolžujemo lestvo. Stikalno lestvo rabimo na omejenih krajih, kjer se ne moremo gibati z navadno lestvo. Navadne dolge lestve so za prevažanje preokretne in zategadelj jih nadomeščamo s stikalnimi lestvami. Raztezalna lestva. Raztezalne lestve starejšega sistema so dvokolne lestve, katere raztezamo s pomočjo vrvi in škripca. Strešna lestva. Strešna lestva je stikalna lestva, ki jo polagamo po strehah. Vrhnja lestva je kljukasta lestva s kolescem na na¬ sprotni strani kljuke; na kolescu jo potiskamo do vrh strehe in s prevrnitvijo zatikamo. Mehanična lestva. Mehanične 'lestve so montirane na četverokolnice in v najnovojši dobi na avtomobile. Lestve dvigamo z ročicami, z motorno ali električno silo. 1. Plezalne vaje s kljukasto lestvo. M Kljukasta lestva. Kljukasta lestva Ima 2 lestve¬ nika, 12 klinov, brez veznega klina med kljukama, in 2 železni kljulci vrli lestve, ki sta zakrivljeni v podobi polkroga, poluelipse ali pa sta ravni z dvema, tremi ali več zobmi. Na višku sta kljuki zvezami z železnim veznim klinom. Kline štejemo od kljuke proti spodnjemu koncu, tako da je prvi klin pod železnim veznim klinom prvi, spodnji ali zadnji pa dvanajsti. I. Plezalne vaje z eno lestvo. a) Šolske vaje po štetvl. Lestvo položimo na tla pod okno, v katero hočemo lestvo zatakniti, tako da je spodnji konec lestve (torej ne konec s kljuko) za korak oddaljen od stene; kljuka mora biti obrnjena kvišku. Na povelje: »K lestvi — nastop!« postavi se plezalec en korak pred kljuko položene lestve, s čelom proti lestvi in steni. Na to poveljujemo: »K lestvi — pohod!« plezalec koraka ob levi strani lestve do tretjega klina, tu se postavi v petostično stojo in napravi obrat fproti lestvi. Lestvo na steno prislonimo na povelje: »Lestvo — prislonit!« V začetku je prislonitev vaditi razdeljeno. Na povelje: , ' »Ena!« plezalec napravi z levo nogo odkoračno stojo, se pripogne, prime lestvo z desno roko za tretji, z levo roko pa peti klin in jo dvigne do ledjine višine; na: »Dve!« jo dvigne v loku skozi predročenje v vodoravno lego nad glavo, na: »Tri!« pritegne plezalec desno nogo k levi noga in z levo nogo napravi zopet odkoračno stojo v levo, tako, da se lestva s spodnjim koncem dotika stene; na: »Štiri!« postavi spodnji konec lestve k steni na tla, napravi poluobrat na levo in se postavi v petostično stojo pod lestvo, z ro¬ kama pa prime lestvenika z raztegnjenima rokama pri četr¬ tem klinu. Na povelje: »Pet!« pritisne plezalec lestvo na steno in na: »Šest!« ' odmakne spodnji konec lestve za korak od stene in jo iz¬ pusti z rokama. Lestvo zatikamo na povelje: »Lestvo — zataknit!« Tudi zatikanje v začetku vadimo razdeljeno, in sicer na dva takta. Na povelje: »Ena!« plezalec prime z levo roko desni lestvenik med devetim in desetim klinom, z desno roko — vzad — enajsti klin s podpri- jemom in jo dvigne do okna; na: »Dve!« obme lestvo na levo, zatakne na okno ob desni strani in izpusti. Na lestvo plezamo na povelje: »Plezoma — gor!« Na napoved »plezoma«, odpne plezalec karabinar od jermena in na povelje »gor!« jame plezati po lestvi. Tudi to vadimo v začetku razdeljeno, in sicer na deset taktov. Na povelje: »Ena!« t plezalec prime z desno roko za deveti klin z nadprijemom, z levo nogo pa stopi na 12 klin. Na: . »Dve!« 29 prime plesalec z levo roko za klin nad desno roko, t. j. za osmi klin in z desno nogo stopi na enajsti klin. Na: »Tri!« preprimemo z desno in prestopimo z levo nogo, in tako na¬ daljujemo do »deset«. Na povelje: »Deset!« stopimo z obema nogama na četrti klin in z rokama pri¬ merno za vezni klin med kljukama. Na to se plezalec s karabuiarjem,, z desno roko in brez povelja, pripne na lestvo. V okno splezamo na povelje: »Vstopit!« Tudi vstop v začetku vadimo razdeljeno, in sicer na tri takte. Na povelje: »Ena!« plezalec z desno roko odpne karabinar, spleza do drugega klina in položi levo nogo v okno, dočim teža telesa ostane na desni nogi; na: »Dve!« prenese težo telesa na okno, da je okobali; na: »Tri!« stopi z levo nogo znotraj na tla, desno noge potegne za seboj In se postavi k oknu, s čelom skozi okno. Izstopamo na povelje: »Izstopit!« Kakor vstopamo, tako tudi izstopamo v začetku na tri takte.' Na povelje: »Ena!« vrže plezalec desno nogo na okno ter je okobali, kakor pri vstopu; na: »Dve!« 30 sc prime z obema rokama za vezni klin, z desno nogo stop» na drugi klin in težo telesa prenese na desno nogo; na: »Tri!« potegne levo nogo iz okna In stopi z obema nogama na četrti lestveni klin. Ko se je plezalec postavil na četrti klin, se prione s karabinarjem na lestvo in prime z obema rokama za prvi klin. Raz lestvo plezamo na povelje: »Plezoma — dol!« Na napovej »plezoma« odpne plezalec karabinar in na povelje »dol!« jame plezati raz lestvo. Kakor plezanje gor, tako tudi plezanje dol vadimo v začetku razdeljeno, in sicer na deset taktov. Na povelje: »Ena!« • plezaiec stopi z levo nogo na peti lestveni klin, z desno roko se drži za prvi klin, z levo pa ga izpusti; na: »Dve!« stopi z desno nogo na šesti klin, z levo roko prime za drugi lestveni klin; na: »Tri!« prestopi z devo nogo in preprime z desno roko. Tako me njaje nadaljujemo do »devet«. Na: »Devet!« stopi plezalec z levo nogo k desni nogi na dvanajsti, t. j. zadnji klin, z desno roko prime osmi klin, z levo levi le- stvenik med osmim in devetim klinom; na: »Deset!« odskoči plezalec raz lestvo, se postavi v petostično stojo pod lestvo, s čelom proti lestvi, in brez povelja pripne ka¬ rabinar na jermen Lestvo iztaknemo na povelje: »Lestvo — izstaknlt!« 31 Kakor zatikamo, tako tudi iztikamo lestvo v začetku razdeljeno, in sicer na dva takta. Na povelje: »Ena!« plezalec prime z levo roko desni lestvenik med devetim in desetim klinom, z desno roko — vzad — pa enajsti klin s podprijemom ter dvigne lestvo raz okno; na: »Dve!« jo obrne na desno, postavi na lahko na tla ter odmakne spodnji konec lestve za korak od stene, sam pa se postavi v pet-ustično stojo pred lestvo, s čelom proti njej. , Lestvo polagamo na povelje: »Lestvo — položit!« Tudi polaganje vadimo v začetku razdeljeno, in sicer na šest taktov. Na povelje: »Ena!« v prime plezalec z obema rokama lestvenika ter pritisne z raztegnjenima rokama lestvo na steno; na: »Dve!« spušča zgornji konec lestve polagoma nase in prišedši d) četrtega klina napravi poluobrat na desno ter prime lestvo z desno roko za tretji, z levo roko pa za peti klin; na: »Tri!« 0 dvigne lestvo v vodoravno lego nad glavo, tako da se spodnji konec; lestve dotika stene, sam pa se postavi v od koračno stojo pod lestvo, na: »Štiri!« pritegne levo nogo k desni nogi in z desno nogo napravi odkoračno stojo, držeč lestvo v vodoravni legi nad glav j ; na: »Pet!« spusti plezalec lestvo s stegnjenima rokama v loku skozi predročenje do ledjine višine in 32 na: »Šest!« jo položi na tla, za korak od stene, s kljuko kvišku, ter se postavi v spetno stojo. Od lestve korakamo na povelje: »Od lestve, desno — v bok!« Na to povelje napravi plezalec pol obrata na desno in čaka na povelje: »Hodoma — pohod!« Na to povelje koraka na svoje mesto pred kljuko in na povelje: • »S čelom — spred!'< napravi obrat proti lestvi. Svoje mesto zapusti plezalec na povelje: »Razhod!« b) Šolske vaje brez štetve. Ko sc je plezalec zadostno izuril v plezanju po štetvi, preidemo k vaji brez štetve, toda tudi tu se mora čutiti takt posameznih gibov. Povelja so: »K lestvi — nastop!« »K lestvi — pohod!« »Lestvo — prislonit!« »Lestvo — zataknit!« »Plazoma — gor!« -Vstopit!« »Izstopit!« "Piezoma — dol!« »Lestvo — iztaknit!« »Lestvo — položit!« »Od lestve desno — v bok!« »Hodoma — pohod!« »S čelom — spred!« »Razhod!« 33 3 n. Plezalne vaje z dvema lestvama v II. nadstropje. Pravilo. Za plezalne vaje z dvema ali več lestvami velja pravilo: V nadstropje, v katero hočemo splezati, zatikamo lestvo na desno stran okna, lestve pod njo pa eno na levo eno na desno. Pri plezanju v I. nadstropje potemtakem zatikamo lestvo na desno stran okna; v II. nadstropje prvo lestvo na levo, drugo na desno; v III. nadstropje prvo lestvo na desno, drugo na levo, tretjo na desno; v IV. nadstropje prvo na levo, drugo na desno, tretjo na levo, četrto na desno stran okna i. t. d. Lestve na lestvi stoječim plezalcem podajamo na oni strani, na kateri morajo biti zataknjene. -v a) Zataknitev in iztaknitev. Lestvi položimo pod okno na tla — kakor pri vaji z eno lestvo — drugo poleg druge v razdalji enega metra. Lestvi odštejemo na »prvo« in »drugo«, plezalca pa na šte¬ vilko 1 in 2. »Prva« lestva je odkazana plezalcu štev. 1 »druga« pa plezalcu štev. 2. Na četanjevo (členarjevo. vrstarjevo) povelje: »K lestvama — nastop!« , _ stopi plezalec štev. 1 pred kljuko »prve«, številka 2 pred kljuko »druge« lestve. Lestvi v začetku zatikamo razdeljeno. Na povelje: »Lestvo v II. nadstropje zataknit! Ena!« plezalec številka 1 zatakne »prvo« lestvo v prvo nadstropje na levo stran okna, zategadelj namreč, da pride »druga« lestva na desno stran okna v drugem nadstropju, in spleza do četrtega klina — kakor je opisano pri vaji z eno lestvo — ter se pripne s karabinarjem na lestvo. Na povelje: »Dve!« plezalec številka 1 napravi na lestvi poluobrat na desno, številka 2 pa najprvo prisloni »drugo« lestvo na steno — kakor je opisano pri vaji z eno lestvo — jo dvigne do ple- zalca številka 1, kljuka obrnjena na desno, torej od plezalca na lestvi, ki jo prime z levo roko za levi, z desno roko neko liko nižje za desni lestvenik, jo dvigne do drugega nad¬ stropja in zatakne, obrnivši jo na levo, na desno stran okna, s spodnjim koncem tik kljuke »prve« lestve. Zataknjeni lestvi zopet iztaknemo in položimo na tla na četarjevo (členarjevo, vrstarjevo) povelje: »Lestvi iztaknit!... Ena!« plezalec številka 1 stoječ na četrtem klinu »prve« lestve iztakne lestvo nad seboj, obrnivši jo na desno stran jo poda plezalcu številka 2, ki jo prime in prisloni na steno. Na povelje: »Dve!« plezalec številka 2 položi »drugo« lestvo po predpisih ni tla ter stopi na svoje mesto pred kljuko lestve, številka 1 spleza raz svojo lestvo, jo iztakne, položi na tla in se poda na svoje mesto pred kljuko. Ko smo vajo dobro napravili po štetvi, veli četar brez štetve: »K lestvama — nastop!« »Lestvo v II. nadstropje — zataknit!« »Lestvi — iztaknit!« »Razhod!« b) Plezalne vaje v II. nadstropje. Lestvi sta položeni na tla, kakor je za zataknitev določeno. Četar (členar, vrstar) veli: »K lestvi — nastop!« potem: »Lestvo v II. nadstropje — zataknit!« ko je plezalec številka 1, stoječ na četrtem klinu »prve« lestve, zataknJ »drugo« lestvo v II. nadstropje, veli četar (členar, vrstar): »Plezoma - gor!« V začetku poveljujemo razdeljeno: »Plezoma gor! ... Ena!« Na to povelje spleza plezalec številka 1, odnosno pre¬ stopi z obema nogama na spodnji klin »druge« v drugo nad 35 3 * stropje zataknjene lestve, z rokama pa se prime za prvi klin nad glavo; številka 2 stopi z levo nogo na 12. klin »prve« v I. nadstropje zataknjene lestve, z desno roko pa se :prime za 9. klin. Na povelje: »Dve!« oba plezalca prestopita z desno nogo za klin više in pre- pruneta za klin više z levo roko. Nadalje so povelja in izvajanja za oba plezalca, kakor pri plezanju z eno lestvo. Na četrtem klinu se plezalca usta¬ vita in pripneta s karabinarjem brez povelja. Na povelje: »Vstopit!« plezalec številka 1 vstopi — kakor je opisano pri plezanju z eno lositvo — plezalec številka 2 pa ostane na svojem mestu. Na povelje: »Izstopit!« plezalec števila 1 spleza na četrti klin »druge«, v II. nad¬ stropje zataknjene lestve, kjer se pripne s karabinarjem. Ko sta oba plezalca na lestvah: številka 1 na »drugi«, številka 2 na »prvi« lestvi, četar veli: Piezoma dol!... Ena!... Dve!« itd. Oba plezalca se odpneta in plezata po predpisih dol in na »Deset!« številka 2 odskoči raz »prvo« lestvo, številka 1 pa spleza na četrti klin »prve« lestve, kjer se pripne. Ko sta se plezalca privadila plezanja po štetvi, velimo brez štetve: »Piezoma — gor!« »Vstopit!« »Izstopit!« »Piezoma — dol!« »Lestvi — iztaknit!« »Razhod!« Paziti je osobito na to, da oba plezalca nikdar nista na eni lestvi. 36 III. Plezalne vaje s tremi lestvami v III. nadstropje. a) Zataknltev in iztaknitev. Lestve položimo pod okno na tla — kakor pri vaji z eno ali dvema lestvama — drugo poleg druge v razdalji enega metra. Lestve odštejemo na »prvo«, »drugo« in »tretjo«, ple¬ zalce pa na številko 1, 2 in 3. »Pnva« lestva je odkazana številki 1, »druga« številki 2, »tretja« številki 3. Na četarjevo (členarjevo, vrstarjevo) povelje: »K lestvam — nastop!« stopijo plezalci pred kljuke svojih lestev. Lestve v začetku zatikamo razdeljeno. Na povelje: »Lestvo v III. nadstropje zataknit! ... Ena!« plezalec številka 1 zatakne »prvo« lestvo v I. nadstropje na desno stran okna in spleza do četrtega klina ter se pripne s karabinarjem. Na povelje: »Dve!« plezalec na lestvi napravi poluobrat na levo, številka 2 pa mu na levi strani poda »drugo« lestvo, da jo zatakne v II. nadstropje. Na povelje: »Tri!« plezalec številka 1 spleza na četrti klin »druge« lestve, ple¬ zalec številka 2 pa na četrti klin »prve« lestve, kjer se pripneta s karabinarjem. Na povelje: »Štiri!« številka 1 in 2 napravita na lestvah poluobrat na desno, številka 3 pa poda številki 2 »tretjo« lestvo na desni strani, številka 2 dvigne lestve do številke 1, ki jo prime, dvigne in zatakne v III. nadstropje. Zataknjene lestve zopet iztikamo na povelje: »Lestvo iztaknit! ... Ena!« št. 1 iztakne v tretje nadstropje zataknjeno lestve, jo polago¬ ma spušča štev. 2, ki jo prime in nadalje spušča na tleh sto¬ ječi številki 3, da jo položi na svoje mesto na tleh. Na povelje: »Dve!« plezalec številka 2 spleza raz lestvo, številka 1 pa na četrti klin »prve« lestve, kjer se pripne. Na povelje: »Tri!« plezalec številka 1 iztakne »drugo« lestvo in jo polagoma spušča številki 2, ki jo prime in položi na svoje mesto na tla. Na povelje: »Štiri!« številka 1 spleza raz lestvo, jo iztakne in položi na tla. Ko so plezalci dovolj izurjeni na štetev, poveljujemo brez štetve: »Lestvo v III. nadstropje — zataknit!« »Lestvo — iztaknit!« »Razhod!« b) Plezalne vaje v lil. nadstropje. Lestve so položene na tleh, kakor je za zataknitev dolo¬ čeno. Četar (členar, vrstar) veli: »K lestvam — nastop!« potem: ^ »Lestvo v III. nadstropje — zataknit!« Ko plezalec številka 1 stoji na četrtem klinu »druge« lestve, številka 2 na četrtem klinu »prve« lestve in številka 3 na tleh pod lestvami, veli četar v začetku razdeljeno: »Plazoma gor! ... Ena!« Na to povelje plezalec številka 1 spleza na spodnji klin »tretje« lestve, številka 2, ko je izpraznjena lestva, na spodnji klin »druge« lestve, številka 3 pa stopi z levo nogo na 12. klin »prve« lestve, z desno roko pa se prime za 9. klin. Na povelje: »Dve!« prestopijo vsi gasilci z desno nogo za klin više in prepri- mcjo za klin više z levo roko. Na »Deseti« so vsi plezalci z obema nogama na četrtih klinovih, kjer se brez povelja pripno s karabinarji. Vstop in izstop izvajamo na ista povelja in na isti način, kakor pri vaji z eno ali dvema lestvama. Ko so vsi trije plezalci na lestvah: številka 1 na »tretji«, številka 2 na »drugi« in številka 3 na »tretji« lestvi, četar (členar, v.rstar) veli: »Plezoma dol! ... Ena! ... Dve!« i. t. d. Vsi plezalci se odpno in plezajo po predpisih dol in na »Deset!« številka 3 odskoči raz »prvo« lestvo, številka 2 spleza na četrti klin »prve« lestve, številka 1 na četrti klin »druge« lestve, ko sta izpraznjeni ter se pripneta s karabi¬ narji. In tako dalje. Ko so se plezalci privadili plezanja po štetvi, velimo brez štetve: »Plezoma — gor!« »Vstopit!« »Izstopit!« »Plezoma — dol!« »Lestvo — iztaknit!« »Razhod!« Kadar hočemo, da gor ali dol pleza le en plezalec ali le dva plezalca, označimo dotičnega plezalca, n. pr. številka 1 S ali številka 1 in 2: Plezoma — gor! (dol!). Pripomniti pa je treba, da je na to povelje splezati le do četrtega klina nasled¬ nje lestve in počakati na nadaljnje povelje: Plezoma — gor! (dol!). Ravno tako označimo plezalce pri »izstopu«, kadar smo dva ali več plezalcev poslali v isto nadstropje. N. p. številka 3 ali številka 2: »Izstopit!«, »Plezoma — dol!« i. t. d. • B / IV. Plezalne vaje s štirimi ali več lestvami v IV. ali višje nadstropje. Te vaje delamo slično vajam s tremi lestvami, paziti pa je na to, da z zatikanjem »prve« lestve začnemo tako, da obesimo zadnjo lestvo na desno stran okna. 39 Pripomnja. Plezalne vaje delamo, ko so plezalci v plezanju že za¬ dostno izvežbani, tudi na znamenja s piščalko. Glej nauk o znamenjih! V. Plezalne vaje z eno lestvo v II. In višja nadstropja. Te vaje smemo dovoljevati, ker so nevarne, le na pro¬ stovoljno prijavo najspretnejšim plezalcem. Plezalec zatakne lestvo v I. nadstropje, spleza na okno, je okobali ter dvigne in zatakne lestvo, po kateri je splezal v 1. nadstropje, v okno II. nadstropja, potem v III. in višja nadstropja. Slično plezanju gor je tudi plezanje dol. 2. Vaje z mehanično (Magirusovo) lestvo. 1. Nastop in uravnava. Vaje z mehanično lestvo dela četar (členar, vrstar) in vrsta šestih gasilcev. Ceta/r postavi se 2 koraka na levo od konca ojesa s če¬ lom pnoti lestvi in poveljuje: »K lestvi nastop — v red!« O) tO 0> I tO Nato poveilje postavi se vrsta s sredino tri korake za lestvo, s čelom proti lestvi. Nastop se mora, kakor pri vseh drugih vajah, hitro ; n tiho izvršiti. Vrsta se takoj in brez povelja uravna po sredini vrste. Na povelje: »Desni in levi krajnik — v zad!« desni krajnik stopi za svojega soseda na levi strani in levi krajnik za soseda na desni strani. 40 V tej tvorbi stoječe gasilce odšteje četar od 1 do 6, ka¬ kor pri vaji z navijakom, in kakor kaže slika. Odštevši gasilce se vrne četar na svoje mesto k spred¬ njemu koncu ojesa in veli: »K lestvi hodoma — pohod!« Vsi gasilci korakajo na to povelje, in sicer številka 1 k sprednjemu levemu kolesu, številka 2 k sprednjemu desnemu kolesu, številka 3 k sredini lestve na levi strani, številka 4 k sredini lestve na desni strani, številka 5 za levo zadnje kolo in številka 6 za desno zadnje kolo. Na povelje: »Zgotovit!« napravijo vsi gasilci obrat proti lestvi. Na to številka 1 iz¬ takne iglico velikega ojesa, številka 2 pa iztakne oje ter je položi pod voz. Ko je položeno oje pod voz, iztakne številka 1 iglico malega ojesa, številka 2 iztakne malo oje ter je zatakne v ležišče velikega ojesa, številka 1 pa je zagozdi z iglico. Številka 2 zavre potem še kolesno zavoro na spred- njem koncu voza. Ko je pritrjena zavora, številka 1 in 2 pri trdita oporne vzvode nad sprednjo osjo, vsak na svoji strani. Številka 3 in 4 odvežeta kolesci opornih vijakov nad spred¬ njo osjo, vsak na svoji strani, in podložita s podlogama zadnji kolesi, številka 3 spred, številka 4 pa vzad. Številka 5 odveže jermen na lestvi vrh sedeža ter ga priveže na najbližji lestveni klin, številka 6 dvigne in prisloni sprednji sedež na trikot. Na to številka 5 in 6 pritrdita še oporne vzvode nad zadnjo osjo, vsak na svoji strani, ter se prepričata o pravilni stoji lestve. Nihalo nad zadnjo osjo nam pokaže pravilno stojo. Z vijalastim ravnalom dvigamo lestve na eni ali drugi strani v pravilno lego. Na povelje: »Lestvo — dvignit!« številka 1, 2, 3 in 4 napravijo obrat k sprednjima ročicama ter vrteč ročici dvigajo lestvo do zadnjega zoba na velikem trikotu, potem pa jo spustijo na valjar, ki se zaskakuje v zobovje lestve. Lestvo raztezamo na povelje: »Lestvo — raztegnit!« 41 Na to povelje številka 1 in 2 pritrdita oporna vijaka nad sprednjo osjo ter stopita k drugi ročici, številka 3 in 4 sto« pita za drugo ročico ter vsi štirje vrteč ročico dvigajo lestvo. Številka 5 in 6 odpreta zaskok vretena s cevmi in odvijata v primerni napetosti cev. Zvonec na lestvi nam pove, kdaj smo dvignili lestvo do dopustne višine. Z rahlim popustom ročic postavimo nogi ali zaskoka lestve na lestveni klin. Številki 4 je pri dviganju lestve zlasti še paziti na to, da se žica pravilno navija na svoje vreteno. p • Številka 5 in 6 se znova prepričata na nihalu o pravilni stoji lestve. 2. Plezalne vaje. Preden pričnemo s plezalnimi vajami, postavimo gasilce pred lestvo, s čelom proti lestvi, in na to poveljujemo posa¬ meznim številkam: »Plezoma — gor!« Označena številka postavi se k lestvi, odpne karabinar od pasu ter pleza na lestvo, dokler ne zazveni četarjevo povelje: »Postati — stoj!« na kar gasilec obstoji in se s karabinarjem pripne na lestvo. Raz lestvo plezamo na povelje: »Plezoma — dol!« Plezalec se odpne in spleza raz lestvo. Plezalne vaje delamo tudi na znamenja s piščalko. Glej nauk o znamenjih! Ko plezalec odskoči raz lestvo, si zopet pripne karabinar k pasu in se vrne na svoje mesto v red. Na lestvo moremo postaviti hkratu največ tri plezalce: prvega vrh lestve, dru¬ gega pod sredino lestve (vrh trikota) in tretjega na prve kline lestve. Razvrstitev na lestvo postavljenih gasilcev zme¬ ri jamo na povelje: »Plezoma — gor!« Na to povelje se odpno vsi plezalci in vrhnji plezalec pleza dol, srednji in spodnji pa ostaneta na svojem mestu, dokler ju na lestvi ne sreča vrhnji plezalec, in šele potem plezata do naslednje stopnje. Ko je odskočil prvi plezalec raz 42 lestvo, postavimo naslednjo številko kot spodnjega plezalca lici prve kline lestve. Na povelje: »Plezoma — dol!« se odpno vsi plezalci in splezajo raz lestvo. Kolebanje na lestvi ali drugi vratolomni poskusi se nikdar in nikomur ne smejo dovoljevati. 3. Položitev lestve. # Preden lestvo položimo, jo najprvo skrajšamo za kolikor smo jo raztegnili. Na povelje: »Lestvo — skratit!« številka 1, 2, 3 in 4 stopijo na svoje mesto k drugi ročica ter jo najprvo dvignejo, da zvonec zazvoni, potem pa jo počasi spuščajo v svojo lego. Številka 5 in 6 pa navijata cevi na vreteno. Lestvo položimo na povelje: »Lestvo — položit!« Številka 1, 2, 3 in 4 stopijo na svoje mesto k prvi ročici ter lestvo z ročico dvignejo raz valjar, ki ga številka 3 in 4 preložita za drugi trikotovd kljuki ter jo spuščajo v svojo leg j. Na povelje: »Za odhod — zgotovit!« številka 2 iztakne malo in zatakne veliko oje, številka 1 pa pri tem iztika in zatika ojesni iglici. Številka 3 in 4 odvijeta oporne vijake, odmakneta oporne vzvode nad sprednjo osjo, privežeta kolesci opornega vijaka ter naložita podloge izpod koles. Številka 5 in 6 odmakneta oporna vzvoda nad zadnjo osjo, vsak na svoji strani, in številka 5 poleg tega zveže lestvo ž jermenom, številka 6 pa položi sedež v svojo lego. izvršivši vse to se vsi gasilci postavijo na svoje mesto k lestvi, s čelom naprej. Na voz sedamo na povelje: »Na — voz!« Številka 5 in 6 sedeta na zadnji, številka 3 in 4 na sprednji sedež, številka 1 in 2 pa stopita na ploščo tik sedežev ter se primeta z rokama za lestvo. Na povelje: »Raz — voz!« vsi gasilci skočijo raz voz ter se postavijo na svoje mesto k lestvi. »Za odhod — zgotovit!« »Na — voz!« »Raz — voz!« »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« »S čelom — spred!« »Desni in levi krajnik --v red!« »Razhod!« 44 3. Vaje z raztezalno lestvo. 1. Nastop in uravnava. Vaje z raztezalno lestvo dela četar (olenar, vrstar) in vrsta šestih gasilcev. Četar postavi se 2 koraka na levo stran spodnjega konca le9tve, s čelom proti lestvi in poveljuje: »K lestvi nastop — v redi« Cn co o> to GO to Na to povelje postavi se vrsta s sredino tri korake za lestvo, s čelom proti lestvi: Nastop se mora hitro in tiho izvršiti. Vrsta se takoj in | brez povelja uravna po sredini vrste. Na povelje: »Desni in levi krajnik — vzad!« stopi desni krajnik za svojega soseda na levi strani in levi krajnik za soseda na desni strani. V tej tvorbi stoječe gasilce odšteje četar od 1 do 6, ka¬ kor pri vaji z navijakom in kakor kaže slika. Odštevši ga¬ silce se vrne četar na svoje mesto k sprednjemu koncu le¬ stve in poveljuje: »K lestvi hodoma — pohod!« Vsi gasilci korakajo na to povelje, in sicer številka 1 k levemu sprednjemu kolescu, številka 2 k desnemu spred¬ njemu kolescu, številka 3 k osi levega velikega kolesa, šte¬ vilka 4 k osi desnega velikega kolesa, številka «5 dva koraka za levo veliko kolo in številka 6 dva koraka za desno ve¬ liko kolo. Na povelje: »Zgotovit!« številka 1 in 2 napravita obrat k lestvi in dvigneta sprednji konec lestve do vodoravne lege. Številka 3 in 4 podložita z zagozdami veliki kolesi, vsak na svoji strani, številka 3 spred, številka 4 pa zad. Številka 5 in 6 odvežeta jermena, 45 s katerima je privezana strešna lestva na zadnji konec raz- tezalne lestve: številka 5 prvega, številka 6 pa drugega. Jermena je privezati na veliko kolo, da se ne izgubita. Na to številka 5 in 6 odvežeta natezalno vrv in jo spustita na tla. Na povelje: »Odložit!« številka 5Jn 6 znosita strešno lestvo v desno stran za raz- tezalno lestvo ter se vrneta na svoje mesto k raztezalni lestvi, številka 1 in 2 pa položita sprednji konec lestve na tla. Lestvo dvigujemo na četarjevo povelje: »Lestvo — dvignit!« Številka 1 in 2 pritiskata sprednji konec lestve ob svoji strani k tlom, številka 3 in 4 stopita k vretenu natezalne vrvi za kolo, stopita z nogo v veliko kolo, številka 3 z levo, številka 4 pa z desno nogo in k sebi vrtita vretcnovi kolesi. Ko se lestva približa trikotu, številka 1 in 2 pazita, da zoba na trikotu prideta v ročka na lestvi in na to zatakneta tri¬ kotnikovi kljuki v lestvo. Na nadaljnje povelje četarjevo: »Mrežo — položit!« številka 1 in 2 odpreta zaskoke pri vretenčkih pomožnih vrvi in potegneta mrežo s podpiralniki vred naprej ter jo spustita odvijoč pomožno vrv v svojo lego. Številka 3 in 4 primeta za mrežna drogova ter ju zatakneta na zobova z zaskoki. Podpiralnike podtikamo na povelje: »Drogova — podtaknit!« Na to povelje številka 1 in 2 podasta podpiralnika šte¬ vilki 3 in 4, ki ju v loku izročita številki 5 in 6, da ju na pri¬ mernem kraju podstavita in pritrdita pod lestvo. Številka 1 in 2 med tem pritrdita lestvena oporna vijaka (nogi) na tla. Na povelje: »Lestvo — raztegnit!« številka 1 in 2 odpreta zaskoke vretenčkov pomožnih vrvi ter v primerni napetosti odvijata vretenčka, številka 3, 4, 4 5 in 6 pa stopijo za lestveni kolesi k natezalni vrvi ter jo enakomerno pritegujejo čez škripec k sebi. Ko smo dvignili lestvo do primerne visočine, pazita številka 1 in 2, da le- stveni zaskoki stopijo na klin lestve ter na to nategneta po¬ možni vrvi. 2. Plezalne vaje. Preden pričnemo s plezalnimi vajami postavimo ga¬ silce razen številko 5 in 6, ki ostaneta pri podpiralnikih v red pred lestvo s čelom proti lestvi in na to poveljujemo posameznim številkam: »Plezoma — gor!« Označena številka postavi se k lestvi, odpne karabinar od pasu ter pleza na lestvo, dokler ne zazveni četarjevo povelje: »Postati. — stoj!« na kar se plezalec s karabinarjem brez povelja pripne za lestvo. # Raz lestvo plezamo na povelje: »Plezoma — dol!« Plezalec odpne karabinar in spleza raz lestvo. Plezalne vaje delamo tudi na znamenja s piščalko. Glej nauk o zna¬ menjih! . Ko plezalec odskoči raz lestvo, si zopet pripne karabinar k pasu in se vrne na svoje mesto v red. 3. Položitev lestve. Preden lestvo položimo, jo najprvo skrajšamo, za kolikor smo jo raztegnili. Na četarjevo povelje: »Lestvo — skratit!« številka 1 in 2 navijata vsak svojo pomožno vrv z vreten¬ cem, številka 3, 4, 5 in 6 pa dvignejo lestvo, da zaskoki sto¬ pijo raz lestveni klin ter jo potem polagoma spuščajo, do¬ kler ne stopi v svoje ležišče. Na povelje: »Drogova — odmaknit!« 47 številka 1 in 2 odvijeta oporna vijaka (nogi) lestve, številka 5 in 6 izročita podpiralnika številki 3 in 4, ki ju v loku po- dasta številka 1 in 2, da ju naslonita čez položeno mrežo. Mrežo prislonimo na povelje: »Mrežo — prislonit!« Na to povelje številka 1 in 2 prislonita mrežo k lestvi in napheta pomožni vrvi, številka 3 in 4 odpneta mrežna dro¬ gova ter ju naravnata v svoje ležišče. Na povelje: »Lestvo — položit!« številka 1 in 2 odpneta trikotnikovi kljuki od lestve, ter pri- % tiskata sprednji konec lestve k tlom, številka 3 in 4 stopita k vretenu natezalne vrvi, odpreta zaskok ter odvijata (od sebe) vreteno ter polagoma spuščata lestvo, številka 5 in 6 pa jo lovita, da ne pade s silo v svoje ležišče. Ko je lestva položena poveljuje četar: »Za odhod — zgotovlt!« Na to povelje številka 1 in 2 držita sprednji konec lestve v vodoravni legi, številka 3 in 4 naložita zagozdi izpod koles, številka 5 in 6 naložita strešno lestvo, privežeta nalo- ženo lestvo in natezalno vrv na lestvo. Številka 1 in 2 odložita sprednji konec lestve na povelje: »Lestvo — odložit!« Od lestve odkorakamo na povelje: »Desni in levi krajnik — v red!« ki: »Razhod!« na kar gasilci zapuste svoje mesto. 48 4. Zbrana povelja. »K lestvi nastop — v red la »Desni in levi krajnik --v red!« »Razhod!« 4. Vaje z ročno, raztezalno lestvo na škripec. Opis lestve. Najmanjša vrsta raztezalnih lestev je ročna, raztezalna lestva. Lestva obstoji iz dveh lestev, kateri postavljeni ob * zid raztezamo s pomočjo škripca, podtikamo pa jo z dvema podpiralnikoma. Lestva ima na zgornjem koncu dvoje ko- lesec, po katerih drsamo lestvo ob steno do potrebne višine. 1. Nastop in uravnava. Lestvo položimo na tla, s spodnjim koncem k zidu, kjer hočemo postaviti lestvo. , Vaje z ročno, raiztezailno lestvo dela četar (členar, vrstar) in vrsta šestih gasilcev. 49 4 X Čctar postavi se k zidu dva koraka na levo od lestve, s čelom proti lestvi in veli: »K lestvi nastop — v red!« Na to povedle postavi se vrsta s sredino tri korake ,pred lestvo, s čelom proti lestvi in zidu ter se zravna po sredini vrste. Na četarjevo povelje: »Desni in levi krajnik — vzad!« desni krajnik stopi- za svojega soseda na levi strani, levi krajnik pa za svojega soseda na desni strani. V tej tvorbi stoječe gasilce odšteje četar od 1 do 6, ka¬ kor pri vaji z navijakom, in kakor kaže slika. Odštevši ga¬ silce se vrne četar na svoje mesto in veli: »K lestvi hodoma — (pohod!« Vsi gasilci na to povelje korakajo k lestvi, in sicer šte¬ vilki 1 in 2 k spodnjemu (prizidnemu) koncu lestve, številka 3 in 4 k sredini lestve, številka 5 in 6 pa k zgornjemu koncu lestve (h koleščkoma), vsak na svoji strani. 2. Dvig lestve. Na povelje: * »Zgotovit!« vse številke odvežejo v svoji bližini jermenje, s katerim sta privezana podpiralnika in druga priprava na lestvo. Na povelje: »Odložit!« številka 3 hi 4 odložita podpiralnika in drugo pripravo raz lestvo. številke 1, 2, 5 in 6 pa pri tem pomagajo in obrnejo lestvo v pravilno lego. Podpiralnika zataknemo v lestvo na povelje: »Podpiralnika — zataknit!« 50 Številka 3 in 5 zatakneta levi, številka 4 in 6 pa desni podpiralnik v lestvo. Na povelje: »Lestvo — dvignit!« številka 1 in 2 pritisneta spodnji konec lestve k zidu na tla številka 5 in 6 dvigneta zgornji konec lestve nad glavo tet jo z raztegnjenima rokama, stopajoč pod lestvo, dvigata, številka 3 in 4 pa pri tem pomagata s podpiralnikoma, ka teri — dvignivši lestvo — podtakneta in pritrdita. Prisionjeno, od zidu spodaj odmaknjeno lestvo razteg¬ nemo na povelje: »Lestvo — raztegnit!« Številka 3 in 4 z vrvjo — potegnjeno skozi škripec — dvigata lestvo, številka 1 in 2 pazita na trdno stojo lestve, številka 5 in 6 pa s podpiralnikoma držita lestvo v pra¬ vilni stoji. • ♦ V 3. Položitev lestve. Lestvo skratimo na povelje: »Lestvo — skratit!« Številka 3 in 4 z vrvjo polagoma spuščata lestvo, da se sesede, številka 1 in 2, 5 in 6 pa pomagajo, kakor pri dvigu, Ko je lestva skrajšana, veli četar: »Lestvo — položit!« Polaganje izvrši se na nasprotni način kot dviganje. Številka 1 in 2 pritisneta lestvo na steno, številka 5 in 6 jo na to polagema spuščata' nase, številka 3 in 4 pa pri tem pomagata s podpiralnikoma. Preden pričnemo z nalaganjem velimo: »Podpiralnika — iztaknit!« številka 3 in 5, 4 in 6 iztaknejo podpiralnika in ju po- ložežc ob lestvo. Na povelje: »Naložit!« vsaka številka naloži, kar je pri odložitvi odložila in na povelje: »Zgotovit!* 51 # zaveže, kar je pri odložitvi odvezala. Po zgotovitvi, kakor pri vseh drugih vajah, poveljujemo: »S čelom — vzad!« potem: »Hodoma — pohod!« dalje: »S čelom — spred!« in naposled: »Razhod!« 4. Zbrana povelja. 5. Vaje s stikalno lestvo. Opis lestve. Stikalna lestva ima dve, tri ali več lestev, ki so naprav¬ ljene tako, da stikamo drugo v drugo in s tem zdolžujemo lestvo. Stikalno (lestvo rabimo na omejenih 'krajih, kjer se ne moremo gibati z navadno lestvo. Navadne dolge lestve so za prevažanje tudi neokretne in zategadelj jih nadomeščamo s stikalnimi lestvami. Lestvo nalagamo na voz za lestve. 52 1. Nastop in uravnava. Vaje s stikalno lestvo deda četar in vrsta šestih gasilcev. Posamezne konce lestve položimo drugega .za drugim od zidu aili stene, kjer hočemo lestvo prisloniti. Četar »postavi se k zidu, dva koraka na levo od lestve in veli: »K lestvi nastop — v red!« Na to povelje postavi se vrsta s sredino tri korake pred lestvo, s čelom iproti lestvi in steni ter se zravna po sredini vrste. Na četanjevo ipovedje: »Desni in levi krajnik — vzad!« desni krajnik stopi za svojega soseda tna levi strani, levi krajnik pa za svojega soseda na desni strani. V tej tvorbi stoječe gasilce odšteje četar od 1 do 6, kakor pri vaji z navi- jakom in kakor kaže slika. Odštevši gasilce se vrne četar na svoje mesto in veli: »K lestvi hodoma — pohod!« Vsi gasilci korakajo k lestvi, 'in sicer številka 1 in 2 k prizidnemu (prvemu) koncu lestve, številka 3 in 4 k sred¬ njemu (drugemu) delu, številka 5 in 6 k tretjemu koncu lestve. Na povelje: »Lestve — staknit!« številka 1 -in 2 vtakneta drugo lestvo v prvo, številka 3 in 4 tretjo v drugo. Številka 3 in 4 na to še zatakneta podpiral- nika v lestvo in stopita k njima, številke 1, 2, 5 in 6 pa ostanejo na svojem mestu. Lestvo dvignemo na povelje: »Lestvo — dvignit!« ♦ 53 Vseh šest gasilcev uprč spodnji »konec lestve k steni; številki 5 in 6 vzdigneta lestvo spredaj, številka 1 in 2 v sredi, številka 3 in 4 pa jo potiskata s podpiralnikoma kvišku in se previdno bližajo steni. Ko je lestva naslonjena na steno, številka 1 in 2 odmakneta spodnji konec lestve, dva do tri metre od stene, številka 3 in 4 preneseta podpiralnika k steni in ju pritrdita pod lestvo. Kadar je lestvo premakniti na desno ali levo, veli četan »Lestvo v desno (levo) — premakniti« Številka 1 in 2 primeta in dvigneta lestvo zunaj, šte¬ vilka 5 in 6 znotraj na spodnjem koncu, številka 3 in 4 jo opirata s podpiralnikoma, in tako premaknejo lestvo na odkazano mesto. 2. Položitev lestve. Lestvo položimo na tla na povelje: »Lestvo — položiti« Številka 3 in 4 preneseta podpiralnika od poslopja pred lestvo, številka 1 in 2 pritisneta spodnji konec lestve k steni, • / ** številka 5 in 6 spuščata lestvo polagoma nase, številka 1 in 2 pri tem pomagata z rokama, številka 3 in 4 pa s podpiral- nikoma. Tako polagoma spuščajo lestvo in jo naposled na lahko polože na tla. Cetar pri dviganju, kakor tudi pri polaganju lestve skrbi za to, da lestva ne pride iz ravnotežja, in daje potrebna navodila. Na povelje: »Lestve — raztaknit!« številka 3 in 4 odpneta podpiralnika od lestve, raztakneta tretjo lestvo.iz druge, številka 1 in 2 pa drugo iz prve, ter se vsi postavijo na svoje mesto k lestvi. Od lestve korakamo na povelje: »Š čelom — vzadl« potem: »Hodoma — pohodi« / ^ • dalje: 54 »S čelom — spred!« in naposled: »Razhod!« 3. Zbrana povelja, »K lestvi nastop — v red!« »Desni in ievi krajnik — vzad!« »K lestvi hodoma — pohod!« »Lestve — staknit!« »Lestvo — dvignit!« »Lestvo v desno (levo) — premaknit!« »Lestvo — položit!« »Lestve — raztaknit!« »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« »S čelom — spred!« »Razhod!« 6. Vaje s strešno lestvo. Opis lestve. % Strešna lestva je stikalna lestva, ki jo polagamo po strehah. Vrhnja (prva) ilestva je kljukasta lestva s kolescem pod kljuko. Na kolescu potiskamo lestvo do vrh strehe in s prevrnitvijo jo zatikamo na strešno sleme. 1. Zataknitev. Posamezne dele strešne stikalne lestve položimo drugega za drugim na desno poleg raztezalne ali mehanične lestve, katero smo postavili do strehe. Prva lestva je lestva s kljuko — kljuka kvišku — pri zidu, druga je srednja in tretja zadnja lestva. Vaje s strešno lestvo dela .četar (členar, vrstar) hi trije gasilci. Na četarjevo povelje: »K lestvi nastop — v red!« postavijo se gasilci en korak pred strešno lestvo s čelom PToti lestvi in steni. Četar jih odšteje od levega proti des¬ nemu krilu na 1, 2, in 3. / Na povelje: »K lestvi hodoma — pohodi« korakajo vsi gasilci ob levi strani na tleh ležeče strešne lestve, in sicer številka 1 k sredini prvega, številka 2 k sre¬ dini drugega in številka 3 k sredini tretjega dela lestve, in napravijo obrat pToti lestvam. Lestvo polagamo, odnosno zatikamo na streho na povelje: »Lestvo na streho — zataknit!« Številka 1 prime za prvi (kljukasti) del lestve in vtakne desnico med tretji in četrti klin, -tako da je kljuka ‘lestve nad glavo. Številka 2 in 3 primeta svoja dela lestve prav tako, in drug za drugim splezajo po lestvi, ki smo io postavili do strehe. n Številka 1 pleza do ostrešja, številka 2 in 3 pa tik do njega ter se pripno na lestvo ali pa vtaknejo levo nogo v le9tvo ter se pripravijo k zatikanju. Številka 1 potisne prvi del strešne lestve (s kljuko kvišku) na streho, številka 2 poda drugi lestveni del in podpira številko 1 pri stikanja obeh delov. • Ko je iglica vtaknjena in je prijela iglična zatika, potisne številka 1 podaljšano strešno lestvo zopet ob 9trehi napre; in stakne tretji del lestve, ki sta ga pritegnili številka 2 in 3. Tako podaljšamo lestvo, številka 1 potisne zopet naprej, da pride kljuka prvega dela nad sleme; jo obme, zatakne in spleza nanjo; številka 2 in 3 pa mu sledita. 2. I z t a k n i t e v. Lestvo iztikamo na povelje: »Lestvo — iztaknit!« Na to povelje, vsi trije gasilci splezajo raz strešno lestvo na prislonjeno lestvo tje, kjer so bili poprej. Številka 1 obrne 9trešno lestvo, da je kljuka navzgor, spušča potem lestvo ob strehi navzdol, odpre zatike, iztakne iglice, odda tretji in drugi del lestve številkama 3 in 2, vzame prvi del lestve na desno ramo in vsi splezajo raz prislonjeno lestvo. Prl- šedši na tla, polože gasilci svoje dele lestve na prejšnje me¬ sto, sami pa se postavijo na svoje mesto, t. j. k sredini lestve, s čelom proti lestvi, in na povelje: 56 I »Od lestve, desno — v bok!« in: »Hodoma — pohod!« odkorakajo vsi v red pred lestvo, tje, kjer so pričeli z vajo, s čelom proti lestvi. Na povelje: »Razhod!« ' se razidejo plezalci. 3. Dodatek. ^ ^ Kadar delamo vajo z dvema gasilcema, vzame številka 2 drugi in tretji del lestve na ramo. Ce se vrši vaja s štirimi ali petimi deli strešne lestve, vzame številka 1 prvi, številka 2 drugi in tretji, številka 3 četrti in peti del lestve na ramo. Več kot tri gasilce ne pošiljamo na prislonjeno lestvo. V slučaju, da delamo vajo s cevjo, se preskrbita šte¬ vilka 2 in 3 že v začetku vaje z obešakom in z vrvico za cevi. Ko vrh lestve odda številka 3 svojo lestvo številki 2, spleza dol, pripne cev z obešakom na pas za desnim bokom ter s cevjo, katero vleče za seboj, spleza do strehe. Šte¬ vilka 1 prevzame in potegne cev spomočjo številke 2 in 3 na streho in številka 2 jo z vrvico priveže na strešno lestvo. številka 3 pazi na to, da je cev po prislonjeni in po strešni lestvi dobro položena; na pTimemem kraju .jo priveže na lestvo. \ Na četanjevo (povelje: »Lestvo — iztaknit!« odvežeta številki 2 in 3 cev, številka 3 prevzame cev in jo odnese, kakor jo je prinesel; številka 1 'in 2 pa pospravit j strešno lestvo. 4. Zbrana povelja. »K lestvi nastop — v red!« »K lestvi hodoma — pohod!« »Lestvo na streho — zataknit!« »Lestvo — iztaknit!« »Od le9tve, desno — v bok!« — 57 - S »Hodoma pohod!« »Razhod!« 7. Vaje z lest venim vozom. * 1. O p i s voza. Kljukaste lestve, po 6 do 8, nakladamo na dvokolnico prirejeno v to svrho. Vrh lestev polagamo običajno še sti¬ kalno lestvo, ok in 2 do 3 stikalna drogova. V roče na spred¬ njem in zadnjem koncu dvokolnice zatikamo prečnika, ki imata sicer svoje ležišče poleg lestev na dvokolnici. 2. Nastop in uravnava. Vaje s kljukastimi lestvami dela četar (členar, vrstar) in vrsta 8 gasilcev. Četar postavi se dva koraka na levo od sprednjega konca dvokolnice, s čelom proti vozu in poveljuje: »K lestvam nastop — v dvored red!« C/i "J GO 00 cn to CX Na to povelje postavi se vrsta v dvored, s sredino tri korake za voz, s čelom proti vozu. Nastop se mora hitro in tiho izvršiti. Dvored se takoj in brez povelja zravna po sredini dvoreda. V dvoredu stoječe gasilce odšteje četar od 1 do 8, in sicer tako, da levega kraj¬ nika v prvem členu označi $ številko 1, desnega krajnika s številko 2, gasilca na desni strani številke 1 s številko 3 in gasilca na levi strani številke 2 s številko 4, gasilca za šte¬ vilko 1 s številko 5, gasilca za številko 2 s številko 6, gasilca za številko 3 s številko 7 in gasilca za številko 4 s številko 8. Odštevši gasilce se vrne četar na svoje mesto k spred¬ njemu koncu dvokolnice in poveljuje: »K orodju hodoma — pohod!« v 58 Vsi gasilci korakajo na to povelje in sicer številka 1 k sprednjemu koncu dvokolnice na levi strani, številka 2 k sprednjemu koncu dvokolnice na desni strani, številka 3 pred pesto levega kolesa, številka 4 pred pesto desnega kolesa, številka 5 za pesto levega kolesa, številka 6 za pesto desnega, kolesa, številka 7 k zadnjemu koncu dvokolnice na levi strani, številka 8 k zadnjemu koncu dvokolnice na desni % strani. Na povelje: »Prečnika — zataknit!« številka 2 in 7 dvigneta dvokolnico v vodoravno lego, šte¬ vilka 1 in 8 pa zatakneta prečnika: številka 1 spred, šte¬ vilka 8 pa zad. Ko sta zataknjena prečnika, številke 1, 2, 7 in 8 stopijo za prečnik ter s prečnikom drže voz v vodo¬ ravni legi. 3. Odložitev. Preden pričnemo z odkladanjem poveljujemo: »Zgotovit!« Številka 3, 4, 5 in 6 na to povelje napravijo obrat proti vozu in odvežejo .jermene, s katerimi (je privezano orodje na dvokolnico, številka 1, 2, 7 in 8 pa držijo dvokolnico v vodo-, ravni legi. Orodje odložimo na povelje: »Odložit!« Odlaganje orodja v začetku vadimo razdeljeno. Na povelje: »Odložit! — Ena!« Številka 3 in 5 odložita stikalno lestvo v primerno razdaljo na svoji strani, številka 4 in 6 pa ak in drogove na svoii strani. Na povedle: »Dve!« številka 3 in 4 odložita vrhnji dve kljukasti lestvi pred voz, za voz ali v stran, kjer je pač primeren prostor za to, drugo poleg druge, s kljuko kvišku m v razdalji enega metra med seboj. 59 ,Na: »Tri!« številka 5 in 6 odložita drugi dve lestvi poleg položenih lestev, v razdalji enega metra drugo od druge. Na nadaljnje povelje: • »Štiri!« zopet številka 3 in 4 odložita naslednji lestvi in na: »Pet!« številka 5 in 6 zadnji lestvi. Ko so odložene lestve poveljujemo: »Prečnik — odložit!« Številka 1 in 2 odložita sprednji konec dvokolnice na tla. Vs* gasilci se na to postavijo k dvokolnici, s čelom v premo smer. Cetar na to odšteje lestve od 1 do 8, po vrsti, kakor so položene na tleh in veli: »K lestvam — nastop!« Vsi gasilci odkorakajo k svojim lestvam (1 k 1., 2 k 2. itd.) in se postavijo za en korak pred kljuko lestve, s čelom proti lestvi. Na povelje: »K lestvam hodoma — pohod!« odkorakajo vsi gasilci do tretjega lestvenega klina na levo stran svoje lestve in napravijo obrat proti lestvi. Na to poveljuj orno: »Odkoračna stoja z levo — zdaj!« na kar vsi gasilci stopijo z levo nogo za korak v levo stran. Na povelje: »Lestve — vročit!« primejo gasilca svoje lestve, in sicer z desno roko tretji, i levo roko pa peti lestveni klin ter napravijo vzklotn držeč le- stvo v vodoravni legi z raztegnjenimi dol visečimi rokami s kljuko kvišku. V tej stoji delamo sunkoma in v lokih različne gibe z lest- vo, in sicer naprej, kvišku, vzad, vstran in zopet v ledjino lego. Povelja so: »Odročiti, priročiti, vzročiti, zaročiti, na desno odročiti, na leve odročiti, zaročno skrčiti — zdaj!« Združeno s telesnimi gibi delamo: predklon, vzklon, zaklon, 60 v desno (levo) odklon itd. Pri pohodih nakladamo lestev na levo ramo. Levo roko vtaknemo v lestvo med 4. in 5. lestve- nhn klanom s kljuko k sebi. [Ko smo gasilce privadili na težo lestve, poveljujemo: Lestve — odložiti Vsi gasilci polože lestve na tla, napravijo vzklon in pri- nože z levo nogo. Na to poveljujemo: »Od lestev v desno — v boki« # • » * '1 - - Vsi gasilci napravijo poluobrat na desno in na povelje: »Hodoma — pohodi« korakajo na svoje mesto pred kljuko, in napravijo obrat proti lestvam. Na povelje: »K vozu — nastopi« . vsi gasilci odkorakajo na svoje mesto k dvokolnici, s čelom naprej. 4. N al ož i t e v. Orodje nalagamo na povelje: »Naložiti« Kakor odlaganje, tako tudi nalagnje v začetku vadimo razdeljeno. Na četarfievo povelje: »Naložit! — Enal« številka 1, 2, 7 in 8 dvignejo voz v vodoravno lego in pripra¬ vijo jermenje, številka 5 in 6 pa naložita svoji na zadnje od¬ loženi lestvi na voz. Na povelje: »JDvel« naložita številka 3 in 4 svoji nazadnje odloženi lestvi, na: »Trii« zopet številki 5 in 6 naslednji in na: »Štiri I« številka 3 m 4 zadnji lestvi na voz. Na povelje: »Peti« številka 3 in 5 naložita stikalne lestve, številka 4 in 6 pa ak in drogove. Orodje privežemo na povelje: • „ »Za odhod — zgotovit!« Številka 3 in 4, 5 in 6 privežejo zopet orodje, kakor so ga odvezali pni odložitvi, in napravijo obirat v premo smer Na povelje: »Prečnika — iztaknit !« številka 1 in 8 iztakneta prečnika in ju naložita na dvokolnico. Odhod od orodja izvrši se na povelje: »S čelom — vzad!« in: »Hodoma — pohod!« Na to povelje korakajo vsi gasilci na svoje mesto za voz, napravijo obrnjen dvored, na četarjevo povelje: »S čelom — spred!« pa se obrnejo proti vozu. Na povelje: v »Razhod!« gasilci zapuste svoje mesto. 5. Zbrana povelja. »K lestvam nastop — v dvored!« »K orodju hodoma — pohod!« »Prečnika — zataknit!« »Zgotovit!« »Odložit!« (1, 2, 3, 4, 5). »K lestvam — nastop!« »K lestvam hodoma —pohod!« »Odkoračna stoja z levo — zdaj!« »Lestv o — vročit!« »Lestvo — odložit!« »Od lestev v desno — v bok!« »Hodoma — pohod!« »K vozu — nastop!« »Naložit!« (1, 2, 3, 4, 5). » Za odhod — zgotovit!« »Prečnika — iztaknit!« »S čelom — vzad!« r »Hodoma pohod!« »S čelom — spred!« »Razhod!« Č. Vaje z orodnim vozom. Opis. Orodni voz je četverokolni voz za 8 do 18 gasilcev. Na orodni voz nalagamo: stikalno lestvo, 2—4 kljukaste lestve, reševalno vrečo, drčo, lovnico, sekire, žage, rovnice, lopate, K zračjo črpalko, nastavec in drugo gasilsko pripravo. V pre¬ dalu pod sedežem je tudi ročna lekarna in svetiljka za ple¬ zalce. Na orodni voz priklopljamo dvokolni navijale z 200 do 300 metrov cevi, z nastavcem in drugo manjšo pripravo. 1. Nastop in uravnava. Vajo z orodnim vozom dela četar (členar, vrstar) in Šestero gasilcev. Četar postavi se dva koraka na levo od konca ojesa. s čelom proti vozu, in poveljuje: * »K orodju nastop — v red!« I O) to O) I ■ * ■— ^ ■ — 'i — to Gasilci postavijo se tri korake za voz in četar veli: »Desni in levi krajnik — vzad!« Na to jih odšteje od 1 do 6, kakor pri navijaku in po¬ veljuje: »K orodju hodoma — pohod!« Vsi gasilci korakajo s polnim korakom, in sicer številka 1 k levemu sprednjemu kolesu, številka 2 k desnemu spred- C/i GO tujemu kolesu, številka 3 k sredini voza na levi strani, šte¬ vilka 4 k sredini voza na desni .strani voza, številka 5 za levo zadnje kolo in številka 6 za desno zadnje kolo. Preden pričnemo z odlaganjem orodja, odpnemo navijak, če je pripet na orodni voz, na povelje: »Vozova — raztaknit!« Na to povelje številka 5 in 6 odpneta oje navijaka od orodnega voza, zatakneta ojesni prečnik v oje ter potisneta navijak v stran, da ne dela napotja pri odlaganju orodja. Od stranivši navijak se vrneta na svoje mesto h kolesoma. 2. Odložitev orodja. Ko so vsa gasilci zopet na svojem mestu pri orodnem vozu, poveljuje četatr: »Zgotovit!« Na to povelje številka 1 odpre predal pod sedežem in odveže sprednji jermen raztezalne lestve, številka 2 privije zavoro, številka 3 odveže jermen pri lestvi poleg svojega stojišča, odveže berglovko in iztakne iglico berglovke, šte- • vilka 4 odveže zračjo črpalko in nastavec,. številka 5 odveže kljukasto lestvo in vreteno z zračjimi cevmi, številka 6 od¬ veže lestvo in odpre predal drče in predal lovnice. Orodje odlagamo na povelje: »Odložit!!« Odlaganje in nalaganje orodja v začetku vadimo raz¬ deljeno. Na povelje: »Odložit! — Ena!« številka 1 znosi zagozde iz predala pod sedežem 6 korakov na desno stran za voz, številka 2 znosi vile, lopate in kladiva za voz k zagozdam, številka 3 nese dvokrako lestvo za voz, številka 4 in 6 znosita podpiralnike za voz, številka 5 pa kljukasto lestvo ter se vrnejo na svoje mesto k vozu. Na povelje: »Dve!« stopita številki 1 in 2 na voz, s čelom proti vozu, številka 3 in 4 na desko na zadnjem koncu voza in vsi štirje polagoma potegnejo stikalne lestve raz voz, številka 5 in 6 pa jih lo- 64 vita in potem odneseta s številko 3 in 4 za voz k odloženemu oaodju. Ko so gasilci zopet vsak na svojem mestu, po veljujemo: »Tri!« Na to povelje številka 5 in 6 potegneta drčo iz predala, številka 3 in 4 prhneta drčo na drugem koncu ter jo neso k orodju za voz. Na povelje: »Štiri!« številka 5 in 6 potegneta lovnico iz predala, številka 3 in 4 jo primeta na drugem koncu in jo polože k odloženemu orodju. Na povelje: »Pet!« številka 1 stopi na voz in poda čez voz številki 2 zračjo črpalko, da jo odnese k orodju, številka 3 odloži berglovko k orodju, številka 4 nastavec, številka 5 in 6 pa vreteno z zračjimi cevmi. Na to se vsi gasilci zopet vrnejo na svoje mesto. 3. Naloži t e v. Orodje nalagamo na povelje: »Naložit!« V začetku nalagamo orodje razdeljeno, in sicer na povelje: »Naložit!... Ena!« Na to povelje stopi številka 1 na voz in potegne zračjo črpalko na voz, ki jo prinese številka 2, številka 3 naloži berglovko, številka 4 nastavec, številka 5 in 6 pa vreteno z zračjimi cevmi. Na povelje: »Dve!« številka 3, 4, 5 in 6 prineso lovnico ter jo potisnejo v predal. Na povelje: »Tri!« številka 3, 4, 5 in 6 prineso drčo in jo potisnejo v predal. Ko sta naloženi drča in lovnica, poveljuje četar: »Štiri!« 65 5 Na to povelje stopita številka 1 in 2 na voz, s čelom proti vozu, številka 3, 4, 5 in 6 prineso stikailne lestve in jih dvignejo na voz. Številka 1 in 2, stoječ na vozu, primeta za lestve ter jih s pomočjo številke 3 in 4, ki med tem 9topita na desko za vozom, potiskajo na voz v svoje ležišče. Šte¬ vilka 5 in 6 potiskata lestve za številkami 1, 2, 3 in 4, dokler lih dosezata. Naloživši lestve se vrnejo vse številke na svoje mesto k vozu in četajr veli: »Pet!« Na to povelje številka 1 znosi zagozde v predal pod se¬ dežem, številka 2 znosi vile, lopate in kladiva na voz na svoje mesto, številka 3 naloži dvokrako lestvo, številka 4 ja 6 podpiralnike, številka 5 pa kljukasto lestvo ter se postavijo na svoje mesto k vozu, s čelom naprej. Ko je naloženo orodje na voz poveljujemo: »Za odhod — zgotovlt!« Na to povelje številka 1 zapre predal pod sedežem In priveže sprednji jermen raztezalne lestve, številka 2 odvije zavoro, številka 3 priveže jermen pri lestvi poleg svojega stojišča, jermen benglovke in zatakne iglico berglovke, šte¬ vilka 4 priveže zTačno črpalko in nastavec, številka 5 priveže kljukasto lestvo, vreteno z zračjimi cevmi, številka 6 priveže stikalne lestve in zapre predal drče in predal lovnice. Ko so vsi na svojem mestu, se četar prepriča o praviilm naložitvi ter poveljuje: »Na — voz!« Na to povelje sedejo na voz, in sicer številka 1, 3 in 5 na levo stran voza, številka 2, 4 in 6 pa na desno stran voza. Sprednji sedež je določen za četarja, kočjjaža in trobentača. Raz voz skočijo gasilci na četarjevo povelje: »Raz — voz!« ter se postavijo na svoje mesto k vozu, s čelom naprej, četar pa dva koraka na levo od konca ojesa s čelom iproti vozu. Ako'je bil pred vajo pripet na orodni voz navijak, četar pred obratom poveljuje: »Vozova — staknit!« Na to povelje številka 5 in 6 pripeljeta navijak in ga pri- pneta na orodni voz. Od orodja korakajo gasilci na četarjevo povelje: »S čelom — vzad!« ipotem: »Hodoma — pohod!« dalje: »S čedom — spred!« % ma to: »Desni in levi krajnik — v red!« in: »Razhod!« na kar gasilci zapuste svoje mesto. 4. Zbrana povelja. »K orodju nastop — v red!« »Desni in levi krajnik — vzad!« »K orpdju hodoma — pohod!« »Vozova — raztaknit!« »Zgotovit!« »Odložit!« (1, 2, 3, 4, 5). »Naložit!« (1, 2, 3, 4, 5). »Za odhod — zgotovit!« »Na — voz!« »Raz — voz!« »Vozova — staknit!« »S čelom — vzad!« »Hodoma — pohod!« »S ^čelom — spred!« »Desni in levi krajnik — v red!« »Razhod!« D. Reševalne in druge priprave. Ročne brizgalnice. Pri majhnem ognju, kjer ne kaže polagati cevi, porab¬ ljamo brizgalnice najmanjše vrste: berglotvke, brentne briz¬ galnice in ročne brizgalnice. Berglovko, ki je slična bergli in ima odtod svoje ime, postavljamo v posodo napolnjeno z vodo. Oskrbujeta jo 67 5* dva gasilca. Prvi gasilec dene berglo pod levo pazduho in z desno roko črpa vodo, drugi gasilec gasi z ročnikom v roki, ki je spojen s 3—4 metre dolgo bergllčno cevjo. Brentna brizga ln i c a je mala ročna raztezalna in stiskalna brizgalnica, ki črpa vodo Iz brente, katero nosimo na ramah. Ročna brizgalnica je kakor brentna brizgalnica, majhna raztezalna in stiskalna brizgalnica, ki ima na spod¬ njem koncu 1—2 metra dolgo črpalno cev. Crpalno cev vti¬ kamo v kakršnokoli posodo z vodo. Sod. Sod za vodo, ki drži 600 do 900 litrov, je montiran na četverokolnico. Sod ima zgoraj odprtino, v katero vtikamo sesalno cev, spodaj pa odpiralnik za izpuščanje vode. Na' vozu je prostora za 6 gasilcev. Na zadnjem koncu je pri¬ prava, s katero priklapljamo na voz navijak, kadi za vodo * 1 ali drugo pripravo. Ob straneh voza je priprava za manjše lestve, ake itd., na zadnjem koncu pa prostor za manjšo brizgalnico. Kad. Kad za vodo je dvokolnica, ki služi za dovažanje vode na požarišče; priklapljamo jo na vprežene vozove ali pa jo prevažajo gasilci samotež. Posebne vrste kad je kad s kurilno pripravo. Pozimi, če treba, zgrejemo vodo, da nam je za vse slučaje na razpo¬ lago. Kurilna priprava je enaka oni pri navadnih železnih pečeh. Konopec ali vrv. Plezalski konopec ali plezalska vrv je spletena iz naj¬ boljšega konopnega prediva; na enem koncu je vpleten ka- rabinar, na drugi konec železen krožeč; dolg je 15 do 30 % me- trov in drži do 5 meterskih centov. Konopec nosijo plezalski dostojanstveniki in prvi plezal¬ ci. 68 Konopec nam služi: J. za dviganje cevi, 2. za dviganje sekir in lestev, 3. za dviganje reševalne vireče. 4. za dviganje reševalne drče, 5. za spuščanje ogroženih oseb, 6. za beg ogroženih gasilcev. Pri dviganju razdičnih predmetov spuščamo konec s ka- rabinarjem na tla. Gasilcem na tleh je skrbeti za to, da se predmeti, ki jih dvigamo, ne zatikajo na zid ali okna; to na¬ pravimo, ako jih nalahko vlečemo od stene’ če treba s poseb¬ nim konopcem. 1. Reševanje s konopcem. Ogroženi osebi zavežemo čez prsi do 6 centimetrov širok pas, na katerega spred in zad pripnemo po en konopec. Spred¬ nji konopec vržemo pred pričetkom spuščanja na tla, da spodnji gasilci vlečejo ogroženca od stene, zadnji konopec pa služi za spuščanje ogroženca raz okno. Pri tem eden gasil¬ cev okobali okno in reševalni konopec ovije trikrat okolu svojega karabinerja, drugi gasilec pa polagoma spušča okolu karabimerja naviti konopec, da ogroženec polagoma leze na tla. Gasilec z ovitim karabinarjem mora biti z obema rokama oprt na okno, da ga ogroženec ne potegne za seboj. Ženskam pri takem reševanju zavežemo krilo pod kolenom. Še prikladnejša in bolj priporočljiva pa je uporaba zank. Na konopec napravimo eno, dve ali pa tudi tri zanke. Pri eni zanki sede ogroženec v zanko in z rokama se prime za konopec nad vozlom, ki mora biti v višini prsi; pri dveh zan¬ kah v eno zanko sede ogroženec, drugo zanko pa mu pod pazduho potegnemo okolu pleč; pri treh zankah v dve zanki sedemo (v vsako z eno nogo), tretjo zanko pa potegnemo ogrožencu okoli pleč. Reševanje z dvema in tremi zankami je uporabljivo zlasti pri omamljenih osebah, ki se radi omamlje¬ nosti ne morejo držati za konopec. 2. Beg ogroženega gasilca. Gasilec pritrdi konopec z vijakom na zdrava tla, na klin, katerega je zabil s sekiro v steno, ali na drug zanesljiv na- 69 čin; okobali okno, vrže spodnji konec ,privezanega konopca raz okno na cesto, ovije konopec trikrat okolu 9vojega karabi- naTja, tako da je privezani konec zavit zgoraj, dol viseči ko¬ nec pa spodaj; z desno roko prime konopec nad karabinarjem, z levo roko pa za desnim ledjem napne dol viseči konec in se tako polagoma spušča na tla; z nogama se opira na zid, da ne zadeva ob slemena, okna itd. Trikratni zavoj konopca okolu karabinarja mu služi za zavoro. Ta način bega bo pri previdnem in pravilnem postopanju plezalcev le .redkokje pri šel v poštev, toda dobro je, da ga poznamo. 3. Vozlanje In metanje konopca. Pri napravi zank na konopec, pri navezavanju predmetov je treba posebne spretnosti in zategadelj je potrebno, da ga¬ silca izurimo tudi v tem oziru. Nič manj važno je tudi metanje konopca do višjih nadstropij. Spreten metalec vrže konopec tudi do 3. in 4. nadstropja. Vreča. Reševalna vreča, ki jo rabimo pri reševanju ljudi, kadaT so vsi drugi izhodi iz visokega poslopja zaprti, je 15-25 me¬ trov dolga in en meter široka vreča iz močnega platna. Vrhnja stran vreče ni sešita, temveč na razdaljo 40 centimetr. speta z jermenčki. Na zgornjem koncu ima vreča všite trikotne všive, tako da je zdatno povečana njena širina. Tu je tudi všit v spodnji del 2 metra dolg in močen drog, katerega z močnimi jermeni privezujemo na enak drog, ki ga opremo na notranjo steno ob oknu. Na drog vrh vreče je pritrjen obroč, ki dvignjen odpira razširjeno'vrečo proti oknu. V to odprtino spuščamo posamez ljudi, tako da jih posadimo na okno, pri¬ memo vzad pod pazduho in na znamenje: »Pozor!« in »Skok!« spustimo v vrečo po kateri po hrbtu, z nogami naprej, z obra¬ zom navzgor zdrsnejo do tal. Reševalna vreča je najvarnejša reševalna priprava, kar jih dandanes poznamo; nesreča je docela nemogoča, zlasti če se vpoštevajo določila, ki veljajo za reševanje z vrečo. Vaje z vrečo dela četar (členar, vrstar) in najmanj 6 gasilcev: dva na oknu, 4-8 na tleh Vrečo nakladamo in vozimo s seboj — 70 — na orod/nem vozu. V resnem slučaju obesimo vrečo na okno tako, da vsaj 2 gasilca prodereta po stopnicah, če to ni mo¬ goče, po kljukastih lestvah ali po raztezalni lestvi do nad¬ stropja, kjer je treba pomoči. — Tu vržeta vrv raz okno in ž njo potegneta vrečo do okna ter jo pritrdita. Paziti pa je treba na to, da z vrečo vred dvignemo tudi drog, katerega je znotraj nasloniti na zid in zvezati z vrečnim drogom. Znamenja za skok v vrečo daje četar. Na napoved: »Po¬ zor!« gasilci napno vrečo in na povelje: »Skok!« spustimo ogroženo osebo v vrečo. Na dvoriščih, ali v ozkih ulicah, kjer ni prostora za raztegnitev vreče, tudi z navpično obešeno vrečo, rešujemo ljudi, na ta način, da vrečo spodaj 4-8 krat zavijemo in potem polagoma odvijamo in tako polagoma spu¬ ščamo ogroženca proti tlom. Za vsako nadstropje računamo tri cele zavoje. Ojstrih predmetov osebe, katetre spuščamo v vrečo, ne smejo imeti s seboj. Gasilcem je sekirice odložiti, preden se spuščajo v vrečo. Več kot ene osebe hkratu ne smemo spuščati v vrečo. Ženskam, ki jih spuščamo v vrečo, na kolenih zvežemo krilo. • • Na četarjevo povelje: »Vrečo — naložit!« naložimo vrečo zopet na voz v nasprotnem redu, kakor smo jo odložili, odnosno potegnili do okna. Drča. Za reševanje ljudi m drugih predmetov iz gorečih poslo¬ pij, kadar ni mogoče več rabiti stopnic, nam služi poleg drugih priprav tudi reševalna drča. Drča je tri metre široka in 15-25 J metrov dolga plahta iz mečnega platna; po žlebu ima našito drugo en meter široko in od vrha do tal segajočo platneno progo, na stranskih irobovih pa ima všdte močne vrvi, s ka¬ terimi jo napnemo in držimo napeto. Na zgornjem koncu drče je všit po celi širini drče močen drog, katerega z močnimi jermeni privezujemo na enak drog, ki ga opremo na notranjo steno ob oknu. Pri dviganju drče je paziti na to, da z drčo vred dvigamo tudi drog, katerega pritrjujemo na notranjo steno in da je našiv v žlebu drče * - 71 — f obrnjen navzgor. V slučaju, da drče radi omejenega prostora ne moremo (potegniti v ravni smeri od stene, (potegnemo jo poševno, toda v tem slučaju moramo nabrati in zvezati zanke na vrvi ob zgornjem koncu drče, da nam v drčo spuščeni ljudje ali virženi predmeti ne padejo iz nje. Vaje z drčo dela četar (členar, vrstar) in najmanj 6 ga¬ silcev: dva na oknu, 4-8 na tleh. Osebe, katere je rešiti, posadimo na okno, primemo vzad pod pazduho in na četarjevo napoved: »Pozor!« gasilci na- pno drčo, na povelje: »Skok!« ogroženca spustimo v drčo, po kateri z nogami naprej, s prekrižanima rokama na prsih in po hrbtu zdrsne do tal. Ojstrih predmetov, ki bi utegnili po¬ škodovati drčo, ne smemo metati vanjo. Težke predmete mo¬ ramo privezati na vrvi, da ne zdrsnejo prehitro po drči. Vra¬ tolomnih skokov v. drčo mkdar in nikomur ne smemo dovo¬ ljevati. Drčo nakladamo in vozimo s seboj na orodnem vozu. Naložimo jo na četarjevo povelje: »Drčo — naložit!« Lovnica. Lovnica je čveterokotna, štiri metre široka in 4 metre dolga platnena plahta, ki je obrobljena z močno zankasto vrv¬ jo; na vsaki strani je po 11 zank in na spodnji strani je v okrepitev premrežena z 12 timi za dlan širokimi jermeni. Lov- nico nakladamo in vozimo s seboj na orodnem vozu; porablja¬ mo jo pri reševanju ljudi, kjer ni več izhoda Iz visoke stavbe in kjer ni časa za zamudno obešanje vreče ali pa drče, ali če sploh ni mpgoče drugače rešiti ogroženih ljudi. Lovnico potemtakem porabljamo le v skrajnem slučaju, ker nima tiste varnosti kot vreča in drča. Lovnico napnemo pod okno ali pod kraj, kjer ogroženec ali ogroženci čakajo na rešitev. Pri lavnici porabljamo po 20 do 40 ljudi, ki jo za zanke — stoječ drug poleg drugega — dvignejo na plečah in napno. Gasilci so obrnjeni od lovnice; z levo nogo napravijo izpad naprej, z desno zakoračno stojo; zanke primejo nad desno 72 ramo: z desno roko s podprijemom, z levo roko z nadprije- mom. Na četarjevo napoved »Pozor!« vsi napno lovnico in na poveije: »Skok!« skoči ogroženec v lovnico. Ker je malokdaj dovelj gasilcev za reševanje z lovnico, pritegnemo k delu ci¬ vilno prebivalstvo, katero hitro na mestu poučimo o vede¬ nju; najmanj pa morajo biti vsaj 4 gasilci pri lovnici, ki vsaj na oglih lorvnice vodijo reševalno delo. Za skok iz prvega nadstropja rabimo približno 20, za skok iz drugega nadstropja približno 30, za skok iz tretjega ali četrtega nadstropja najmanj 40 mož. Lovnico napnemo tik ob steni, da ogroženec more sko¬ čiti na sredo lovnice in da gasilci ob steni niso v nevarnosti, da jim ogroženec skoči na hrbet. Več kot ena oseba hkratu nikdar ne sme skakati v lovnico, šele ko je četar dvignil prvega ogroženca raz lovnico, znova in za vsako osebo na¬ pove in poveljuje: »Pozor!« in »Skok!« Z vso strogostjo pa je vplivati četam na ogrožence, da mikdo pred poveljem ne skače v lovnico. Lovnico naložimo na voz na četarjevo povelje: »Lovnico — naložit!« Krinka. , Krinka je neke vrste havba, ki jo denemo na glavo čez \ čelado in privežemo pod ramama. Zrak dovajamo po zračjih ceveh z zračjo črpalko. Kninko natikamo, kadar je treba prodreti v kraje, ki so prenapolnjeni z dimom ali z dušljivimi plini. Gasilec s krinko na glavi navije potrebno dolžino zračjih cevi, ki so spojene s krinko in z zračjo črpalko, na desno roko ter se poda v ogroženi kraj, najmanj en gasilec pa mu sledi kar najdelj mogoče. Na gasilca v dimu je polagati največjo pozornost, oso- bito na to, da dobiva sveži zrak in da se vpošteva njegove migljaje in njegova navodila. Krinka je napravljena tako, da gasilec vidi, sliši in tudi lahko govori. Dimno krinko nalagamo na orodni voz. 73 Podpora. Kadar preti nevarnost, da se podere strop ali drugi deli poslopja, kar bi oviralo delo ali povzročalo škodo, postavimo podporo. Podpora je četvero ali šestero pripravljenih tramov, ki zloženi po zarezah tvorijo podporo, z vijakom raztezamo ali pa skrajšujemo podporo. Podporo nakladamo in vozimo s seboj z orodnim vozom. Postavljamo ali podtikamo jo na četarjevo povelje: »Pod¬ poro — podtaknit!« in nakladamo na povelje: »Podporo — naložit!« Gasilski domovi in hramovi. m Gasilno -orodje, opravo in pripravo shranjujemo v po¬ sebnih v to svrho. zgrajenih stavbah. Male stavbe, ki imajo poleg prostora za orodje le še stopišče, ali morebiti kvečjemu še sobico v podstrešji nad orodiščem, imenujemo »gasilske h r a m o v c«, večje — enonadstropne ali dvonadstropne stav. be z več sobami imenujemo »gasilske domove«. Ga¬ silska orodišča naj imajo potemtakem stavbi primeren napis: Gasilski hram, ali pa: Gasilski dom. Naziv »gasilni dom« ni pravilen in delajmo na to, da se opusti in odpravi, kjer je v rabi. i v s Nauk o znamenjih. Uvod. Pni požarih, zlasti pri večjih požarih dogaja se, da radi oddaljenosti posameznim oddelkom ne moremo dajati ustmh povelj. V takih slučajih dajemo znamenja s piščalko, s trobko ali z rogom. Piščalko naj ima vsak gasilec, vsaj pa vsak dostojan¬ stvenik. Dvoglasno trobko nosijo četniki in višji poveljniki. Znamenja z rogom dajo le trobentači po ukazih vodje ga¬ šenja. Pri večjih društvih, ki so razdeljena v čete, imamo višje in nižje uglašene rogove. Višje uglašeni rog (v A) je določen za prvega trobentača, nižje uglašeni (v F) pa so določeni za trobentače posameznih društev in čet. Pri manjših društvih, ki niso razdeljena v čete, morejo biti potemtakem v rabi le nižje (v F) uglašeni rogovi. •Znamenja s piščalko, s trobko in z rogom dajemo le tedaj, če je res potrebno. Paziti pa je zlasti na to, da se trobi in piska v presledkih, ne prek in prek, kar povzroča Je zmeš¬ njavo. Pred znamenja, ki veljajo vsem oddelkom, dajemo tri¬ kratni »Pozor!« 75 Pri veliki oddaljenosti med goriščem in orodjem ali po- veljništvom postavimo na primeren kraj posredovalnega tro¬ bentača, ki ponavlja znamenja. Oddelek, kateremu je namenjeno znamenje, iponovi zna¬ menje v dokaz, da je je razumel. Kadar gasilcem preti nevarnost, ne da bi vedeli za to, damo znamenje »Nazaj« ali »Nevarnost«. To znamenje da poveljujoči oddelni poveljnik, če pa je nevarnost nujna, vsak dostojanstvenik, ki opazi nevarnost. Gasilcem, katerim velja to znamenje, se je nemudoma umakniti, pustivši orodje (lestve, cevi itd.) na svojem mestu. Kadar slišimo znamenje »Nevarnost«, pustimo orodje in opravo ter kar najhitreje hitimo kličočemu gasilcu ali kličo¬ čim 'gasilcem ha pomoč. Na znamenje »Pozor« mora brezpogojno nastati grobna S tišina, da slišimo dano znamenje. Sploh gasilec dela na gorišču mimo, previdno, prevdamo; kričanja in klicanja ne smemo slišati. Gasilska znamenja mora poznati vsak gasilec in ne za¬ došča, da jih zna samo dati, temveč jih mora tudi razumeti. Zategadelj vadimo znamenja nele v »šoli«, temveč zlasti pri praktičnih vajah, kjer jih gasilec lažje razume in obenem tudi izvede. V začetku naj gasilec ustno ali s piščalko ponavlja dano znamenje. Pri vsakem gasilnem društvu je gotovo kdo, ki razume in pozna note, kjer pa tega ni, razlaga naj se pomen not takole: Tone zaznamujemo z znamenji, katera imenujemo note. Da pa žnjimi označimo višino ali nižino tona, pišemo jih na petero sporednih črtic ali med črtice, ako pa je potrebno tudi nad ali pod črtice. Note delimo jja cele (ali četveročetrtinske), na po- lovne (ali dvečetrtinske), na četrt inke, na osminke in tako dalje. Kakor imamo različna znamenja za note, tako imamo tudi različna znamenja za molk, katera imenujemo pavze. 76 H-H ¥ Tone in molke označujemo tako-le: Dolžina tona: Molk: Ena — dve — tri — štiri. Cela nota ( 4 /4). Polovna nota f 2 / 4 )- Polovna nota f 2 /4). Četrtinka ( l U). Osminka (Vs). Šestnajstinka ('/ie). Vsako tako nolto moremo zapiskati ali zatrobiti s pi ščalko, s trobko ali z rogam. Presledek se mora čutiti. Kadar hočemo, da ni presledka med nizkim in visokim tonom, označimo noti z vezilom n. pr. Če razdelimo eno noto v tri jednake dele namesto v dva, dobimo t t i j o 1 o, n. pr. 77 Tega razlaganja naj se poprimejo vsa gasilna društva, če hočemo, da razumemo znamenja drug drugega. Gospod dr. Josip Čerin, kapelnik godbe Dravske divizije, ki je rade volje in požrtvovalno uredil znamenja po veljavnih glasbenih načelih, za kar mu bodi na tem mestu Izrečena naj¬ toplejša zahvala, je k znamenjem pridai nastopne opombe: Opombe k znamenjem. Ko sem sestavljal znamenja za gasilna društva, delal sem po sledečih principih: V prvi vrsti je bilo treba, sestaviti taka znamenja, da jih ni mogoče zamenjata drugo z drugim, da so torej dovolj mar¬ kantna in pa da so obenem kolikor mogoče enostavna. Kar je bilo znamenj porabnih iz starega vežbovnika, sem jih pridržal. Pri znamenjih za rog pomeni stopnjevanje tonov od spo¬ daj navzgor, da se delo začenja, ali nadaljuje; nasprotno pa kažejo padajoči toni, da se delo pojenjuje, skončava ali po¬ polnoma ustavi. Znamenja za trobko in piščalko sem naredil dosledno iz dveh delov. Prvi del znamenja pomenja vrsto orodja ali dela, za katero naj znamenje velja — to je avizo; drugi del znamenja, to so 'posamezni klici, pa označuje natančno posamezno orodje in kaj naj se žnjim izvrši. — Kar se tiče tempa, v katerem naj se izvajajo vsa znamenja, omenjam, da naj sc vzame počasni korakov tempo, približno 100 korakov ali udarcev na minuto. To velja za znamenja za rog in za znamenja za piščalko, pri katerih se šteje. Pri znamenjih, katerih prvi del je avizo, naj se naredi po tem avizu kratek presledek. Zaznamovan je z vejico (’). Znamenje štev. 1 je vzeto iz starega predpisa; tukaj pri¬ haja v pravilni tonovski in ritmični obliki. Štev. 2 je začetek Kocijančičeve pesmi »Danes tukaj jutri tam«. Štev. 3 »Pozor ima skok v kvinto, da se tako natančno loči od znamenja štev. 5 (Požar), ki je kot požarno znamenje vpeljano in znano po celem svetu. 78 Štev. 6 »Naprej« sestoji v postopu navzgor iz istih tonov, kakor štev. 7 v obratnem načinu za »Nazaj«. Štev. 8—12 za poveljnika je avizo, potem pride klic, Ki natančno pove četo, katere poveljnik je klican. Društveni poveljniki se kličejo s trikratnim znamenjem. štev. 13 je vzeta iz starega predpisa. Če odprem tok, dodam avizu »Tok« še »Naprej« — če ga naj zaprem, sledi * avizu »Tok« še klic »Nazaj«. Štev. 20. Trikratni padec tona kaže dosti umljivo, da najvažnejšega sredstva, vode, ni. — Muzikalično ima to zna¬ menje karakter žalosti, in za gasilca je moment, ko zmanjka vode, gotovo žalosten. Štev. 21 sestoji iz dveh delov, to je »Pozor« (štev. 3), in pa »Požar« (štev. 5); poslednje znamenje pa stoji tu oktavo više, da se na ta način pričetek gašenja na eminentno jasen način izraža. Štev. 22 je »Pozor«, potem pa trikratni padec tona, ki znači skončanje dela. Štev. 23 in 24. Za značenje toka, ki ga smatramo kot nekaj dolgega ali dolgo trajajočega, so porabljene najdaljše note, cele. — Po »avizu« pridejo posamezni klici; ti naj bodo kratki in ostri. Med avizo in klicem pa naredi znaten presledek. — Za odpreti tok stoji en dolg avizo, za za¬ preti tok pa imaš dve dolgi noti. — Isto najdeš pri »cevi«, katero znamenje je iz starega poslovnika vzeto; za cev z d o 1 ž i t i en kratni avizo, za skrajševanje dva kratni, za odstranjevanje tri kratni avizo »cev«. — (Zna¬ menja 33—40). Za lestvo je bilo treba novega znamenja; to sestoji iz dveh jednakih delov. Posamezne klice po avizu »Lestva« si zapomniš lahko, če vzameš raznovrstne lestve v abecednem redu (1, Kljukasta lestva. 2. Raztezalna lestva. 3. Stikalna lestva. 4. Strešna lestva.) K — 1 klic, R = 2 klica, St = 3 klici, Str. «— 4 klici. Za drčo, lovnico in vrečo imaš znamenja sesto- ječa iz treh dolgih piskov; klice po avizu si tudi lahko za¬ pomniš v abecednem redu (1. Drča. 2. Lovnica. 3. Vreča.) D — 1, L — 2, V — 3. 79 Znamenje za plezanje je dolg pisk med dvema kratki¬ ma, ali muzikalično povedano, kadar je dolga nota med dve¬ ma kratkima v istem taktu, imenujemo tako razdeljenje not sinkopo. Sinkopa ima karakter vlečijivosti, neokretnosti, a tudi pritiska, ta ml je za označenje plezanja najbolj primerna — In če slišiš po avizu »Plezanje« dolg ipisk, vedi, da ti je po¬ stati. Štev. 5? »Pozor« za piščalko /e isto znamenje kakor štev. 3; isto velja o štev. 54 in 4. Ravnotako sta znamenji 55 iin pa 22 isti. »Nevarnost« štev. 56 so ostri klici; znamenje se po¬ navlja po potrebi. »Gasilska koračnica« je ostala neizpremenjena. nnnn 80 A. Znamenja za rog. a) Razna. 2. Klic gasilnega društva Ljubljana: 3. Pozor: 4. Nastop v red ali dvored: 5. Požar (med vožnjo): 6. Naprej: 7. Nazaj: 8. Znamenje za poveljnika: % 11. Poveljnik tretje čete: 12. Društveni poveljniki: b) Odpiranje in zapiranje toka. # 13. Znamenje za tok: 14. Prva cev odpreti tok: 15. Druga cev odpreti tok: 17. Prva cev zapreti tok: 82 18. Druga cev zapreti tok: 3 19. Tretja cev zapreti tok: 20. Vode ni, ali brizgalnica prazna: 3 1 ± T? 21. Brizgalnica, ali hidrant pripravljen za vodo: 22. Pospraviti in pripraviti za odhod: B. Znamenja za trobko in piščalko. a) Odpiranje in zapiranje toka. 23. Znamenje za tok odpreti: 24. Znamenje za tok zapreti: 4 r ~~ 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 25. Prva cev odpreti tok: 26. Druga cev odpreti tok 4- & 1 - 2 - 3-4 1 - 4 —< 9 - 1 - 2 - 3-4 1 2 83 N 27. Tretja cev odpreti tok: 1 - 2 - 3-4 1 2 3 28. Prva cev zapreti tok: > 29. Druga cev zapreti tok: m\ 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 1 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 1 2 30. Tretja cev zapreti tok: m i j m 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 1 2 3 b) Podaljševanje, skrajševanje in odstranjevanje cevi. 31. Znamenje za cev: 1 2-3 32. Prvo cev zdolžiti: 33. Drugo cev zdolžiti: 3 u j 1 2-3 1 12-3 1 2 34. Tretjo cev zdolžiti: H 3 12-3 1 2 3 35. Prvo cev skratiti: ■«-<9 t=x 1 2-3 1 2-3 1 - 84 36. Drugo cev skratiti: 1 2-3 12-3 1 2 37. Tretjo cev skratiti: 1 2-3 12-3 1 2 3 38. Prvo cev odstraniti: 1 2-3 1 2-3 1 2-3 1 39. -Drugo cev odstraniti: 1 2-3 1 2-3 12-3 1 2 40. Tretjo cev odstraniti: 1 2-3 1 2-3 12-3 1 2 3 c) Dodaja orodja. 41. Zna enje za lestvo: r -< 9 - |—frt 1-2 3 4 1-2 3 4 42. Kljukasta lestva : 1-2 3 4 1-2 3 4 1 85 43. Raztezalna lestva: 44. Stikalna lestva: m 1-2 3 4 1-2 3 4 1 2 3 45. Strešna lestva: 1-2 3 4 1-2 3 4 1 2 3 4 46. Drča: r> 0 1 - 2 - 3-4 1 2 - 3-3 1 - 2 - 3-4 1 47. Lovnica: 4 —« 5 »- 0 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 1 - 2 - 3-4 1 2 48. Vreča: č) Plezalska znamenja. 49. Znamenje za plezanje: 3 m 1 2-3 4 1 2-3 4 50. Plezoma gor: > 1 2-3 4 1 2-3 4 1 51. Plezoma dol: » 1 2-8 4 1 2-3 4 1 2 52. Postati ed plezanjem: 1 2-3 4 1 2-3 4 1 - 2 - 3-4 53. Pozor: d) Razna znamenja. 54. Nastop v red ali dvored: 12 12 12 1 55. Orodje spraviti: 1 1-2 12 1-2 12 1-2 12 1-2 56. Nevarnost: 87 C. Gasilska koračnica Korakofna. \ 88 Kazalo. Stran Predgovor 3 Vaje z orodjem. Uvod. 3 A. Vaje z navijalom. Opis 5 1 . Nastop in uravnava. 5 2 . Pohod 7 3 . Odložitev in polaganje cevi. 7 4 . Podaljševanje in skrajševanje cevi. 8 5 . Naložitev . 9 6. Zbrana glavna povelja.10 B. Vaje z brizgalnico. Vrste brizgalnic.11 I. Vaje s četverokolno brizgalnico ...... 12 Opis brizgalnice .12 1 . Nastop in uravnava.13 2. Pohod .. 14 3 . Zgotovitev in odložitev.14 4 . Naložitev ig 5 . Vaje brez štetve.17 II. Vaje s snemalno brizgalnico. 18 1. Nastop in uravnava.18 2. Pohod 20 3 . Odložitev in polaganje cevi.21 4 . Naložitev 23 5 . Vaje brez štetve. 26 C. Vaje z lestvami. Vrste lestev.•.. 26 1. Plezalne vaje s kljukasto les tv o. • • , '% • • I. Plezalne vaje z eno lestvo. 28 a) Šolske vaje po štetvi. 28 89 . Stran b) Šolske vaje brez štetve. 33 * II. Plezalne vajje z dvema lestvama v II. nadstropje 34 Pravilo 34 a) Zatakmitev in iztaknitev. 34 b) Plezalne vaje v II. nadstropje. 35 III. Plezalne vaje s tremi lestvami v III. nadstropje . 37 a) Zataknitev in iztaknitev. 37 b) Plezalne vaje v III. nadstropje ...... 38 IV. Plezalne vaje s štirimi ali več lestvami v IV. ali 'višje nadstropje .39 Pripomnja 40 V. Plezalne vaje z eno lestvo v II. in višja nadstropja 40 > 2 , Vaje z mehanično (M a g iaru sovo) lestvo. 1 . Nastop in uravnava.40 2 . Plezalne vaje .42 3. Položitev lestve. 43 4. Zbrana povelja .44 | 3. Vaje z raztezal n o lestvo. 1 . Nastop in uravnava.45 2 . Plezalne vaje .47 3. Položitev lestve.47 4. Zbrana povelja .49 4 . Vaje z raztezal no lestvo na Škripec. Opis lestve.49 1 . Nastop in uravnava. 49 2 . Dvig lestve.50 3. Položitev lestve.51 4. Zbrana povelja . 52 # • 5. Vaje s stikalno lestvo. Opis lestve.52 1 . Nastop in uravnava.53 — .90 - % Stran 2. Položitev lestve.54 3 . Zbrana povelja . 55 6. Vaje s strešno lestvo. s Opis (lestve. 55 1. Zataknitev . 55 2. Lzitaiknitev . 56 3 . Dodatek ., 57 4 . Zbrana povelja .57 7 . Vaje z lestvenim vozom. 1 . Opis voza . 58 2. Nastop in uravnava . 58 3 . Odložitev .59 4 . Naložitev .g! 5 . Zbrana povelja .g2 Č. Vaje z orodnim vozom. Opis 63 1 . Nastop in uravnava.63 2. Odložitev orodja . 64 3 . ^Naložitev . ‘ .65 4 . Zbrana povelja.67 D. Reševalne in druge priprave. • Ročne brizgalnice . 67 Sod .68 Kad . 68 Kanapec ali vrv .68 1 . Reševanje s konopcem. 69 2. Beg ogroženega gasilca ....... 69 3 . Vozlanje in metanje konopca. 70 Vreča . 70 Drča . 71 Lovnica .72 Krinka .73 Podpora ....... w .... ti 74 Gasilski domovi in hramovi.74 91 Slran Nauk o znamenjih. Uvod . Opombe k znamenjem. A. Znamenja za rog . a) Razna . b) Odpiranje in zapiranje toka .... B. Znamenja za trobko in piščalko. a) Odpiranje in zapiranje toka .... b) Podaljševanje, skrajševanje in odstranjevanje cevi .. c) Dodaja orodja . č) Plezalska znamenja. d) Razna znamenja. C. Gasilska koračnica. 75 77 80 80 81 82 82 83 84 85 86 87 RED 4 * - j*