Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 27.	V Ljubljani, dne 30. septembra 1925.	VII. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40-— Polletna naročnina	„	20'-^
četrtletna naročnina. . . . „	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku. —....
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Članarina.
Večje število včlanjenih organizacij ter tudi posameznikov je s članskimi prispevki še vedno zaostalo. Ker pričenja s 1. oktobrom že 4. četrtletje, naj vse organizacije in posamezniki poravnajo svoje zaostanke ter naj zajedno nakažejo prispevke nemudoma blagajniku O. Z.
Od 1. septembra t. 1. dalje znaša mesečna članarina za vsakega člana pri O. Z. včlanjenih strokovnih organizacij 1 Din 25 p, za vsakega člana krajevnih organizacij pa četrtino tega zneska t. j. 30 p. Pristopnina znaša eno desetino vsakokratne letne članarine. (Čl. 8 pravil.)
Le gmotno dobro podprta, bo mogla O. Z. računati na uspehe in ugodno rešitev toli perečih in neodložljivih vprašanj. Dolžnost vseh organiziranih je tedaj, da redno prispevajo v društveno blagajno. One, ki stoje še izven naših vrst, pa poživljamo, da čimprej pristopijo. Nečastno bi bilo zanje, če bi uživali uspehe, ki si jih je s trdim delom in težkim trudom priborila organizacija, zato brez izjeme vsi v naše vrste!
Glavni odbor O. Z.
Važno za vse organizacije!
Navzlic ponovnemu apelu so doslej prijavile Osr. Zvezi za Glavni zbor delegatov v zmislu točke 2. §17 pravil svoje odposlance odnosno namestnike samo te-le organizacije:
1.	»Udruženje poreskih činovnika, sekcija Ljubljana« (delegat g. Jaka D rol, nam. g. Anton Adamič),
2.	»Društvo drž. računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo« (del. g. Jože Pirc, nam. g. Janko Gogala),
3.	»Društvo iinančnih konceptnih uradnikov za Slovenijo« (del. g. Štefan Sušeč, nam. g. dr. Fran Stegenšek),
4.	»Društvo geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani« (del. g. Vladimir Vrtel, nam. g. Ivan Bydlo),
5.	»Društvo sodnih poduradnikov in slug« (del. g. Ivan Stavec, nam. g. Ivan Skrabar),
6.	»Društvo drž. pisarniških uradnikov« (del. g. Ignacij Rus, nam g. Rudolf Misle j),
7.	»Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo« (del. g. Anton Svetek, nam. g. Feliks Nič),
8.	»Zveza upokojenih častnikov itd« (del. g. Avgust Jesenko, nam. g. Josip Dekleva),
9.	»Društvo orožniških upokojencev na slovenskem ozemlju« (del. g. Martin Maicen, nam. g. Valentin Legat),
10.	»Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo« s sedežem v Mariboru (del. g. Miloš Stibler, nam. g. Fran Trampuž),
11.	»Krajevna organizacija drž. nameščencev in upokojencev« v Kamniku (del. g. dr. Jože Šenk, nam. g. Stane Vedlin),
12.	»Društvo jugoslov. drž. uslužbencev in upokojencev« v Mariboru (del. g. dr. Pečovnik, nam. g. Vidic),
13.	»Društvo drž. nameščencev in upokojencev« v Ptuju (del. g. Ladislav Jerše, nam. *. Josip Goriup),
14.	»Društvo javnih nameščencev in upokojencev« v Konjicah (del. g. Stefan Suc, nam. g. Davorin Blažon) in
15.	»Društvo drž. nameščencev in upokojencev« v Krškem (del. g. Fran Rendla, nam. g. Anton Knez).
Ker je nastala nujna potreba, da skliče ; predsednik Osr. Zveze glavni zbor delegatov v najkrajšem času, prosimo ponovno in zad- . njič, da nominirajo' svoje delegate oziroma namestnike za glavni zbor še sledeče orga- I nizacije, ki so včlanjene pri Osr. Zvezi:
1.	Društvo zemljeknjižnih uradnikov in j izprašanih aspirantov«,
2.	Društvo okrajnih in domenskih gozdarjev»,
3.	»Društvo državnih uslužbencev«,
4.	»Društvo poštnih maturantov«,
5.	»Društvo konceptnih uradnikov politične uprave«,
6.	»Ljubljansko učiteljsko društvo«,
7.	»Društvo poštnih prometnih uradnikov«,
8.	»Društvo poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov«,
9.	»Udruženje monopolskih činovnika Beograd, poverjeništvo Ljubljana«,
10.	Društvo upravnih uradnikov zdravstv. in skrbstv. zavodov In osrednjih oblastev«,
11.	»Društvo kaznilniških in jetniških urad-
nikov«,
12.	»Udruženje činovnika
finančne kon
13.	»Društvo cestnih in rečnih nadzornikov« —- Domžale,
14.	»Društvo železniških uradnikov s fakultetno izobrazbo« — Ljubljana,
15.	»Društvo drž. nameščencev in upokojencev Radeče pri Zid. mostu«,
16.	Krajevna organizacija drž. nameščen-
cev v Kranju, Krajevna organizacija drž. nameščencev v Radovljici,
17.	Krajevna organizacija drž. nameščencev v Novem mestu in
18.	Krajevna organizacija drž. nameščencev v Celju.
Prijave naj pravkar navedene organizacije pošljejo glavnemu tajniku Osr. Zveze najkasneje do 6. X. t. 1., ker bo mtoral predsednik Osr. Zveze, ne oziraje se na to, ali se odzovejo temu zadnjemu pozivu vse organizacije ali ne, radi izredno važnega hi nujnega dnevnega reda, sklicati glavni zbor delegatov že v času med 6. in 15. oktobrom t. 1. (čl. 17.. točka 4. pravil.)
Vsem pri Osr. Zvezi še nevčlainjenim organizacijam pa veljaj: Ne vsaksebi in po svoji poti, marveč v vrsto sklenjeno za skupni cilji
V Ljubljani, 1. oktobra 1925.
Za glavni odbor Osr. Zveze:
Maks Lilleg,	Joža Bekš,
t. č. predsednik.	t. č. glavni tajnik.
Dr. Fran Stegenšek:
Zbornice drž. uslužbencev.
(Nadaljevanje k »Našemu Glasu« št. 21/1925.)
m.
Ustroj.
Zbornice bi se ustanovile:
1.	Za Srbijo rn Crnogoro s sedežem v
Beogradu.
2.	Za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v
Zagrebu.
3.	Za Slovenijo s sedežem v Ljubljani.
4.	Za Bosno in Hercegovino s sedežem v
Sarajevu.
5.	Za Dalmacijo s sedežem v Splitu.
6. Za Vojvodinjo s sedežem v Novem Sadu.
Sedanje strokovne in stanovske organizacije bi obstojale še nadalje kakor so sedaj, le namesto pokrajinskih Savezov oziroma »Osrednje Zveze javnih namščencev in upokojencev za Sloveniji» v Ljubljani« bi nastopile zbornice kot prisilne korporacije. Teh šestem zbornic bi seveda bilo v stalnih medsebojnih stikih ter bi se radi enotne kolaboracije sklenile v skupno višjo organizacijsko edinlco, to je v Savez zbornic državnih nameščencev za vso državo. Ta bi potem prevzel funkcije sedanjega »Glavnega Saveza državnih službenika i penzionera« v Beogradu in bi bil tako resničen reprezentant vseh državnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih.
Slično kakor delavske, bi seveda smele tudi zbornice državnih nameščencev kot samostojne pravne osebe na svoje ime nabavljati nepremičnine, v kolikor bi jim bile potrebne, prevzemale bi razne obveznosti, smele bi tožiti in biti tožene. Za svoje obveznosti bj jamčile le s svojo imovino.
Zbornice bi bile samostojna samoupravna telesa, ki bi se upravljala in ki bi izvrševala svoje naloge po predpisih posebne uredbe in po svojih statutih.
Državi bi pa marale biti pridržane potrebne nadzorovalne funkcije potom ministrstva za socijalno politiko.
V uredbi, oziroma v Statutih bi morala biti natančna določila o tem, koliko članov naj ima vsaka zbornica, kdo ima aktivno, kdo pasivno volilno pravico, nadalje določila o načinu glasovanja, o volilnem postopku, o od-škodhini za člane zbornic, ki stanujejo izven sedežev zbornic, o trajanju mandatov zborničnih članov itd.
Posebno pozornost bi bilo posvetiti poglavju o organih zbornic, to je skupščini kot sklepajočemu činitelju, potem izvršilnemu odboru, predsedniku in tajniku.
Določiti bi bilo natanko pristojnost skupščine, kdo tvori plenum zbornice. Določiti bi bilo kav tele za redno fimkeijonirane zbornic in eventuelne kazenske sankcije za one, ki bi malomarno opravljali svoje dolžnosti.
Na prago Macedoniie.
Piše R. Dostal.
(Življenje slovenskih rezervnih častnikov na vojni vežbi.)
Koncem julija.
Vročina, stenice, poper, paprika, čebula, česen. O cviček! O Kolovrat, o Nace, o Figovec!
Treščilo je kakor strela iz jasnega, tam začetkom junija. Poziv na vojno vežbo. Ali je res? Da-li ni pomota? Kmalu sem se prepričal, da je resnica. In še ta in še oni. Bilo nas je okrog 20 slovenskih razervnih častnikov, ki smo potovali črez Beograd v razne garnizije v Požarcvac, Kragujevac, Niš, Vranje, Skoplje, Bitolj, Veles, Stip, Prištino itd., da odslužimo- predpisano vojno vežbo. Potovali smo, kakor pač potujemo Slovenci, dobre volje, šala, smeh.
Šest takih junakov nas je izstopilo v Vranju, kamor smo bili določeni. Med nami kapetan Janez, šolski upravitej na Gorenjskem. O, Janez ima še mnogo vojaškega duha v sebi in so ga hitro pogruntali. Saj pa ni čuda! Služil je vso vojno dobo na fronti in je pripadal »zibeenarjem«. V naši sobi je Janez komandant in se mu brezpogojno pokoravamo. Potem je tu poručnik Dore, ki pase svoje ovce in koštrunc tam spodaj ob Rinži.
Določiti bi bilo način za reševanje predmetov, poslovnik za seje, delokrog posameznih funkcijonarjev itd.
Določiti bi bilo volitev predstavnikov posameznih organizacij in njih naloge v izvrše-valncm odboru.
Predsednik zbornice bi smel biti le oni drž. nameščenec, ki ima najmanj 15 let efektivne službe, tajnik pa le oni državni nameščenec, ki ima najmanj 10 let efektivne drž. službe in ki je dovršil popolno pravno fakulteto ter položil že vse državne izpite (tudi strokovni). Predsednik in tajnik bi morala kot odgovorna izvršujoča organa za dobo, dokler traja njihov zbornični mandat, izstopiti iz državne službe. Doba, ki bi jo izgubila kot zbornična mandatarja, bi se jima štela v vsakem oziru ravno tako, kakor d!a bi se bila ves čas nahajala v državni službi. Za svoje delo bi dobivala plačo temeljem zborničnih štatutov. Službena mesta pa bi jima morala ostati pridržana z vsemi pravicami ter bi jih država zopet morala sprejeti, ako bi se hotela vrniti v državno službo-. Zbornični predsednik in tajnik bi uživala v izvrševanju svojega mandata primerne imunitetne in druge pravice ter bi se zlasti ne smela klicati na odgovor zaradi dejanj, ki bi jih vsled svojih mandatov zakonitim potom podvzela v interesu drž. nameščenstva.in to tudi ne po even-tuelni vrnitvi v državno službo.
Predsednika in tajnika bi volila skupščina, potrditev izvolitve pa bi bila pridržana ministrstvu za socijalno politiko.
Po finančni strani bi bilo skrb za državno nameščenstvo prenesti v zbornicah z etičnega polja (sedanje častne funkcije v društvih!) na one juridične temelje, kjer stoji zapisano: Do ut des, facio ut facias (dam ti, da tudi ti meni daš, storim, da tudi ti kaj storiš.) To se pravil: Urediti bil bilo- vprašanje obli-gatoričnih prispevkov za kritje osebnih in materijalnih izdatkov.
Ni potreba še posebej omenjati, da bo pač vsak zbornični uradnik oziroma uslužbenci» sploh dobro vedel, da izgubi takoj svojo honorirano funkcijo, ako se ne bode zadostno brigaj za izvrševanje nalogov in za blagor
Težka mu je vojna služba, saj pa tudi pre- \ naša težo blizu meterskega stota, no v zadnjem času nekoliko manj, ker je pritegnil svoj pas že za dve luknji. Nadalje je tu podipo-ručnik dr. Bogdan iz Ljubljane, edini samec v naši družbi, kar vranjska dekleta že dobro vedo. Ce se pa tega sam zaveda, ne vem poročati. V naši sredi je tudi podporučnik Marko, šef stanice tam v zeleni Štajerski. Trli, mirne narave, stoik, ne toži, ne hvali. Zanj pravijo tukajšnja dekleta, da je najbolj čeden oficir, seveda izmed rezervistov; aktivni imajo prednost. Ali jim je za to pohvalo- hvaležen, Marko ne pove. Šuti... Tu je tudli poručnik Stručni iz Ljubljane. Menda že zaradi bližnjega turškega ozemlja je fatalist. Kako da bidne... V začetku ga je razburjal edino podporučnik Mlinar, ki je šesti v naši sredi, Hrvat iz Slavonije. Je bil izprva tipičen separatist in sta si bila s poručnikom Stručnim takoj prvi hip v laseh, dokler ni Mlinar podlegel slovenski premoči. Sicer -pa je sedaj dober državotvorec in piše cirilico. To je torej naša družba.
Mesto šteje nekaj nad 8000 prebivalcev, pa je pravzaprav velika vas. Ulice široke kakor Aleksandrovka v Ljubljani. Hiše pritlične, krite s svetlordečo opeko. Vmes vrtovi, visoke jagnjedi, podobne minaretom. Marsikatera partija vredna slikarskega čopiča. Do 1. 1878. je tukaj vladal turški paša, sodil kadija, Srbin pa je plačeval harač. Danes ni več Turkov v mestu, mest» samo pa ’
svojih mandatov. In -komur se taki» gode, ta tudi temu primerno pleše.
Za redni dotok članskih prispevkov bi bic lo preskrbeti s primernimi kazenskimi sankcijami za one, ki bi jih zadela dolžnost, da pravočasno prijavijo zbornicam sprejem novih državnih nameščencev.
Organi, ki bi jih zadela dolžnost odvajati mesečne prispevke zborn-icam, bodo morali to pod lastno odgovornostjo točno tudi izvrševati.
Za delno- pokrivanje stroškov in za uspešnejše izvrševanje svoje naloge bi zbornice dobivale tudi od države stalno letno subvencijo. Podrobna določila o upravljanju zbornic pa bi morala biti v statutih samih.
Načrt štatut in njih spremembe bi smela sprejeti le skupščina, v veljavi» pa bi stopile šele tedaj, ko bi jih odobrilo ministrstvo za socijalno politiko.
Skupščina bi volila iz svoje sredine posebne odbore, ki bi imeli nalogo proučevati posamezne predmete, ki bi zaslužili posebno pozornost.
Izvrševalni odbor bi moral vsako leto sestaviti proračun o- dohodkih in izdatkih ter ga predložiti skupščini zbornice v odobritev. Proračun, ki bi ga sprejela skupščina, pa bi se moral predložiti še ministrstvu za socijalno politiko v odobritev.
Izvrševalni odbor bi moral vsako leto predložiti skupščini zaključni račun, to je točen izkaz i» dohodkih in izdatkih preteklega leta. Ta račun bi pa morala zbornica obenem z leinini poročilom o svojem poslovanju isto-tako predložiti ministrstvu za socijalno politiko. — Zaključni račun, odobren po ministrstvu, pa bi morala zbornica potem razglasiti v Službenih Novinah oz. v časopisih, kil bi jih za to določila.
Skupščine zbornic bi se morale pravočasno javljati mimstrsitVu za socijalno politiki», ki bi pošiljalo na nje svojega delegata.
Uredba o zbornicah bi morala vsebovati tudi podrobna določila o razpustu zbornic.
(K)»nec sledi).
, je ohranilo 'turški značaj v slogu in visok lesen stolp »sahat«, s katerega so javljali dnevne čase, spominja na zašli polumesec. Sedež oblasti, prvostepeni sud, popolna gimnazija, osnovna šola, tvornica monopola. Trgovina s konopljo, močno razvita obrt, vrvarstvo-, čevljarstvo. V okolici se prideluje konoplja, tobak, -sadje, vini». Vse jeftino. Da, bilo bi, ako ne bi bili od jultra do večera lačni in žejni. Obrt in trgovinal se razvija po vzhodnem vzorcu na ulici. Ceste so kaldrmisane, imajo pa velike kotanje. Ko se vračam zvečer v kasarno, moram uporabiti precejšnjo: ekvili-bris-tiko, -da pridem brez nezgode. Vsako soboto je »vašar«, tržni dan. Okoliško prebivalstvo: Turki, Arnavti, Pestre, slikovite noše. čudovito nizke cene. Hodim, opazujem, vprašujem. Težki» jih razumem. Mešanica bolgarskega in arnavtskega s srbščino. Zato pa domačine dobro. In pa te domačinke- z blagodo-nečim, ljubkim izgovorom. Sment, kako so lepe te črnooke, stasite Srbijanke. Kdo bj sl mislil, ako si doslej videl samo Beograd! O te sladke Vranjankc!
Higijena bi bila lahko boljša. Ulice so še dovolj čiste, sicer sem itakoj- v začetku videl dva povožena psai, ki jih dalje časa nihče ni odstranil. V okolici -leže okostja konj, bo-gve od kdaj. Notranjost bivališč nikakor ni hiigt-jenična, vse d!» gotovega lokala, nužnika.
(Dalje sledi.)
*
,
Protestni izredni občni zbor društva geomet. v Ljubljani.
V nedeljo, dne 28. junija 1925 se je vršil izredni občni zbor društva geotnetrov v Ljubljani proti nezakonitemu postopanju gen. dir. kat. glede napredovanja geometrov z visokošolsko naobrazbo. Po ostri debati o celem geodetskem vprašanju je bilo soglasno ugotovljeno, da je skrajno krivičnoi uvrstitev geodetov zagrešila delegacija ministrstva financ, ki se ni zavzela za to, da se geodeti uvrstijo v I. kat. drž. čin. Še večja krivda pa pade na gen. dir. kat., ki se absolutno protivi vsaki uvrstitvi geodetov v I. kat. in sicer z ozirom na razmere, ki vladajo v Srbiji v geometer-skem stanu.
Razen memoranda na univerzitetni svet univerze v Ljubljani, v katerem se naproša univerzitetni svet, naj zahteva od fin. ministra obvezno izjavo, da se absolventi geodetskega oddelka tehniške fakultete uvrste v I. kat. drž. čin, da pa naj v slučaju negativnega odgovora univerzitetni svet sklene ukiniti geodetski oddelek na tehniški fakulteti, ker nc more nositi odgovornosti za moralno in ma-terijelno škodo geodetov, je bila soglasno sprejeta še sledeča resolucija, ki je bila poslana gen. dir. kat. in vsem poslanskim klubom:
Resolucija
Geodeti, zbrani na izrednem občnem zboru dne 28. junija 1925 v Ljubljani protestiramo proti nezakonitem postopanju generalne direkcije katastra v Beogradu, ki se je postavila na stališče, da geodeti zaključijo svojo karijero z 2. stopnjo II. kategorije.
Generalna direkcija katastra, ki je kljub vsem mogočim intervencijam, storjenih od strani društva in udruženja ter posameznih poslanskih klubov zakrivila, da so geodeti uvrščeni v N. kategorijo državnih nameščencev, dasi bi po svoji visokošolski naobrazbi morali biti uvrščeni v I. kategorijo, hoče prečarske geodete ponižati še bolj s tem, da jim krati pravico do napredovanja v drugi kategoriji, ko vendar naredba o razvrstitvi uradništva jasno pravi, da napredujejo vsi šeii-geometri z etui j arin e pri delegacijah v 1. skupino II. kategorije. V Sloveniji in Dalmaciji so to šefi evidenčnih uradov zcmljarinskega katastra, ki so direktno podrejeni delegacijam ministrstva financ. Generalna direkcija katastra ustvarja s svojim postopanjem neznosen položaj, ubija moralo geodetov in s tem evidenco zemljarinskega katastra, ki je produkt stoletnega ogromnega dela in truda, ustvarja položaj, ki ima lahko katastrofalne posledice za vse javno življenje.
Generalna direkcija katastra mora, ako hoče kedaj vpeljati v novoizmerjenih krajih evidenco katastra, imelo za to stroko visokošolsko naobra-ženo uradništvo, kakor jc temu ne samo v Sloveniji in Dalmaciji, ampak tudi v vseli drugih modernih državah. Ako hoče generalna direkcija izvesti premer Srbije, si mora zasigurati kader geodetov iz lastnili državljanov, ker jih bode drugače morala importirati iz inozemstva.
Evidenca zemljarinskega katastra v Sloveniji in Dalmaciji, vpeljana z zakonom z dne 23. maja 1883, drž. zak. št. 83, je ena naj važnejših panog državne uprave, ker daje podlago vsem drugim tehniškim strokam, ter je največje važnosti v zasebnem in javnopravnem življenju. Dokler velja v naši državi princip privatne lastnine, je treba evidenco zemljarinskega katastra dvigniti še na višjo stopnjo in se jc nikakor ne sme omalovaževati; ne sme se je zapostavljati ali celo uvesti v njo anarhijo,ker ima to lahko usodcpolne posledice za vse lastnike zemljišč.
Ker pa je za uradništvo evidenca katastra z zakonom o ustrojstvu evidence z dne 23. maja 1883, drž. zak. št. 84 in odlokov ministrstva financ od 3. dec. 1905, št. 68.551 in od 14. jul. 1907, št. 45.639 ter odloka generalne direkcije katastra od 24. jun. 1911, št. 1478, kateri zakoni so še vedno v veljavi, predpisana visokošolska naobrazba in ker je sedanje uradništvo te stroke po izjavali vseh visokih šol v Jugoslaviji, češkoslovaški in Avstriji fakultetsko spremno, smo mnenja, da mo-
ra generalna direkcija interpretirati zakon pri uvrščevanju lin napredovanju uradništva geodetske stroke po razmerah evidence katastra in izobrazbi geodetov v Sloveniji in Dalmaciji.
Opozarjamo generalno direkcijo na ta dejstva ter ponovno prosimo, da podvzame vse korake, da se geodete (geometre z visokošolsko naobrazbo) pri evidenci zemljarinskega katastra prevede v I. katgorijo državnih nameščencev in s tem popravi krivica z uvrščanjem v II. kategorijo. V to svrho naj finančno ministrstvo izda dopolnilno uredbo k uredbi o razvrstitvi državnih nameščencev, slično kakor je to storila za osobje finančne kontrole. V dopolnilni uredbi naj se kon-statuje, da je za službo pri evidenci zemljarinskega katastra predpisana visokošolska naobrazba z zakonom o evidenci katastra.
'Spominjamo pri tej priliki generalnega direktorja gospoda inž, Nedeljkoviča na svoječasno podane izjave delegatu društva geometrov za Slovenijo, da bo zastavil ves svoj vpliv, da se geodete prevede v I. kategorijo, ako doprinesejo dokaze svoje visokošolske naobrazbe na tehniški visoki šoli. Geodeti so doprinesli izjave tehniških visokih šol v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, Brnu ter univerze v Ljubljani, da so absolventi geodetskih oddelkov na visokih tehniških šolah za svojo stroko fakultetsko spremni ter enakovredni absolventom ostalih fakultet. Pričakujemo, da bo gospod generalni direktor dano besedo držal ter pri finančnem ministrstvu izposloval prevedbo geodetov v I. kategorijo.
Opozarjamo nadalje generalno direkcijo katastra, da se z geodeti pri posameznih ministrstvih ne postopa enako. Tako so nekateri geodeti pri ministrstvih za agrarno reformo ter poljoprivrede in voda prevedeni v I. kategorijo, kar znači, da so jili ta ministrstva smatrala za uradnike z visokošolsko naobrazbo.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani
ima dne 18. oktobra 1925
popoldne ob 2. uri v dvorani št. 28 justične palače v Ljubljani
izredni občni zbor.
DNEVNI RED:
1)	Sklepanje o pristopu k „Savezu društava gruntovničarskih činovnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca" s sedežem v Zagrebu.
2)	Sklepanje o spomenici.
3)	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure pozneie izredni občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu društvenikov.
Po čl. 16. pravil morajo biti predlogi, ki naj se razpravljajo pri slučajnostih, javljeni odboiu najmanj 8 dni pred izrednim občnim zborom.
Vabimo tovariše, ki jim je napredek in dobrobit našega stanu pri srcu, da se osebno v kar največjem šlevilu udeleže izrednega občnega zbora, ki ima sklepati o korakih, ki so velevažiti za naš stan. Kdor se ne more udeležiti osebno, naj pooblasti kakega ljubljanskih tovarišev.	Odbor.
Vestnik.
Nova pragmatika?! Širijo sc vesti, ki jih pa zaenkrat še ne moremo kontrolirati, da je v ministrstvu pravde izdelan nov in mnogo slabši načrt od sedaj veljavnega zakona o drž. uslužbencih. Ker so dobile tudi železničarske organizacije nov osnutek v svrho proučavanja, obrnila se je O. Z. na merodajno mesto po informacije. Menimo, da je ta vest glasen memento, da se združijo vse stanovske organizacije za skupen nastop in to v poslednji uri. Posamezne organizacije ne bodo dosegle ničesar, če ne bodo udružene v O. Z., ki je nositeljica velike ideje in teženj tudi vsakega posameznika.
Prošnja in poziv! Današnja številka zaključuje tretje četrtletje 1925. Priložili smo' ji 'Položnice za vse gg. naročnike, ki jih uljudno prosimo, da nam nakažejo naročnino. Vsem, ki so kakorkoli v zamudi, označili smo danes poleg naslova svoto, ki je z dnem 30. septembra 1925 na dolgu. Pripominjamo, da so všeta vsa dana plačila in značijo zabeleženi zneski svoto, ki je z 30. septembrom t. 1. po odbitku vseh danih plačil še na dolg*.
Nujno prosimo vse, da izvolijo to vpoštevati in nam dotične zneske čimpreje nakazati. Ponovno smo se iže obrnili do tovarišev s prošnjo, da izvolijo prevzeti nabiranje novih naročnikov in jih' prosili, naj se javijo, da jim dopošljemo nabiralne pole. Odziva ni bilo nobenega! Tovariši! Tako ne pridemo nikamor. Apatičnost in brezbrižnost je nam v vladajočih brezupnih gmotnih razmerah’ nas vseli sicer umljiva, nikakor pa ta ne sme iti tako daleč, da bi pri tem zanemarjali svoje lastne stanovske koristi, če bomo vsi opustili prav vsako delo za skupne interese, potem se nam pač še dolgo, dolgo nc obrne na bolje. Le v skupnem delu nam bo mogoče v doglednem času izsiliti vsaj najnujnejše za naš obstanek. Razmere so take, da naravnost silijo v najtesnejšo organizacijo, ki edina bo v stanu nam priboriti boljšo bodočnost. Žalostno pa je 'dejstvo, da ravno med nami javnimi nameščenci ni nobenega smisla za to. Niti svojega glasila ne bomo vzdržali; znak nezavednosti in vse obsodbe vredne brezbrižnosti. Ponovno že smo prosili tovariše, naj posvete nekaj prostega časa listu in mu pridobivajo novih' naročnikov. Pa vse zastonj. Nihče se ne gane; število naročnikov neprestano pada, in ko bo nekega dne uprava primorana list ustaviti, bo pa krik in zabavljanje na naslov onih, ki bodo brez krivde. Stvar je zelo resna; obstanek -lista odvisen je od vas tovariši. Naročajte ga sami in razširjajte povsod. Če le hočete, dvignete število naročnikov v najkrajšem času najmanj za polovico. In to je neobhodno potrebno, ker sicer ga ne bo mogoče vzdržati. S podrobnim delom, z agitacijo od tovariša do tovariša se da doseči lepe uspehe. Odsvetujte vsakemu odpoved lista; ne z odpovedjo, marveč z naročitvijo koristite skupnosti in s tem sebi. Naročnina je tako nizka, da pač ne more in ne sme biti ovira naročitvi lista. Naroči naj ga vsak! Vse gg. tovariše pa, ki so kakorkoli v zamudi z naročnino, prosimo, da nam jo nemudoma poravnajo, če ne morejo vsega, pa vsaj deloma, ostanek pa pozneje. — Uprava.
Češkoslovaška je pripravila nov uradniški zakon, ki temelji na sledečih načelih: činovništvo se deli v štiri kategorije (visokošolska, srednješolska, nižja srednja šola, manj kot nižja sredjna šola) s 7 plačilnimi razredi, katerih prva dva sta rezervirana I. kategoriji. Pripravljalna doba znaša 3 do 6 let s primernim odjutom. Osnovna plača znaša v 7. razredu 9000 Kč, v 1. razredu 78.000 Kč. K tej pridejo starostne doklade, aktivitetna doklada 2370 do 15 Kč, ki se pa ne vračuna v pokojnino ter prispevki za deco, in 'sicer največ za dva otroka, za prvega 1800 Kč, za drugega 1200 češkosl. kron. Ta prispevek je za vse kategorije enak. Služiteljem in poduradnikom ter uradnikom 7. in 5. plač. razreda pripada pri več nego 2 otrocih še posebna podpora 900 Kč za vsako na-daijno dete. Draginjske doklade odpadejo. V eni prihodnjih številk bomo objavili ta takozvani Pa-nckov načrt v izvadku. Naj bi bila bratska republika naši državi tudi v. tem oziru za vzgled.
Zopet razočarani. »Učiteljski Tovariš« piše: Kronski upokojenci iz leta 1919 so bili z razpisom prosvetnega ministrstva koncem 1. 1924 vendarle prevedeni na dinarsko penzijo, ki jim pripada od
HAJBOLJŠA NUDF
9.CORSC
'A O.KftED.BNI*
Je vendar najboljši!
/. decembra 1919. O zaukazani prevedbi so bili ■obveščeni od prosvetnega oddelka za Slovenijo s posebnim dekretom in pripomnjo, da se jim nakaže nova penzija, kadar glavna kontrola odobri odmero. Tedaj je zavladalo med nestorji našega* učiteljstva veliko veselje, češ, sedaj bo pa denar in konec stiske. Hitro >so računali težke tisočake razlike, ki jim pripada za dobo 5 let, t. j. od 1. decembra 1919. Toda, ko se jim je z junijem t. 1. nakazala razlika samo od 1. aprila naprej in se jim zajedno sporočilo, da se izplača ona od 1. decembra 1919 nazaj, kadar se dovoli za to kredit, je nastalo neprijetno presenečenje in bridko razočaranje in kaj bi tudi ne. Upokojenec s praznimi iobljubami pač ne more zadovoljiti ne trgovca, ne upnika. Seveda razlika se bode plačala, kakor se žal izplačuje aktivnemu uradništvu, toda kedaj? Dasi je bila prevedba po zakonu priznana in po raznih ministrskih naredbah zaukazana, se je kljub mnogim prošnjam in intervencijam zavlačevala debelih 5 let tako, da je nekaj teh trpinov že pomrlo. In sedaj, ko že slednjič nobena zavora, ne glavna kontrola, ne delegacija mini-
Itrstva financ več ne drži, se izda tipična parola: »Ni kritja«. Prizadeti so stari po 75—80 let in torej ni upati, da bi obče kateri še dočakali izplačilo te razlike. Vse kaže, da hoče država dedovati. Gospodje poslanci, ki v 5 dneh prejemate več na dijetah, nego dobiva kronski upokojenec celo leto penzije, spomnite se teh revežev in storite, kar se da storiti, da se ta kulturni škandal popravi čim preje.
Velika večina pritožb na drž. svet še ni rešena. Kakor znano, je bilo treba predložiti vse pritožbe v dveh izvodih. Državni svet odpošlje en izvod pritožbe pristojnemu ministrstvu v izjavo. Ministrstvom, odnosno njim podrejenim načelstvom se s proiznošnjo mnenja, ozir. mišljenja baš preveč ne mudi, in to je pač vzrok, da se rešitve zakašnjujejo. Pri takem postopku preti seveda opasnost, da zamore Državni svet usamo-svojiti mišljenje ministrstva. Vsledtega toliko odbitih pritožb! Izbegniti bi se pa zamoglo tej nevarnosti samo na ta način, da bi drž. svet sam in brez vplivanja z drugih strani, odločeval samostojno ob materijalu, ki se mu nudi s pritožbo
in s prilogami in ob veljavnem zakoniku. In šele to samosvojo odločbo naj bi Drž. svet odpremi! pristojnemu ministrstvu v vednost in v izjavo do izvestnega termina.
— tovarna Čevljev peter kozina £■
KOMP. izdelale odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3; Beograd, Knez Mihaj-lova ul. 44.
Originalne (prave) potrebščine za
„Opalograph"
Barvne trakove, ogljen-, indigo, povoščeni papir podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica	Šelenburgova ulica.
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Pri J. Trpinu
v Mariboru na Glavnem trgu št. 17
se najlažje kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker le res prav poceni.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana. Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Pilil stroj „lil" modela t
nafmodernelie konstrukcije.
The Rex Co
LJUBLJANA, Oradlftće «evllka 10.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
Josipa Petelina
znamka
Citer in Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
blin frtiimiegi spomniti
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Ha malo
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič oasLOoss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajnižje cene! Solidna in točna postrežba
Popraulla, preobleke.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persthe
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese —= špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene.
1	F» _ — * _ J J	krojaški atelje rTall §9911 LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.	1
		
Ivan Jelačin, Liju
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.	_____
0^53 MT Solidna in točna postrežba. "W®
Josip Olup, Ljubljana,
Na uogalu	Stari trg št. 2
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega Izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago se daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi	kjer se točijo najboljša do-
svojo gostilno llwOO I rillUO lenjska in štajerska vina.
111 Um
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršujejo točno in solidne
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Vedno
najnižje
cene!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.