Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 26. “E8LOVENIA LIBRE’ BUENOS AIRES. 26. JUNIJA (JUNIO) 1958 OSPPRTO PISMO Slepota za komunizem William H. Smith, ugledna severno¬ ameriška politična osebnost, ki je tudi član kongresnega odbora za ugotavlja¬ nje protiameriške delavnosti, je poslal dne 2. junija t. 1. na drugo sejo 85. red¬ nega zasedanja severnoameriškega na¬ rodnega kongresa vsem poslancem in senatorjem, ki odobravajo tako veliko¬ dušno pomoč Titovi Jugoslaviji ter dru¬ gim komunističnim državam, pismo na¬ slednje vsebine: Predsednik Eisenhower verjetno zna razlikovati med belino golfske žogice in zelenilom travnika, na katerem igra golf. Zunanji minister Dulles verjetno zna razlikovati med črno tinto svojega dobička in rdečo barvo izgube, zabele¬ žene v bilančni knjigi nekega podjetja. Toda, sodeč po njunem neprestanem moledovanju za pomoč Titu, pomoč, s katero omogočata komunističnemu mno¬ žičnemu morilcu držati 18 milijonov Ju¬ goslovanov, naših prijateljev, v sužnosti, in njunem novem pozivu za pomoč ko¬ munistični vladi zasužnjene Poljske, člo¬ vek prihaja do zaključka, da verjetno oba gospoda ne znata razlikovati med rdečilom komunističnega suženjstva in zelenilom Svobode. Ali ne moremo o nji¬ ma trditi, da sta slepa za barve? Dame in gospodje, najsi bo pomoč po¬ slana poljski komunistični vladi, ki je članica sovjetskega bloka, ali jugoslo¬ vanski komunistični vladi, ki je komuni¬ stična “fronta” za delo izven železne za¬ vese, pomoč za katero koli komunistično vlado je pomoč za Sovjetsko Rusijo. Ta¬ ka pomoč predstavlja financiranje sve¬ tovnega komunističnega napora za uni¬ čenje USA! Najsi bo pomoč poslana v denarju ali v materialu, ki naj ga plačajo v krajev¬ nem komunističnem denarju, ki ga po¬ zneje znova vrnemo dotični komunistič¬ ni vladi, taka pomoč vedno osvobodi do¬ ločene fonde za Moskvo, katere potem ta uporablja, kakor hoče, da spušča Sputnike, da pomaga Sukarnu, da ščiti Nasserja, da agitira v Alžiru, da vzpod¬ buja Perujce, da prišepetava Venezolan- Cem, z eno besedo, ustvarja nemir za naše prijatelje in za nas kjer koli Mo¬ skva to hoče. Minulo jesen je po odobritvi našega programa za zunanjo pomoč in za da¬ jatve, s katerrimi smo podprli komuni¬ zem na Poljskem in v Jugoslaviji, Tito priznal komunistični režim Vzhodne Nemčije. Bil je to izzivalen dokaz komu¬ nistične solidarnosti, čeprav je v gotovi meri udaril po njih samih. Pri nas se je dvignila opozicija proti nadaljevanju pomoči komunističnim vladam. Ker jih je zaskrbelo, da ne bodo več dobili pomoči, so komunisti čakali, da ste se znova sestali. Nato so, z odlično preračunljivostjo, sočasno z vašo razpra¬ vo o zunanji pomoči, razkrili svoj nov spor med Moskvo in Titom, model 1958, pripravljen za izvoz na Zapad. Hočejo namreč znova pokazati Tita kot “neod¬ visnega od Moskve” in upajo, da boste dali pomoč ne samo Titu in Gomulki, pač pa tokrat tudi vsem drugim sateli¬ tom! Obračuni za železno zaveso Dame in gospodje, vi nikakor ne bi na¬ jeli šoferja, ki ne bi znal razločevati med rdečo in zeleno barvo, ali ne? Za¬ kaj torej v tej kritični zadevi, ki nepo¬ sredno vpliva na naš narodni obstoj, po¬ slušate prošnje za pomoč komunističnim vladam od tistih ljudi, ki na prvi po¬ gled ne znajo razločevati med rdečilom komunističnega suženjstva in zeleno bar¬ vo svobode? Zakaj jim omogočate vzdrževati komunizem? Ali ne bi bilo bolje, da bi prepovedali vso pomoč ko¬ munističnim vladam... Pokažite svetu, vi v kongresu, da niste slepi za barvo komunizma! Vaš vdani "VVilliam H. Smyth Moskovska radijska postaja je pretek¬ li torek, 17. t. m., presenetila komuni¬ stični in svobodni svet s poročilom o lik¬ vidaciji štirih glavnih madžarskih upor¬ nikov v jesenski revoluciji leta 1956. Bu- dimpeštansko “ljudsko sodišče” je obso¬ dilo na smrt in izvršilo smrtno obsod¬ bo nad Imre Nagyjem, predsednikom kratkotrajne madžarske revolucionarne ylade, njegovim obrambnim ministrom gralom. Pal Maleterjem ter delavskima vodjima Miklošom Gimnesom in Jože¬ fom Szilagyjem. Na dvanajstdnevnem tajnem procesu je bilo obsojenih še pet drugih obtožencev, od katerih je eden dobil dosmrtno ječo, štirje pa od 5 do 12 let zapora. Kakor je znano, je Nagy vodil komu¬ nistično revolucionarno vlado, ki se je poslužila ugodne prilike ob uporu ma¬ džarskega delavstva vseh struj, od ko¬ munistov do demokratov, proti sovjetski nadvladi na Madžarskem, ter podprla upor. Zaradi vojaške intervencije rdeče vojske je upor propadel, Nagy je zbe¬ žal na Titovo poslaništvo v Budimpešti, grala. Maleterja pa so sovjeti zvijačno ujeli na pogajanjih z rdečo vojsko o iz¬ praznitvi Madžarske. Nagyju so sovjeti obljubili svobodno pot v Jugoslavijo ter so ga ob izhodu iz Titovega poslaništva ujeli, odpeljali v Romunijo v “prosto¬ voljno izgranstvo”, nakar je izginil. No¬ vi madžarski predsednik Kadar je izja¬ vil, da se Nagyju in drugim “uporni¬ kom” ne bo nič zgodilo. Vso zadevo so sovjeti in nove madžarske oblasti poti¬ snile v pozabo — do minulega torka. Istočasno z objavo o likvidaciji ome¬ njenih komunistov je Moskva poročala, da so na procesu obtožili Tita, da je do¬ volil Nagyju na svojem poslaništvu v Budimpešti še naprej voditi upor. Na poslaništvo je Nagy prinesel tudi zvoč¬ ni trak, na katerega je bil posnet njegov razgovor s Hruščevom, ko mu je sovjet¬ ski diktator obljubil svobodneje odnose z Moskvo. Ta trak je z jugoslovanskega poslaništva izginil v Beograd. Titova Jugoslavija je protestirala pro¬ ti obtožbam na procesu, toda samo pro¬ ti tistim, ki so bile naperjene proti njej. Proti smrtni obsodbi Nagyja ni protesti¬ rala. Medtem pa se je v Kremlju se¬ stal s Hruščevom Titov veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič. O čem sta na sestanku razpravljala, ne poročajo. V komunističnih državah je likvida¬ cija povzročila med satelitskimi vodji preplah. Ugotovili so, da Kremelj neu¬ smiljeno vlada po vsem svojem imperiju. Gomulka na Poljskem se sicer priprav¬ lja na protest v Moskvi, ne bo pa mogel preprečiti, da se ne bi v danem trenutku z njim isto zgodilo. Tito se čuti varnej¬ šega, vendar so nedavne aretacije in po¬ begi Kremlju naklonjenih jugoslovan¬ skih komunistov dokaz, da je tudi ju¬ goslovanska KP razdeljena v dve stru¬ ji: promoskovsko in protitovsko. V svobodnem svetu je časopisje veliko pisalo o likvidacijah na Madžarskem. Komentarji so izzveneli v prid obsojen¬ cem in proti Moskvi. Zlasti USA je likvidacije izkoristila za novo zavlačevanje sklicanja vrhovne konference. Eisenhower je izjavil, da smrtne obsodbe na Madžarskem kvarno vplivajo na priprave za vrhovno konfe¬ renco, Dulles pa je bil mnenja, da Na- gyjeva smrt pomeni tudi opozorilo Titu in drugim satelitskim vod ; em, kakšna usoda jih čaka, če se ne bodo podredili Moskvi. Madžarski begunci so v Copenhagenu na Danskem in v Bonnu v Zah. Nem¬ čiji uprizorili pred sovjetskimi poslani¬ štvi bučne demonstracije in razbijali ši¬ pe na oknih. Hruščev se je maščeval ta¬ ko, da je nagnal moskovsko delavstvo na demonstracije proti danskemu in za- hodnonemškemu veleposlaništvu v Mo¬ skvi. Tam so demonstranti tudi razbili šipe in polili poslopja z rdečim črnilom. Poročil, ki so jih objavili madžarski begunci, da se sovjetske čete zbirajo ob madžarsko-jugoslovanski meji, ni bi¬ lo mogoče preveriti. Doslej je bilo takih poročil ob raznih prilikah že več, pa so vedno ostala samo poročila. Zapad pri teh dogodkih pozablja, da so bili madžarski obsojenci pravi komu¬ nisti in da so se v rdeči borbi za oblast, ki se iz Kremlja prenaša v satelite in iz njih nazaj v Kremelj, znašli trenutno na “napačni strani.” Taka napaka pa ti¬ stega, ki jo je napravil, za železno za¬ veso vedno stane glavo. Sovjetski predlogi za vrhovno konferenco Hruščev je pretekli teden poslal no¬ vo pismo USA, Angliji in Franciji, v katerem poziva te tri velesile, naj se dokončno izjavijo za ali proti sklicanju vrhovne konference. Zapadne sile, zlasti USA, zavlačujejo dokončni odgovor z namenom, da bi prisilile sovjete na pri¬ stanek vrste zahtev in predlogov, ki so jih v Moskvi dosledno odklanjati. Isto¬ časno s pismom je moskovska radijska postaja objavila sovjetske predloge za obravnavanje na vrhovni konferenci: 1) Takojšnja prepoved atomskih in hidrogenskih poskusov; prenehanje izde¬ lave vseh vrst atomskega, hidrogenske- ga in raketnega orožja. (Zapad zago¬ varja enako stališče, le da hoče trdnih zagotovil, da bo tudi ZSSR spoštovala tozadevni sporazum). 2) Sklenitev nenapadalne pogodbe med narodi. (Zapad trdi, da take po¬ godbe ni treba, ker je že podpisana v listini ZN). 8) Ustanovitev svobodne cone v srednji Evropi, v kateri ne bo atomske¬ ga in raketnega orožja. (Zapad, zlasti Zah. Nemčija, so nasprotne temu pred¬ logu, označujoč ga za nepraktičnega). 4) Prepoved uporabe kozmičnega prostora za vojaške namene. (Zapad se povsem strinja s sovjeti, le da tudi tu zahteva zadostna zagotovila za sovjet¬ sko spoštovanje tozadevne pogodbe). 5) Likvidacija vojnih oporišč v tujih državah in sodelovanje v študiju kaz- mičnega prostora. (Zapad svojih oporišč v tujih državah ne more odpraviti, do¬ kler bo komunizem na oblasti v Moskvi. Za skupen študij kozmičnega prostora se zavzema zlasti USA). 6) Zmanjšanje tujih čet na ozemlju Nemčije in drugih evropskih držav. (Za¬ pad ne more potegniti svojih čet iz Ev¬ rope, ker bi ta ostala tako na milost in nemilost izročena sovjetskemu napa¬ dalcu). 7) Sklenitev nemške mirovne pogod¬ be. (Zapad ne more pristati na dve Nemčiji, niti ne na mirovne razgovore med dvema Nemčijama. Sovjeti so do¬ slej kršili vse dogovore o nemškem pro¬ blemu). 8) Preprečitev nenadnega napada e- ne države na drugo. (Zapad trdi, da so RENDIRA HOMENAJE A HIPOLITO YRIGOYEN EL PODER EJECUTTVO El Poder Ejecutivo rendira un home- naje al ex presidente de la Nacion, doc- tcr Hipolito Yrigoyen, en ocasion de cumplirse el 25? aniversario de su fa- llecimiento. Con ese proposito, mandara oficiar el 3 del mes proximo un funeral en la ca- tedral metropolitana, al que seran invi- tados los ministros del Poder Ejecutivo, miembros de la Legislatura, autoridades civiles, militares y eclesiasticas. VLADA BO POČASTILA SPOMIN HIPOLITA YRIGOYENA Vlada je sklenila, da bo počastila spo¬ min biv. predsednika republike dr. Hi- polita Yrigoyena ob 25 letnici njegove smrti. V ta namen je naročila slovesno mašo zadušnico, ki bo 3. julija v buenosaire- ški katedrali in na katero bodo povab¬ ljeni ministri zvezne vlade, poslanci in senatorji ter odlične civilne, vojaške in cerkvene osebnosti. proti izročitvi in trdi, da je bilo osem hrvatskih ministrov likvidiranih, ker so jih vrnili Angleži. Artukovičev advokat tozadevna zagotovila dana že v listini I Edward J. 0’Connor je izjavil, da je ZN). 9) Ukrepi za razširjenje mednarod¬ ne trgovine. (Zapad se tudi trudi v tej smeri, le da skuša preprečiti uvoz stra¬ teškega materiala za železno zaveso). 10) Razvoj odnosov in stikov med posameznimi državami. (Zapad je pre¬ viden v tej zadevi, ker se boji komuni stične infiltracije na političnem, gospo¬ darskem in kulturnem področju). 11) Prenehanje propagandne vojne, sovražnosti in nezaupanja med narodi in zmanjšanje napetosti na Srednjem Vzhodu. (Vsa dejanja ZSSR so bila do¬ slej diametralno nasprotna temu pred¬ logu. Zapad je takoj pripravljen ta predlog odobriti). IZ TEDNA V TEDEN Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Prispevajte v tiskovni sklad SMRTNA OBSODBA V BEOGRADU Britanska agencija Reuter je v torek, 24. t. m. objavila naslednje kratko po¬ ročilo iz jugoslovanske prestolnice: “Miloš Tomič, medvojni poveljnik sku¬ pine jugoslovanskih četnikov — monar¬ hističnih gverilcev — je bil včeraj ob¬ sojen na smrt z ustrelitvijo zaradi voj¬ nih zločinov. Obtožen je bil umorov več simpatizerjev partizanov predsednika Tita med vojno.” Tudi v Jugoslaviji krivično maščeva¬ nje komunizma nad njegovimi nasprot¬ niki po 13 letih ni prenehalo. Hruščev je pozval v Moskvo sovjetske veleposlanike iz Washingtona, Londona in Pariza na posebno zasedanje CKKP. Iz Washingtona je odpotoval Manšikov, iz Londona Malik 'in iz Pariza Vinogra¬ dov. Na zasedanju v Kremlju je Hruščev predložil odboru svoj načrt o novi go¬ spodarski politiki ZSSR, po katerem bo zlasti v poljedeljski stroki prepuščena prebivalstvu večja zasebna iniciativa, da bi tako ZSSR pridelala več živil. Pri¬ čakovali so, da bo Hruščev naletel v partiji na hud odpor proti svojemu načr¬ tu, pa je tudi tokrat izšel zmagovit. Na sestanku so razpravljali tudi o položa¬ ju v Franciji ter o problemu vrhovne konference. Hruščev po nekaterih po¬ ročilih izgublja ugled med vodilnimi ko¬ munisti v Moskvi, ker mu doslej ni u- spelo prisiliti zapadnih sil na vrhovno konferenco. De Gaulle-u je doslej uspelo pomiriti duhove v Franciji in Alžiru. Njegov fi¬ nančni minister je objavil državno po¬ sojilo, znižal francoski frank na razmer¬ je 420:1 napram ameriškemu dolarju in začasno ustavil uvoz nenujnih proizvo¬ dov. V Alžiru je dokončno postavil gra¬ la. Salana za guvernerja te francoske afriške posesti. Alžirski uporniki so objavili, da bodo z borbo nadaljevali do končne osvoboditve izpod Francije. Po¬ glavarji Tunisa in Maroka so se z alžir¬ skimi uporniki sporazumeli, da bodo stremeli za osvoboditev Alžira, dasi niti Tunis niti Maroko zaenkrat nista hote¬ la priznati uporniške alžirske vlade V tujini. De Gaulle se je namreč s Tuni¬ som sporazumel, da bo v kratkem od¬ poklical francoske čete 'iz Tunisa, z izje¬ mo iz pristanišča Bizerte, kjer bo ostal oddelek mornarice in letalstva. Na po¬ svet z De Gaulle-om bo prišel v Pariz 9. junija britanski predsednik Macmil- lan, ameriški zun. minister Dulles pa prve dni julija. Položaj na otoku Cipru je še vedno kritičen. Britanski guverner Foot je ob- jav ; l načrt brit. vlade, po katerem naj bi za dobo sedem let ustanovili na Cip¬ ru mešani grško-turški parlament, otok bi dobil samovlado, Anglija bi obdrža¬ la samo notranjo in zunanjo zaščito o- toka. Grška in turška vlada sta načrt odklonili. Grška zahteva popolno pri¬ ključitev otoka h Grčiji, turška pa deli¬ tev otoka na dva dela. V problem je po¬ segel tudi tajnik NATO Spaak, ker so se odnosi med Grčijo in Turčijo kot čla¬ nicama NATO, poslabšali .S posredova¬ njem Spaak ni uspel. Po kretkem odmoru so se borbe med uporniki in vladnimi oddelki v Libanonu “maršal Tito likvidiral praktično vsake¬ ga, ki je njemu nasprotoval med vojno.” Jugoslavija zahteva Artukovičevo izro¬ čitev ha podlagi izročitvenega sporazu¬ ma iz leta 1902 med tedanjo kraljevino Srbijo in USA. Ameriško vrhovno sodi¬ šče smatra sporazum za veljaven ter je odredilo, da federalno sodišče zasliši Ar- tukovida. Njegov advokat 0’Connor trdi, da bo mogel zavreči vrnitev s tremi za¬ govori: 1) Artukovid ni imel oblasti za podpisovanje smrtnih obsodb in ni pod¬ pisal nobene take obsodbe; 2) če je to tudi storil, se je to zgodilo v dobi borbe med hrvatskim narodom, ki si je posku¬ šal ustvariti lastno državo in Titom ter njegovimi komunisti; 3) Jugoslavija za¬ hteva izročitev izključno za politične prestopke, ki pa so izvzeti po določbah tozadevne pogodbe. Artukovid in njegova gospa Ana Marija imata pet otrok. Štir¬ je so bili rojeni že v USA. Podpredsednik USA Rihard Nixon je na banketu, ki so mu ga priredili vele¬ poslaniki južnoameriških republik, izja¬ vil, da Severna Amerika ne sme gleda¬ ti v Južni Ameriki samo področja s po¬ gostimi političnimi spremembami, am- , , , . pak kot zelo konstruktivni del novega znova razplamtele. Uporniki so se dvi- , r , , , . . , T . ...» sveta. Zahteval je, da mora Juzm Ame- gnili po vsem Libanonu, vključno v pre¬ stolnici Beirutu ter so izvedli bombni atentat tudi na predsednikovo rezidenco zunaj Beiruta. žrtve so zlasti na upor¬ niški strani visoke, že teden dni je po vsem Libanonu ustavljen železniški in avtomobilski promet, zaprte vse trgovi¬ ne in oskrba s prehrano otežkočena. Po¬ ložaj za zahodno nastrojeno vlado Ča- muna se slabša, tako da se zapadne sile, predvsem USA, resno pripravljajo na dejansko intervencijo v korist sedanji vladi. ZSSR je zagrozila, da more taka intervencija povzročiti novo eksplozijo na Srednjem vzhodu. ZN delegacija je že prišla v Libanon. Vatikanski “Osservatore Romano” je objavil opozorilo katoličanom širom sve¬ ta, da naj ne pričakujejo, da se je kon¬ čala protiverska borba na Poljskem. List piše med drugim: “Dolžnost vseh katoli¬ čanov je budno zasledovati dogodke na Poljskem, da se ne bi znašli v nevar¬ nosti smatrati za dokončno, kar je samo začasno v luči marksistično-leninistične doktrine in njenih načel v 40 letni proti¬ verski borbi.” ZSSR je pristala na ameriški predlog naj bi bila konferenca ameriških in so¬ vjetskih strokovnjakov za ugotavljanje atomskih eksplozij v švicarski Ženevi. Ta konferenca se bo pričela 1. julija t. 1. Istočasno je Hruščev napadel Dullesa, da postavlja vse mogoče ovire za sklicanje vrhovne konference. Dulles je na napad Hruščeva odgovoril na časnikarski kon¬ ferenci s smehom in z izjavo, da bodo pretekli še dolgi meseci, predno bo USA pristala na vrhovno konferenco. Jugoslavija je ponovno zahtevala od ameriške vlade izročitev ustaškega no¬ tranjega ministra Artukovida, ki ga ob¬ tožuje 200.000 smrtnih obsodb med voj¬ no. Artukovid se že šest in pol let bori riki posvečati tisk, radio in televizija v USA večjo pozornost. Predsednik italijanske republike Gio- vanni Gronchi ne bo sprejel ostavke se¬ danje vlade Adone Zoli-ja, dokler ne bo sestavljena nova vlada. To bo najver¬ jetneje sestavil prvak krščanskih demo¬ kratov Amintore Fanfani s Saragatovi- mi socialisti in republikanci. Severnoameriški zunanji minister F. Dulles je izjavil, da morajo zahodni za¬ vezniki zaradi avantur, ki jih lahko po¬ vzroče sovjeti, še naprej vzdrževati ne¬ okrnjeno sedanjo vojaško udarno silo. Papež Pij XII. je poslal apostolski blagoslov predsedniku francoske vlade Charlesu De Gaulle-u kot odgovor na njegovo pozdravno poslanico ob prevze¬ mu oblasti v Franciji. V novi brazilski prestolnici Brasilia bodo 30 t. m. blagoslovili vladno palačo La Alvorada. Ob tej slavnosti bo v njej predsednik Juscelino Kubiček sprejel po¬ verilne listine novega portugalskega ve¬ leposlanika Manuela Rocheta. Pri eksploziji raket za umetne ognje v dveh trgovinah v brazilski državi Bahia je bilo okoli 90 mrtvih, nad 300 pa ranje¬ nih. gesta ameriška mornarica je skupno z angleškimi in francoskimi vojnimi ladja¬ mi v strogi pripravljenosti ob libanonski obali, da lahko vsak trenutek nastopi v obrambo zakonitega reda in svobode v tem delu sveta. Madžarski komunistični diktator Ka¬ dar je odšel potem, ko je spravil s sve¬ ta Nagy-a in ostale svoje komunistične rivale, na obisk v Bolgarijo. Diktator Združene arabske republike egipčanski Naser bo to soboto prišel v Beograd na obisk k Titu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. VI. 1958 Počastitev slov. znanstvenika dr. Pitamiea Biv. profesor pravne fakultete na ljub- janski univerzi dr. Leonid Pitamic je študiral pravo na dunajski univerzi. Na njej je pred 50 leti tudi diplomiral za doktorja prava. Ob petdesetletnici pode¬ litve doktorske diplome je dunajska u- niverza priredila slavnost, na kateri je znanemu slovenskemu znanstveniku ob¬ novila doktorsko diplomo. Lepa slavnost je bila v prvi polovici meseca maja. Prisostvovali so ji pro¬ rektor dunajske univerze dr. Schima, najuglednejši avstrijski strokovnjak za mednarodno pravo dr. Verdross, sedaj član avstrijske delegacije pri OZN, ter več uglednih profesorjev z ostalih av¬ strijskih univerz. Kot promotor je vseuč. prof. dr. Alfred Merki, orisal življensko pot dr. Leonida Pitamiea. Povedal je od- krito ( da je bil Pitamic od svoje mlado¬ sti zaveden Slovenec in borec za pravice evoga naroda. Po dovršenih študijah le¬ ta 1908 je bil sprejet v upravno službo ter jo je opravljal najprej na Dunaju, nato v rojstnem mestu Postojna, končno pa v Ljubljani. Poleg tega se je ukvar¬ jal tudi z znanstvenim delom ter je bil leta 1918 imenovan za vseučiliškega profesorja v glavnem mestu Bukovine Černovice. Po razpadu Avstro-ogrske je bil imenovan za vseučiliškega profesor¬ ja na novoustanovljeni univerzi v Ljub¬ ljani. Za časa mirovne konference v Pa¬ rizu po 1. svetovni vojni je bil član ju¬ goslovanske delegacije, pozneje nekaj časa tudi član jugoslovanskega pred¬ stavništva pri Zvezi narodov v Ženevi. Leta 1929 je bil imenovan za jugoslo¬ vanskega veleposlanika v Washingtonu. Na tem mestu je ostal do leta 1934. Pred tem — pred uvedbo šestojanuar- skega režima — ga je pok. kralj Alek¬ sander tudi konsultiral glede sestave nove jugoslovanske nestrankarske vlade. V Severni Ameriki je v času, ko je bil jug. veleposlanik, tudi predaval na ta- mošnji katoliški univerzi. Dr. Leonid Pitamic je napisal vrsto znanstvenih razprav. V slovenščini je največje njegovo znanstveno delo “Dr¬ žava”. To delo je izšlo tudi v nemščini in angleščini. V mednarodnem znanstve¬ nem svetu je na glasu kot eno izmed te¬ meljnih državnopravnih del. Po vrnitvi v domovino leta 1934 je na¬ daljeval predavanja kot profesor na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Ko so se leta 1945 polastili oblasti komu¬ nisti, je dr. Leonid Pitamic moral za¬ pustiti univerzo in tudi njegovo redno članstvo v Slovenski akademiji znano, sti in umetnosti so komunisti razveljavi¬ li. To mu nikakor ni bilo v sramoto, am¬ pak samo v čast, ker znanstvenik dr. Pitamic v taki akademiji znanosti in u- metnosti, v kateri so tedaj začeli posta¬ jati člani morilci in požigalci kot pok. Boris Kidrič in drugi, pač nima niče¬ sar iskati in v družbo znanstvenikov ta¬ ke sorte ne spada. Zato se je dr. Pitamic umaknil v zasebno življenje ter je na¬ daljeval znanstveno delo. Sad teh na¬ porov je razprava “Naravno pravo in narava prava”, ki je izšla leta 1956 v nemščini pod naslovom “Naturrecht und die Natur des Rechtes”. Pred slavnostjo na dunajski uni¬ verzi je dr. Pitamic imel pred od¬ lično družbo avstrijskih znanstvenikov na Dunaju predavanje o razlikah in vzporedjih med avstrijskim in jugoslo¬ vanskim pravom. Dr. Leonid Pitamic je med slušatelji na vseučilišču užival velik ugled in spo¬ štovanje zaradi; svojega korektnega in človečansko razumevajočega odnosa do njih. V mednarodnem pravnem znan¬ stvenem svetu je pa znana osebnost in avtoriteta. ij« B R A L I S M O ... LEPOTA SLOVENSKE BESEDE IN NALOGA SLOVENSKIH MATER V Clevelandu v Severni Ameriki so imeli v začetku maja dve materinski proslavi. Prva je bila v župniji pri Sv. Vidu, druga pa v Collinwoodu. Obe so priredili slovenski otroci in obe sta bili lepi in prisrčni. Na materinski proslavi pri sv. Vidu dne 4. maja, na kateri sta med drugimi odličnimi gosti bila tudi predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek in ljubljan¬ ski škof dr. Gregorij Rožman, je govoril tudi pisatelj Karel Mauser, ki je že več let predsednik odbora staršev otrok šentviške slovenske šole. Vsebinsko je bil njegov govor zelo lep ter je vsebo¬ val globoke misli, ki jih je prevevala velika ljubezen do lepote slovenske be¬ sede. Ker so te misli važne tudi za Slo¬ vence po drugih državah in ne samo v Severni Ameriki, jih povzemamo po Ameriški domovini iz poročila o tej proslavi. O lepoti slovenske besede ter o dolž¬ nosti slovenskih mater pri polaganju slovenske besede v duše in srca svojih otrok, je pisatelj Mauser govoril takole: “Če smo kdaj potrebni pomoči mater, potem smo jo potrebni danes. Dokler bo¬ do slovenske matere znale otrokom vcepljati v srce ljubezen do jezika, do¬ kler se bodo zavedale, da je pouk do¬ mače besede nekaj bistveno važnega za ameriško Slovenijo, dotlej bomo todle živeli in svojo kulturno dediščino dopol¬ njevali. Mi, ki jSpio že gledali brstenje in cvetje domače besede doma, bomo po¬ časi odšli. Drug za drugim bomo polegli po njivah božjih v novi domovini. Kako prijetna in sladka bo zavest, če bomo vedeli, da nad n^rni hodijo otroci s se¬ menom domače besede v srcu. Prijetno bo slišati, četudi v grobu, da tisti, za katere smo v najhujših časih prosili in molili, še molijo nad nami v besedi, v kateri smo mi molili zanje. Ti otroci nas bodo vezali s staro domovino. Po njih bomo zvezani z domom, kjer smo se rodili in rasli.” “Zapisano stoji v bukvah, da bomo dajali odgovor za vsako besedo. Dajali ga bomo tudi za domačo besedo, za svoj jezik. Dobrina je to, stoletja stara, po božji volji ohranjevana in Bog bo nekoč terjal odgovor tudi zanjo, Bog nam je ni dal za igrače; Dal nam jo je, da v njej izražamo svoja čustva in svoje misli. V tisočih jezikih se dvigajo proš¬ nje in molitve k Bogu po vsem svetu. Ponosni moramo biti, da je med temi ti¬ soči tudi naš, naša beseda. Če hranimo po muzejih izkopanine raznih dob, stare vrče in stare meče, obdelane kamne in rimske amfore, če vse to hranimo in ce¬ nimo, kaj nismo dolžni še bolj hraniti in ceniti v svojih srcih svoje besede, ki ima za seboj že tisoč let in več in je naša!” Goriška in Primorska V Števerjanu so pokopali Frančiško I Dornik in Avguština Klanjščka, v Me¬ dani pa Alojzijo Srebemič, mater žup. upravitelja v Izoli pri Kopru Hermana Sreberniča. V Števerjanu so volilno komisijo se¬ stavljali Klanjšček Anton, Koršič Ivan, štekar Venceslav, Terpin Ciril in Vog¬ rič Anton. Prav tam so se poročili Jožef Pahor iz Sovodenj in Julka Širok, Jožef Grav- nar in Heda Simčič ter Joško Stanič in Olga Terpin. V tržiških ladjedelnicah so splovili no¬ vo 36.000 tonsko turbocisterno Esso Trinidad, ki spada v vrsto ladij, ki jih je naročila družba Esso. Poleg zaposlitve mnogih naših ljudi v Tržiču so tudi v ladjedelnicah Sv. Justa našli delo mno¬ gi rojaki s tem, ko je indonezijska vla¬ da naročila izdelavo 4 ladij, ki bodo sta¬ le čez poldrugo milijardo lir. Pobegi iz Jugoslavije so še naprej na dnevnem redu. Po podatkih iz zaneslji¬ vih virov je v letu 1957 pobegnilo samo v Italijo na različne načine nad 13.000 jug-oslovanskih dtžavljanov, ki so Zapro¬ sili italijanske oblasti za politično za¬ ščito. Od navedenega števila jih je 10.000 prišlo v Trst, kjer so jih spreje¬ le policijske oblasti ter nato odposla¬ le v razna zbirna taborišča. Begunci so navajali, da je iz nekaterih krajev po¬ begnilo že toliko ljudi, da so skoro po¬ vsem izpraznjeni. Tako h. pr. vasi Ka¬ li in Preko pri Zadru. Pa tudi v nekate¬ rih slovenskih vaseh se je zaradi pre¬ bega mladine prebivalstvo občutno raz¬ redčilo. V Italijo pa prihajajo begunci celo iz Makedonije in Črne gore. V Gorici so odprli nov prehod za ob¬ mejni promet in sicer v ulici sv. Gabrie¬ la. GLAS IZ ASTENA je naslov 42 strani obsegajočemu ša- pirografiranemu slovensko-hrvatskemu zborniku za leto 1957. Izdali so ga slo¬ venski in hrvatski begunci iz velikega avstrijskega begunskega taborišča Asten pri Linzu, : Slovenske prispevke za zbornik so na¬ pisali tamošnji slovenski taboriščni dušni pastir g. dr. Ferdinand Kolednik, vodja slovenskega pevskega zbora v ta¬ borišču g. Anton Zore, organist iz Sel pri Kamniku, cerkovnik v taboriščni cer¬ kvi g. Roman Zrim in g. Janez Šurk. Ti prispevki imajo zlasti namen se¬ znaniti tiste slovenske begunce, ki so bili v tem taborišču, pa so se iz njega že izselili v razne prekomorske dežele, z novicami in najvažnejšimi sedanjimi dogodki v taborišču. Končno je pa zbor¬ nik namenjem vsem tistim, ki imajo še trohico ljubezni do tistih, ki so je naj¬ bolj potrebni in ki so od vseh tudi naj¬ bolj zapuščeni, to je vsem svobodnim Slovencem, ki so pred dosego te svobode sami šli skozi trpljenje in ponižanje be¬ gunstva. Iz objavljenih sestavkov zvemo, da ži¬ vi v tem taborišču še vedno okoli 2.000 slovenskih beguncev. Stalno odhajajo v razne dežele, na njihova mesta pa pri¬ hajajo drugi od doma. Tako neprestana odtaka slovenska kri iz domovine v dalj¬ ni tuji svet. V taborišču skrbi za Slo¬ vence v dušnem pogledu g. dr. Ferdi¬ nand Kolednik, ki ima organiziran kar cel zbor ministrantov. Pomagata mu s pevskim zborom organist g. Zore-, kot cerkovnik pa g. Zrim. V taborišču si je mnogo rojakov ustvarilo družinsko živ¬ ljenje. Samo lani je stopilo pred oltar 185 parov. Med važnejšimi dogodki je v Zbor¬ niku popisana srebrna maša g. dr. Ko¬ lednika, ki jo je slavil septembra mese¬ ca lani, zatem prvo obhajilo slov, in hrvatskih otrok 8. dec. 57, blagoslovitev razširjenega dela taboriščne kapele 16 dec. lanskega leta, letos pa nesreča, ki je taborišče zadela 16. februarja, ko ga je preplavila narasla Donava. Egon Bayr je pa v njem popisal svoj 'izlet k znameniti samostanski cerkvi pri sv. Florijanu. Zanjo pravi, da spada med najlepše baročne cerkve v Avstriji in je za Slovence pomembna zlasti zato, ker je slovite orgle v cerkvi v letih 1770- 1774 napravil ljubljanski kanonik Franc Ks. Križman. Iz vseh prispevkov je razvidno, da ži¬ ve begunci v taborišču težko življenje in v silnem hrepenenju, da bi čimprej odšli v svet in si z delom obnovili redno življenje. 1 Vsi imajo do Slovencev, ki so v svo¬ bodnem svetu, vročo prošnjo, da nanje ne bi pozabili. Kdor more, naj se jih spomni tudi s kakim materialnim da¬ rom, veliko veselje jim bo pa napravil tudi s slovensko knjigo. Kdor 'ima kako odveč, naj jo pošlje tem slovenskim be¬ guncem. Naslov taborišča je Asten bei Linz, i Austria. Ruda Jurčec: Ljubljanski triptih Publicist in esejist Ruda Jurčec nam je v Ljubljanskem triptihu dal zgod¬ bo Simone Pavlinove, podobo Helene Ver¬ nikove in proces Janeza Pavlina, Deja¬ nje je postavljeno v konec 1. 1947 in za¬ četek 1. 1948, to je na konec poti vseh treh, a skozi ta konec zremo nazaj na tisto, kar je pripravljalo mlin, v katere¬ ga je potem bil vržen slovenski človek. Simona je zastopnica rodu, ki je ohra¬ nil krščanstvo celotno v vseh premenah časa 'in ljudi. Odrešenica je s tem, da se žrtvuje že mnogo prej, predno umrje. Iz svojega sveta črpa mir in spokojnost, pa tudi ljubezen do svojega moža, lju¬ bezen, ki upa do zadnjega trenutka. Helena je predstavljena kot komunist¬ ka. A je prav v luči njenih zadnjih dni mogoče videti, da je ona predvsem ve¬ lika žrtev, ki jo je krutost našega slo¬ venskega časa vrgla v kolesje, ki ga pa zna končno čudovito preustvariti. Janez je predstavnik rodu, ki se je od¬ klonil od prvotne resnice. Sili v tekmo s samim Stvarnikom, ker hoče ženo spremeniti, preustvariti po svoji zamisli. Ker mu to ne uspe, jo muči, sovraži, preganja in šele ko v poskusu propade, vidi, kaj je izgubil. Njegovo domotožje do Simone in njenega verskega sveta se spremeni v ljubezen, ki s Simonino smrtjo vse bolj narašča. Kot senca v ozadju stoji Luča, glavni nosilec odgovornosti pri spopadu sloven¬ skega religioznega življenja s Satanom. Prav tako zares navzoča je milost, ki v odločilnem trenutku poseže vmes, da reši človeka, ki se je izpraznil prej sebe. To prelivanje tokov in iskanja, trenj In reševanja je pisatelj postavil v kos življenja, navezanega na pragove šent¬ jakobskih hiš in zvonika frančiškanske cerkve, na pomirjujoče ploskve šentflor¬ janskega trga in zasnežene rožniške ste¬ ze, na galerije dobrih obrazov in lepih duš. Pustil je v knjigi kos zemlje in časa, ki mu je tesno prirastel k srcu. Jurčecevo sprejetje človeka je polno. Človek je zanj ne samo bitje, ki odloča svojo usodo na dnu samega sebe, zavest¬ no iščoč in tehtajoč svoje korake, ampak je tudi bitje, napeto med dve večni skrajnosti, med katerima se lovi in išče in kjer je končno zadnja korenina nje¬ gove veličine in njegove tragike. S to teološko koncepcijo človekovega mesta v stvarstvu vpelje pisatelj v delo vir bo¬ gatega življenja misli in skrivnosti, od¬ nosov in rešitev, obenem pa spelje vse dogajanje in vse reševanje na tisto ra¬ ven človekovih stoletnih problemov, ki delu zagotavlja vedno aktualnost. Osnovno za avtorja je njegovo popol¬ no spoštovanje do človeka in vera v nje¬ govo rešitev. Zanj človek ni bitje na vr¬ hu, ki bi se gibalo le po zunanjih vtisih ali hipnih čustvih, ampak bitje, zmožno zares živeti svoje višje življenje. Na dnu svojih src doživljajo njegovi junaki zma¬ go in poraz, tam se očiščujejo, tam na¬ hajajo končno svojo rešitev in svoj ko¬ nec. Lahko se sicer motijo, a so iskreni. Prav iz te iskrenosti izvira pisateljeva vera vanje. Čaka jih in jih ne obsodi ni¬ ti ob na'večjih zablodah. Ve, da bo pri¬ šla ura, ko se bodo tudi oni prav na dnu svojega bitja srečali z resnico in milostjo, katerima se bodo uklonili tu¬ di za ceno najvišje žrtve. In ali ne pokaže svojega spoštovanja do človeka s tem, da je predstavnika demona “podal odlomljeno zato, da bi pokazal, kako mu je človek le kos in kolikšna je človekova veličina v primeri z njim”? Skozi vse delo smo priče dogajanju v dušah. Tja nam je avtor odprl vhod in tam opazujemo bogato življenje misli in sklepanj, ugotavljanje dogodkov v dru¬ gih dušah in njih tehtanje, najintimnejše vzvode in spočetja posameznih ravnanj. Dejanja v sedanjosti imajo svoje ko¬ renine ali svoje ozadje v preteklosti. Tako se nam obenem z odvijanjem se danjošti odkrivajo različne plasti pre¬ teklosti, kajti tja se vračajo junaki, ker tam daleč v preteklosti je prva stopi¬ nja v napačno smer. Tja se morajo vrni¬ ti in od tam Začeti znova svojo pot. To odkrivanje preteklosti se vrši v pla¬ steh, ki le tolikotodprejo vrata nazaj, da bralca stalno ženejo k naslednji strani, pa mu spet dadd’toliko videti, da v svo¬ jem prvotnem pričakovanju ni razoča¬ ran. Ta notranja gradnja je mirna in dognana, da je na koncu razrešeno tu¬ di tisto, za kar Se je mogoče bralec bal, da ne bo prejel 'odgovora. Pri tej gradnjji je omeniti strani, ki dajejo delu posebno ceno. Nepozaben je lik Simone Pavlinove, ki je pravi biser v slovenski literaturi. Mogoče je tako lepa, ker jo gledamo skozi zaveso smrti, mogoče, ker je ze očiščena vsega, kar bi še moglo metati senco nanjo. Iz knji¬ ge dalje zadiha v vsej pristnosti stari bosi župnik, v stalni borbi z vidnim Sa¬ tanom. Sem bi tudi štel prizor iz stolni¬ ce in Janezovo tavanje po rožniških ste¬ zah. Sem zamisel, da takorekoč ista po¬ sodica, ki je prinesla smrt Simoni, prine¬ se življenje Janezu in Heleni. Knjiga je posejana z lepoto, kakor bi bila pisana za praznik. Pisatelj se je u- maknil v neke vrste poezijo, kajti “vse¬ bini sodobnega človeka ni mogoče blizu s sredstvi običajne epike ali slikanja v mirni in ubrani prozi. Rane so se zace¬ lile, trpljenje blaži nov val ljubezni, so¬ dobnost se razliva v žar nove svetlobe, vse to ne prenese trdega sloga.” Avtor pokrajine zares slika. Nanaša na papir ploskve in barve in odnose, pa vse spet tako, da se človek ujame v njih harmonijo. Tu gledamo Ljubljano iz najrazličnejših kotov, a vse v izvirnih kotih in novih barvah. To nizanje lirič¬ nih barv in izbranih ploskev in pa u- poraba mnogih podob pri izražanju da¬ je delu elegantnost, ki se kot najprimer¬ nejši okvir ujame s plemenito koncep¬ cijo človeka. Stilna tehnika je pri delu čisto samostojna vrednota. Nekdo je o Triptihu rekel, da ga je zaradi potovanja po svetu duš mogoče primerjati z deli Dostojevskega in Tol¬ stoja. Drugi je izjavil, da je Triptih na¬ ša najboljša apologija. In literarni kri¬ tik je zapisal, da je “samoraslo delo, ki mu imanentna umetniška in duhovna sila zagotavlja v bodočnosti naraščajočo ceno in pomen”. Ljubljanski triptih je brez vsakega dvoma najbolj kvalitetno delo, ki nam ga je dalo slovensko pero zunaj domo¬ vine po zadnji svetovni vojski. Kako dru¬ go delo iz tega časa bi mogoče vzdrža¬ lo vzporeditev z njim pod kakim delnim vidikom. Ni pa dela, ki bi ga bilo mogo¬ če postaviti ob Triptih v celoti. B. R. ARGENTINA Dan zastave — 20. junij — so po vsej Argentini slavili s številnimi prireditva¬ mi. Povsod je bila tudi zaprisega vo¬ jaških obveznikov letnika 1937. Slavno¬ sti v Bs. Airesu je predsedoval predsed¬ nik dr. Frondizi, ki je naslovil tudi po¬ sebno poslanico na narod. Predsednik republike dr. Frondizi je sprejel na razgovor predstavnike demo¬ kratske stranke. Ti so mu izročili daljšo spomenico s svojimi pogledi na sed. po¬ litični, socialni in gospod, položaj v re¬ publiki, ki se pa ne strinjajo z dosed. delom vlade, zlasti ne v pogledu izvanja zakona o amnestiji. “Republika živi v miru in svoboda je popolna” je v Rosariu zatrjeval podpred¬ sednik republike dr. Aleksander Gomez. Naglašal je, da je že 51 dni v Argenti¬ ni ustavno življenje, ki se najbolje od¬ raža v dejstvu, da sedaj ni v zaporu ni¬ kogar zaradi političnih ali gremialnih prestopkov. Notranji minister dr. Vitolo je imel v ponedeljek radijski govor. V njem je vrednotil dosed. vladno delo. Omenjal je, da si je vlada postavila ob nastopu dva cilja: pomirjenje in vzpostavitev zakoni¬ tosti in pravice. Ta cilja je že dosegla. Izdan je bil zakon o amnestiji in danes v Argentini političnih pripornikov ni več. Vse bodoče vladno delo bo pa po njegovi izjavi prevevala želja, da bi se dosegla popolna edinost med Argentin¬ ci. Naglašal je nepristranost sed. vlade v reševanju vladnih poslov in zagotav¬ ljal, da se bo to delo razvijalo samo v mejah zakona. Končno je poudarjal prednosti demokratskih ustanov pred diktatorskimi ter v zvezi s tem opozoril vse tiste, ki mislijo, da bodo znova pri¬ šli na površje, da so v zmoti. V poslanski zbornici so prejšnji teden poslanci izglasovali zakon, s katerim so razveljavili odredbo prejšnje vlade o prepovedi kakršnekoli propagande za Peronov režim ali njegovo stranko. Ob tej priložnosti je vladni poslanec Salo¬ mone ostro napadal vlado osvobodilne revolucije ter osvobodilno revolucijo sa¬ mo, lepo se pa izražal o Peronovem reži¬ mu. Poslanci ljudske radikalne stranke so vstali in v znak protesta zapustili sej¬ no dvorano. Ker so tudi na galeriji ne¬ kateri poslušalci dajali znake odobra¬ vanja poslanca Salomonea, je predsednik parlamenta dal izprazniti galerijo s po¬ licijo. Argentinska krščansko demokratska stranka je imela kongres v mestu Rosa- rio Govorili so predstavniki stranke iz vseh provinc. Njihova izvajanja je pre¬ vevalo razočaranje v dosedanje delo vla¬ de. Odobraval ga ni niti en strankin funkcionar, pač pa vsi kritizirali izvaja¬ nje zakona o amnestiji ter postopanje guvernerjev v posameznih provincah. Naglašali so, da njihovo delo ni v skladu z napovedjo o vzpostaviti zakonitosti in tudi ne ustvarja pomirjenje. Biv. pod¬ predsedniški kandidat te stranke dr. Sueldo je opozarjal na dejstvo, da so se pod sedanjo vlado v velikem številu vrinili v javno upravo pravi komunisti, predsednik stranke dr. Allende je pa za vse stanje delal odgovornega samega predsednika dr. Frondizija. Iz vseh go¬ vorov je izhajala zahteva, da mora stranka napram delu sedanje vlade za¬ vzeti strogo opozicionalno stališče, bra¬ niti jo pa kot ustavno vlado. Prvak argentinske socialistične stran¬ ke Americo Ghioldi je v govoru sociali- tični mladini naglašal, da mora z obžalo¬ vanjem ugotoviti “nesposobnost” seda¬ nje vlade, da bi mogla rešiti pereče pro¬ bleme. To ji onemogočajo predvolilni sporazumi s predstavniki od osvobodilne revolucije zrušenega režima. Pravi, da mora vlada za 180 stopinj spremeniti svojo smer, če hoče doseči, da bo odgo¬ varjala zahtevam svobodnega naroda. O- menjal je tudi kampanjo predstavnikov sedanje vlade proti prešnji vladi osvobo¬ dilne revolucije in naglaša, da se ji to sedaj maščuje, ko pada iz dneva v dan v večjo nepopularnost. Argentina bo dobila iz Sovjetske zveze 1 milijon ton petroleja po 15.86 dolarjev za eno tono. Do konca leta bo sprejela 40.000 ton in bo ta količina petroleja plačana skoro vša s saldom, ki ga ima Argentina v ZSSR, ostalo količino bo pa dobila prihodnje leto in jo bo plačala v glavnem z volno. Argentinski veleposlanik v USA dr. Barros Hurtado je izročil predsedniku Eisenhoverju poverilne listine svoje vlade. Ob tej priložnosti je Eisenhower naglasil, da Severna Amerika želi zago¬ toviti prijateljstvo z Argentino. Dr. Hurtado je izročil predsedniku Eisenho- werju tudi osebno pismo predsednika dr. Frondizija. Buenos Aires, 26. VI. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Slovite ia Zvezni izvršni svet je odobril imeno¬ vanje sveta za informativno službo z inozemstvom. Je to strokovno telo se¬ kretariata za informacije pri zveznem izvršnem svetu in ima nalogo predla¬ gati ukrepe “za napredek informativne službe, namenjene inozemstvu”. Za pred¬ sednika tega sveta je imenovana Mari¬ ja Vilfan, tajnica za mednarodne zveze pri Soc. zvezi del. ljudstva. Izvoz iz Slovenije je lani dosegel 20.700.000.000 din ter je za 3.900 milijo- no višji kot je bil leta 1956. Največja po¬ stavka v izvozu so kmetijski proizvodi v vrednosti nad 4.5 milijard dinarjev. Ljubljanska opera je od 9. do 11. ma¬ ja gostovala v gledališču La Fenice v Benetkah z opero Prokofijeva “Zaljub¬ ljen v tri oranže”. Dosegla je izreden uspeh. Beneški kritiki so predvsem pou¬ darjali zlitost in vigranost članov te o- pere. Po tem uspehu je vodstvo ljub¬ ljanske opere dobilo povabilo za gosto¬ vanje v še drugih italijanskih kulturnih središčih. Društvo slovenskih pisateljev bo za¬ čelo izdajati v francoščini in angleščini posebni vestnik, v katerem bo inozem¬ stvo seznanjalo o delih slovenskih pes¬ nikov in pisateljev. V Kopru so odprli spominsko razsta¬ vo o Jožefu Resslu, izumitelju ladijske¬ ga vijaka. Razstavljene predmete in izu¬ miteljeve skice je razlagal prof. ljub¬ ljanske univerze dr. Vladimir Murko. 850 videmskih dijakov je na 25 avto¬ busih obiskalo Slovenijo. Bili so v Po¬ stojni, Ljubljani in na Bledu. Izlet je or¬ ganizirala Mladinska sekcija Italijan¬ skega Turing kluba. Slovenski umetniki Zdenko Kalin, Sto¬ jan Batič, Boris Kalin in Marij Pregelj: so nedavno razstavljali v Vidmu v Ita¬ liji. S to razstavo so vrnili obisk furlan¬ skim umetnikom, ki so bili s svojo raz¬ stavo v Ljubljani. Komunisti doma znova pošiljajo mla¬ dino v mladinske delavske brigade, na gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana- Zagreb, ki bo podaljšek že dograjene av¬ tomobilske ceste Zagreb-Beograd. Za zgraditev te ceste so Združene ameriške države iz svojih dinarskih skladov, ki jih imajo v Jugoslaviji na račun podar¬ jenih viškov kmetijskih pridelkov ,naka¬ zale 5 milijard dinarjev. Na občnem zboru osrednjega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov LRS so naglašali, da večino prometnih nesreč v Sloveniji zakrivijo vozniki a- materji. Marsikdaj pa pride do promet¬ nih nesreč tudi zaradi preutrujenosti šo¬ ferjev, ker je zanje osemurni delavnik ali pa še več prenaporen. Zato bi vsako leto potrebovali še vsaj 400 do 600 no¬ vih šoferjev. Za 200 letnico rojstva prvega slo¬ venskega pesnika Valentina Vodnika je Slovenska matica v Ljubljani izdala nje¬ gove Izbrane pesmi. Umrli so. V Ljubljani: Ivan Kalčič, Franc Rugel, Franja Kerševan, roj. Ži¬ gon, Marija Ulčar, roj. Pavlič, Metka Oblak, upok. Tob. tov., Drago Drnov¬ šek, upok., Jože Copf, čevljarski moj¬ ster, Angela Lotrič, roj. Komat, upok. Tob. tov., Franc Willempart, pis. ravna¬ telj, Marija Arko, roj. Kalan, Jakob An- drejka, Ana Sadar, roj. Zdešar, vdova po žel., Francka Lah, roj. Škrbec, Jože fa Ham, biv. trgovka s sadjem, Marija Božjak, upok., Franc Mohar, čuvaj, Vid Frančič, sodni uradnik v p., Marija Demšar, roj. Jerančič, Franc Ravnihar, mestni tesarski mojster, Jožefa Fink, roj. Vrščaj, Ivan Boltežar, Andrej Go¬ stiš, žel. upok., Franc Antosiewicz, obratovodja, Jože Markun, upok. in Ana Šušteršič v Stepanji vasi, Katarina Pod¬ goršek, roj. Lukan v Kamniku, Venče¬ slav (Jastrobnik, duhovnik v Radmirju v Savinjski dolini, Franc Draščak na Ko¬ deljevem, Jožef Polanc v Kamni gorici, Franc Hočevar, biv. gostilničar na Šmar¬ ni gori, Janez Božič, pos. in gost. v Vikrčah pod Šmarno goro, Franc Oma¬ hen, pos. v Korenitli pri Trebnjem, Ma¬ rija Trdan, roj. Pintar v Zaogu, Jože Vizlar, pom. računovodja v Litiji, Šte¬ fan Drempetič, upok. v Dravljah, Ančka Peterca — s. Sidonija v Devici Mariji v Polju, Oskar Terčelj, pos. v Gornji Branici, Peter Mušič, žel. v Črnučah, Mara Vodopivec, roj. Petkovšek v Kopru, Ferdinand Polak, major v p. v Kranju, Karel Vokač, zasebnik v Mariboru, Pa¬ vla Tobias, vdova po v. davčnem upra¬ vitelju v Mariboru, Tomaž Javornik, župnik na Javorju pri Litiji in upravi¬ telj na PrimskovemJ «Franc Turk v Hre¬ novkah, Marija Smerdu v Vevčah, Mar¬ tin Kac, strojni ključavničar na Homcu pri Kamniku, Katarina Kure v Svibnem pri Črnomlju, Marija Kovačič v Zamo- stecu, Drago Vičič,' cestni nadzornik v p. v Podgradu pri Ilirski Bistrici, Janez Jenko, orožniški upok. pri Sv. Duhu, Marija Snoj, roj. Drnovšek v Zagorju, Ivan Jeretin, upok. v Trbovljah, Maks Zabukošek, kroj. mojster v Celju, Franc Marolt, mes. mojster v Dravljah, Viktor Baraga v Grosupljem, Ana Kovač, roj. Fabjan v Teharjih, Marija Drobnič, roj. Janežič, pos. v Stari vasi, Julijana šliber v Selcah nad Škofjo Loko, Uršula Zu¬ pan, roj. Markič v Predosljah, Janez Kušar, žel. upok. v Domžalah, Ivan Va¬ ljavec v Kovorju, Franc Mahnič v Pla¬ nini na Notr., Boža Sever, roj. Rohrman v Celju in Marija Jamšek-Pakiž v Aj¬ dovščini. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES V zadnjih treh letih so se plače povi¬ šale za 60%; za koliko se je pa pove¬ čala med tem vrednost tvojega denarja, ki ga imaš spravljenega doma ? Naloži vendarle že enkrat svoje pri¬ hranke tako, da bodo imeli vedno večjo resnično vrednost. Sam veš, da je že dolgo, dolgo tega, odkar Ti tako svetu¬ je PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), Cap. m$n 100.000.— 25 de Mayo 533-3 nadstropje, T.E. 31-6435. Gallusov otroški zbor je v nedeljo 22. t. m. ob 11. uri pel pri maši v Moron- ski stolnici. Mašo je imel moronski ge¬ neralni vikar, velik prijatelj Slovencev, ki so mu to presenečenje pripravili za godovno darilo. Stolnica je bila polna vernikov. Petje mladih slovenskih pev¬ cev jim je tako ugajalo, da so morali obljubiti, da bodo prišli še prepevat. Osebne novice Dne 14. t. m. je odpotoval v Sao Pau- lo g. ing. Jože Bavdaž. Z njim je odšla tudi njegova življenska družica, ki si jo je poiskal med buenosaireškimi Sloven¬ ci, gospa Sonja, roj. Čop. Obema želi¬ mo v njunem novem domu v Sao Paulu veliko sreče, zadovoljstva ter božjega blagoslova. V Severno Ameriko je odpotoval k svojim sorodnikom g. Ciril Škerjanec, ki je bil pred drugo svetovno vojno v ju¬ goslovanski diplomatski službi. Poroke. V Buenos Airesu sta se poro¬ čila dne 14. junija 1958 g. Janez Flere iz Bariloč in gdč. Dagmar Kobelt. Dne 23. t. m. sta pa stopila pred oltar žup¬ ne cerkve Lujanske Matere božje tudi v Buenos Airesu g. Friderik Omerzu iz Bariloč in gdč. Ička Krušičeva iz Bue¬ nos Airesa. Mladi par je poročil g. žup¬ nik Gregor Mali. V stolni cerkvi v San Isidro sta se pa poročila 12. t. m. g. Franc Marc in gdč. Rozina Skočir. No- voporočer.cem iskreno čestitamo in jim željimo vso srečo ter veliko božjega bla¬ goslova. Družinska sreča. V družini g. Slavka Grilc in njegove žene ge Kristine, roj. Svete v Moronu se je rodil sinček. Sreč¬ nim staršem naše čestitke. Članski sestanek Slov. kat. akad. sta¬ rešinstva bo v soboto, 28. junija t. 1. ob 19.30 uri (ob pol osmih zv.) v Sloven¬ ski hiši, Ramon Falcon 4158. Na spore¬ du je predavanje. SAN JUSTO Spominska proslava za padle domobrance Slovenci v San Justu in okolici so pri¬ redili v nedeljo 15. t. m. ob 5. uri pop. v cerkveni dvorani spominsko proslavo za padle domobrance. Oder je bil za to slavnost lepo okrašen z veliko sliko Blejskega jezera in z gorenjskimi plani¬ nami v ozadju. Razpeta je bila tudi ve¬ lika slovenska zastava. Spominski govor je imel g. dr. Bran¬ ko Rozman. Govoril je o najlepših last¬ nostih protikomunističnih borcev-domo- brancev: o njihovi borbi za pravico, o njihovem idealizmu in njihovem ju¬ naštvu. Omenjal je dva sovražnika slov. naroda; okupatorja in komuniste ter poudarjal vzroke zs,;. nastop proti komu¬ nizmu. Po govoru g. dr. s Rozmana, ki so ga rojaki v polno zasedeni dvorani, spreje¬ li z odobravanjem, je slovenski cerkveni pevski zbor v San Justo pod vodstvom g. Štefana Drenška zapel pesem “Slo¬ venska zemlja, zemlja krasna”, nato so pa sledili dramatski prizori, ki so prika¬ zali trpljenje Slovenije od leta 1941 do 1945. V prizorih je Slovenijo predstav¬ ljalo dekle v slov. narodni noši (gdč. Draksler jeva), sinčka, tudi v narodni noši, pa Zakrajškov Janko. V prvi sliki je bil prikazan nastop partizanov z u- grabitvijo kmeta, ki se reši, vrne in pove o komunističnih morijah. Na vpra¬ šanje slovenske matere kdo bo branil domovino, trije fantje, od katerih je imel prvi bel, drugi moder, tretji pa rdeč pas blaga — barve slovenske na¬ rodne zastave — izjavijo, da je bodo skupno branili. Slovenska legija, Četni¬ ki in Sokolska legija. Fantje so tu skup¬ no deklamirali pesem “Hura, za dom v boj”. V naslednji sliki je bila prikazana žalost ob padcu Turjaka in ustanovitev domobranstva. Slika iz leta 1944 je prika-' zala od komunistov osvobojeno domovi¬ no. štiri dekleta iz štirih delov Sloveni¬ je so prinesle šopke cvetja ter ga polo¬ žile na oltar domovine. Slika iz leta 1945 je ponazorjala tragiko tedanjih dni. Pri¬ kazan je bil tudi odhod slovenskih be¬ guncev. Na oder so stopile tri žene v žalnih oblačilih in položile sveče pred ol¬ tar domovine za pobite junake. V sliki za leto 1958 je bil poudarjen že sad padlih žrtev. Vstala je slovenska mati in izjavila, da danes v domovi¬ ni domobranska ideja živi in uživa vse spoštovanje ter priznanje. Pevski zbor je nato na odru zapel himno Naprej zastave Slave. Peli so jo tudi vsi zbrani rojaki. Prav tako za. ključno pesem “Oče, mati.” Na spominski proslavi je Slov. pev¬ ski zbor v San Justu pod vodstvom g. Drenška tudi prvič zapel pesem Stra¬ šno klanje, ki jo je napisal in harmoni- ziral g. Franc Zajc. Besedilo za posamezne slike je s pie¬ teto do padlih junakov napisal ter se¬ stavil g. Ivan Oven, ki je tudi vso pri¬ reditev vodil. Prireditev je imela dvojni namen. Na eni strani počastiti spomin padlih do¬ mobrancev, na drugi strani pa dorašča- joči mladini prikazati vzroke za nasta¬ nek slovenskega domobranstva. Oba je v polni meri dosegla. Ljudje so bili z njo zelo zadovoljni in hvaležni vsem, ki so žrtvovali toliko truda za to lepo in občuteno spominsko prireditev. LANUS Izredni občni zbor društva Slovenska vas Odbor društva Slovenska vas v Lanu- su sklicuje za nedeljo 27. julija 1958 ob 16. uri izredni občni zbor društva. Dnev¬ ni red: 1) Razprava o obliki društva. 2) Predlogi, ki jim občni zbor prizna nujnost, če občni zbor, ki bo v društve¬ nih prostorih, ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, bo istotam pol ure kasne¬ je občni zbor v drugem sklicu, ki bo raz¬ pravljal ob vsaki udeležbi članov (čl. 10, točka b. pravil). Vsak teden ena SO ŠE ROŽCE V HARTELNU ŽALOVALE So še rožce v hartelnu žalovale, ko sem mohov pustiti jes moje dekle, da bi vetrc potehnov, mehlice rashnov, da b' se videl moj pubič, noj pušeljc njehov. Je do vaške gorice spremljava me, pa še pošla k' ni mogva pozabit' me. Tja do vašce hore sem ha sprejemava, pa še vendar ne morem pozabiti ha. Nace Braiadsteter na svoji zadnja poti V zadnji številki Svobodne Slovenije smo objavili poročilo o nenadni smrti Naceta Brandsteterja dne 16. junija t. 1. v Ramos Mejina, danes pa poročamo o njegovi poslednji poti na pokopališče V San Justo. Do pogreba je pok. Nace ležal na mrt¬ vaškem odru v svojem stanovanju v ulici Alvear v Ramos Mejia. Kakor hitro se je novica o njegovi smrti razvedela po slovenskih naseljih na področju. Vel. Bs. Airesa, so začeli takoj prihajati pokoj¬ nikovi prijatelji in znanci. Vrstili so se ves popoldan v ponedeljek in vso noč od ponedeljka na torek je veliko roja¬ kov prebedelo ob njegovem mrtvaškem odru. V ponedeljek zvečer je imel na¬ povedano pevsko vajo tudi pevski zbor Gallus. Vsi pevci so se zbrali v svoji pevski sobi v Ramos Mejia ter se na¬ to podali na Nacetov dom. Ob vznožje člana so položili velik šopek rdečih na¬ geljnov s slovenskim trakom. Za pokoj njegove duše so zmolili rožni venec. V torek dne 17. t. m. so se začeli ro¬ jaki zbirati pred hišo žalosti že precej pred tretjo uro, za katero je bil napove¬ dan pogreb. Med njimi je bil med dru¬ gim direktor g. Anton Orehar. Med po¬ grebci smo opazili tudi ravnateljstvo in vse uradništvo tovarne Ciudadela SRL, v kateri je bil pok. Brandsteter spošto¬ van kot vzoren knjigovodja. Krsto je blagoslovil in izmolil pogreb¬ ne molitve g. Janez Kalan ob asistenci g. Janka Mernika, nakar so jo dvignili pokojnikovi prijatelji in položili na mrtvaški voz, ki se je začel pomi¬ kati po avenedi 25 de Mayo proti San Justu. Pogrebni sprevod se je spotoma ustavil pred baziliko Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscocem zavodu. Kr¬ sto s truplom pok. Naceta Brandsteterja so njegovi prijatelji ponesli v baziliko, kjer so gg. Janez Kalan, Janko Mernik ter Gregor Mali odpeli molitve za po¬ kojnika Reši me. Od Mari inega bazilike v Don Bosco- vem zavodu je pogrebni sprevod zavil naravnost proti San Justo. Pred vhodom na pokopališče je bilo zbranih veliko Slovencev, ki so prišli od vseh strani, da se še zadnjič poslove od umrlega pri¬ jatelja in znanca. Lahko rečemo, da ta¬ ko lepega pogreba že dolgo ni imel kak naš rojak v Argentini. Ko je sprevod s krsto prišel na poko¬ pališče so spet pokojnikovi znanci, zla¬ sti Gallusovi pevci, dvignili krsto z vo¬ za ter jo odnesli do groba, ki ga je bla¬ goslovil g. Janez Kalan ob asistenci g. Janka Mernika ter , izmolil tudi predpi¬ sane molitve. • V i' Po opravljenih pogrebnih obredih je ob odprtem grobu spregovoril Nacetu Brandsteterju v slovo predsednik Slov. pevskega zbora Gallus g. Ivan Rode. V uvodu svojega govora je ugotovil, da je smrt tokrat že tpetjič posegla v vrste Gallusovcev. -Za Marijanom Koritnikom ir Jožetom Musarjem je sedaj sledil go¬ spod Nace. V nadaljnih izvajanjih je o- menjal pokojnikov lepi, vedno vedri zna¬ čaj, njegovo velikp ljubezen do petja, njegovo disciplino ,jn brezpogojno vda¬ nost zborovskemu delu. Iskreno se mu je zahvalil za lep yzgled, ki ga je pev¬ skim tovarišem dajal s svojim delom v zboru. Želeč mu miren počitek v argen¬ tinski zemlji, je spustil v grob iz slo venskih barv narečno vrečico s sloven¬ sko prstjo. Ko so nato še Gallusovi pev- c : zapeli v slovo svpjemu umrlemu članu prelepo pesem “Gozdič je že zelen”, med številnimi pogrebci skoro ni bilo očesa, v katerem se ne bi zalesketala solza. Pogled na množico zbranih rojakov in domačinov v tem trenutku je najlepše pričal, kako je bil pok. Nace Brandste¬ ter pri vseh in povsod priljubljen in ka¬ ko težko je bilo slbvo od njega. MENDOZA Naš pevski zbor je čim dalje bolj za¬ poslen na vse strani. Poleg tega, da po¬ je redno pri vseh domačih prireditvah (v cerkvi vsako drugo in četrto nede¬ ljo), je velikokrat zaposlen tudi po tu¬ jih cerkvah in pri raznih prireditvah, kamor ga pogosto vabijo. Ko je 1. dec. lanskega leta odpel pri izseljeniški ne¬ delji daljši spored slovenskih ljudskih pesmi (slovenskih, hrvaških, srbskih, u- krajinskih in slovaških), je dne 19. I. zo¬ pet sodeloval v cerkvi in pri akademiji pri ukrajinskem narodnem prazniku. Ve¬ liki teden je pel v tukajšnji jezuitski baziliki pri vseh obredih Vel četrtek, petek in soboto. Pel je celo pri petem pasijonu vlogo ljudstva, vojakov in vel. duhovnikov z novimi vložki M. Bajuka. — Dne 1. maja je že zopet pel pri ško¬ fovi maši v zavodu za onemogle. Pre- vzvišeni je po maši posebej prišel k zboru in mu izrazil svoje priznanje za lepo petje in požrtvovalno misijonsko delo. Za Binkošti so ga hoteli imeti v Lujanu pri svojih slovesnostih, pa-žal- ni bilo mogoče, ker je imel doma slo¬ vesno sv. mašo. Pač pa je pel dne 15. maja v Lujanu pri slovesni maši, deloma pri procesiji (popoldne) in je po konča¬ ni procesiji v ondotni cerkveni dvorani odpel pred hvaležnim občinstvom z do¬ brim uspehom program 3 slovenskih u- metnih, 8 ljudskih, 1 hrvaške, 1 srbske, 2 ukrajinskih, 2 slovaških in 2 medji- murskih pesmi. Na praznik sv. Petra in Pavla bo pel zopet pri slovesni sv. ma¬ ši v tukajšnji stolnici, za 17. avgusta ga pa že vabijo v daljnjo Rivadavijo. Vidi se: Naš zborček širi s svojim požrtvo¬ valnim delom in lepo ubranim petjem vedno bolj na široko sloves naše skupi¬ ne. Njegovo resno in redno delo ni brez vzglednega uspeha za našo skupino in našo lepo pesem. Skupina ukrajinskih emigrantov v Mendozi je podprla akcijo Društva Slo¬ vencev za zdraditev doma s prispevkom 380 pesov. Ta znesek naj bi bil skromno priznanje za sodelovanje slov. pevskega zbora pri ukrajinskem dnevu. Mladinski organizaciji sta se že zače¬ li pripravljati na letošnji mladinski dan, ki bo verjetno zopet meseca septembra, kakor lani. V družini g. Jakoba Končarja in nje¬ gove žene ge. Terezije, roj. Nemanič so dobili sinčka prvorojenčka. čestitamo! SLOVENCI PO SVETU BRAZILIJA Iz življenja Slovencev v Sao Paulu Poročila sta se prejšnji mesec v Sao Paulu gdč. Lojzka Brunček in g. Rubens Barreto Ferreira. Gdč. Lojzka je hči g. Avgusta in ge. Alojzije Brunček iz Li¬ tije. V Brazilijo so prišli pred 10 leti. Ženin, ki je profesor, pa je iz znane paulistanske družine Ferreira. Mladima poročencema najlepše čestitke in najbolj¬ še želje na novi živi jenski poti. Naš č. g. Lojze Ilc, ki je lani decem¬ bra začel z mesečnimi mašami za Slo¬ vence v Sao Paulu, je odpotoval za nekaj mesecev v Evropo. Da ne bi opustili sti¬ kov in ne razrahljali vezi, ki smo jih med posamezniki in družinami vpostavili prav s temi mesečnimi mašami, smo skle¬ nili, da med to dobo napravimo nekaj izletov v okolico, ali pa se bomo zbrali izmenoma pri raznih družinah. Za preteklo nedeljo v maju smo skle¬ nili napraviti izlet na Pico do Jaragua, goro, ki je oddaljena od S. Paula ca 15 km. Po svojih dveh značilnih vrheh . in sedlu, pa tudi po višini, je zelo podobna Šmarni gori pri Ljubljani. Toda prav v soboto pred izletom se je ulilo in je de¬ ževalo vso nedeljo. Zato smo izlet napra¬ vili naslednjo nedeljo, ki je bila lepa in jesensko prijetno topla. Zjutraj sta bila vrhova še zakrita v jesensko meglo, o- poldan pa, ko smo stopili na vrh, pa je bil že prekrasen razgled. Proti vzhodu S. Paulo, s svojimi številnimi nebotični¬ ki, za njimi in okoli njega predmestja, proti notranjosti pa zelena pogorja, go¬ re in griči. Prijeten in lep razgled. Bili smo prav vsi zelo dobro razpoloženi, z najboljšim razpoloženjem smo se vrnili na vlak, ki nas je v 20 minutah pripeljah v središče S. Paula. Udeležba bi bila še večja, da nam ni dež pokvaril prve nedelje, za to posled¬ njo pa niso bili mnogi pravočasno ob¬ veščeni. V Sao Paulu je bil v soboto krščen na ime Andrej, sin Frančka Robiča in nje¬ gove ge Marije Titoff. Botra sta bila dr. Mitja Polak in njegova gospa, čestita¬ mo. NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA življenski indeks, sestavljen na podla¬ gi stroškov, ki jih ima za redno preživ¬ ljanje štiričanska družina z dvema otro¬ koma do 14 let, je pokazal naslednje 1957 April Maj Junij Julij August September Oktober November December 1958 Januar Februar Marec A.pril številke za preteklo leto in prve mesece sedanjega leta (osnova je 100 točk v le¬ tu 1943) na področju Buenos Airesa: Redni Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 26. VI. 1958 - No. 26 PO ŠPORTNEM SVETU šesto svetovno nogometno prvenstvo. V dopolnilnih tekmah za kvalificacijo za četrtfinale so 16. junija na švedskem zmagali Irska, Wales’ in ZSSR. Irska je premagala Madžarsko 2:1. Za to zmago ima veliko zaslug znani Charles, ki igra za Juventus (Turin). ZSSR je porazila Anglijo z 1:0 po zelo napeti igri. Sev. Irska pa je izločila češkoslovaško, ko je v podaljšku McPharland zabil zmago¬ valni gol. Po senzacionalni zmagi nad Argentino je bilo pričakovati, da bodo Čehi z lahkoto premagali Irce. Tudi ne¬ odločen rezultat v podaljšku bi bil do¬ volj 'in bi se plasirali v finale. Morda jih je ravno to pokopalo, ker so preveč čuvali 1:1. V četrtek 19 junija so pa odigrali četrtfinale. Z. Nemčija : Jugoslavija 1:0 (1:0). Nemci so nastopili v isti po¬ stavi kot v prvi tekmi proti Argentini, dočim so morali Jugoslovani nekoliko premeniti moštvo: Krivakuča, Stanko¬ vič, Crnkovič, Boškov, Zobec in Krstič, Petakovič, Ognjanovič, Milutinovič, Ve¬ selinovič in Rajkov. Jugoslovani so igra¬ li lepše in so prevladovali v polju, toda napad je bil neučinkovit. Odlikovala pa sta se Rahn in Zobec, Sodnik Švicar Wiessling ni bil vedno nepristranski, ta¬ ko med drugim ni “videl” foula v dru¬ gem polčasu v kazenskem prostoru, a vsi gledalci so ga videli. To pa je bila po pisanju kritikov samo ena izmed mno¬ gih napak. Švedi so odpravili ZSSR z 2:0 (0:0). Kljub dežju je to tekmo gledalo 15.000 SFZ §DO 9. julija 1958 na Pristavi v Moronu ob 15. uri Turnir treh v odbojki za "POKAL SVOBODE 39 v spomin slovenskih borcev, padlih za domovino. Sodelujejo: Ruska reprezentanca — Qui).mes Naš Dom — San Justo SFZ — Moron Vabljeni! gledalcev, ki pa so bili razočarani nad igro ZSSR. Francija je s kopico golov ’ (4=0) izločila Sev. Irsko. Tik pred kon¬ cem prvega polčasa so Francozi zabili prvi gol, v drugem polčasu pa so odloč¬ no prevladovali tako v polju, kot pred golom. Brazil, preostali južnoameriški zastopnik, je premagal Wales z 1:0 (0:0). Brazil, ki je po splošni sodbi naj¬ vrednejši kandidat za prvo mesto, je v tej tekmi popolnomo prevladoval, toda izredna igra vratarja Kelseya in vse ob¬ rambe je onemogočila večjo brazilsko zmago. V moštvu Walesa pa ni igral Charles zaradi poškodb, ki jih je do¬ bil na tekmi z Madžarsko. V nedeljo so se vrnili v Buenos Ai¬ res člani argentinske reprezentance in delegati, ki so jih spremljali na Šved¬ skem. Nekaj jih bo prišlo kasneje, med temi je tudi trener Stabile. Ko so čas¬ nikarji vprašali nekega igralca, kaj de¬ la Stabile, je izjavil: “Piše knjigo, v Pa¬ rizu...” Navijači so pripravili delega¬ ciji hrupen sprejem. Pričakovali so jih z gnilimi jajci in paradižniki. Vendar je SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "GALLUS" vas vabi na svoj CERKVENI KONCERT ki ga s sodelovanjem otroškega zbora priredi v nedeljo 6. julija ob 16. uri v baziliki Nuestra Senora de la Merced (Reconguista in Cangallo) SLOVENSKA BESEDA ima svojo DRUŽABNA PRIREDITEV v soboto dne 26. julija 1958 v običajnih prostorih v Santos Lugares IGRA MOULIN ROUGE f Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 4. junija t. 1. umrl v 76. letu starosti naš dobri oče, stari oče, tast gospod ANDREJ JENKO Tonetov Andrej Pokopali so ga dne 7. junija t. 1. na farnem pokopališču v Sori. Vsem, ki so ga poznali, priporočamo v molitev in blag spomin. žalujoči: žena Marija, roj. Knific, hčerke: Ivana, Marija, por. Karlin in Frančiška, por. Polak; sinovi: Janez, Jože in Tone, snahi, zeta in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Eberndorf (Koroška), Pungart pri Škofji Loki, 22. junija 1958. precejšnje količine teh produktov zaple¬ nila policija, ki je v lepem številu (300) ■ščitila igralce. Kljub temu ni manjka¬ lo žvižga in psovk. Kritiki zahtevajo spremembo vodstva A.F.A. (Arg. nog. zveze) in razčiščenje raznih dogodkov na Švedskem. V prvih izjavah igralci pri¬ znavajo, da bi ne mogli s svojo igro zmagati, edino veteran Labruna še ved¬ no smatra argentinski nogomet za naj¬ boljši. Tudi cariniki so tokrat vzeli stvar bolj zares in so precej strogo pregledo¬ vali številno prtljago športnikov. Belgijec Gendebien in Anglež Hill sta zmagala z avtom Ferrari v dirki “24 ur Le Mans”. DRUŠTVENI OGLASNIK Ne odlašajte s plačilom članarine in posmrtninskega prispevka, da ne izgu¬ bite pravice do posmrtnine, ki znaša $ 2.300. — . Društvo Slovencev SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO VABI NA DRUŽABNI VEČER v HAM ©S MEJI A GENERAL ALVEAR 164 višina Rivadavia 14400 v veliko in prostorno dvorano kluba "ESTUDIANTIL PORTENO" SOBOTA 5 JULIJA I 9 5 8 ob 2 1. uri JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires LOJZE NOVAK izključno zastopstvo HUMAR, S. H. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (91) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Po Zofijinemu pokopu skuša Bernard¬ ka znova začeti z vezenjem. Ni mogia. Roke so ji kakor zmrzle. Oči ji ne raz¬ ločijo več barv svilenih niti, kakor da bi ji Gospa sama rekla: Dovolj je te igre! — Razume. Zato neha z igro. Prišlo je leto, v katerem sta mati Imberta in hišni duhovnik Febvre začutila neko spre¬ membo, ki se je zgodila v Mariji Ber¬ nardi. Sama se ni nikoli nikomur razkrila. Toda zgodilo se je, da zdaj duhovnega življenja ni vzela več kot neko otroško šolsko nalogo, ki jo mo¬ raš napraviti, temveč kot pot, po ka¬ teri greš z vedno večjo zavestjo, čeprav je bila po škofovem ukazu še vedno oproščena različnih stvari, se je sedaj udeleževala vseh vaj z novo pazljivostjo in novo močjo. V samostanu Sainte Gil- darde ne stanujejo razmišljajoče gospe, temveč sestre, ki se udejstvujejo v bolnici in v šoli. Nočne molitve torej niso ne pravilo, ne običaj. In nekaj sta¬ rejših nun, ki so oproščene dnevnega dela, vstaja že ob treh zjutraj, da mo¬ lijo matutin v kapeli. K njim zdaj ved¬ no pogosteje tudi pripada Marija Ber¬ narda, dokler ji prednica z ozirom na njeno nežnost ne prepove zgodnjega vstajanja. Videti je, kakor da se zdaj Bernardka z največjim naporom bori proti nečemu, ki ji grozi od vseh strani. V konventu je samo en časopis in še ta le v enem samem izvodu. To je “L’U- nivers”, list slavnega Luiza Veuillota, ki se je nekoč boril za Bernardko in lurški čudež. Sicer pa sta brali časopis le mati prednica in vzgojiteljica novink. Druge nune niso imele posebnega za¬ nimanja za dnevne dogodke, pa tudi so bile v prostem času preveč trudne, da bi brale časopis. Prišli pa so drevi, ko je “L’Univers” vendar romal od roke do roke. Mogočni napisi so javljali: Voj¬ na napoved. —Pruski zločin — Na Ber¬ lin. — Potem so sledila poročila o ve¬ likih zmagah. Nato poročila o manjših zmagah. Potem so brali s strahom le še imena francoskih mest, ki jih je osvo¬ jil sovražnik. Nazadnje se je zvedelo, da je cesar Napoleon ujet in da Prusi oblegajo Pariz. že po prvih nesrečnih tednih se je materinska hiša Sainte Gildarde zelo hi¬ tro izpraznila. Prva, najboj sposobna garda bolniških sester je odšla v različ¬ ne vojaške lazarete, ki so nastali v Pa¬ rizu in drugih mestih. Ker je bila voj¬ ska zelo krvava, ker so tu pa tam na¬ stale e pidemije, so oblasti zahtevale vedno novih sester. Sedaj so morale po¬ slušati klic tudi tiste nune, ki so bile izučene samo za učiteljice. Redke, ki so ostale v materinski hiši in v dvesto po¬ družnicah Neverskih gospa, so pukale vato in zvijale ovoje. Tako tudi Bernard¬ ka. Od dneva do dneva je bila nemir¬ nejša. Stalno je bila mad materjo lmber- to, naj ji za božjo voljo dovoli iti v bolnico, ker se je v noviciatu izučila za bolniško sestro. Prednica jo je tolažila s tem, da bo pri bližnji priliki sporočila njeno željo Monseigneuru. Škof Forcade pa ni pripravljen, da bi dragocenost, ki mu jo je zaupal Laurdence iz Tarbesa, iz¬ postavil nevarnosti. Sedaj so nastopile zmedenosti. Izpraznjeno je bilo neko knezoškofijsko mesto. Monseigneur For¬ cade je bil izbran, da ga prevzame, ško¬ fijski stol v Neversu je bil več dni pra¬ zen. V teh dneh je generalni vikar, ki je zastopal škofa, naslovil prošnjo na sestro Marijo Bernardo. Neverska bol¬ nica je prenapolnjena, ker so sem pri¬ peljali ranjence, čeprav je Nevers od¬ daljen od Pariza stotrideset milj. Velik del starega sestrskega personala je po¬ slan na sever in na zahod. Vsaka roka, posebno izkušena, bi bila nujno potre¬ bna. Dodelili so torej Bernardko Soubi- rous kot bolniško sestro neverski bolni¬ ci. Sedaj tudi mati Marija Terezija ni mogla več mirovati. Sainte Gildarde je samostan. Vzgojiteljica novink, čeprav le izučena učiteljica, se je prav tako ja¬ vila za bolniško sestro. Tudi njo so do¬ delili neverski bolnici in sicer za nad¬ zorno sestro. Razodela se je znova nova Bernardka. Casteroti so na pol zdravniki, je vedno zatrjevala teta Bernardka. Imele so sku- šeno roko za bolnike. Luiza Soubirous je to triditev nekajkat izpričala, če se je ukvarjala z Bouhouhortsovim otro¬ kom in tudi z drugimi otroki sosedov v Rue des Petites Fosees. Bernardka je dokazala, da je prava Casterot in človek se ni mogel ubraniti misli, da je Gospa, ki se ji je prikazala in zahte¬ vala, da se nekaj podvzame proti bolez¬ ni sveta, tudi v tem oziru natančno pre¬ mislila izbiro. Noben človek v bolniških sobah ni vedel, da je sestra Marija Bernarda lur- ška deklica. Gledali so v njej bolniško sestro kakor v vsaki drugi, ki se razli¬ kuje od drugih le po nenavadno veli¬ kih očeh in po prijaznih potezah. In zgo¬ dilo se je, da so ranjenci in bolniki hre¬ peneli le po njej in to celo po sobah, ki niso bile v njeni skrbi. Cel dan so kli¬ cali le Marijo Bernardo. Iz njenih V pisarni Društva Slovencev naj čim- preje dvignejo pošto: Ivančič Emil, Zo¬ ra Jelen, Rosa Jager, Kregar Janez, Kukoviča Antonija, Kralj Jože, Lojze Lesar, Nose Anton, Foto Pavlovič, šega Franc, Simonič Franc, Uršič Alfred, Vi¬ dic Andrej, žebran Janez. OBVESTILA Dekleta: Ob sobotah imamo trening z odbojko in druge igre z žogo od 3.—5. popoldne, od 5.—6. ure pa bomo imele redno vajo za telovadni nastop. Privo¬ ščite si vsaj nekoliko razgibanja na prostem! Vsa dekleta prisrčno vabi od¬ bor SDO. Šesti socialni dan bo v nedeljo dne 5. oktobra t. 1. Podrobnosti bodo še pravo¬ časno objavljene. Stalni odbor za social¬ ne dneve Mnogi se še iz domovine spominjate Foorsterjeve opere “Gorenjski slavček” in v njej prelepega zbora “Ave Marija”. Spet ga boste lahko slišali na “Galluso¬ vem” cerkvenem koncertu, na katerem bo nastopil tudi otroški zbor. Kot glav¬ na točka e na programu izvedba Hayd- nove Marijaceljske maše za zbor, soli¬ ste in orgle, pri katerih bo sodeloval prof. Jože Osana. V nedeljo 6. julija to¬ rej ne pozabite na ta koncert. Vst c P_ni- ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina ne ni. Za kritje stroškov se bodo pobi¬ rali prostovoljni prispevki. VI. kulturni, obenem III- filozofski večer SKA v letošnji sezoni bo v sobo¬ to 5. julija t. 1. ob sedmih v Bullriche- vem salonu, Sarandi 41, Capital. Prof. Karel Rakovec bo predaval o psihološki in sociološki analizi dvojezičnosti. Po predavanju debata. ZAHVALA Vsem, ki ste nas ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega moža in očeta gospa Naceta Brandsteterja banovinskega višjega računskega inšpektorja tolažili, ga obiskali in molili za pokoj njegove duše ter ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti, naša iskrena zahvala. Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Juliju Savelliju, dolgoletnemu pokojnikovemu pri¬ jatelju in tovarišu za vse, kar je v teh težkih in žalostnih dneh storil za nas, prav tako pa gg. Janezu Kalanu, Janku Merniku, direktorju Antonu Oreharju in Gregoriju Maliju za vse opravljene molitve in spremstvo pri pogrebu, g. Lovretu Janu za veliko pomoč, ki nam jo je nudil v tem tež¬ kem udarcu, predsedniku Gallusa g. Rodetu za lepe poslovilne besede ter zboru “Gallus” za lepo cvetje, molitve in ganljivo pevsko slovo. Vsem naj dobri Bog obilno poplača. Sveti maši zadušniei bosta: V nedeljo dne 29. junija t. 1. ob pol osmih v kaplaniji g. Jožeta Juraka, kapela sester Trinitark, Vallejos 4746, Capital (zraven mostu na Avdi Gral Paz, ki vodi čez železnico FCC San Martin pri postaji Saenz Pena), v nedeljo dne 6. julija t. 1. pa ob pol osmih zjutraj v kapeli Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, Capital. Žalujoči ostali »■fa T V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da je v Zapotoku pri Sodražici umrla dne 11. junija t. 1. v starosti 96 let lepo spravljena z Bogom naša predobra mama in stara mama gospa Lucija Šmalc , roj. Petek K zadnjemu počitku so jo položili na domačem farnem pokopališču. Našo drago pokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali, v molitev in blag spomin. Žalujoči: Sinovi: Karel, Rudolf in Jože v Clevelandu, USA; hčerka Ivanka v Sodražici; snaha Ivana, vdova Šmalc, v Argentini ter vnuk Ludvik šlmalc v Argentini in vnukinja Ivanka Šmalc v Franciji. Buenos Aires, Cleveland, USA, Pariš, Francija, Zapotok pri Sodražici, 23. junija 1958. rok je dežil nek blažilni vpliv. Po¬ gledati ji v oči je kakor okrepčilo. Njeno bistvo, ki ga je samostan¬ sko življenje porinilo v ozadje in de¬ diščina tete Bernarde Casterot, sta se¬ daj stopili zmagoslavno v ospredje. V bolnici je bilo mnogo vojakov iz pred¬ njih črt in kavalerije, ki so imeli svoje dopolnilne okraje v Pau, v Tabesu in v pirenejskih okrajih. Z njimi je govo¬ rila Bernardka v domačem narečju, ki ga je še vedno lažje govorila kakor le¬ po francoščino. To jo dela svežo, njeni odgovori so udarni, zna se kmečko pre¬ prosto šaliti, da povsod, kjer dela, vzbu¬ di smeh in ugodje, če je treba pomi¬ riti povsem znorelega bolnika, pokliče¬ jo Marijo Bernardo. Delo je velikansko. Toda videti je, da so Bernardkine mo¬ či delu dorasle. Bolj zdrava je videti kakor pred leti. Celo lica so dobila ne¬ kaj barve. Zdravniki in duhovniki, ki oskrbujejo bolnico, jo hvalijo in hvala je prišla na ušesa celo Monseigneuru Lelongeu, novemu škofu. Tudi Marija Terezija Vauzous se je razdajala in še bolj se je mučilo in trudila daleč preko svojih moči. žrtvo¬ vala je noči. Odpovedala se je prostim uram. Skrbno je pazila, da so se zdrav¬ niški predpisi strogo izpolnjevali, da so pacienti dobivali natančno, zadostno in dobro pripravljeno hrano. Po cele ure je stala v kuhinji in v pralnici, izdajala in štela, in vedno znova računala s svojo škropuloznostjo. Potlej je spet počasi hodila po dvoranah od postelje do po¬ stelje, z jasnimi, globoko ležečimi očmi, ki so pazile, da je bilo vedno vse v re¬ du. Toda niti en sam glas ni zahrepe¬ nel po sestri Vauzous, čeprav je napra¬ vila stokrat več “stvarnega” kakor Ber¬ nardka. Tudi ona je govorila ranjencem in bolnikom dobrotljive besede, pisala pisma zanje in obljubljala najrevnej¬ šim , da bo skrbela za njihovo bodoč¬ nost. In kljub vsemu je čuden strah med posteljami, kadar se je prikazala na vratih. Kakor da je prišel visok oficir k strogemu pregledu. Nekoč, proti ve¬ čeru, sta Marija Bernarda in Marija Terezija sami sedeli v sobi za sestre. “Dolgo vas sedaj že poznam, ma seur”, je pričela nekdanja voditeljica. “Verjemite mi, da moje spoštovanje do vas raste iz dneva v dan. kako morete ljudi tako očarati in samo z gibom roke pridobiti najbolj uporne. Bila sem vaša stara učiteljica v Lurdu. Sedaj pa bi morala postati vaša učenka, da bi se naučila umetnosti kako postopati z ubo¬ gimi dušami, ki smo mi vsi. Kako to de¬ late, Marija Bernarda?” “Toda, ma Mere”, odvrne Bernardka začudeno. Kaj pa naredim? Prav nič”. “Da, ravno to je, ma soeur”, kima sestra Vauzous dolgo. “Ravno to je. Nič ne delate”.. . Slišati je bilo, da sta cesar in cesa¬ rica odšla v pregnanstvo na Angleško. Časopisi so z velikanskimi črkami pri¬ nesli novo ime: Gambetta. Spet so na¬ javljeni novi boji. Novi ranjenci pri¬ hajajo. Potlej je tudi to mimo. Vse je mimo. Toda dogodke je mogoče hitreje pozabiti kakor razbite kosti, razrita pol¬ ja in druge vojne poškodbe. Precej leta je že minilo, da se je konvent Saite Gil¬ darde napolnil z vračajočimi se sestrami, in sta bili odpoklicani tudi Maria Ber- nardeta in Marija Terezija. Nekega ve¬ čera sta zadnjič šli iz bolnice domov, vsaka z majhnim kovčkom v roki. Ma¬ ti Vauzous je zapazila, da Bernardka levo nogo nekoliko vleče za seboj. Nič ni rekla, zakaj srce ji je bilo spet polno večnega suma. Aha, hoče mi pokazati, kako je trudna in zmučena zavoljo dol¬ ge bolniške strežbe.