C LETO 193« — STEVilKA »4. Zdrava duševna hrana v naš h družinah. Naša zahteva mora biti: V našo hišo, v reke naših otrok za nobeno tcuc slabe knjige, ne šhnda! Toda otreei se niso zastonj v Stili učili branja in njihova domišljija zahteva brane, zdrave in koristne duševne hrane. Hočejo brati in res naj hidi bero.; kajti branje Je zelo važno vzgejno sredstvo. Pa kakšno, čtivo naj jim damo v reke? Tako le mislim: take knjige, ki vzbujajo njihovo domišljijo, ne da bi jo hrlestno' razburile: take knjige, ki iih silijo k udej&tvovanju in ki dvigajo njih pogled na take ideale, ki so zanje dosegljivi. V mladinskih knjigah morajo živeti ljudje, resnični iiudje; ne mehkužni in osladni ljudje, ampak krepki močni ljudje, polni značajnosti in vztrajnosti; plemeniti ljudje, pripravljeni va pomoč, pri-sfco krščanski ljudje, ki hč£%; res ;amc dobre. Tudi lazboriti ljudje lahko nastopajo v knjigah in celo strastni, samo če je strast prav opisana, kfikflis® človek iz ufckotnih strasti oprosti s svoje trdno-voljo, kako plemeniti človek usmeri svoje strasti v ifcbio, ali tudi, kako neomejene strasti uničujejo lastno in tujo sveč«. Ali sme biti \ knjigah za dOražča-iečo mladino tudi govor o ljubezni? Prav gotovo. Zbujajoča ljubezen je jč pcepečevateljica plemenite mdfci in krepkega stremljenja. Lp na pravi način morajo take knjige govoriti o ljubezni: namreč, da je ljubezen nekaj velikega in svetega, neka odlika, ki 'A jo je treba priboriti. Toda mla- dina ne sme dobiti v reke nobene knjige, v kateri se obravnava ljubezen le kot neke neresnične sanje, kot gcila čuvstvenest; pač pa knjige, ki proslavljajo lepoto, zvestobo in veličino ljubezni ter žrtve zveste ljubezni. Naj bi zlasti mlada dekleta iz takih primernih knjig in povesti posnela, da to ni nikaka prava ljubezen, če se prvemu, ki ga sreča, obesi in petem vse nedelje prebanda ž njim iz gostilne v gostilno, ampak te, da bi prišla do spoznanja, kako se prava, velika in lepa ljubezen resno in tiho pripravlja, da bo svojemu drugu za celo življenje zadostovala in ga osrečevala. Zate mi tudi prav nič ne u?a-iajc take povesti, ko še lepega dne pojavi kak princ aH milijonar in se pereči z ubogim dekbčem. Kaj takega se vendar v življenju nikoli ne zgodi in čitatetjice takih knjig si petem kaj najbolj neverjetnega postavijo v gla-vc. in sc v življenju petem razočarane, če se ne uresniči; čakajo na namišljenega princa ali milijonarja in odklanjajo vsakega resilega snubca in končno — c-bsedo« ker so jih knjige tako zmt šale. Mi rabimo predvsem takih mladinskih kiljig in tudi časopisov, ki kažejo mladini življenje od prave stran! in v pravi luči. Mohorjeva družba vsako leto prav posebno misli na mladino, Ljudska knjižnica JugCsic-vamke knjigarne prav tako. Poleg tega pa ima mladina prav svoje časopisje: : AngelčekVrtec: za male. Kres! za fante in Vigred za dekleta in žene, ki so izrastle iz nekega deklištva in še Naš. dom ; za oboje. In še vsak drug C c* S epis, dnevnik al' tednik, ^Slovenec«, »Domoljub«, »Gospodar« i. dr. skušajo ustreči tudi mladini. Potem pa še naši družinski listi »Mladika« in »Družina«, pa tudi vsi nabožni listi »Bogoljub«, »Glasnik«, »Kraljestvo božje« itd., vsi skušajo mladini preskrbeti zdravega ctiva. Toda kljub temu se še tu pa tam mladina obrača k šundu. Zakaj pač? — Ne samo zaito, ker šund vleče, ampak tudi zato, ker drugih knjig dobro ne razume. Morala bi imeti za to primernega učitelja. Pa kdo naj bi bil ta? K sreči imamo zdaj prosvetne večere, prosvetna predavanja in druge podobne naprave, ki skrbe tudi za pravilno razumevanje knjig. Tu se mladina nauči ceniti in prav razumeti lepo knjigo. Pa tudi starši, očetje in matere, se lahko tam pouče, kako naj ravnajo z mladinskim čtivom. In še nekaij! Kaj pa, ko bi pri nas, v naših domovih, zlasti v zimskem času zopet poživili večerno branje? ~aj smo v starih časih zimske večere tako lepo porabili za čitanje! Okoli peči smo se zbrali, mali in veliki, ter se večer za večerom vrstili v branju Mohorjevih in drugih knjig. Pa še sosedovi so prisedli in večer je minil, kakor bi trenil. Tako bi se tudi zdaj morebiti še dalo in dobra knjiga bi prišla v boljšo veljavo. In ne samo čitali bomo; iz čitanja se bo razvil prijeten razgovor starih in mladih, ki bo v korist enim in drugim. Kje bodo zopet poskusili? Ce hočeš biti zdrav m dofgo živeti '(Temeljna pravila za zdravo prehrano.) Zveza nemških žena za brezalkoholno kulturo navaja v enem izmed svojih spisov, kjer obravnava novodobno prehrano, sledeča pravila glede sestave živil, njih priprave in glede uživanja vsakdanje hrane: 1. Varuj sepre obilnih in prepogostih obedov! Cim preprosteje in čim redkeje, tem bolje! 2. Varuj se preobilnega in prepogostega uživanja m e -s a ! Cim manj mesa, tem bolje, zlasti za starejše ljudi. 3. Previdno izbiraj živila in dobro prevdari sestavo vsakdanje hrane! Posebno pa pomni, da mora biti v zdravi hrani več zelenjadi in sadja (raztapljajočih živil), nego pa rncčna-tih, jajčnih, mlečnih in mesnih (belja-kovinastih) jedil. Kjer prevladuje v hrani zelenjad, zlasti solate in drugo zelenje, ki ga lahko uživamo surovo, tam je zdrava prehrana, kjer pa prevladujejo moka, jajca, sir in meso, tam je pa mnogo večja nevarnost za razne bolezni. 4. Uživaj pri obedu najprej lahko prebavna, in šele petem težje prebavna jedila! To je jako važno za pravilno in zdravo prebavo. 5. Užij pri vsakem obedu vedno kaj svežega, n. pr. solato, sadje itd. Nikari ne misli, da so surova jedila manj vredna nego kuhana! Nasprotno je res. 6. Jej črn, ržen kruh in če le mogoče pečen brez kvasa ali kislih drož! Tak kruh je bolj zdrav nego običajni beli kruh iz bele, na vse načine prečiščene pšenične moke. 7. Zvečer jej tri do štiri ure prej, preden greš spat! Poln želodec je največja ovira dobrega spanja. 8. Ne jej prevročih, pa tudi ne premrzlih jedi ter vsaiko jed temeljito žveči! 9. Pri jedi ne pij! Ogibaj se zlasti vseh alkoholnih pijač! Z'a žejo pij sladke sadne sokove aili pa svež limonin sok! Ne piij vode na sadje, na s a 1 a t o in raa surovo zelenjad! 10. Jej vedno v dobrem razpoloženju! Slaba volja ali cello razburjenje med jedjo silno ovira prte-bavo in škoduje zdravju. 11. Ne jej zato, da bi užival, adi zato, da bi se redil, ampak le zato, d a se preživiš, se ohraniiš zdrav in sposoben za delo>! Glede priprave jedtii pomni tole: 1. Ne kuha] jedil dlje nego je potrebno! Dolgo kuhanje uniči v živilih sile, ki so neogibno potrebne za človeško zdravje. Manj kuhana jedila so bolj redilna in bolj nasitljiva nego prekuhana. Posebno pa se varuj postanih in pogretih jedil! 2. Ne izpiraj živil predolgo! Operi sicer temeljito, toda hitro! 3. Ne kuhaj zelenjadi v kropu, ampak pari jo nad nekoliko osoljenim kropom, ali pa jo duši brez vode v oliju ali kaki drugi rastlinski masti! 4. Ne kuhaj krompirja, ampak ga pari nad kropom in sicer nesoljenega! » 5. Soli kolikor mogoče malo! Oim manj soli, tem bolje. 6. Ogibaj se močnih dišav in začimb, zlasti popra! Uporabljaj le domača dišavna zelišča! 7. Omeji, kolikor le mogoče, uporabo belega sladkorja! — Kjer ne moreš izhajati brez sladkorja, vzemi surovi, neprečiščeni sladkor! Ta je mnogo bolj zdrav nego navadni beli sladkor. 8. Ne lupi sadja! Toda ga dobro operi in pri uživanju temelijdto žveči tudi kožo! 9. Uporablljaj čim manj bele moke! Mnogo bolj redilna in zdrava je navadna, na črno zmleta moka. 10. Ne kuhaj mleka, ampak uživaj surovo! Če pa dvomiš nad zdravjem krav, ga pa razgrej samo do 75 °C! Ta toplota ne uniči življenjskih sil, ki so v mleku, zamori pa bolezenske kali, ki bi utegnile biti v njem. 11. Kadar pripravljaš surovo hrano, se ravnaj pri tem po preizkušenih navodilih in skrbno pazi, da so pridelki zreli, zdravi in s v e -ži ter glej na skrajno snažnost ! __H. Likalnik ne teče rad ako je na spodnji strani zarjavel. Očisti ga z voskom in soljo ter ugladi. Ko bo likalnik vroč, namazi ga z voskom, nato pa odrgni z mehkim papirjem, na katerega natrosiš zdrobljeno sol. Nekai o pospravljanju pred Božjem. Temeljito pospravljanje pred Božičem je v navadi še skoro po vseh hišah. Ta stari gospodinjski običaj je prav lep in hvalevreden, ker ima dvojen važen pomen. a) S tem, da natančno počistimo hišo in njeno okolico, povečamo svečanost tega prelepega praznika. Božični dih veje potem iz vsakega najmanjšega predmeta v hiši in okolici. b) Iz hiše spravimo ob tej priliki vse, kar morda že zdavnaj ni spadalo vanjo. In bližajočemu Božiču se imamo zahvaliti, da smo dosegli po vsem stanovanju zopet tako potrebno in za-željeno snago. Ker pa opravljamo ta posel deloma tudi zunaj hiše in v zelo mrzlem letnem času, je dobro, če vemo, kake nekatera izmed sem spadajočih del opravimo za polovico hitreje. Najprvo si oglejmo stepanje posteljnine in drugih predmetov iz blaga (morda tudi preprog). To delo je kaj utrudljivo, pa tudi zamudno. Toda lahko si ga olajšamo in sicer takole: Namesto da bi stepali samo z eno roko, stepajmo sedaj z obema. Z vsako roko primemo po eno šibo za stepanje ter udarjamo z obema enakomerno po žimnici ali preprogi. Da ne po-užiiemo pri tem preveč prahu, ki se dviga v zrak, razgrnemo pod preprogo in na preprogo precej veliko mokro, a dobro ožeto krpo, na kateri potem obvisi prah. Tu in tam jo splaknemo, zopet ožmemo ter nadaljujemo s stepanjem. Dobro je tudi, da si pri tem delu pokrijemo glavo z ruto ter z a vežemo u s t a z robčkom. Tudi raz velike ploskve, kakor vrata, mize, omare in podobno obrišemo prah z obema rokama naenkrat z eno cunjo v desnici in z eno v. levici; in gotovi smo v polovico krajšem času. Kadar hočemo brisati noge mize, se sklonimo samo dvakrat, namesto štirikrat, Če delamo z obeme rokama Razumljivo je, da nam delo z obema rokama naenkrat, prvič ne bo šlo tako gladko in urno od rok, kakor po tri- do štirikratni vaji. Isto, kar smo povedali za stepanje in brisanje prahu, velja tudi za sna-Ženje kljuk iz medi pri oknih in vratih ter pri šipah tistih cken, ki se odpirajo navznctraj. Če bodo gospodinje upoštevale te naše nasvete, božičnih praznikov ne bodo praznovale zdelane in zmučene, temveč čile in sveže v krogu svojih dragih. Š. K. Ukan e vrhne obleke. Likanje vrline obleke zahteva mncgo več pozornosti, previdnosti in vaje kakor pa likanje perila. Tu navajamo nekaj navodil, po katerih se je treba ravnati, da dosežemo zaželje-ni uspeh: Preden začnemo z likanjem obleke, moramo odstraniti madeže, če jih ima. Ne uporabljamo prevročega likal-nika, kajti tak rad pokvari barve (blago cbledi)! Ne jemljimo nikoli bele ali druge svetlcbarvne krpe za likanje temnih oblek! Krpo za likanje, ki mora biti mokra. ncmočimo v vroči vodi, da nam ne shladi preveč likalnika. Po volneni obleki nikoli ne drgnemo z likalnikcm, temveč ga samo položimo nanjo in ga premikamo po njej sem in tja narahlo in počasi. Če bi drgnili pc vclnl in pritiskali nanio z likalnikcm, bi se blego začelo svetiti, kar bi »kvarilo lepo volneno obleko. S. K. Ne vrzi proč kosti, ko se je juha skuhala. Dan na dan jih lahko preku-havaš in šele potem, ko se pokažejo majhne luknjice, postane kost brez vrednosti. * Ako. si juho preveč selila, vrzi. v lonec par tankih koscev surovega krompirj^L O naduhi In p*dsbn"h bo einš. Prava naduha (pljučni emtizein) N ad u h a,. pravijo ji tudi i e ž k a duška ali s splošnim izrazom pljučni emfi-zem (ta grški izraz pomeni napihnjenes!). je bolezen, ki se tekom časa raz ija in stalno napreduje, zato jo imajo ljudje v zrelih ifi poznih letih. Stanje. Ki ga iipa astmatik y napadih, je pri emfizemu trajiio. Nadtišljivca ali emiizematika poznamo ite daleč. Že pri lahkem naporu ga muči kratka težka sapa 1 s hropečim izdihanjetn, spremljana s pogostim in dušljivim kašljem, spravlja na dan ča&ib neverjetne množine ne.na.4ega, alir ga izmečka. Zjutraj "in zvečer traja pri razviti belezni naporno in razlegajoče se kašljanje kar brez prestanka. Obraz pravega nadušljivc? je ne-jiako zabuhel in višajevkasi, kar ppm:ni. da je krvni obtok oviran in da se d i . dihanje — izmen j'a v a plinov v pljučih — se vrši v zadostni meri. Oprsje je stalno močno razširjeno iti kakor sod okroglo ter se pri dihanju malo gib! r. jamice, nad ključnico ter meclrebrni predeJi so izbočeni. Pljuča sama so močno razs>-jena in nekako otrdela v napihnjenem stanja, kar pomeni, da nimajo več prožnosti. Pljučni mehurčki so silno povečani ne samo radi naoihajeiiosti marveč tudi radi SfoČia zlitja več drobnih mehurčkov v večji mehur. Kako je vendar to mogoče, saj pifuihnS mehurčki niao tekoče kapljice, ki bi &e siekSe in zlile v veliko kapljo? In vendar j« piri naduhi to doga:a. .Jfijadt iiaine prenaps'.csiti pljučnih mehurčkov prozna mren i ca,. Uti tvori mehurčku steno," prenatefiie in prete«*-njena prožna, vlakenca v mfenici se z«?uhjaj'o in ko, stena nipia -več • te opor- omahne, s2 zasuši in porazgubi. Drobaoluknjičava iiu prožnja pljuča se spreminjalo .iebet njičavS m^iogn^-^StiflSi^ v ■ " .na zmagujejo svojega dela. IzUihavi.nje jfc oietž-kofeno, ker se glavna gonilna za i^diili — slačenje pjražuili mehurčkov r— izgubljja. Vrh tega je notranje dihalna ploskev, ju zri-Sa v idrpvlh pljuci-ti :lorrwI:§n ftovAkV kakih 180 štiraslih imtrOv. zelo zittaj j. šarta, kar .silno ovita izmeno plinov.— dihanje. Da ss- diiianje še \rai v zad:s meri, treba večjega napora 111 vporabe pa možne?adiha!n-."ra mišičja že « ;ni"ovai? iu rtadušljvec diha naporno že v mirru kar seve črpa moči. Hujša je zadeva i srcem. Radi roslrelnja in votlenja pljuč se suši in zgu&lja krvi t: ornrežj« v pljučih, obtok krvi v pljučih je skrčen 11 otežkočen.. Da se vendar dovoo! krvi v pljučih prezrači (to je 7 zrakonn? spravi v stik), mora srce naporneje delo atiti Dokler srce ta tudi v miru zvišani ueyj.ot zmaguje. nadušijivec še za silo životep. ki;j pa začne srce pešati, gre življenje hitro navzdol. Navadni vzrok smrti pri naduh je — opešanje srca. Naduha je običajno zelo dolgotrajna, lorej kronična*) bolezen, navadno se raztegne na desetletja. ako jo ne pospešuje kakšne posebne nezgodne razmere Mi je ne pretrga kakšna druga nagla, ali kai.or pravimo akutna (akutus pomeni oster ali nud) bolezen. Kaj povzroča naduho? Naduha nastopa v nekaterih družinah kakor pri prednikih tako pri naslednikih, in se zato smatra za nekako dedno bolezen. Brez dvemno se prenašajo od rodu do rodu nelce občutljivosti ali slabosti, ki v enakih škodljivih življenjskih razmerah omogočajo in pospešujejo razvoj enakih bolezni pri posamičnih rodovih kar zaporedoma. Ako pa pride potomec na dušljivih prednikov v druge, zdrave razmere glede poklica in bivališča, se naduha na njem ne razvije. Naduha se smatra že od nekdaj kot obrtna bolezen. Godec na pihala, razpihovale! siekla in drugi, ki morajo po svojem poslu močno napenjati p 1 ju č a. obolevajo češče radi naduhe. Še bol pogostna je naduha pri obrinih in industrijskih debh, ki se vrše v prahu ali ozrai/u z jedkini plini Prah katerekoli vrste ali jedek plin draži sluznice dihal in napravlja v njin kronično vnetje. Posledica kroničnega vnetja je izločevanje glena, ki ga s kašljanjem odstranjujemo. K a šel pa je nujno navezan na ojačen in prisiljen izdih, ki je združen z prenapenjaniem pljuč. Tako dobivajo naduho rudarji Slasti v premogovnikih. delavci v papirnicah in celuloznih ter kemičnih tovarnah. Slrugarji, kovin. brUJBHe! orodja in kamenja, krtačarji, žimarji in podobni poklici spadajo v" znatni množini med razvite ali začetne nadušljivce, istotako mejili smetarji in cestni pomeiači. Na kmetih je naduhe več ko preveč, da si -pada kinetstvo med najbolj zdrave poklice. Umevno je, da je med hribovci in gorja 11 i mnogo nadušljvcev, ki so si nakopali bolezen s prenapornim prenašanjem težkih bremen na\zgor in ob vsakem vremenu. Prenapenjanje pljuč vpliva neugodno na delovanje srca. prav tako provzroča prena-peiijanje' srca napihovanje pljuč. Pri naporu Jfefe-a.se zdrožueta obe škodljivost zato je podvrženi tei bolezni pcnajvsč iz napak prevelik napor dvojno škodljiv za pljuča in >ret. Pn tudi po dolinah in ravninah so kmet j t podvrženi tej bolezni ponaiveč iz napak uiiievauega in povsod razširjenega ponosa, da je kmetu sramota — bolan biti na da se mora krnet skrbno varovati vsega, kar ppmeni občutljivost ali pa celo niehkužnosi, iakp kniei junaško preganja manjše in celo !;ujše prehladue bolezni, da se Zanje ne zme-hl hi opravlja svoje težko tlelo «a polju in' v —— -t, ■ : ) Krcucs pameui po naše ča» gozdu še z večjo vnemo. Kajpada premaga krepka kmetska narava navadne bolezni, a ne vedno in popolnoma. Prav rado kaj ostane, prihodnji prehlad se ga že hitrejše prime in dalje drži. Tako se skorajda umetno zvišuje ktneiova občutljvost in goje kronična vnetja sopil. ki že pomenijo začetek naduhe. In kmetska bivališča v dolgi zimi? Malolce zdravju primerna, pretesna in za-duhla so; v »hiši« je preveč vroče, drugod premrzlo. Kjer pridem ob zimskih nedeljah in praznikih v cerkev na kmetih, me povsod mučno preseneča neprestan koncert kašljanje in krehanje v vseh glasovih ... Naduha je pogostoma posledica katere druge bolezni, največkrat dušice ali sige. Če se astmatični napadi ponavljajo zaporedoma, se kaj hitro razvije tudi naduha, ki pomeni nekako trajno ustaljenje astmatičnega stanja. Združenje obeh bolezni je tako navadno, da priprosti ljudje ne delajo razlike med obema. Pa tudi po drugih boleznih nastopa naduha; ako se nam skvari del pljuč iz kakršnegakoli vzroka, se nam preostali del pljuč napihne, tudi če nam srce peša, se pridruži naduha, ako nam kaj stiska sapnik ali dušnike, da je izdihovanje ovirano, pa imamo brž naduho povrhu. Omeniti treba še dve poživili, ki sta pri nas preveč v časti in rabi in brez dvomno pospešujeta razvoj naduhe — opojni ne in tobak. Pivci in kadilci imajo po navadi »večne katarje« V goltu in sosednjih delih sopil in prebavi, ki jih obe razvadi, navadno združeni, provzročata s svojim stalnim draženjem žilja in sluznic. Tudi pretirani šport je marsikomu prinesel naduho, med kolesarji, hribolasci, smučarji, telovadci, tekači, težkimi atleti in drugimi neprevidnimi športniki se izcimi naduha posebno radi napornosti ob tekmah, i Prcprečevrnje in zdravljenje teh bolezni. Ker spada dušica med one bolezni, ki jim pravimo sestavne ali konstitucijonalne in ki se naklonjenost do njih prenaša kot dedna snov od rodu do rodu, zato je vprašanje, kako preprečujmo dušico, v tesni zvezi z zanimivim a silno zamotanim vprašanju o dedovanju sploh in posebej z evgeniko, novodobnim naukom o »blagorodju« ali duševno — telesnem očvrščenju potomstva. Nihče si ne more izbirati roditeljev, pač pa je vsakdo v svoji vesti d ol ž a n. da pri ustanavljanju družine resno misli na zdravje naraščaja. Ako izvira iz družine, ki ima kako dedno bolezen aii izrazito naklonjenost do kake pomembne bolezni ali ima celo sam tako bolezen, potem naj se posvetuje z izkušenim zdravnikom o zadevi. Bržkone dobi njegovo zdravniško privolitev pod pogojem, da se poroči z osebo, ki je satna zdrava in tudi v njeni rodbini ni stičnih bolezenskih pojavov. Kaj pa naj počne oni, ki ima v sebi tako dediščino, da je naklonjen k dušici? VsekaKor se mora lak človek varovati vsega, kar mu dušični napad provzroča, a če se tej škodljivosti ne more trajno izogibati, treba, da se toliko utrdi, da bo to bolezensko prožilo prenašal brez škode. Kako naj se kdo ravna v vsakem poramičnem primeru dušice, je kaj različno, ker so občutnosti tako raznovrstne; brez zdravniške pomoči je težko zadeti pravo smer in ravno srednjo pot. Vsako prisilno in neprevdarno vtrjevanje več škodi ko koristi, ker dela človeku še boli občutljivega za dušične dražljaje. Zato treba v tem pogledu skrajne previdnosti pri rahlih ljudeh. V dušičnem ali astmatičnem so v rabi raznovrstna sredstva za vživanje, vdihavanje in kajenje, dobivajo se namreč priprave in tekočine za vdihavanje zdravilnih — pomirjevalnih, tekočin, raznovrstni kadilni praški, celo smodke in svaljčice za kajenje in zdravila za notranjo rabo in vbrizganje. V teh zdravilih je največkrat kristavec ali katera druga zel od domačih ali tujih razhud-nikov v obliki listov, prahu ali izvlečkov in pa neke dušikove soli (nitriti). Zdravniki imajo seve še druga močnejša sredstva na razpolago. Vsakemu dušičniku ali sigovcu nujno svetujem, naj se po možnosti z d r ž u j e vseh teh in sličnih zdravil, ki samo napad zlajšajo, a na bolezensko razpoloženje ne uplivajo ugodno, človek se jim neznansko hitro privadi in jih čim dalje več rabi, kar zelo slabi njegovo odporno moč. Zato priporočam za odvrnitev ali omiljenje dušičnega napada vročo kopel za noge (10— 15 minut) z mrzlim polivom na koncu; v vsakem primeru pa naj si prizadeva du-šičnik, da navzlic velikim težkočam pravilno diha, zlasti naj se potrudi za izdaten in popoln izdih! Kdor tega ne zmore, sam, naj si da pomagati, da mu kdo dviga in stiska oprsje kakor pri u m e t n e m dihanju. Dušično razpoloženje ali astmatične pripravljenost pa odpravljamo ali manjšamo na kaj različne načine. Najprej preiščemo bolnika, kjer ima njegova r a združljivost svoj vir. večkra v nosu, časih v goltu ali grlu, pri srcu, mnogokrat v prebavilih ali spodnjem životu. Ako se nam posreči iztakniti tak izvor in ga zatreti, je dušica trajno odpravljena. Pri drugih bolnikih trebsi zasledovati, katera zunanja dražila sprožajo dušične napade in astmatika napraviti neob-čutnega zoper. vonjave ali vrste prahu ali jedi kar tudi časih uspe. Največkrat pa ne kaže drugo, kakor pri dušičniku blažiti njegovo izredno občutljivost s splošnimi sredstvi, kakor so primerno podnebje, rudninske vode, zdravilišča s posebnimi napravami za vdihovanje i. t. d. Izmed notranjih sredstev za vživanje so jodove in kalcijeve spojine najbolj v rabi. So pa še neke vrste ausice, ki se po pravici štejejo med čisto živčne bolezni in se dajo zdravili kot prave živčne bolezni s sredstvi in načini, običajnimi za te bolezni. Ker je naduha največkrat samo posledica kake druge zanemarjena ali zastarela v bolezni sopdlih (dušice, zasli-ženosti od nosa do dušnikov) ali pri srcu, kar je navadno združeno s škodljivostmi poklicnega dela in življenjskih okoliščin, je preprečevanje in zdravljenje naduhe prav za prav preprečevanje ali zdravljenje vzročne bolezni. O tem je bilo že nekaj povedanega pri dušici, drugo pride na vrsto o drugi priliki. Naporno delo, kakor je kmetsko, težaško, kovaško in pri drugih težkih poklicih, stvarja nadušljivce, prav tako neprevdarno športno tekmovanje. Ali je kakšna pomoč zoper take škodljivosti? Vsi imamo tako zanesljivo sredstvo zoper naduho na razpolago in sicer — zastonj! Pravilno treba dihati vedno in povsod, zlasti pri delu! Pravilno dihamo samo skozi nos,! V nosu se nam pozimi mrzli zrak segreje, da se pri takem dihanju ne pre-hladimo z lepa. v nosu se nam prasni zrak sčisti, da nesnaga ne more nižje v dihala in nas tako obvaruje draženja iin vnetja sluznice, v nosnem dihanju imamo tudi zelo točno merilo in ravnalo za telesne napore. Dokler lahko sopeš samic skozi nos. opravljaš brez škode najbolj na porno delo. dvigaš teže, nosiš bremena, se spenjaš na hrib, kolesariš ali počneš kar koli; ko pa moraš radi nastopajočega dušenja še odpreti usta, da imaš dovolj duška, potem je napor že nevaren in škodljiv! Pameten človek bo svoj napor tako umeril, dla bo jahko dihal samo skozi nos. S tem preprostim vodilom za življenjje se da več ko pol naduhe preprečiti in tucni nastajajočo naduho ozdraviti. Tudi stariim nadušljivcem bo pravilno dihanje odvrnfl polovice napolnjen z vodo; Obupno sti je prizadevala, da bi se rešila i i neprijetne kepe 1 ji, a ves njen trud je bil) zaman. Postala je slednjič tako izmučena, da je komaj komaj še moglm gibati z nogo. Tedaj je priletela mimo čebela. »Ah, ljuba čebelica, . je preaefc zaklicala csa iz vode, pomagaj mi,, eene bom utonila! Takoj, takoj, . je odgovorila čebela. . Počakaj samo trenutek ie, dat odnesem med domovi Potem ti bonu iz srca rada pomagala. In je odletela v bližnji uinjak. Letela je kar so ji dale moti. Ko pa se« je čez kratek čas vrnila, da bi pomagala potapljajoči se osi iz ved«« — je« bila ta že mrtva. Čebela je žalostno zatarnala: Ah, jaz nesrečniea! Zakaj ji ni--sem takoj pomagala? Zdaj sem kriva i njene smrti — in tega ne-bom megla t nikoli pozabiti!, Tabo je, vidite, prijatelji, <■■ kdo > odlaša kakšno nujno stvar nr adnji i trenutek! —