Mir — mča Na praznik nedolžnih otročičev je preteklo 30 let, od kar je ogromen potres raz.dejal Messino, glavno mesto Sicilije (v južni Italiji). Mirno so ljudje snivaii v naročju blagodejnega sna novemu dnevu naproti. Naenkrat pa se v jutru 28. decembra 1908 strahovito strese zemlja ter požira v svoje odprto žrelo hiše ia cerkve, ljudi in drevesa. Morje se dvigne iz svoje struge kakor ogromna kača in vrže svoje mrzle valove preko mestnih ulic in njih prebivalcev. Štirideset sekund je trajalo divjanje razbesnele zemeljske sile, učinsk pa je bil strahovit: vse mesto v razvalinah, od 160.000 prebivalcev Messine 140 tisoč mrtvih. Človeštvo se je zdrznilo nad silovitostjo messinskega potresa in njegovimi katastrofalnirn posledicarni. So pa druge katastrofe, ki so slične zemeljskernu potresu, pa imajo še strahotnejše nasledke kot taki potresi, ker zadenejo ne samo kakšno pokrajino ali državo, marveč več držav in narodov. To so vojne. Ni še bilo preteklo šest let od messinske katastrofe, že se je zgodila mnogo večja in usodneiiša, ki je zadela .\^rcr>sko človeštvo in "es svet: svetovna vojna. Na njenih posledicah trpiio evropski narodi še danes ter bodo v naprej trpeli. Ob koncu svetovne vojne v jeseni 1918 se je evropsko človeštvo zedinilo v sklepu in vzkliku: Nikdar več vojne! Svetovna vojna je idejo vojne ubila! Ko pa se je po sklepu svetovne vojne 20. leto komaj nagnilc v ..aton, se 79 možnost nove vo^ne nrimaknila v največjo bližino. Bilo je to v mesecu septembru 1938, ko je evropski mir visel r tanki niti. Spor med narocLiosocialistično Nemčijo in Češko-SJovaško radi otidetskih Nemcev je t>rikinel do tako visoke stopnje, la je skoro prekicel o oboroženega spopada. Da reši mir, je angleški ministrski predsednik Chamberlain pohitel v Monakovo. Monakovski sestanek prvih zastopnikov Nemčije, Italija, Anglije in Francije in tam sklenjeni sporazutn z dne 29. septembra jerešil mir v Evropi. Z monakovskim sporaznmora je bilo likvidirano vprašanje sudelskih Nemcev in pa avstrijskih Nemeev, ki si jih je Memčija priključila že v pomladi 1938. Moč Nemčije je s tem v znatni meri porasla, kakor je pred tremi leti z okupacijo Abesinije porasla moč Italije. S porast.io moči teh dveh avtoritativnih držav je bilo dosedanje ravnotežje sil v Evropi spremenjeno. Dozdevalo se je, da bo Anglija odstopila od branitve ravnovesja v Evropi ter pristala na prernoč Nemčije, da bi se mogla tem bolj posvetiti obrambi ravno vesja na svetu. Toda angleški ministrski predsedr 'c Chamberlain je izjavil, ko je bila seotembrska kriza iia vrhuncu: Anglija sc Lo dvignila z orožjem v roki zoper vsak poskus kakšne evropske velevlasti, da bi zagospodarila v Evropi. Anglija torej ne misli pustiti Nemčiji povsem svobodne roke v vzhodnih in južno-vzhodnih krajih Evrope. To dokazuje dejstvo, da je angleška vlada pristala na jamstvo novih nemško-češko-slovaških. mej. S tem je izpovedala, da Anglija in njen imperij (svetovna država) ne more obstati brez ravnotežja sil v Evropi. Da S9 to ravnovesje sil in z njim mir v EvroDi ohrani, je Chamberlain 11. januarja dopotoval v Rim, da vpliva na poravnavo spora med Italijo in Francijo in rešitcv drugih spornih točk mednarodne politike v Evrc-:. Ce.bi tudi ta pomirjevalni poskus popolnoma ne uspel, ohrani Anglija vendar še najmočnejši adut v svojih rokah, in to je do višine pospešeno oboroževanje. Ko bo to izvršeno, se bo ravnovesje v Evropi in na svetu, ki ie sedaj nekoliko spremenjeno, zopet spravilo v red. To je glavni razlog, zakaj Anglija troši sedaj sedemkrat več za oboroževanje v zraku ko leta 1033 ter da gradi 12 krat več ladij kot navedenega leta. Ker je zadnji eas tudi Amerika (Zedinjene države) uvidela, da radi osvajalnih teženj nemškoitalijanske zaveznice Japonske na Daljnem vzhodu ne bo mogla ostati brezbrižna za vprašanje ravnotežja na svetu, je tudi začela z drugimi očmi gledati na tiste, ki s svojimi prevelikimi zahtevami ogrožajo to ravnotežje. Evropski mir je sedaj predvsem odvisen od ohranitve ravnotežja sil v Evropi. Iz navedenih razlogov smemo ob prelomu starega v novo leto izreči nado in zaupanje, ki ga je o novem letu poudaril Chamberlain: Leto 1939 bo leto miru, in to v še večji meri ko leto 1938.