t Zdruiealh JMmh. Ithaja ruki mdi Ima 16,000 naročnikov GRAND CARNIOLIAN 31XJVENIAN CATHOLIC UNION Matter December 12th, 1B23 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of A«t*at 14, Itll Za Nana. aa let« ... Za MtiiM ..—_____ Za iMzematvc NASLOV •redntttva In nprarniitra: 1117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 ACCEPTED POR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED POR IN SECTION 1108, ACT OP OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 45. — No. 45. CLEVELAND, O., 4. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1925. Leto XI. — Volume XI. Slovenski katoliški shod v Springfield, 111. Glavne priprave za sijajni slovenski katoliški shod pri sv. Barbari v Springfield, 111., so malodane vse skončane. Shod se bo vršil dne 29. novembra, to je zadnjo nedeljo v tekočem mesecu. Le par dni je vzelo in vse žice smo imeli vroče med Clevelandom. Chicagom. Joliet-om in drugimi mesti. Springfieldski novi škof, Rt. Rev. James A. Griffin, so bili takoj voljnh da nam pripomorejo k čim večjem vspehu. Služili bodo slovesno pontifi-kalno sveto mašo na dan shoda. v nedeljo dne 29. novembra v naši slovenski cerkvi sv. Barbare ob 10:30 in med mašo tudi pridigovali. Slovensko pridigo bodo imeli velečastiti gospod duhovni vodja naše Jednote, Rev. John J. Oman iz Clevelanda, O. Po cerkvenem opravilu bodo naše žene in dekleta pripravile banket za naše goste, premil. škofa, duhovščino in domačine. Po banketu se bo otvoril shod. Med glavnimi govorniki bodo nastopili : naš neumorni delavni glavni predsednik, brat Anton Grdina, glavni tajnik Josip Zalar iz Jolieta in John Jerich, VAŽNO NAZNANILO. NAŠIM KRAJEVNIM STVOM IZ OHIO. DRU. Slovenca" ter še drugi. Ker so naš mladi škof vneti za velike ideje in konkretne programe, so izrazili željo, naj bi ta shod bil nekaka konvencija vseh društev K. S. K. Jednote v državi Illinois. Naj bi vsa društva, katerih je okoli 37. poslala saj po enega ali dva zastopnika ali delegata, katera bi donesia kipeča vprašanja in težkoče svojih društev. Raz-motrivale naj bi se točke, na primer: razmerje nas Slovencev, do naše državne in zvezne vlade, razmerje ameriških Slovencev do jugoslovanske vlade. Kako bi ameriški Slovenci nastopili v slučaju, da jugosloven-ska vlada pošlje svojega zastopnika v Ameriko na kakšno važno misijo. Kakšna je slovenska narodna pesem in kako se goji v tej deželi. Razmotri-vale se bodo težave in strem-Ijeja našega slovenskega delavstva v državi Illinois in v obče v Ameriki in kako bi se dalo našim delavcem najzdatnejše pomagati . Bratje, to so vprašanja kolo-salnega pomena za nas Slovence v Ameriki. Springfield je glavno mesto države Illinois in je mesto konvencij ter precej razvajeno glede vdeležitve pri shodih, kakor tudi glede programov. Da bomo imeli tem večjo moč pred javnostjo in napravili dober utis na Amerikance, naj ne samo društva pošljejo po enega ali dva odposlanca ali delegata, temveč naj pridejo posamezniki istotako. Da bomo imeli pri naši nedeljski slavnosti 8. novembra v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu lep red v dvorani se vse cenjene vdeležence in goste izven Clevelanda opozarja na sledeče: 1. Svoje potovanje uredite tako, da boste toob 2. vri v Slovenskem Narodnem Domu. Za vas bodo rezervirani prvi sedeži v parterju velike dvorane (avditoriju), blizu odra. Tudi Clevelandčani pridite točno. 2. Vsako zunanje društvo, tako tudi vsako krajevno društvo iz Clevelanda, naj prinese svoje društvene zastave s seboj, ko je bodo stale na odru. 3. Vsako zunanje društvo naj bo na tej slavnosti zastopano, če le mogoče po predsedniku ali predsednici, tajniku ali tajnici in blagajniku ali blagajnici. Isto velja tudi za naša lokalna (clevelandska) društva. Vsi društveni uradniki in uradnice naj zavzamejo prostor v prvih sedežih v parterju velike dvorane blizu odra. 4. Članstvo vseh društev naj slavni urednik "Amenk*nskegaVinese s seboj regalije (badges) ter jih naj pripne tekom slavnosti na avoja prsa, da bomo lahko ločili društvo od društva. 5. Vstopnice za popoldansko slavnost in za sijajen ples zvečer se bodo še lahko dobile pri blagajni. Bele vstopnice po 25 centov so za popoldne, rdeče, tudi po 25 centov pa za zvečer. 6. Ker je program zelo obširen, računamo, da bo isti dovršen okrog 6. ure zvečer. Vdele-ženci so prošeni, da naj se med govori in proizvajanjem raznih točk zadrže mirno in tiho. 7. Med odmorom od 6. do 7. ure, do večernega plesa tako tudi med plesom bo vdeležencem na razpolago mrzel in gorak prigrizek. 8. Zadnja, najbolj važna točka je pa ta, da se te velike slavnosti polnoštevilno vdeležite. -o- LISTNICA UREDNIŠTVA. Ker se nahaja v tej številki priloga mladinskega oddelka, nismo imeli prostora za objavo vseh dopisov in naznanil. Tako je moralo tudi izostati bolj obširno izvirno poročilo o minulem katoliškem shodu v Youngs-town, O. Vse zaostalo sledi v prihodnji izdaji. ■ t i! —^r^ ki, skličite nemudoma posebne izvanredne seje ter nam naznanite, koliko delegatov nam boste poslali v Springfield na slovenski katoliški shod. Zagotavljamo vas s pravim staro8lovenskim, bratskimi go- stoljubnim, prisrčnim rtpreje-Zberimo se v nedeljo, dne 29. Jmom. novembra v Springfieldu, poto-j Vnovič si j eden drugemu žimo jeden drugemu svoje tež- vcepimo navdušenje za naše nje, razdelimo si križe, da jih' stare in vse časti vredne sveti-Iwmo ložje nosili, skušajmo si nje, sveto vero in mili naš na-olajšati breme; podvojimo si pa rod slovenski, tudi radost in veselje v strao-j Blagovolite poslati vaša na-prijaieljskem krogu, po staro- znanila glede vašega prihoda slovenski lepi navadi. Tukaj apeliramo na vsa društva v državi Illinois in sosednih državah. Bratje predsedni- tukajšnjemu pripravljalnemu odboru v roke tajnika: Rev. Francis S. Mažir, 1715 S. 15th St., Springfield, ID. SPORED POPOLDANSKE SLAVNOSTI,. katero priredijo vsa društva K. S. K. Jednote iz drŽave Ohio, dne 8. novembra, 1925 v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O. PRICBTEK TOČNO OB 2. URL 1. Otvoritveni nagovor urednika "Glasila," »brata Ivan Zupan-a. 2. "The Star Spangled Banner,'* dvospev, Mrs. Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich. Na giasovirju spremlja Dr. William J. Lausche. 3. "Ave Maria," kompozicija P. B. Kahna, poje sobrat Frank Šabec, dramatični tenorist iz Indianapolis, Ind. Na giasovirju spremlja Dr. William J. Lausche. 4. "Slovan na dan" (Ignacij Hladnik). Poje mešani zbor katoliškega pevskega druHtv^i "Lira" pod vodstvom Mr. P. Srno-vršnika. 5. Brat John Zulich, stoloravnatelj, predstavi občinstvu navzoče glavne Jednotine uradnike, dalje uradnike: in uradnice vseh Jednotinih društev iz države 6hio in ona društva, ki ao dobila kako nagrado. t. "Amerika," narodna himna. Zapoje v slovenskem jeziku ikupina našega mladinskega oddelka iz Newburga. 7. Pozdravni nagovor v angleškem in slovenskem jeziku Juhovnega vodje K. S. K. Jednote, Rev. J. J. Omana. 8. Nagovor clevelandskega škofa Rt. Rev. Joseph Schrembs. 9. "Slovenska pesem" (besede Ivan Zormana, kompozicija Dr. William J. Lausche-ta), duet, Mrs. Josephine Lausche-Welf n Miss Mary Udovich. Na giasovirju spremlja di;. William J. Lausche. 10. Arija iz opere "Martha," slovensko besedilo, priredil Ivan Zorman. Poje sobrat Frank Sabec is Indianapolis. Ind. Na giasovirju spremlja Dr. William J. Lausche. ; 11. Nastop pevskega društva "Slovenija" iz Newburga, pod vodstvom Mr. Simčiča. , , 12. Brat Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote pozdravi glavnega predsednika sobrata Anton Grdina V imenu >'«eh novih članov, pristoplih tekom* zadnje kampanje. 13. Brat Josip Zalar, fciavni tajnik K. S. Kr Jednote izroči društvu sv. Jožefa, št. 169 v Collinwoodu zastavo zmage- povodom jubilejne kampanje. ' 14. Brat Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote izroči zastopniku društva sv. Mihaela, št. 103, Pittsburgh, Pa., Zastavo zmage povodom zadnje kampanje. 15. "Slovenski biseri," zbirka narodnih pesmi, proizvaja na giasovirju sobrat Stanko Zupan. 16. Pozdravni nagovor sestre Mrs. Marie Prisland, III. podpredsednice K. S, K. Jednote iz Sheboygan, Wis. 17. Slovesen sprejem novih članov v K. S. K. Jednoto. 18. "Rožic ne bom trgala," in "Domovini," poje pevski zbor društva "Soča" iz Collinwooda, pod vodstvom Mr. Rakarja. 19. "Pri oknu," dvospev, sopran Mrs. Ana Svigelj, tenor Mr. Frank Svigelj, Član pevskega društva "Lira." 20. Pozdravni nagovor sobrata Frank Opeka, predsednika nadzornega odbora K. S. K. Jednote iz Waukegan, 111. 21. Rev. Anton Bombach, župnik iz Barbertona, O., angleški nagovor za mladino. 22. Predstavitev največje družine K. S. K. Jednote, družine sobrata Stangarja iz Barbertona, O. . 23. Pozdravni nagovor sobrata Martin Težaka,. predsednika največjega društva K. S. K. Jednote, društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111. 24. "Ne obupaj T* dvospev, Mrs. Frances Tomazin in Mrs. Pauline Ambrozich iz Lorain, O.; na giasovirju spremlja Miss Mathilda Janezich. 25. "Margareta" (Erik Meyer Helmund), solospev, poje dramatični tenorist, brat Frank Sabec iz Indianapolis, Ind.; na giasovirju spremlja Dr. William J. Lausche. 4 26. "Ob slovesu," zložil ih uglasbil Mr. Ivan Zorman; duet, Mrs. Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich; na giasovirju spremlja Dr. William j. Lausche. 27. "Kako sem se v Ljubljani likal?" Kratke spominske potne črtice, govori Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. J. 28. "Nočni pozdrav" (L. Bajde), solospev, poje sobrat Frank Svigelj, član pevskega društva "Lira." 29. Nagovori povabljenih zunanjih gostov. 30. Zaključen nagovor predsednika K. S. K. Jednote, sobrata Anton Grdina. POSNEMANJA VREDNO. USTANOVITEV AMERIŠKE JUGOSLOVANSKE ZVEZE. Po dovršenem programu sledi malo odmora, da se pripravi veliko dvorano za ples. Sviral bo znani Hoyerjev orkester. Oponfta: Oder bo za to izvanredno slavnost posebno lepo opremljen in okrašen pod vodstvom sobrata Matt J. Grdina, predsednik mladeniškega društva sv. Alojzija, št. 192 K. S. K. Jednote. Važno: Vdeleženci te slavnosti so uljudno vabljeni, da pridejo nekaj preje, da si ogledajo v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma nad vse zanimivo razstavo slik in razglednic iz potovanja naših clevelandskih romarjev v Rim. Slike so h Pariza, Lurda, Padove, Assisi, Rima in raznih znanih mest, trgov id vaši v Sloveniji. P. S. Na tem programu bo še nekaj drugega zanimivega, Česar pa tnkaj ne omenimo. m PRIPRAVLJALNI ODBOR. Sobrat John Movern v Du-luth, Minn., nam poroča sledeče: "Gotovo ste radovedni, kako je kaj izpladla naša združevalna konvencija, ki se je vršila na Evelethu, dne 25. oktobra. "Omenjena konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze (A. J. Z.) je bila največja, kar jih je še kdaj bilo med Slovenci in ostalimi Jugoslovani v Ameriki. Prav natančnega števila delegatov in delegatinj sicer ne vem; reči pa smem, da jih je bilo čez 1.CD0 in sicer iz vseh naselbin našega železnega okrožja (Iron Range). Ameriško ljudstvo je kar gledalo in povpraševalo: 'Od kod je pa vendar ta svet prišel?' "Parada je bila tako dolga, dp ji ni bilo ne konca ne kraja. Za tak velikanski uspeh te konvencije gre v prvi vrsti zasluga našim zavednim Jugoslovanom v St. Louis okraju, tako pa tudi čast vsem slovenskim listom, ki so nam stali z reklamo na strani; osobito pa še va- CLEVELANDSKE NOVICE. "In glejte, l^aj se je prigo-dilo? Naši sobrat je ?! hrvatski komunisti (ne socialisti) so skušali na vse načine, da , bi razbili naše zborovanje; bilo jih je kakih 50. Eni so prišli celo iz mesta Chicago; toda mi tedaj njih načrta nismo vedeli. Postavili so dva moža pred dvorano, ko je naše dobro in pošteno ljudstvo prihajalo nazaj iz parade, so jim tam razdajali neke letake, tiskane v slovenskem jeziku v Chicagu. To je bila prava gnojnica, ki so jo zlili med naše dobro ljudstvo; toda nič niso opravili. Velikanska masa ljudi v veliki dvorani, ki ima prostora za 5,000 oseb, je bila na naši strani, in komunisti so bili popolnoma poraženi. Živeli naši domoljubni Minne-sot^ani! "Na tej združevalni konvenciji se je tej pomembni narodni organizaciji določilo ime 'Ameriška Jugoslovanska Zveza v Minnesoti.' "V odbor te organizacije so bili izvoljeni: Frank MaSsera, predsednik, iz Eveletha; Lud-wig Drobnich, prvi podpredsednik, iz Aurora; Leo Kukar, drugi podpredsednik, iz Gilberts; J. Radokovich, tretji podpredsednik, iz Eveletha; John Movern, tajnik, iz Dulutha; Leonard Slabodnik, blagajnik, iz Ely; Jack Muhich, zapisnikar, iz Eveletha. Konvenčni predsednik je bil Jakob Ambrožich, in konvenčni zapisnikar je bil J. Muhich. Glavni govornik na tem shodu je til Rev. Francis Jager, profesor na minnesotski univerzi. "Zbornica je sklenila, da prihodnji shod te organizacije se bo vršil na Ely, katerega bodo 6klicali uradniki, ko se jim bo ridelo potrebno." Doetavek uredništva: A. J. Z. v Minnesoti želimo mnogo uspeha. Rojaki in rojakinje na Iron Range, vsi postanite člani te zveze. —VSak član in članica K. S. K. Jednote, živeči v Clevelandu in okolici, naj pazno prečita obširen in zanimiv program naše velike slavnosti prihodnjo nedeljo, 8. novembra v avditoriju Slovenskega narodnega Doma na St. Clair Ave., Cleveland, potem se pa naj že danes odloči, da bq šel prav za gotovo na to redko slavnost. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Za zvečer, ko bo ples v veliki dvorani imamo najeto znano Hoyerjevo godbo. Torej na svidenje v Slovenskem Narodnem Domuf —Kot 167. žrtev avtomobilske vožnje je postala # minuli petek zvečer 18 letni rojak Josip Ivančič, stanujoč na 1744 E. 43rd St. Ko se je s svojim Fordom vozil po Payne Ave. in sicer z največjo naglico, je zadel in priletel v oje nekega voza, ki se mu je zadrlo v prsa pod srcem, da je kmalu zatem umrl. R. I. P. —Dne 24. oktobra sta bila poročena v škofijski katedrali sv. Janeza, Mr. John J. Perme in Miss Josephine Kastelic. Ženin je sin znane Permetove družine na Norwood Rd. in brat zdravnika Dr. Permeta; neve-* sta je pa hčerka znano- Kastel-čeve družine, ki so imeli farmo na E. 222. cesti v Euclidu. Naše častitke!. Mnogo sreče! . —Te dni se je zaročil Mr. Paul J. Schneller, glavni knjigovodja Slovenske posojilnice, sin Mr. Paul Schneller j a, tajnika označene posojilnice z Miss Marie Kruks, iz Clevelanda. Časti tamo i —Zadnjo nedeljo zvečer je nanagloma zbolela Mrs. Mary Kaušek, soproga Mr. Anton Kauška na 185th St., vsled česar so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico sv. Aleša, kjer je bila drugi dan operirana na žolčnem kamnu. Operacija je bila jako nevarna in težka. Sestri Mary Kaušek, ki je bila ustanovnica in prva predsednica društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote iskreno želimo okrevanja in prosimo Boga, da bi ji zopet podelil ljubi zdravje! o- SMRTNA KOSA. - f. . - - V pondeljek bb 9. uri in 20 minut je v plevelandu preminula v Gospodu Mrs. Frančiška Stanko, rojena Videnič, iz fare Cerklje pri Krškem. Ob postelji matere ste stali dve hčeri, Mrs. Mary Kenik in Mrs. Rose Sintič ter njih soprogi. Mama Stanko so bili celo poletje, da-siravno že v visoki starosti 69 let, na farmi v Chardonu s svojimi hčerami. Počutili so se prav dobro ves čas. Pred mesecem dni so ga nekaj zboleli, vrnili so se na svoj dom, kjer so preživeli zadnjih 15 let kot udova s svojimi hčerami in zeti v najlepši zadovoljnosti. Hišo imajo na 6301 St. Clair Ave. Neizprosna smrt je pretrgala družinam Kenik in Sintič vez medsebojne ljubezni in zastop-nosti. Pogreb se vrši v četrtek 5. novembra dopoldne iz cerkve sv. Vida ob 9. uri. Naj sveti dragi rap j ki večna luč. preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. NEWBURSKE NOVICE. Naj prvo naj povem, da smo imeli zadnji teden 40 urno po-božnost, katero je vodil Rev. Benvenut Winkler. Gospod je govoril navdušeno o raznih predmetih in upamo, da njegove lepe besede niso padle na ka-menita tla. Moški, kakor ženske so se zelo dobro odzvali in prišli k svetim zakramentom. Vsako jutro so bile dolge vrste ljudi pri mizi Gospodovi. Pomagali so pa med to pobož-no8tjo tudi drugi slovenski gospodje, kakor Rev. Father Po-nikvar, Father Hribar, Father Sla je, Father Virant in Father Bombach. Na zadnji dan. pri zaključku pa se je vdetežil tudi Father Vrhunec iz Pittsburgha. Vsem prav lepa hvala; ljudem pa tudi za njih pridno vdeležbo in vse drugo, kar so storili za pospešitev te slavnosti. Prihodnjo nedeljo pa gremo vsi na St. Clair Ave., na shod vseh naših krajevnih društev v Ohio. Vse priprave so v teku in shod obeta biti zanimiv in pa polnoštevilen. Kaj pa ima ta shod za en namen? Ta shod ima ta namen, da nas člane in katoliške Slovence, živeče v državi Ohio bolj tesno združi v eno oekrtt). tako da stali kakor uvrščena vojna četa nasproti našemu sovražniku, napadalcu sv. katoliške Cerkve. Boga in naše verfe. Ali se nam je morebiti bati za Cerkev, da bo propadla ali ti odpadniki Boga in vero uničili, ako vsega tega mi ne branimo? Ne! Vse to bo ostalo, čeprav mi ne storimo koraka. Mi se borimo za to, da se ohrani vera med našim ljudstvom, da napreduje cerkev in kraljestvo božje med Slovenci, da se časti Bog med narodom, katerega ljubimo. Narod je v nevarnosti, ne Bog. Mi smo v nevarnosti, ne Cerkev. Naša duša bo uničena, ne vera. Torej, gre se za narodno dobrobit. Kdor je torej za narod, kdor je za napredek izobrazbe med nami, ta se bo vdeležil tega shoda. Vsi skupaj v nedeljo popoldne v Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. Eden najboljših govornikov v Združenih državah bo tam govoril, fo so naš mil. g. škof. Gremo, da bomo slišali, kaj nam imajo povedati. Vsi na shod v nedeljo! soaa. FRANK tABEC d-amatKni tmoriat: «lan dr\illvi ... Alujti-J« It. ti. Ind i. napoti«, tad ki k« na aali mM Jaki alavnoMi prr« r alomuki javn.»-,ti na« topil. VABILO NA VESELICO. Iz urada društva sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, I1L Tem potom naznanjam, da se vrši naša društvena veselica dne 14. novembra L 1. v dvorani društva sv. Jerneja, J. S. K. J. Zatorej je dolžnost vsakega člana, da se vdeleži te veselice. jo dne 8. novembra, ker na tej seji imamo več važnih reči za rešiti v korist društva; torej pridite vsil Opominjam osobi-to tiste, ki ne pridejo celo leto na sejo in mi pošljejo money order en teden prepozno, čeravno ne stanujejo izven mesta in ki nimajo več kot dva bloka do Obenem vabimo tudi vsa ostala kare. Tudi teh je dolžnost, da slovenska društva, da nas pose-tijo na ta zabavni večer; za vse bo dobro preskrbljeno; za ple-saželjne bo izvrstna godba; za lačne želodce bodo na razpolago okusni "sandwichi," za žejne želodce bo pa ječmenovec. Odbor bo skrbel, da se ustreže vsem vdeležencem. Ker bo to še le prva veselica našega društva v tem letu, se nadejamo velike vdeležbe. Zatorej, na svidenje dne 14. novembra zvečer! S sobratskimi pozdravi, Joseph Fajfar, tajnik. se prihodnje seje vdeleže in tudi poravnajo stari dolg, ker asesment ni vedno reden; včasih so tudi kake posebne naklade; pridite, da boste torej znali, koliko plačujete. „ Z bratskim pozdravom. Anton Kužnik, tajnik. Iz urada društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis Člani našega društva ste pro-šeni, da se zanesljivo vdeležite prihodnje mesečne seje v nedeljo, 8. novembra v navadnih prostorih ob 2. uri popoldne. Že na seji dne 11. oktobra se je ukrepalo, oziroma priporočalo od več članov, da bi naše društvo nekoliko bolj zavzelo akcijo ali pomoč cerkvi sv. Janeza Evangelista v Milwaukee, kajti splošna želja je, da bi se cerkev povečalo tako, da bi odgovarjala cerkvenim in društvenim potrebam. Torej pridite vsi na prihodnjo sejo, da lahko vsakdo izrazi svoje mnenje, kako in kaj bi bilo boljše ukreniti v ta namen. Nadalje vas cenjeni sobratje in sosestre opozarjam na. agitacijo za novimi člani, kajti le še dva meseca imamo določeno za prosto pristopnino v društvo in Jednoto. Gotovo imate kakega prijatelja ali znanca, ki še ni član našega društva; priporočite mu to lepo priliko, da postane član prvega, najstarejšega in največjega katoliškega društva v Milwaukee; zdaj lahko pristopi čisto brezplačno. Zdaj je najbolj ugodna prilika za agitacijo. Stariši, ki imate otroke, zavarujte jih v mladinskem oddelku K. S. K. Jednote. Tudi za pristop teh se vam nudi lepa prilika, da vaši malčki lahko pristopijo v K. S. K. Jednoto brezplačno. Pomnite, da nesreča nikdar ne počiva. Za vsa druga pojasnila glede pristopa itd. se zglasite pri meni, zdolej podpisanemu tajniku. Nadalje opozarjam vse one člane, ki dolgujete na mesečnem asesmentu, da bi nekoliko bolj redno plačevali; kajti znano vam je, da šteje naše društvo čez 300 članov in članic v NAZNANILO. Iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63 v Newburgu, se naznanja članstvu našega društva, da bo prihodnja redna mesečna seja v soboto, dne 7. novembra zvečer ob 7. uri. Društveno sejo se je prestavilo radi sestanka skupnih društev K, S. K. Jednote iz države Ohio, ker nas tudi veže bratska dolžnost, da se te velike slavnosti vsi vdeležimo. Ker pa je prihodnja seja predzadnja v tem letu, apeliram na člane, da se te seje polnoštevilno vdeleže. ^ Z bratskim pozdravom, Anton Kordan, tajnik. "GLASILO K- I leti jejwLv^jte in da se veselice za gotovo vdeležite, zlasti so naprošerfi novi člani, da pridejo enkrat skupaj s starejšimi člani in da si tdeo-rekoč damo priložnost eden drugemu, da se nekoliko ožje seznanimo eden z drugim. Naprošeni so tudi vsi tisti člani, ki jih skozi celo leto ni na izpregled, pridite no vendar enkrat, boste videli, da vam ne bo žal, zakaj, boste se nekoliko prav po domače pozabavali in obenem boste s svojo navzočnostjo pripomogli nekoliko društveni blagajni, do katere imamo vsi enake pravice in pa tudi vsi enake dolžnosti. ~ Upajoč, da bo sleherni član naredil svojo dolžnost in da se bdtio vsi člani, brez izjeme vde-ležili društvene veselice na 14. novembra, ostajam s sobrat-skim pozdravom in vam kličem na veselo svidenje na 14. novembra zvečer. Joseph Lekšan, tajnik. . VAŽNO NAZNANILO, iz urada tajnice društva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O. Ker se vr§i dne 8. novembra v Clevelandu velika slavnost vseh clčvelandskih društev K. S. K. Jednote tako tudi ostalih podrejenih društev iz naše države Ohio, je bilo tudi naše društvo na to prireditev povabljeno. Upam, da se boste cenje-jbe sosestre temu povabilu odzvale. Vstopnice za goriozna-čeno slavnost dobite lahko pri meni na domu. Dalje naznanjam, da se vsled tega ne bo vršila naša mesečna seja v nedeljo, dnd 8. novembra, pač pa en dan kasneje, namreč dne 9. novembra (v pondeljek) zvečer. ^S sosestrskim pozdravom, Frances Tomazin, tajnica. kem števila težko za tajnika, da bi moral vsakega posebej opominjati; veste tudi, da je treba asesment plačati vsak me^cc brez vsakega opomina. Prosim vas torej, da bi to vpo-števali vsi prizadeti! Sobratski pozdrav, Luka Urankar, tajnik. 467 Park St., Milwaukee, Wis. Društvo sv. Barbare, št 74, Springfield, I1L S tem naznanjam vsem članom in članicam našega društva sklep zadnje redne seje, da se naloži za mesec november 50 centov posebne naklade na vse člane in članice. Torej je vsak član in članica primoran plačati ta posebni asesment, ki se bo v porabil za letno plačo društvenih uradnikov, da se ne bo 9talne blagajne črpalo, ker isto se rabi le v potrebah. Zatorej ste prošeni, da to vpošte-vate in ne pozabite priti na se- V A BILO na Martinov večer , Društvo sv. Ane, št. 105 K. S. K. Jednote v New Yorku priredi na Martinovo nedeljo, dne dar se še dobijo, samo malo 15. novembra v dvorani slovenske cerkve, 62 St. Marks Place, New York takozvani "Coffee Klatsch;" začetek ob 5. uri popoldne. Na razpolago bodo'vsa-kovrstne dobrote za želodec: izborno pecivo, kranjske klobase, domače potice itd. Z ' eno besedo rečeno: na razpolago bo vse, kar se spodobi za praznovanje tako pomembnega patro- na kot je sv. Martin. Vabljen obeh oddelkfh, da je pri toli- je vsakdo, ki hoče preživeti par veselih uric v prijetni družbi. Všbljene ste .psobito vae članice, da pridete m pokažete, kako se zanimate za društvene prireditve, ker vam je znano, da bo čisti prebitek te veselice namenjen v korist društvene hlagajne. Torej na veselo svidenje! Za obilen obisk se topk) priporoča. Odbor,_ NAZNANILO IN VABILO Iz urada društva sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O. Tem potom se naznanja vsem članom imenovanega društva, da je sklenilo naše društvo na svoji redni seji, da priredi na 14. novembra zvečer svojo veselico s plesom. Vabljeni ste vsi člani, da se imenovane veselice za gotovo vdeležite poleg tega pripeljite seboj tudi svoje prijatelje in znance. Cenjeni bratje, ne vzemite t&ga poročila farno za puhlo frazo, temveč že- Iz urada društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. Uradnim potom naznanjam vsem članicam našega društva, da se prihodnja seja vrši tretjo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih; to pa radi tega, ker 8. novembra bo v Clevelandu velika jubilejna slavnost društev K. S. K. Jednote in na omenjeno slavnost je bilo povabljeno tudi naše društvo. Naša dolžnost je, da se temu vabilu polnoštevilno odzovemo, kajti naši sosedje Clevelandčani so nam vedno in ob vsaki priliki izkazali svojo naklonjenost že na ta ali drugi način. Upati je torej, da se nas zbere lepo število, da ne to dolg čas potovati. Ce ne bp drugače, pa naj gre še naš mladinski oddelek tako, da bomo na vsak način iznenadili Cleveland-čane. Do .danas se jih je zgia-silo že lepo število. Opozarjam še druge, ki bi se lahko odzvale. Ker imajo Slovenci večina svoje avtomobili, si lahkd pre-skrbite sedež jlrf; Mu aH drugemu. Naznjfnjam Vam tudi, da imam tikete za to slavnost; vsaka naj ga kupi pri meni, da ne bomo tam nadlegovale koga z nadležnim spraševanjem. Za vsa nadaljna pojasnila se zglasite osebno pri meni. Kot uradnica društva si štejem v prijetno dolžnost, da vas večkrat opominjam: Agitiraj-te za društvo ob vsaki priliki! Nikar ne mislimo, da je nemogoče dobiti še kako kandidati-njo, čeravno je že skoro vsaka pri dveh društvih ali več; ven- truda je treba. Najbolj nespametno se mi pa zdi, da imajo nekatere nase članice zavarovane svoje otroke pri drugih Jed-notah, in še celo pri takih, ki so sveti veri sovražne. Ali ni to vnebovpijoči greh? Siliti nedolžnega otroka že v njegovi nežni mladosti med trnje in osat, da ga zamori? Druga, tudi napačna navada je ta, da imate otroke pri kakih tujih inšurencih; s tem mladino same sebi odtegujete, da ko do-raste, se sramuje vaše družbe, narodnosti in jezika. S tem jim dajete priliko, da zanemarjajo svoje dolžnosti napram vam, materam, kar je nad vse žalostno. Opozarjam vas torej in same dobro veste, da je najboljše zavarovati otroke pri Jednoti, o kateri se lahko prepričate, da je dobra in ugledna, in to je naša K. S. K. Jednota. Torej onp, katerih se te Vrstice tičejo, popravite svojo zmoto, da ne bo prepozno. Obenem vas pa tudi prosim, obiskujte redno društvene seje; posebno pridite na prihodnjo sejo, kej: bo nekaj novih za sprejem, da tako naredite boljši utis na nove kandi-datinje. V nadi, da moje želje najdejo pravi odmev med vami, ostajam vam sosestra Jennie Ozbojt, tajnica. Jayliwh članom jora imenovanog društva, da že se obdržavati dojduča sjed-nica dne 8. novembra točno u 2 sati posle podne; stoga bračo i sestre, ne zaboravite ove zanimive sjednice, na kojoj bute čuli vrli predlog i točka, koje vas budu uvijek zanimale. Culi bute nešto lepega od prošle Jed-notine kampanje; prečitati če se vam pismo našega glavnega tajnika brata Joseph Zalarja, kako nam čeetita k zmagi kampanje, da smo zaslužili i predo-bili častnu nagradu ili banderu. Eh, bračo { sestre, to je nešto lepo; lepi glas diljem Amerike na četiri strane kud se širi aaš organ (Glasilo). To je lepše čuti nego zlato ili srebro. Ja saai šutil u1 strahu kao zee u grmu kada su pucale kampanjske puške i topovi iz planine Pueblo, Colo., Jolieta, 111., Clevelanda; a sada se slobodnd pokažem i po nosim sa mojimi brati i sestrami društva sv. Mi-halja. Baš mi smo jim noge pokosili i to baš državi Ohio kada se nalaziju četiri! glavni uradniki naše Jednote. Bračo i sestre! Najljepše vam se zahvalim na pripoma ganju za dobivanje novih članov, da smu došli do ovega velikega glasa; pak vas i nada lje prosim, bil ja iiv megju vama ili ne, agitirajte za naše društvo i K. S. K. Jednotu,' ko-ja je mnogu siromašku suzu otrla; i. kaj bute više agitirali i članstvo dobivali, bute dobro napravili onemu, koga pridu bite; a društvu veliki ponos te napredak našoj materi K. S. K. Jednoti. Još ne zaberavite ove sjednice da na is to j zaključimo, kada bi slavili veliki dan blagoslova našega dara, zastave zmage. Ja izrekam našoj miloj organizaciji K. S. K. Jednoti najpri-srčniju zahvalu za ovaj veliki ponos ovega dara. Bog ju žu vi da bi cvala i napredovala na hiljade i hiljade članova, a na niilijune i mflijune dolara i mala. Neka -Bqg .živi naš glavni odbor i sve skupno članstvo u oba oddelki! Bračo, ne zaboravite dopelja ti na dojduču sjednicu svaki član po jednog člana u kome oddelku bilo da bilo; avi nam dobro došli! Još se mogu zahvaliti da su dobri člaiy bili, da nišam ovi 10 mjeseci nt&enog člana ili članice suspendiral iz društva van Uzto opominjam svejedno one, koji duguju 2 ili 3 mjesece, da bi upiatili sv6j dug na budučoj sjednici; ubirati ču sve dane, tO jest osam dana prije sjednice i posle sjednice. Još bi bilo dobro kada b? se ^urili in pla-tili u naprej za ole dva mjese-ca, november i df -ember. Bilo bi dobro po vas i po mene; znate da je decefnbar veliko težavno djelo. Sa sobratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. Društvo sv/ Jožefa, št. 169 . Cleveland-Collin wood, O. Članstvo našega« društva naj blagohotno vpošteva, da v pondeljek ne bo redne mesečne seje vsled 40 urne pobožnogti v naši cerkvi. Namesto tega sc vrši prihodnja seja v sredo, dne 11. novembra1 ob 7. uri zvečer. "" S sobratskim pozdravom, Ernest Terpin, tajnik. ZAHVALA. Društvo Kraljica Majnika, št. 194 v Canonsburg, Pa., ap lepo zahvaljuje vsem onim, ki so se vdeležili naše prve prireditve, dne 10. oktobra. Vsa čast tistemu Jošku, ki nam j? naredil tako okusne kranjske klobase, da jih je v**k pohvalil . Dolžnost nas vele Se še Ufh sebno zahvaliti cenjenemu društvu sv. Jeronima za Kraljica Majnika. Pueblo, — Dne 21. oktobra se je v naši cerkvi Marije Pomagaj Wlila slovenska poroka. Ženin je 1>il dob^pzna-ni rojak Frank Hočevar^ starejši sin družine Frank Hočevarja, ki je popeljal pred altar Miss Jennie Lesar, hčerko rojaka John Lesarja. Kot priče sta bila njegov brat Anton Hočevar in nevestina sestra Pavlina Lesar. Poročne obrede je izvršil g. župnik Bev. Ciril Zupan, O. S. B. Dosti slovenskih parov ste že zvezali. Bog vas ohrani med nami še mnogo let! Novoporočenca bosta živela na domu Ženinovega očeta, ki ima svoje posestvo, hišo in 8 lotov. Bojkk Frank Hočevar, starejši je prišel v Ameriko pred 40 leti; živi vedno tukaj v Pueblo; on je tudi ustanovnik društva sv. Jožefa, št 7 K. S. K. Jednote. Oče, ženin in nevesta spadajo vsi k naši podporni organizaciji. Oče in sin sta oba uslužbenca Colorado Fuel & Iron Co.; oče dobiva od označene družbe že pokojnino do smrti. Pred osmimi meseci je umr|a njegova žena, oziroma maty Hočevarjeve družine, Mrs. Mary Hočevar, po domače Span-čkova mati, ki je bila obče 7zna-na in spoštovana v naši rta sel bjni. Oba Hočevarjeva sta i mnogih slučajih pomagala svojim ljudem tudi v finančnem oziru. Nekoliko pred smrtjo Hočevarjeve mame so prvič videli Lesarjevo Johano na njih farmi; in že tedaj si je njih blago srce zaželelo dobiti isto za svojo namestnico. Zdaj se je želja te blage žene uresniči* la. Bog daj pokojni Mrs. .-Hočevar večni mir! Novoporočencema so prijatelji priredili takozvani ameriški "Surprise Shower," kjer sta oba dobila dosti lepih daril Vsem darovalcem lepa hvala! . Svoj zadnji dopis v tem listu sem pisala leta 1921, dne junija, kako je bilo tedaj priza delo naše mesto Pueblo vsled velike povodnji. Sedaj smo se spravili že precej na prejšnje stališče; vseeno sj pa še bridko in živo večkrat spominjamo one strašne noči 3. junija, 1921. Se nam zašume po naših ušesih glasovi onih strašnih valov, ki so marsikomu zapeli svojo zadnjo "libero.H Na društvenem polju lepo napredujemo, ker imamo pri voditeljih K. S. K. Jednote na našem zapadu res prave voditelje, kot na primer brat John Germ in John Butkovič, oba spoštovanja vredna moža. ' S pozdravom, Frančiška Lesar. B. F. D. Box 65 Pittsburgh, Pa. — Nekatere društvene blagajne so v nevar nosti;.vsaj po mojem mnenju, v kolikor so mi tozadevne razmere znane, ter neopravičena posojila društvenega denarja v taka podjetja, ki niso in ki ne smejo biti v zvezi z Narodnimi domovi a|i klubovimi dvoranami. Jaz mislim, da tega dru štvena in Jednotina pravila ter državni zakoni ne dovoljujejo, kajti društveni denar, ki naj bi se vporabljal samo za bolniško podporo, mora imeti državno garancijo pri vlogah ali vknjižbah, da se ga lahko dobi ob času potrebe ali sile. Vobče je torej nesmiselno vporabljati priliko posojila iz sličnih vzrokov. Pred nekako 15 leti se jte Zgradil lep K. S. Dom na 57. in Butler cesti, ki je pod vodstvom delničarjem jako lepo napredoval. Pred kakimi petimi leti se je nahajal v naši naselbini znani Zvonko Novak, ki je s sogsjovanjem gotovih tukajš- dvorano za omenjeno priredi- J njih elementov na zvit način tev in za vse druge pomoči od odtrgal vodstvo K. S. Doma iz članov in'članic omenjenega dru-'rok delničarjev in tako popolno-štva, ker to društvo nam je ma spremenil prvotni (ustanov-kakor dober sosed, ter skrbi tu-!ni) charter. Od onega časa so v* ka- bili aa krmila tega Doma raz-ličhi direktorji, ki so naš narod štmd^je in boii odtujevah od KTS. Doma. Prišli so namreč £a krmilo tisti, ki so znali bolj kričati, in posledica tega je, da 90 nemirni elementi postavili svoj drugi Dom na Carnegie Ave. in 51. cesti. Danes imamo torej v Pittsburghu kar dva Narodna Doma, kjer bi v obče samo eden popolnoma zadostoval'" Delničarji K. S. Doma so užaljeni, ker so bili na takt) spreten inačin izključeni od vsega, do česar so bili prvotno opravičeni. l^oben direktor še ni skušal popraviti te krivice razkolja in današnji direktorji se hočejo obrniti na podporna društva za posojila, da s -tem izboljšajo simpatije do finance v omenjenemu Domu. V to svrho so poslali svoje prošnje in resolucije na razna pittsburška podporna društva, da bi dobili posojilo od rajnih podpornih blagajn. Nekateri bi celo radi, da se posodi denar sedanjemu direktoriju brez vsakega oporekanja. Take jiamene bi bil otreba globoko pretresti in razmotrivati, pred-no se dotakne denar bolniške blagajne. Jaz niseitl proti narodu v gori označenih posojilnih principih; tudi sem dobro poučen v vseh teh zadevah; vendar pa zelo strogo ščitim interese društvenih članov ter njih premoženje, da ostane varnost v njih rokah. Pri tem ne mislim o dobrem delu, katero bi se napravilo, ako bi se denar posodil direktorjem K. S. Doma. Jaz sem le priprost delavec ter predsednik društva sv. Boka, št. 15 K. S. K. Jednote. Bad bi izvedel slamo sledeče: Ali sme in ali je umestno, da kako podporno društvo naloži svoj denar v tako podjetje, ki ni nikakpr v zvezi z bolniško blagajno podpornih društev? Katero društvo bo imelo pri K. S. Domu prvo vknjižbo (mortgage) ? Kdo bo preskrbel denar v slučaju kake epidemične bolezni ali nepričakovanih poškodb ? Kdo bo izplačal podporo članom y teh slučajih, če bo društvena blagajna prazna? Ali bomo na mesto denarja delili opeke K. S. Doma bolnikom v podporo? Ali morda pričakujete, da bodo ljudje vedno zdravi? Se li ne bojite nobene epidemije več? Ali zamorete dati društvom to zadevno garancijo, da ne bodo nastopile nobene nesreče? Lahko je debatirati o načelih dobrobita skupnega naroda; toda v tem pogledu moramo v prvi vrsti vpoštevati bolniške razmere in bolniški sklad društva, ne pa kake narodne potrebščine. V takih slučajih naj bi odpomogle banke na podlagi jamčevin (garancij). Jaz mislim, da bi si sedanji direktorij K. S. Doma lahko odpomogel na kak drug način? Jaz vsled tega odklanjam vsako posojilo od strani kakega podpornega društva. Priporočam pa direktoriju in celokupnim društvom, da naj bi podvzeli kak drug način glede izboljšanja finančnih razmer K. S. D. Osobito opozarjam Članstvo raznih podpprnih društev, da bodite v tem oziru zelo prev idni. Ne ustrašite se nobene stvari, saj smo v svobodni Ameriki! Ce pa vseeno članstvo društev odglasuje v prid K. S. Doma, glasujte zaenc tudi za centralizacijo pri vseh jednotah. To sem omenil v korist svojih članov sobratov in tako tudi v korist celokupnega slovenskega naripU} v naši pittsburški naselbini. Ako ima kdo morda kako bpljšo idejo v tem oziru, naj pride v javnost ž njo. Gotovo je, da so skoro vsa naša pittsburška društva v finančnem oziru dobrostoječa; toda mi moramo biti glede tega zelo previdni; treba nam je pomisliti, da obvarujemo sigurnost naših društvenih bolniških bla-ggn. er niso finančna tla K. S. Doma flaba, vseeno je pa po- ^ treba previdnosti glede na naše lastne interese. Pri sejah glede podpore K. S. Doma ni potreba netiti kake mržnje radi nezaieljenih uspehov. Te razmere so narodne, ki morajo imeti gotovo podlago tudi pri posameznikih, z raznimi dobrimi idejami. Kdor pa vse potrdi brez pomisleka, ta ne razume zadeve, in se morda skriva za kak plot? Z rodoljubnim pozdravom do vseh Slovencev v Pittsburghu; jaz sem vedno za vsak napredek v verske min narodnem oziru. S spoštovanjem, George Verbanec, preds. dr. sv. Boke, št. 15, K. S. K. Jednote. Pittsburgh, Pa. — Ker so bolj redki dopisi iz naše naselbine, zato upam, da boste priobčili nastopne vrstice; in sicer hočem za danes poročati o našem verskem gibanju. V nedeljo 18. oktobra se je začela v tukajšnji slovenski cerkvi Marijinega Vnebovzetja 40 urna pobožnost, ter se končala z velikim uspehom v torek, dne 20. oktobra zvečer.- Častiti gospodje slovenski duhovniki so prihiteli od blizu in daleč, ter pomagali (Tri spove-dovanju, tako da je imel vsak faran priložnost sprejeti svete zakramente kot se to zahteva od vernikov ob času 40 urne pobožnosti. Naš priljubljeni č. g. župnik, Bev. Josip Škur so nam za te svete dneve preskrbeli navdušene pridigarje, katerih vspod-bujevalne besede so nam vspod-ko segale v srca. V nedeljo zvečer so pridigali č. g. Bev. Luka Gladek, bivši duhovni vodja K. S. K. Jednote, v pondeljek zvečer pa Č. g. Bev. Matija Kebe, in v torek ali sklepčno pridigo so imeli č. g. Bev. J.. B. Ponikvar, župnik fare sv. Vida iz Clevelanda, O. Pri procesiji z Najsvetejšim, ki se je zaključila z Zahvalno pesrirtjo,. se je vdeležila vsa šolska mladina; tedaj je bilo navzočih 13 čč. gg. duhovnikov, kar je naredilo na vernike še lepši utis. Poleg slovenskih čč. gg. duhovnikov sta nas pri tej priliki obiskala tudi Bev. Duič iz Allegheny in Bev. Sorič iz Millvale, Pa. Vsem čč. gg. duhovnikom, ki so se trudili za blagor naših duš kličemo: Prisrčna vam hvala! Bog vam povrni in poplačaj! Skušali bomo po vaših lepih naukih se ravnati in živeti. Večji del pittsburških Slovencev so dobri katoličanje; v cerkev hodijo vsako nedeljo, podpirajo jo po zmožnosti; tudi svoje otroke pošiljajo v domačo farno šolo. Jaz mislim, da takim Bog že na tem svetu pošilja svoj blagoslov; to je zlasti opaziti pri onih trgovcih in obrtnikih. Vse drugače pa izgleda pri onih, ki zabavljajo čez cerkev in duhovnike in so le radi tega katoličani, da jim business bolj nese; taki morajo vedno bankerotne lepake pri-lepljati na svoje trgovine, ker zapisano je: Da Bog noče goljufati, ne goljufan biti. Vse dobre farane naše župnije pozdravlja in jim želi ljubo zdravje Faran. FARMA NAPRODAJ. Proda se 159 akrov dobre zemlje, kjer rute vsak pridelek: pMr.ira. ajda. Ječmen, ores, koruza, krompir, fižol, zelje, kumare. Vsega se tu pridela in vse pridelke se lahko proda v bližnje mesto tako todi sivin«. Mleko sc proda vsak dan. Na tej farmi j« pe orodje in stroji; je šest gospodarskih poslopij; lep« hiša z 10 >obami. dobra klet. studenec pri hiši, tekoča voda pri hlevu. 8 farmo se proda tudi 18 govedi, 3 konic. 1 svinjo in 3SV kokoši in ves pridelek. Cena j* $7000; pokr ita takoj, drugo pa na obroke. Proda se tudi je polovic« iita. ali pa vse. kakor Itdo hoJe. Pišite na lastnika: ADOLPH POTOK AR. Box «7, Hart wick. N. Y. FARME NAPRODAJ, 5, 10-«0 akrov bltzil Jolieta ,Jfler Vse obrodi; blizu Sol, cerkve in tovarn. Več pove Jos. Klc-pec. 107 Chicago St„ Jofiet, 111. MRS. ANTONIJA BIFFEL, slovenska babica, 522 N. Broadway, JOUET, ILL Telefon 2380-J. DOKAZU NE VRJAMEMO, KER JE LAŽ! Brezverska liberalna gospoda, ki se zbira okrog "Glas Naroda" postaja od dne do dne bolj zlobna, škodoželjna in zavistna V svoji sfantazirani politiki, s katero sami sebe uničujejo, postajajo tako predrzni, kakor divji nosorog, ki se včasih, kakor ga opisujejo proučevalci živalstva, zaleti z vso močjo tudi v stoječi štor, skalo ali kak drug tak predmet, ker misli (v razjar-jenosti), da so to njegovi živi preganjalci. Da si nosorog v podobnih slučajih pošteno razbije svojo glavo in telo, da često-krat kar^v omedlevici obleži, je umevno. Slično nosorogovemu vedenju je podobno vedenje taktika zapite gospode, ki se zbira okrog liberalnega korita na Cortlandtu. Odkar ima naša Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota vnetega, delavnega in požrtvovalnega predsednika, katerega zasluga je, da smo od zadnje konvencije pridobili v našo Jednoto okrog ali nad 6,000 novih udov, se jara gospoda iz Cortlandta besno zaganja v njega in s tem tudi v našo K. S. K. Jednoto. Razvidno jte, da napredek naše katoliške Jednote hudo boli in peče liberalno gospodo, katere glavni kolovodja ji je, kot se čuje, že davno želel smrt in propad, že od njene denverske konvencije V rovarjenju proti K. S. K. Jednoti in njenemu sedanjemu predsedniku so ti podli ljudje zašli tako daleč, da so prestopili "GLASILO K. S. K. JEDNOTE,:'. 4.' t satanski namen zija iz pridjane besede "ikžeti!" Tako podlp zamorp po moji sodbi zlorabiti kakega dopisnika samo kaka, tako sfantazirana duša, kakor je trčeni urednik umazanega brez-verskega newyorškega trobila! Ce se hoče iti od besedice do besedice v fotografiranem pismu in v objavljenem dopisu, ki ga je priobčil ponovno v št 2 se najde v večih krajih velika razlika. Neovrgljiva resnica da je fotografirano pismo in pa objavljeni dopis v št. 130 m 243 dvoje različnih stvari, katere loči velika bistvena razlika, ako se hočemo ozirati na po uredništvu pridjano besedo. Zdaj pa pride na vrsto: Kaj je obljubil naš glavni predsednik Mr. Grdina uredniku newyorškega trobila? Tole je obljubil v št 26 "Glasila K. S. K. Jednote:" ". . . . Ako mi urednik 'Glas Naroda' dokaže, da je vse to pisala kaka naša članica, mu plačam iz svojega žepa $100 (ste dolarjev) nagrade!" V tej obljubi stoji: "ako mi urednik 'Glas Naroda' dokaže, ia je vse to pisala," ali je pa urednik "Glas Naroda" tp doka-ial? To naj sodi javnost. Po mojem mnenju ni, pač pa se je -azžaljivo pošalil s tem iz svojih čitateljev, kajti vsakdo, ki ni "Kaj mislite, ali zahteva uredništvo 'Glas Naroda' na opravičen način nagrado od glavnega predsednika K. S. K. Jednote, Mr. Grdinata ali ne?" "Ne." "Kaj je vaše mnenje: kdo Zavija in potvarja pri tej aferi?" "Urednik 'Glas Naroda'." "Na kateri strani je po vašem mnenju resnica pri tej aferi ?" "Na moji, ker dopisa nisem pisala, kakor je bil objavljen." "Kdo pri tej aferi ostane lažnik?" "Jaz ne, ker moj dopis ni bil tako objavljen kot pisan." Ta vprašanja je stavil sestri Agnes Benčan sobrat John Jerič v navzočnosti treh prič uradnic društva Marije Pomagaj, Št. 78 K. S. K. Jednote, katere potrjujejo z lastnoročnimi podpisi, da so (jih slišale in so bile priča temu izpraševanju in da je sestra Agnes Benčan, kakor tu zabelježeno resnično odgovarjala. V to potrjujemo: Mary Kobal, predsednica. Julia Gottlieb, tajnica Marija Gregorich, blagajničarka. * * * Ta izpoved Članice same postavi celo afero še v jasnejšo luč. dep, lahko vidi, če hoče, da fotografirano pismo in pa dopis, Ta izpoved jasno pove, ali je urednik dopis potvoril ali ga ni. esedo je utaknil v dopis zlobni urednik "Glas Naroda." Pri tem je imel škodoželjni urednik svoj posebni namen naslikati Mr. Grdinata, predsednika K. S. K. Jednote kot iziemalca med slovenskim narodom, sicer bi je ne bil utaknil v dopis. Da, ta čudnih "lahtern!" Na svidenje zopet v Kanah! John Jerič, nadzornik K. S. K. Jednote. lanico samo. Zakaj v Chicagu so se širile raznotere vesti ,em. Eni so pravili, da ni ona tega nikdar pisala, drugi so govorili, da je ona pisala nekaj, nekaj pa so potvorili v uredništvu iberalnega trobila. Da se pride resnici do dna, je društvena >redsednica pozvala k sebi dotično članico, katera je tudi prišla / soboto popoldne okrog 4:30 dne 24. oktobra, 1925. Podpisani, predsednica, tajnica, blagajničarka in dotična člaaica so se vde-eŽili ,ob istem času tega sestanka. Izpraševanje je vodil podpi-ani in sicar se je vršilo tako le: Kako je vaše ime?" "Agnes Benčan." "Vaš naslov ?" "323 Eugenie St., Chicago, III." "Ste vi članica društva Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. fednote?" "Yes." "Kako dolgo?" "Pet ali šest let." "Se vam K. S. TČ. Jednota dopade?" "Yes." "Ste zadovoljni z njenim poslovanjem?" "Yes." " • -J "Ste zadovoljni s poslovanjem glavnih uradnikov X. S. K. J. ? "Yes."** " •• , .: "Ali vi odobravate, ako kdo napada glavne uradnike K. S. Jednote na neopravičen način? "Ne." "Se vi strinjate, kar piše "Glas Naroda" proti glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote kot takemu?" "Ne." "Ste vi li res pisali dopis iz Chicaga, ki je bil podpisan v 'Glas Naroda" s 'Članica dr. Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. J.' št. 130 7" "Sem ga pisala, kakor fotografiran v *Glas Naroda.' "Je li bil ta dopis objavljen v "Glas Naroda" dobesedno, ka-cor ste ga vi napisali?" "To veste, da ni bil." "Je li bilo precej dostavljenega in popravljenega?" "Toliko, kolikor se razlikuje od originala, ki je fotograf iran' "Ste bili vi zadovoljni z dopisom tako, kakor so ga pri "Glas Naroda" objavili?" Nisem bila, ker so bile dostavljene v dopis žaljivke v ured-lištvu "Glas Naroda." 'Ali ste vi pismeno protestirali, ker rti bil dopis tako objav-jen, kakor ste ga poslali?" I na 15. in Laurel cesti. Od 6 "Sem, tedaj, ko so me pismeno obvestili, da bodo zahtevali do 9. bodo naše pridne žene in tagrado, sem izjavila, da ne morejo, ker niso dopisa priobčili, | dekleta servirale pravo sloven «akoršen je bil." , Kaj so vam nato pisali od 'Glas Naroda'?" Nič." m pra- MALO DODATKA. Žalostno je, da moramo biti boj; toda boj za resnico vfco se mora vršiti. Mi moramo biti na jasnem. Člani in članice! Ako imate kaj pisati; ako bi se radi kaj pritožili; ako f>i radi kritizirali vašega glavnega predsednka ali cake&a drugega glavnega uradnika, ste opozorjeni, da to storite našem "Glasilu" junaško, neustrašeno in jasno. Ne skrivajte le za hrbet koga drugega v zakotne časopise in pod skritimi imeni, da s tem napravljate toliko zmešnjav. Ako ste zmožni, da nastopite v javnosti, pokažite se in — mirna Bosna. Zakaj delate društvom, posameznikom in časopisju toliko »itnosti? Zakaj se skrivate, tajite in drugače razlagate, da iudje ne vedo, kdo je zakrivil? To ni dostojno, in to ni za nas katoliške člane in članice. Ne varajte se. Nikar ne mislite, da bodo drugod vam v resnici naklonjeni; izvabili vas bodo na svojo stran zato, da bi /as izrabili za svojo propagando; da bi s tem izlivali sovraštvo ia druge, ki ne trobijo i njimi vred v njihov rog. Ce nas drugi lapadajo, ni potreba, da se napadamo tudi mi sami. Kadar pa mate kaj na srcu, kar se vam zdi, da se ne godi prav, pišite na /aše "Glasilo;" ako se vam vrne dopis, potem pa posezite dru-jam, če mislite, da ste opravičeni. Pisati po drugih časopisih *ez svoje sobrate in sosestre, ni noben opravičen; še manj pa je opravičen pisati o stvareh, katerih ne pojmuje. Kar je zagrešila s takim pisanjem neka članica društva št 78, naj vam bo v svarilo. Nikar naj ne misli, da je s tem pokarala nekaj vzvišenega; od katoliške matere bi se kaj jednakega ne moglo pričakovati. TRAKULJE NI MOGOČE USMRTITI i* hw«4ete usmrtiti trakujo v telesu. n* noret« Ufi storiti.
  • °im je njihova resnična bolezen potest — traku-| lja. Gotovo znamenje , te poiaat i so oddajanj:« njaoih delov, morebitna pa iarnba teka a vcaimm izpehavanjrui. pokrit jezik. z*affa. bolečine v hrbtu, stemih in nocah. omoti«-«, glavobol, občutek omedleviee s praznini *e-lodeem, veliki, temni kolobarji kro* oči. te lome- je teiak in napihnjen. človek tudi teti. kot da ae nekaj giblje do grlo. bolnik ima rmeno koio. mulo tehta, ima slabo sapo. Pafeat. ki včasih doseže doliino 30 čevljev, povzroča boijastne napade, če ae splazi v .tapnlk. lahko aaduii svojo irtev. znebite se takoj te potesti. dokler ne izpodkopije zdravja. Počljite $10.4? za zdravila Lai-tana. Ne po*ljemo C. O. D. Prodaja ca samo to slavno zdravilo zoper trakuljo. dane«. I*xal Co.. 146 La zal Bid*., Box B«S. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka I Se. PO"**!- (Copy 11). —Adv'.t čena. S tem naj bo ta afera v tem listu enkrat za vselej zaklju- ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. J. -o--- Novice Iz Springfield, 111. Na Martinovo soboto. Dne 14. novembra ali na Martinovo soboto bomo vsi Slovenci v Springfieldu in okolici priredili veliko slovensko veselico v naši lepi novi dvorani "Slovenija," sko večerjo s pečenim prašičem, perutnino in domaČe prikuhe. Tudi "krofov" ne bo manjkalo, Ali ste vi objavili, oziroma podali izjavo v 'Glasilu* Št. 27 ?" I čeprav še ni pust. Po večerji 1 "Yes." "Ali je potem kdo od 'Glas Naroda' vam še kaj pisal?' "Nič." "In kaj ste potem vi storili?" "Nič." "Ali se vi strinjate z načeli in principi, katere zastopa list 'Glas Naroda ?" Načela in principi 'Glas Naroda' me ne brigajo." Ali vi odobravate, oziroma se strinjate s tem, kar piše 'Glas Naroda' o slovenskih duhovnikih in o voditeljih K. S. K. Jednote ?" , "Se ne strinjam. Je li bilo to proti vaši volji ali ne, ko je urednik 'Glas Naroda' potvoril vaš dopis in vpletel notri žaljivke proti glavnemu pred- se "To je bilo proti moji volji." "Kaj ste mislili o nagradi, ki jo je zahteval 'Glas Naroda,' le objavil Glas Naroda" v št 130 in po- katero je obljubil glavni predsednik K. S. K. Jednote, da jo dobi glasi ta stavek tako le: ". . . In v zahvalo če mu urednik dokaže, da je objavil vaš dopis, kakor je bil —;----x—v—J--- - 'pisan?" Je nima pravice zahtevati, ker ni dopisa objavil, kakor j« bil.' "Ste vi resnično spisali tisti dopis?" "Res, kakor je fotografiran." "Je bil tako objavljen, kakor pisan in poslan?" "Ne." "Govorite li sedaj čisto resnico?" "Sur, da jo." "Kaj mislite o takem uredniku, ki potvarja dopise*" "V tem slučaju ni ravnal prav." bo razvila prava slovenska zabava s petjem, slovensko god-in plesom. Kako se naši Slovenci znajo imenitno zabavati v svoji novi dvorani, so že pokazali pri srebrni poroki 2aubetovi. Polnoči je že bilo, pa le ljudje niso bili zaspani. Nič manj veselo bo tudi na Martinovo soboto (zvečer. Le vsi pridite, pa vam ne bo žal. Vstopnina bo prosta, le večerja bo stala pol dolarja za odrastle in "kvoder" za otroke. To bo prva popolnoma slovenska veselica v naši dvorani. Sfevailca zabava. V sredo, 11. novembra zvečer bo slovaško narodno društvo "Spolok sv. Petra a Pavla" priredilo zabavo in ples v naši dvorani "Slovenija." Ker Slovaki pripadajo k naši župniji in so vsi k stavbi naše dvorane dobro prispevali, jih z velikim veseljem kot svoje brate pozdrav-Ijamo ter želimo mnogo uspeha in zabave. Marsikateri izmed nas se njim bo isti večer pridružil. Polovica čistega dobička bo za našo slovensko cerkev, polovica pa za spolok Sv. Petra a Pavla. Bratje Slovaci, dobro došli med nami! 7 Poročevalec. o- ČLANEK 137. Nadaljni seznam dijete bo odgovarjal vsem potrebam normalnih zdravil otrok. Ni namenjen materam skrajno delikatnih Otrok, ki trpe na kroničnih prebavnih motenjih. Taki slučaji so posamezni ter zahtevajo zdravniško pozornost. Od 15 do 18 mesfffv—Stirjp obedi na dan. Ob 7. zjutraj — drobljen oves, proso ali zdrobljena koruza. Vsako je treba kuhati po tri ure en dan pred uporabo. Ko je živilo dokunano, mora biti tako gosto kot redek lep. Precediti ga je treba in kakorhitro se shladi, bo stvoril maso. slično jelly-ju. Dajte 2 ali 3 velike žlice z mlekom 8—10 unč kot pijačo. Ob 9. zjutraj. — Sok en? oranže. Ob H. zjutraj. Mehko kuhano jajce, pomešano z drobci starega kruha ali pa veliko žlico nasttrtgane govedine, pomešane*s krušnimi drobci tetr orno-čette z govednim sokorrt. Požirek mleka. Piškot prepečenca ali otrob ali pa star kruh in surovo maslo. Ob 3. popoldne. — Janječnja. kokošja! ali goveja juha z rižem ali drobci starega kmha, pomešanimi v juho. Custard ali navaden rižev pudding, kuhane češplje, pečeno jabolko ali pa kflhana jabolka. Ob 6. zvečer. — Pšenični zdrob, kuhan dve uri. Dajte eno do treh velikih žlic z mlekom, čašo mleka. Pre-pečenec ali star kruh s surovim maslom. Doraščujoča doba v življenju dekli, ce je čas. ki dela vsaki materi velike skrbi. To je najbolj nevarna dba v življenju deklice. To je čas, ko jenje-no duševno stanje prav posebno in ki tvori tudi temelj za duševno krizo. To je čas, ko je tudi njeao zdravje bistvene važnosti. Zdravje deklice v tej dobi je prav poseben problem za mater. Vsaka mati se mora pečati s tem. Zgraditi mora zdravje svoje hčere ter ojačati njene telesne sile, da jo vam prevede skozi to težavno dobo. ' j Če ima deklica dosti pravilne hra- Kdor misli samo nase in dela ine- se more njen sibtem uspešno vao* v,« 4-..J- j • ' ustavljati zahtevam 'narave v tej dobi. zase, na tega tudi drugI jTak. otroci bi morali imeti po dvakrat ne bodo mislili, ko bo zapuščen. na dan Eagle Mleko poleg redne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle i Mleka s tričetrt čaše mrzle vode. Številni ga imajo rajši z ginger-aelom, grozdnim sokom ali stepenim jajcem. I Rabi se ga tudi pri raznih kuhanih jedilih. samo Ženske z dolgimi lasmi bodo kmalu tako redka prikazen, kakor so dandanes moški z dolgimi brkami in brado. čitajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo. Ko se materino mleko izjalovi, se poslužujte Bordenovega Eagle Mleka, edinega pravega nadomestila za materino mleko. če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Priporočajo in predpisujejo . zdravniki. Dept. 2 QLASILO K.S.K. JEDNOTEvanje in kar je dol4no8t do naše 8tare dTovine.ali p» d° 4. NOVEMBRA, 1925. gamse* frhsf« ***** swdo ▼ VdndMtt državah «t CWi An. 1* iprtnUlvil QLIVBLAND. OHIO. K OFFICIAL ORGAN of Hm OlAND CABJU0UAM SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tho UNITED STABS OF AMERICA, laod by and ia the interact ti tho MM " ' orary Wodnooday._ OFFICE: «117 St Qtir An. Toteffeoof: Randolph 3912. OXUVANO, OHIO Jolietu, IIL, dno 2. aprila 189«. driavf Illinois, dne 12. januariia, 1808. AGO ST, Inkorporirana v Ja JOUR, ILL. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO folventnoat aktivnega oddelka znala 100.28%; ^^ delka znala 124.18% Od ustanovitve do 1. oktobra, 1925,x znaša skupna izplačana » podpora $2,507,612 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St. Oovofand, 0 L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Selilo, Črta II. podpredaodnik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mifl*. III. podpredaed.: Mra. Mary Prisiand, 1034 Dillingham Avo^ (kokoygas. Win Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Jeitoi, IB. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland. Dhio. Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 Amor. State Bask BUg. •00 Gra«t St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR) Frank Opeka, 29—10th St., North Chicago, IIL John J-rich, 1840 W. 22nd St., Chicago, IIL ohn Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. f John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shaklo, 811 Avo. "A", Eveleth, Minn POROTNI ODBOR: John R. Storbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kromeaec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Treaapoah. 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR t John Dechman, Box 520 Forest City, Pa. John Mara, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. T. John Butkorich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828. Vaa ptama in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo n* glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU-, dopisa CraiSveae veeti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILC K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Am. Cleveland, Ohio. NASI SHODI IN NASA JEDNOTA. I (Piše glcrAi predsednik Anton Grdina) Kakor znano, se je pričelo med nami veliko zanimanje za naše katoliške Jednotine shode in prireditye. Mnogi • se o tem izražajo pohvalno in zadovoljno, ker vidijo v tem mnogo napredka; zopet drugi pa, kateri mislijo drugače, pa temu oporekajo: direktno in indirektno napadajo in obrekujejo. To delajo radi tega, ker so ah sebični ali pa' ker vsebine in namenov teh shodov ne poznajo. In baš vsled tega sem se namenil napisati nekaj o tem, da bomo znali ceniti shode in prireditve in iste vporabiti v našo korist. Shode prirejati je naša dolžnost. Člen II. naših pravil se glasi: "Namen te Jednote je na podlagi čarterja: 'Podpirati vdove in sirote v slučaju nesreče in nezgode, ter v bratski ljubezni skrbeti, da se olajšuje s tem njih tužni stan'." To Jednota vrši že odkar je postala, in tudi to se da še zboljšati. in izpopolniti. Nadalje se glasi točka 6: "Razširje-vati prijateljstvo, edinost in pravo katoliško dobrodelnost med njenimi člani in članicami. Naše geslo bodi: 'Vse za vero, dom in narod'." In nadalje 7. točka: "Ohraniti med njenimi udi, sveto katoliško vero in tako j^ospeševati njih večno srečo." In 8. točka: "Negovati med njenimi udi sladki materinski jezik in buditi v njih ljubezen in ponos na njih narodnost." In še nadaljna 9. točka: "Paziti .na to, da spolnujejo vsi člani svoje vorske dolžnosti in dolžnosti državljana, da tako zboljšujejo stan človeške družbe." Vprašam vas, bratje in sestre: Kdo ali katera Jednota ima lepši namen in koristnejši ideal za svojega sobrata, sorojaka kakor ga ima naša K. S. K. Jednota? Kdo naj nam oporeka, če prirejamo naše katoUke shode kakor smo jih pričeli? Saj jih prirejati morair ■>, »ko hočemo, da se spolnujejo naša Jednotina pravila in da .'o -jta vrši, kar je njen naipen! Mi moramo z našimi shodi it. idejami naprej. Kar zamoremo, to moramo še izboljšati; naši shodi se morajo izpopolniti v toliko, da bodo popolnoma odgovarjali Jednotinemu namenu in potem bomo šli ravno pot, ki pa bo najboljša v tem, da damo svojemu narodu to, kar nam palaga naša mati Jednota. Mi vemq, da niso naši shodi še popolni; shodi so še nova stvar v Ameriki. Ali izpopolniti jih hočemo v toliko, da bo vsakdo dobival iz njih koristi za svoje družinsko, samostojno ali pa družabno življenje. Nekateri »e nam zaničljivo posmehujejo in to nekateri celo iz naših lastnih vrst. Naj vedo, da je bil ta namen in ta podlaga naši Jednoti postavljena od naših očetov takrat, ko je bila Jednota ustanovljena in da do danes še niso bila izvržena. Ako jih mi danes skušamo spolnovati, mi s tem ne zaslužimo zaničevanja od nobene strani in nobenih naj^adov. Da pa ne bo kdo ostal na nejasnem, naj pomisli to, da mi ne moremo ložje in boljše in nikjer doseči namena za spolnova-nje zgoraj omenjenih točk, kakor če še nadalje prirejamo shode kakor smo jih zadnjih par let. Koliko nam slv>di lahko koristijo? Neizmerno veliko dobrega si lahko pridobimo iz naših shodov, ako le hočemo. Naših shodov namen ni ta, da se vrle samo 7 enim in istim namenom katoliških idej, mi potrebujemo vsakovrstnih koristnih idej, in namenov, kakor nam jih navajajo 6, 7. in 9 točka naših pravil. V tem je vse zapopadano. Kar mi potrebujemo za naše tukajšnje družabno ali narodno napredo- naše ameriške vlade, vse to mi lahko na naših shodih vršimo, oživljamo in bodrimo, kar drugače ne moremo. Pa še mnogo več. Mi ši mnogo več lahko storimo in dosežemo na naših pri Veditvah; kar ne moremo a pisanjem doseči, mi lahko dosežemo z nastopi na prireditvah ter shodih. Mi zamoremo razmotrivati o vsakojakih potrebah in okoliščinah, ki se tečejo naših življen-Bkih odnoeajev, težkoč in vprašanj. Kakor že zgoraj rečeno. Naši shodi niso samo namenjeni da spričujemo o veri, kar je le en del naše naloge. Mi imamo ravno tako tudi druge dolžnosti in naloge, da delamo za vse, kar je nam v splošno korist. Shod naj bo namen za našo izobrazbo katero potrebujemo v toliko, da postanemo dobri državljani in dobri katoličani. Čeprav se ne moremo še kosati z ostalimi narod-nostimi ali pa da iste prekašamo. Skušnje naših shodov se bodo same izpolnile, in naši shodi se bodo spremenili v toliko, da bodo služili za vso našo narodno in življensko korist. V toliko, da bomo ž njimi pridobivali splošno priznanje in sadove. Da pa so in bodo ti shodi ostali v katoliškem duhu, to je samoobsebi umevno, kajti vršijo se pod okriljem naše matere katoliške Jednote. In ker pa je Jednote dolžnost posezati na vse širše strani, kjer se zamore kaj koristnega doseči za naš boreči se in trpeči narod, bomo radi tega apelirali ua vse naše do-bromisleče ljudstvo širom Amerike, da z nami sodeluje. N&ši duhovniki naj bi bili prvi v vodstvu« v njih rokah je pi^a in prava izobrazba. Naše članstvo jim bo z veseljem sledilo in njimi sodelovalo na celi črti in programu. Na shodih naj bi se poravnala vsa nasprotstva, *katera nas sedaj tlačijo, nam škodujejo in nas ponižujejo. Na shcttih naj bi se uravnala vsa nas prostva, katera se drugje uravnati ne morejo. Najbolj so potrebni naši shodi radi naših notranjih medsebojnih prepirov, katere se dobi vsepovsod. Koliko radi tega tr pijo naša društva, dasiravno so enega mnenja in enega prepri čanja, vendar eden drugemu nasprotujejo. Prav tako je tudi s našimi cerkvami, farami in duhovniki. Vsi so eden od drugega odvisni in navezani. Vsi eden drugega potrebujejo. Vsi so ta namen žrtvovali neizmerno veliko. Duhoven se je odločil, da se žrtvuje za svojega sotrpina delavca, da mu deli svete zakramente, da ž njim do groba sodeluje. Tako je katoličan veliko žrtvoval za cerkev in šolo, za svojo deco, in vendar si niso katoliki eden drugemu naklonjeni. In zakaj? Rpdi tega, ker se nepoznajo, ker je nekdo med njimi zadal strupa, prepir in nesporazum. Ko bi ta^faran, ki je sicer dober in vendar nima veselja in ljubezni do duhovniki in verskega sodelovanja, prišel na ta shod, dabi slišal in videl duhovnika, bi mislil drugače. Spoznal bi, da ta ni tak, kakor so mu ga slikali drugi; tako v mnogih slučajih tudi nasprotno tudi duhovnik se z ljudmi spozna. Z eno besedo: duhoven in pa faran bi se zbližala, prepir in razdor bi se polegla, in bodočnost bi postala srečnejša. Na shodih bi se vse to lahko uredilo. Kar pa velja o naših katoliških tež kočah, velja to tudi za vse druge odnošaje, naj bo to glede dela, unije ali kaj drugega, tam se vsi lahko organiziramo. Razume ae, da bo pri tem treba strpnosti in previdnosti, dostojanstva in pa izobrazbe, kar vse lahko dosežemo, samo če hočemo in ako smo pametni. : | Moj^ poziv na vas vse, bratje in sestre je, da to dobro razmišljate, da vi o tem izražate svoja mnenja in pišete v "Glasilu," da tudi od zunaj med svojimi sorojaki to idejo širite, Jcjer še niso našega prepričanja. Povejte še drugim, da je naša K 3. K. Jednota ne samo za katoliška načela, pač pa za vse, kar nam more koristiti, in da se bo na naših shodih v bodočnosti vpoštevalo vse, kar je bilo danes tu objavljeno. Povejte, da se laših shodov vsakdo lahko vdeleži; nikogar se ne bo napadalo, aikogar zanikalo, samo da pride z idejo naprej v dostojnosti, ki bo nosila korist za naš skupni blagor. Tudi nasvete drugih bomo vpoštevali in drage volje podpirali, kadar bodolisti na pranem mestu. Naznanja se mi iz neke slovenske naselbine, da *o škof iste aaselbine svetovali duhovniku, da^naj naša K. S. K. Jednota sku-ia izpeljati in uresničiti svoj namen kakor nam naše zgoraj ome-ijene točke to navajajo. Pripqročali so, da naj naša Jednota namesto samo lokalne, rajši upelje državne shode, da bi zastopniki prihajali iz več, • tudi oddaljenih strani in prinašali vse to na dan, kar jih teži ali kar vedo, da potrebujejo za dosego iz-ooljšanja. Da naj razmotrivajo v svojem jeziku o domovinskem n narodnem, pa tudi o tukajšnjem državnem stališču kakor do-3ri državljani. In koliko je še drugih stvari, o katerih bi se na shodih lahko ukrepalo ter so nam na razpolago. Koliko imamo med seboj še raznih potreb, katere bi se dalo izvesti za naše dobro. Naša Jednota je močna, je razširjena »n nosi dobro ime; v mnogih krajih bi lahko posredovala v pomoč posameznikom, v korist tudi med Amerikanci. ! Koliko poduka še naši rojaki širom Amerike potrebujejo. Naši shodi bi bili kakor šo naše konvencije, na katerih se rešujejo zaostale nerešene stvari in upe-javajo nove, koristne reforme za naprej. Ponovno zopet povdarjam, da naj vsakdo skuša podati, kar ve in zna za prospeh in zboljšanje naših dosedanjih prireditev, kajti bil je in ostal bo namen ta, da ž njimi pomagamo svojemu narodu in tako tudi povzdignemo narod in Jednoto na višjo stopinjo veljave in števila kakor smo sedaj. Temu primeren shod je namenjen v slovenski naselbini Springfield, 111., za 29. novembra. Obljubljena je vdeležba škofova. Rojaki naj to idejo kar najsijajšnejše pozdravijo. Rojaki, bratje in sestre! Drugi nam hočejo pomagati, zakaj si ne bi pomagali tudi sami? JJrugi nas hočejo dvigniti; nikar ne tiši-mo k tlom sami. Slovenci smo vendar eden zdravih narodov, povsod smo med drugimi kakor zvezda, Tcf sveti svoj žar. Imamo kredit, zakaj bi ga pa ne porabili ? Smo zmožni, zakaj bi se ne pokazali? Tukaj v Ameriki, ki je vendar dežela -svobode, kjer je vse na razpolago, kjer Je naša vlada nam še naklonjena, ki nas vsestransko še podpira, kadar javno nastopamo, četudi svojo narodnost povzdigujemo. K izobrazbi nas vedno poživlja nam v ta namen država še svoja sredstva daje np razpolago. In mi, z našo materjo Jednoto, katera ima za seboj tako lepo zgodovino, katera se ponaša s tako spoštovanimi ustanovitelji in nameni? Ali ne bomd mi vse to sedaj vporabili in v naše dobro obrnili? Na noge, na hoge junaki! Nikar se nam bati ! Z našimi nameni vse dosežemo. V naš tabor mora vsak, kateri le misli dobro in odkrito. Vsi na vsak shod. Za vse" je pri nas odprta^ dvorana, vsaki pri nas lahko pove, kar ga teži, in kaj da želi; zato ta dan vsi na plan iz države Illinois, kjer bomo vprvič pokazali, kaj se da doseči in napraviti. Vsi na dan! Vsi na shod v Springfield, 1». Vam priporočam in vas-v imenu tamkajšnjih društev in župnika jaz vabim že danes:, pridite od bliztf in daleč! == === Slovenski katoliški shod r So. Chicago, E (Nadaljevanj« hi konce tovora urednika S," »obr. nad«. John Jericha.) "Se ne spominjate par let nazaj, ko naši veri sovražni in šri-gašvagarski elementi še nigo bili tako razkrinkani, kakor so to, hvala Bogu danes. Tedaj so ti elementi zlorabljali zaupnost najboljših naših slovenskih katoliških mož, društev in organizacij. Ogrnili so se v ovčja oblačila,, namazali usta z medom, da so našim katoliškim rojakom tako srčkano govorili, kakor sami angelčki z nebes. To so fajn ljudje, ste si mislili, kaj ne? O ja, pa marsikdo izmed vas. In kako so lepo pisali v svojem časopisju? Navadno tako-le: 'Bratje in sestre! Za reveže prosimo v stari domovini, za drage nam sirote, za naše zasužnjene kraje, za našo lepo Primorsko in Goriško, za naš slovenski Korotan, bratje in sestre, odprite srce, odprite roke in dajte, da naš narod otmemo, da mu damo republiko itd.' Kaj ne, 'to so ljudje,' ste vzkliknili vi. Odpirala so se slovenska srca, odpirala se je levica in desnica in dajalo se de-setake in pstdesetake. Tako, dragi moji, se je nabralo 60 tisoč dolarjev v milijonski fond. Zdaj mi pa eden izmed vas tukaj le povej, koliko so od tega dobili slovenski reveži v starem kraju? Koliko se je pomagalo zasužnjeni Primorski, Goriški in slovenskemu Korotanu? Ce se je kaj in če ima kdo dokaze, naj vstane tukaj, pa mi naj pove. — Nič! In kdo je do tega pripravil uboge slovenske družine po Ameriki, da so nasuli v rdeči žakelj 60 tisočakov, nevedoč, čemu in zakaj ? To je storil brezvestni nasprotni tisk, ki blati vaše prepričanje, ki napada satansko vaše delo, vaše prepričanje, to je storilo tisto časopisje, ki dnevno piše o katoličanih, kakor o največjih bebcih, kate-rb zmirja naše delavne katoliške duhovnike, naše navdušene lajike in naše vrle podporne katoliške organizacije. "In kaj vi, katoličani, pravite temu? Nič! Tiho ste. Se več, celo podpirate in z lastnim denarjem plačujete tako časopisje. Dragi moji, to ni značaj no. Cas je že, da katoliški Slovenci o tem razmišljujemo. Vidite velik upliv časopisja? Katoliški rojaki, vi ste poklicani radi svoje vere in svojega prepričanja, da nostopite vsepovsod proti slabemu pohuj-Ijivemu časopisju. Časopisje, ki spravlja naš narod ob vero in se igra samo z ljudskimi in-stink, naj ne najde vhoda v katoliške hiše. Časopisje, ki sramoti naše lastne rojake slovenske duhovnike, ni slovensko časopisje, bi Slovenci, ki se zavedajo svojih dolžnosti ne smeli naročati, ne podpirati. Ali je tako časopisje slovensko, ko hvali in poje slavo rdečim židom v Rusiji, svoje rojake, slovenske duhovnike pa črti iz dna svoje duše? Je to slovensko časopisje, povej mi ti, ljudstvo?! "In ali je čudno, da slovenski narod, ki naroča in podpira to delo nasprotnega tiska, ima danes otrovano dušo? Ali je čudno, da so med nami take razmere kot so ? Da ni več niti med nami katoličani nobene značaj-nosti, je kriv nasproten tisk. Rdeče in liberalne fraze so otro-vale našo narodno dušo in zato je tako! Iz neke naselbine mi je pisal zastopnik našega lista tole: "'Pri nas so čudni ljudje. Čez 'farje,' oprostite izrazu, zabavljajo skoro v vsaki hiši, hodijo ob nedeljah pa še v cerkev.' '^Dragi moji, kdo je to ljudstvo navadil čez duhovnike zabavljati? Kdo drugi, kot prpti-verski časopis, ki prihaja dnevno pod streho, in vsak dan za-nikuje to, kar on sliši v nedeljo v cerkvi. Dnevno čitajo samo zabavljanje, bodisi v chicaških ali newyorškem protiverskem listu zoper duhovnike itd. Odtod zabavljanje Čez duhovnike, ki pa ne vedo čemu in zakaj. Na takih ljudeh je utelešena največja neznačajnost. V cerkev hodijo, zraven pa pridno čez duhovnike zabavljajo. In Če se temu ne stori konec, če ne bo Slovenska duša, ki je v svojem bistvu še kolikor toliko zdrava, se temu uprla , temu nečednemu paganskemu mišljenju, se bo zgodilo to: da zabavljanje čez duhovnike bo ostalo, a zadnje, da bi v cerkev hodili bo pa zginilo. "Zato smo poklicani katoličani, da napovemo protiverskemu tisku, ki kvari našo slovensko dušo, neizprosen boj. Da pome-temo iz slovenskih hiš vso pro-tiversko in proticerkveno propagando na gnojišče, da odpo-vemo protiverskemu tisku vsako podporo in narodu pa pridno odkrivati brez fraz sovražne mahinacije in načrte. Na drugi strani, pa je dolžnost. katoličanov, da hi vsaj majhen del tistega, kar zmečejo za škodljiv in pohujšljiv tisk obrnili v podporo zanesljivega, dobrega katoliškega tiska. Dragi rojaki, kar je sovražniku njegov tisk, to je nam katoli čanom naše katoliško časopisje. Kadar vas napadajo v nasprotnem časopisju, kam se zatečete, ali ne h katoliškemu časopisju, da se v njem zagovarjate in branite? Katoliški časopis je vaša najboljša obramba in zato so katoličani dolžni, da skrbe za to varnostno obrambo svojega prepričanja, svoje vere in svoje cerkve. "Kdor hoče, ta vidi, kdor hoče, ta sliši in kdor hoče, ta ve, da se v današnjih dneh poizkuša vse, da bi se strmoglavilo vero in sv. Cerkev. Lažnjiv tisk je na delu noč in dan. On napada noč in dan. Kaj pa mi, smo mi tudi tako pridni? O tem rajši ne govorim, airtftak apeliram pa liavjSf/M sami razmišljujete,"če"smo. "Več podpore, več zanimanja, več značajnosti in malo več žrtvovanja je potreba nam, pa se bodo razmere kmalu predruga-čile. Slovensko ljudstvo se bo otreslo ostudnega otrovanja, prebudilo se bo in solnce nove dobe bo zasijalo; med slovenskim ljudstvom Se bo zopet pojavila edinost in ljubezen in ameriška Slovenija bo začela novo življenje. To pa bo, ako katoliški Slovenci pri svojihN delovanjih ne pozabijo in ne prezrejo najvažnejšega obrambnega faktorja, to je katoliškega časopisja! Hvala!" Govoru je sledilo dolgotrajno pritrjevanje. Stoloravnatelj se je govorniku zahvalil za govor in nato je pa predstavil občinstvu Rev. J. Černeta, slovenskega župnika iz Sheboygan, Wis., in bivšega du hovnega vodjo K. S. K. Jednote. Njegov govor se je glasil "Pozdravljeni bratje in "sestre na katoliškem shodu župnije sv. Jurija v South Chicago, 111.! "Kot župnik sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., vam podam par podatkov velikih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki stf v tesni zvezi našimi katoliškimi shodovi. Ta dva solunska brata sta prinesla našim Staro-Slovencem luč vere Kristusove in slovansko izobrazbo. "Njih delovanje na verskem in narodnem polju, je zasejalo seme globoko v srcu svojega naroda ljubezni Kristusove in slovanskega naroda. Res je, da so oznanjevali pravo vero patri-jarhi iz Akrilije in od nemške strani. Posebno nemški škofje in knezi, oziroma voditelji nem* škega naroda so delali na vso moč, da hi pokristjanili stari slovanski narod. Ali oznanova-li so sveto vero s križem v eni poki m z mečem v drugi. Ozna- novali so to vero v tujem'jeziku. Radi tega se vara Kristusova ni vkoreninila v srcih naših pradedov. Vse drugače pa je vplivalo nanje delovanje apostolov našega naroda sv. Cirila in Metoda. "Ta dva Velika apostola sta oznanovala vero ljubezni z ljubeznijo in v domačem jeziku. Prav radi tega je med nami Slovenci, kakor tudi med drugimi Slovani vera in narodnost neločljivo združena. Vpeljala sta za naš jezik svoje črke, ki so še sedaj poznane pod imenom Cirilica. , Upeljala sta staro-slovensko bogoslužje. Prestavila sta sveto pismo na staro-slo-venski jezik. Njih delovanje in vspeh jg bolelo nasprotnike našega naroda. Zaradi tega sta morala pretrpeti veliko. Bila sta v ječah, in sta se morala iti dvakrat zagovarjati v Rim sv. Očetu, ker sta bila zatožena, da učita krivo vero. Ali to preganjanje od Nemcev je naše pra-dede tem bolj utrdilo v verskem in narodnem oziru. (Konec prihodnjič) -o- Waukegan-N. Chicago, 111.— Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo (North Shore Building antf Loan Association) izda novo serijo delnic z dnem 7. novembra. Tu je zopet dana priložnost vsakemu, da prične varčevati z malo svoto. Vsak teden vložite malo svotico v to prekoristno društvo, v par letih se vam pa nabere velika svota, katera vam bo gotovo dobro do-šla, bodisi pri vaši družini, ali vašemu podjetju. Torej v soboto 7. novembra pridite v naš urad ter vzemite Čim več delnic. Sicer se izdajajo delnice vsako soboto, vendar apeliramo na vas, da pridete v soboto, kajti dalje odlašate, dražje so delnice, ker delnice morajo biti plačane že od 1. novembra naprej. Torej pridite v soboto v naš urad. Vsi delničarji bodo dobili s plačilnimi knjižicami potrebne kartice, katere naj vsaka oseba lastnoročno podpiše, kakor tudi naj se podpiše oseba, katera je slučaju smrti dedič.' Na primer: Mož ima knjižico, podpiše naj se mož in žena, ako je knjižica na ženino ime, naj se podpiše žena in mož, ako je samec, naj podpiše še poleg njega oče, mati, brat, sestra ali komur želi zapustiti v slučaju smrti. Ko imate te kartice podpisane, prinesite ali pošljite jih v naš urad. Kartice morajo biti podpisane na obeh straneh. Ako ni vaš naslov pravilno upisan na karticah, ste naprošeai, da istega upišete, da se adresa pravilno uredi. Ne pozabite teh kartic nemudoma vrniti. Kdor ni še dobil letnega finančnega poročila, naj vpraša zanj. Pazno naj prečita in preštudira to poročilo in videl bo, da so se dividendi delnic skoro podvojili od zadnjega leta. Omeniti moram, da je tiskovna pomota v finančnem poročilu in sicer pri dodatkih pod rubriko "Pristojbina za vložne knjižice" na poročilu je $2.50, pravilno bi moralo biti $32.50. - Opozarjam vse one, ki nameravajo na spomlad graditi nove hiše in želijo denar dobiti pri stavbinskem društvu, da vložijo prošnjo za denar že sedaj in pridejo na vrsto v pravem času. Ravnotako opozarjamo rojake, ki imajo denar na rokah, da ga vložijo pri stavbinskem in posojilnem društvu mi Vi procenta obresti. Svoji k svojim! Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo, M^th Ivanetič, —o--- tajnik. Sloveči brooklynski most, katerega so gradili 13 let, je dolg 3,475 čevljev, visok pa 135 Ijev; zgradil ga je Nemec W. A. Roebling za svoto 15 milijonov dolarjev. o- Večkrat obnovi svoj trden sklep in dobri namen, da ne boš omagal vsled skušnjav. GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE Izhaja vsako prva sredo v mesecu Naslov uradiiiftva "AataSfca": Rev, J. J. Omua. SS47 B. Mth 8t Clareiaad, Ohio. OFFICIAL ORGAN of the JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. 8. UJ Issued every first Wednesday in Um Month. Editor's Address: Rev. j. j. Qau. «M7 E. 80th St. Cleveland, Ohio. NOVO PRISTOPU meseca septembra, 1925. K društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3,' Joliet, Dl., 13662 Olga Traven. K društvu svv Cirila in Metoda, št. 4. Tower, Minn., 13677 Agnes Skala. K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 13760 Mary Ste-blaj, 13761 Anna Steblaj, 13762 Elizabeth Steblaj, 13763 Josephine Steblaj, 13764 Cecilia Steblaj, 13765 Albert Mesojedec, 13766 Stanley Mesojedec. 13767 BerniCe Zupančič, 13768 Martin No%ak, 13769 Gladys Sabo, 13770 Dorothy Jesih, 13771 Emma P. Gulig, 13772 Ivan E. Culig, 13773 Frances Russ, 13774 Mary Russ, 13775 Raymond Papeš, 13776 Elsie Papeš, 13777 Frances Papeš, 13778 Frank Papeš, 13779 Raymond Fapeš, 13780 Joseph Papeš, 13781 Stefania Papeš, 13782 Jakob Plutt, 13783 Joseph Plutt, 13784 John Novak, 13785 Anton Novak, 13786 Michael Skube. 13787 Veronica A. Gordon, 13788 Thomas E. Gordon, 13789 Frances K. Gordon, 13790 Matt M. Gordon, 13791 Vincent P. Gordon. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, Ul., 13705 William Bernard Papesh. •K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 11, Aurora, 111., 13679 Stanley Kocjan. K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20,. Iron wood, Mich., 13706 Matt Smaltz, 13707 Rudolf Smaltz, 13708 "Iffelen Smaltz, 13709 Agnes Smaltz. Presto, Pa., 13680 John Martin-cich, 13681 Jernej Suhadolnik, 13682 Frank Suhadolnik, 13683 Herman Suhadolnik, 13684 Marija Suhadolnik, 13685 Margaret Suhadolnik. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 13647 Johana Vidmar, 13648 Edward Vidmar, 13649 Anna Vidmar, 13650 Rose Smrke, 13651 Josephine Smrke. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 13752 Mary Wolf, 13753 Antonia Bau-dek, 13754 Agnes Baudek. K društvu Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa., 13710 Stanislav Siranovič, 13711 Theresa Ivanovič, 13755 Amalia Pavla-kovich, 13756 George Pavlako-vich, 13757 Angela Pavlakovich, 13758 Joseph Pavlakovich, 13796 Rose Marie Krotec, 13797 Isabella Krotec. K društvu sv. .Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., 13678 Ferdinand Žagar. K društvu sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn., 13712 Louis Kochevar, 13713 Gertrude Ko-chevar, 13714 Jack Kochevar. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., 13686 Mary Margaret Dolmo-vich, 13687 William Thomas. K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 13652 Anton Medvešek, 13653 Anton Koss. Kdruštvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 13622 Danica Kasun,, 13623 Anna Kasun, 13624 Pauline Kasun^ 13625 Matt Kasun, 13688 Joseph Tan-cik, 13689 John Tancik. K društvu sv. Joiffa, št. 57, Brooklyn, N. Y., 13655 Albin Orosch, 13656 Anna Orosch, 13657 Joseph Orosch, 13658 Otto %Orosch, 13715 Joseph Pe-šel. K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 13626 Richard Fortuna. K društvu sv. Bacbare, št. 74, Springfield, Dl., 13716 Oti-lia Valeria Malnar, 13717 Bar-tha Pauline Kuznik. K društvu Marije Vnebovzet- je, št. 77, Forest City, Pa.,, Elizabeth ' Barkovich, 13794 13718 Anna Marinich, 13719 John Marinich. K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 13720 Veronica Budi, 13721 Anna Budi, 13722 Julia Sajovec, 13723 James Schwab, 13724 Anton Spehar, 13725 Anna Spehar, 13726 Mary Spehar, 13727 Louis Piber, 13728 Jennie Pi-ber, 13729 Catherine Marko-vich, 13730 John Markovich, 13731 Elizabeth Markovich, 13732 Charles Kucic, 13733 Margaret Klemencich, 13734 Clara Stayer, 13735 Mary Mundjer, 13736 Antonia Mundjer, 13736 Antonia Mundjer, 13737 Vera Mundjer, 13738 Charles Mundjer. K društvu Marija Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111., 13759 Mary Golob. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 13739 Raymond Fortun, 13740 Agnes Klobučar, 13741 Anna Sutej. K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 13659 Louis Martincich. K društvu sv. Genovefe, št. 108; Joliet, I1L, 13690 Frank Supka, 13691 Bernard Supka, 13642 Margaret Marolt. K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O.. 13743 Frank To-nja, 13744 Josephine Somrak, 13745 Joseph Somrak, 13746 Viktor Somrak. K društvu s*. Srca Marije, seph Muich, 13694 Marko Kal-pič, 13695 Albert J. Brozenich, 13696 Barbara Barkovich, 1369? Juliana Barkovich, 13698 K društvu sv. Jožefa, št. 21^št. 111, Barberton, O., 13747 Isabella M. Rata j. K društvu sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., 14831 Mary Lastelich. K društvu sv. Ana, št. 123, Bridgeport, O., 13748 Christina Simončič. K društvu sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., 13749 Joseph Petkovšek. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 13628 Olga Novak, 13629 Raymond Blatnik, 13630 Victor Kuznik, 13631 Anton Tekaučič, 13632 Joseph Zupančič, 13633 John Skerl, 13634 Victoria Turk, 13635 Frances Seme, 13636 Jennie Tomčič, 13637 Frances Tomčič, 18638 Edward Tomčič, 13639 Lawrence Tomčič, 13640 Clarence Tabernik, 13641 Lawrence Tabernik, 13642 Dorothy Tabernik, 13643 Mary Hočevar, 13644 Josephine Hočevar, 13645 Victoria Hočevar, 13792 Albert Petelin, 18793 John Petsche. K društvu Marije Pomagaj, 147, Rankin, Pa., 13692 Catherine Sirak. K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.,' 13750 Leopold Antolics, 13751. Anton "An-tolics. K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 13798 Louis Bradač, 13799 Joseph Bradač. K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 13663 Anton Aleš, 13664 Frank Aleš, 13665 Peter Aleš, 13666 John Aleš, 13667 Viktor Aleš, 13668 Stefan Aleš, 13669 Margaret Aleš, 13670 Josephine Hervolj, 13671 Frank Hervolj, 13672 John Tomšič, 13673 Miroslav Tomšič, 13674 Justina Cesnik, 13675 01g» F. Kovšek, 13676 Angela Pelhan. K društvu .Marije Magdalene, št. 162, Cleveland/ O., 13627 Frances Viderwol, 13660 Bernard A. Lozar. K društvu sv. Mihalja, št 163, Pittsburgh, Pa., 13693 Jo- Marie Jagatich, 13795 Louisa Jagatieh. K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 13699 Joseph Zaman, 13700 Anton Zaman, 13701 Frank Zaman, 13702 Laurence Leskovec, 13703 Jennie Jevnikar, 13704 Mar/ Bre-zar. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., 13661 Wladimir Močnik. K društvu Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa., 14800 Ljubica Slat, 14801 Josephine Dolinar, 14802 Albert Dolinar, 14803 Joseph Kostelec. K društvu Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., 13646 Frank Jakel. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. -o- •■Učitelj in učenec. (Pise Co miški) Na Hribu je bila zasilna šola, v kateri je vse učne predmete poučeval gospod Dominik. Ker ni bilo šolskega poslopja, je gospod Dominik določil za šolo pritlično sobo v svojem župni šČu. Ta soba je bila nizka in majhna, a za hribniško šolsko mladež je zadoščala in je bila opremljena z vsemi šolskimi potrebščinami. Šolskega • proračuna na Hribu takrat še niso poznali, taklo in nekaj klopi je naredil Rašpe, Ki je delal Hrib-nikom krste, mizo je dal g. Dominik sam in tudi knjige — katekizem, abecednik in računico — za svoje učence je kupil g. Dominik, kadar je bilo treba šolsko sobo kuriti, je vsak učenec prinesel s seboj eno poleno od doma. To je zahteval — kakor so Hribniki govorili — g Dominika oče, ki je bil na glasU, da je precej skop. No, naj to res ali ne, Hribniki so imeli šolo, ki jih ni nič stala in so bili lahko z njo zadovoljni. Gospod Dominik je brihtal mlade hribniške glavice v branju, pisanju, računanju, zlasti pa v tisti stroki, ki je človeku kristjanu najbolj potrebna: v verouku in Čednostnem, pobožnem življenju. In v tem predmetu je bil g. Dominik vsem Hribnikom — ne samo otrokom — izvrsten učitelj. Sam zase je bil ;elo skromen, nesebičen, do drugih pa darežljiv tako, da je njegova dobrotljivost kmalu postala znana daleč okoli. Marsikateri bolnik na Hribu je dobil od njega v bolezni ne samo duševno tolažbo in pomoč, ampak tudi telesno krepčilo iz njegove kuhinje in kleti. Bil je tako pobožen, da je neštetokrat na dan, prihitel v cerkev in da je skoraj ves svoj prosti čas porabil, za molitev in premišljevanje verskih resnic. Vsa leta, kar je bil na Hribu, ni nihče našel na njem ničesar, kar bi mogel grajati. Tudi ljudje, ki niso bili prijatelji vere in duhovnikov "liberalci" je bilo navadno njegovo ime — so govorili o njem s priznanjem in spoštovanjem. Vse njegovo življenje je vidno in glasno potrjevalo besede sv. apostola Pavla: "Nimamo tukaj obstoječega bivanja, naše življenje je v nebesih!" Kaj čuda, da je tak učitelj silno vplival na hribiško mladino in zlasti na našega Janezka. O, da ste ga videli, Janezka, kako je nepremično gledal v go->da Dominika, ko je ta molil v šoli ali v cerkvi s sklenjeni- mi rokami, visok, vitek in raven kot sveča. Cuvstva, ki jih je imel Janezek in drugi v bližini gospoda Dominika, se ne dajo lahko opisati: bil je nek svet strah, občudovanje, spoštovanje in brezmejno zaupanje. A razjeziti se je znal g. Dominik, hudo razjeziti; pa to je bila sveta jeza zaradi božje časti. Janezek je nekoč tako ježo pri g. Dominiku izzval in občutil. To je bilo tako-le: Gospod Dominik je v šoli otrokom dajal časopis "Domoljub," da so ga doma dali stari-šem ali sosedom. Nekega dne dobi tudi Janezek "Domoljub" za soseda. Po šoli gredo vsi učenci z g. Dominikom v cerkev malo pomolit, kakor običajno.. Med molitvijo pa Janezka prime skušnjava; on rad bere, pa mu pride na misel: kaj nekiNe zgenil se bere' v "Domoljubu" '— in pogleda notri. Toda še ni prebral par vrstic, ga zadene po glavi kakor blisk z jasnega neba težka roka g. Dominika. Bolj nego udarec po glavi ga je v srcu zaskelela zavest: To je kazen, kazen od g. Dominika, kazen v cerkvi! Joj sramote, kakoršne še ni 'doživel! Da more g. Dominik tako kaznovati, in njega, o to je bridko, to je strašno. Kazen se mu je zdela prekruta, morda tudi g. Dominiku. Pa Janezek je to nesrečo kmalu pozabil in danes g. Dominika nič manj ne spoštuje kakor takrat. v Burja je vstala iz doline in je zasopihala po cesti navzgor proti griču. Dvignil se je na cesti prah in drobnejši pesek, in ti 6blaki prahu in peska so se valili preko griča, da je zapiralo sapo izžetim suhim plju-čem. "Žejen sem," je zazdehal berač. Pa se je spomnil, da leži pod križem, in zraven se je domislil, da visi na tem križu Tisti, ki je tudi svojo žejo daroval za svet. Sladko je postalo beraču pri srcu in je pozabil na svojo žejo. Trudne vehe "so mu zastrle pogled. Izmučene misli so zaželele zadremati. A starcu se je zahotelo sanjati o gloriji križa. Roke je sklenil na prsih in je zasanjal. Tiho je zaspal. Čez hipe se Pod mogočnim križem miru in utehe je skončal svojo zadnjo pot. In križ, znamenje življenja, je poveličal njegovo pot. -o- LuJ. Koiclj: Zužemberški grad. -Kh Jožc Plot: Pod Križem. Cesta je držala čez hrib, čez visok hrib. Na vrhu ob poti je je stal nad zeleno travico križ — lepo, veličastno hrastovo razpelo. Kadar se je uprl veter ob mogočno deblo, je stalo močno in trdno, samo venci rdečih rož, ki so rdele ob ranah božjega Zveličarja, so nalahno podrhtavali in goreli v zla&m solncu. Berač je sedel pod križ. Sko-ro zgrudil se je, ker je bil truden in izmučen. "Križ!" je pomislil, "sladko bo počiti pod njim. . . Kdo bi si ne zaželel počitka, komur je grenko, zapuščeno romanje vse njegovo življenje! Zato je onemogel zahrepenel berač po miru. , ^ ^ Sedem težkih kHžev je že težilo njegova stara ramena. V znamenju bridkih križev je bilo vse njegovo življenje . . . Zato je starca-trpina zažejalo po utehi. . . In kje je mir, prijeten in brezkončen, kje je tista sladka uteha ? Berač je pogledal izpod trudnih vek in jo je videl. Na obeh straneh je ležala dolina, pusta, skalnata zepilja. Pekoči soln-čni žarki so žareli od s trnjem zar^stlih skal, in ta ogenj se je izgubljal v sivo, umazano prst ubogih njivic, ki so samo-tarile sredi njih . . . Sama nerodovitna, z znojnimi kapljami pognojena in a krvjo negovana zemlja, vsenaokrog pušča. Po ccsti je romal on, famqtni berač. Pogledal je v dolino, na desno in na levo. In na vsako plat je Videl isto. Sredi doline je stal križ — tam je tudi počival na svoji težki poti. Kje je mir, kje je uteha? V srcu je čutil odgovor. Potem 3e je naslonil z glavo ob hrastovo deblo križa, ki je stalo nad njim. tej zapuščeni deželi se je vila cesta, peščena, z ostrim kamenjem posuta, in po tej žalostni j^bosta prišli zopet skupaj, da se Od železniške postaje Zatiči-na drži lepa deželna cesta mimo prijaznih vasic vštric Krke v trg Žužemberk. Trg Žužemberk ima prijazno lego, slovi pa po gradu, ki stoji na skalnati pečini, nad penečim in razhud-niifi slapom lene Krke, pomnik davne slay*' in gospodstva po-"j kliče nekaj v nosnih graščakov. Danes gospodarijo v njem netopirji, sove, kuščarji, kričeče kavke, na spomlad pa še priselijo še po-stovke. Ljudje ne bivajo že davno več tam. Nalivi in nevihte trgajo streho kos za kosom. Tik nad strmino stoji štirioglat s tolp, ki ga ovija bršljan in div-j^ trta. Tam sameva in zre na gladino temnozelene Krke, kakor bi mislil na lepše minule čase. Za gradom, kjer leži danes glavni del trga, je bil pred več stoletji gosto zarastel gozd. V tem temnem gozdu še ni bila zagospodovala sekira, le zveri so si izbirale tam svoja dQmo-vanja. Do gradu je držala čez gozd pot, po kateri ni hodU po-edinec varno brez orožja. Dogodilo se je večkrat, da so v hudi zimi napadli samotnega popotnika divji gozdni prebivalci. V onih časih je bil grad last strogega in neusmiljenega gra-ščaka. Trd in neizprosen gospod je bil s svojimi podložniki. Težko so prenašali tlačani to to gospodstvo. Imel je pa graščak prav majhno družino — ženo in hčerko. Nadino. Ta hčerka je imela takrat okoli 15 let. Neizrečno sta jo ljubila oče in mati! Pazila sta nanjo kakor na punčico v očesu. Ljubša jima je bila, nego ogromno bogastvo. Tesna prijateljska vez je pa vezala to družino na družino v kozjaškem „ gradu. Redno so dftiskovali vsaj poleti drug drugega. Tudi na kozjaškem gradu so imeli hčerko Roziko, ki je bila istih let z Nadino. Nestrpno sta čakali deklici vselej, kdaj ško gospodo. Že več dni preje so pripravljali veliko pojedino. Služinčad je imela polne roke dela, ker je hotel ponosni graščak, da pokaže na ta dan, koliko premore on, imenitnik, ki mu ni enakega. Lepa grajska hčerka se je pa še posebno veselila tega dne in je željno štela skoro ure do takrat, ko bo zopet objela predrago tovarišico, milo družico, ki jo je poznala 2e izza detinskih let. Navsezgodaj je stekla tistega dne k očetu, da mu dopove, kaj vse mu želi na godovni dan. Potem pa zbeži v svojo sobico, da pričaka čimprej drago Roziko. Toda ura za uro mineva, a gospode s kozjaškega gradu noče biti. Pretesna je Nadina sobica, pohiti v prostrane grajske dvorane, pogleda pri vsakem oknu po širnem polju, a toliko zaželjene kočije ne ugleda. "Nasproti jim grem," si reče, in brž neopaženo smukne po stopnicah dol na vrt in odtam na travnike. Po travnikih -hiti nalik urni srnici proti gozdu. Preden se pa dobro zave, kam pravzaprav hiti, je že v temnem gozdu. Suho listje šumi pod njenimi nogami. V strahu se zdrzne. Domisli si, koliko skrbi je napravila ljubeči mamici, ki jo že morda kliče in išče po gradu. "Nazaj domov!" njej. A groza! F ran jo Neubauer: JESENSKI GROBOVI. (2. novembra) G rob je tiho . . . Grofije, grobje, tiho, nemo, kaj ne govoriš?! Ali kakor duša moj# tudi ti trpiš? Je li kakor v srcu mojem v tebi vse brez nad? Cvetje vse je in zelenje stri jesenski hlad? t Ah, srce ti neveselo, čuj skrivnost glasov in razumi govorico sveto iz grobov: i "Trpi mirno in udano, saj ni daleč dan, ko ti da sladak počitek groba tihi stan! Ce odpadlo je zelenje, če ti 'cvet je strt, kmalu, kmalu te odvede v lepšo vigred — smrt!" Pod oblaki. Oblaki vsi nemirni po nebu begajo in megle nepredirne na griče legajo. Srce pa mi vprašuje: "Ah, kakšen pač bo dan, ko pojdemo na grobe? malo poigrata in naskačeta po obširnih grajskih dvoriščih. Iskreni prijateljici sta bili hčerki žužemberškega in' kozjaškega graščaka. Koliko sta si imeli dopovedati, koliko zaupati, kadar sta se sešli po dolgih zimskih mesecih. Bilo je nekega leta že pozno jeseni. V žužemberškem gradu je godoval graščak. Na to slavje so povabili vsej tudi kozja- Začuje, kako lomasti po grmovju velika zver. Prepozno! Nikamor ne more uiti. Velik medved je že čisto blizu nje. V smrtnem strahu obstane kakor ukopana v zemljo. Kosmatinec jo izprva gleda nekam začudeno, nato pa plane renčaje nanjo in ji zasadi kremplje v mlado telo tako, da ji brizgne kri curkoma. V tem hipu priteče po gozdu grajski lovec. Ves zasopei si dela med grmovjem pot. Ne pomišlja dolgo, hitro sproži pu-škp ,mrcina spusti ubogo deklico ter zbeži v šumo. Velik strah prevzame vse grajske, ko prinese lovec skoro že polmrtvo grajsko hčerko. Oče in mati onemoreta v grozni žalosti, ko položi lovec pre