Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
DELAVCI IN DELODAJALCI 2-3/2017/XVII
Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
Jurij Snoj*
UDK: 331.556.4:349.2
Povzetek: Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS) poleg prilagoditve ureditve materije na nacionalni ravni pravu Evropske unije, zasleduje cilje krepitve pravne države, zagotavljanja pravne varnosti ter varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: Zakon, ZČmIS, napoteni delavci, izvajanje storitev, evropska direktiva
What is New for the Companies and Posted Workers in the Transnational Provision of Services Act
Abstract: In addition to adjusting the national regulations of this field to the EU law, the aim of Transnational Provision of Services Act (hereafter ZČmIS) is to strengthen the rule of law, ensure legal security, as well as protection of human rights and fundamental freedoms.
Key words: law, Transnational Provision of Services Act (ZČmIS), posted workers, provision of services, the European Directive
1. UVOD
Pogodba o delovanju Evropske unije opredeljuje svobodo izvajanja storitev, poleg prostega gibanja oseb in prostega pretoka kapitala, kot enega od temeljev notranjega trga EU (2. odst. 26. člena, C326/59). Svoboda izvajanja
* Jurij Snoj, magister socioloških znanosti, univ. dipl. ekon., v.d. generalnega direktorja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jurij.snoj@gov.si
Jurij Snoj, M.Sc., Social Sciences; B.Sc., Economics, Acting Director, Family, Social Affairs and Equal Opportunities
341
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
storitev1 pomeni pravico podjetij s sedežem v eni izmed držav članic EU do opravljanja storitev v drugi državi članici EU ter s tem pravico, da v ta namen začasno pošljejo (napotijo) svoje delavce, ne glede na njihovo državljanstvo, na opravljanje dela, potrebnega za izvedbo storitve, v drugi državi članici. Minimalne pravice napotenih delavcev so zagotovljene tako z nacionalnimi predpisi (npr. ZDR-1) kot tudi s predpisi na ravni EU (direktiva 96/71/ES, direktiva 2014/67/ES).
Z namenom zagotavljanja poštene konkurence med ponudniki storitev iz različnih držav ter zaščite pravic napotenih delavcev, Direktiva 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev določa, da morajo podjetja delavcem, ki jih napotijo na delo v drugo državo članico, zagotoviti najmanj osnovne delovne pogoje (minimalne urne postavke, delovni čas, plačani letni dopust ipd.) skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi kamor so delavci napoteni. Spričo novih izzivov na področju napotitev, ki so posledica širitev EU v letih po sprejemu direktive ter gospodarske krize, ki je močno prizadela nekatere države članice EU in znotraj njih specifično nekatere sektorje, je bila sprejeta Direktiva 2014/67/EU, ki naslavlja področja, ki so se v preteklih letih pokazala kot najbolj težavna, zlasti preprečevanje zlorab in krepitev pravne varnosti napotenih delavcev.
Slovensko podjetje, ki želi v drugi državi članici EU izvajati storitve, mora na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vsakega delavca, ki ga namerava napotiti, pridobiti potrdilo A1, ki je harmoniziran na ravni Evropske unije ter dokazuje, da so izpolnjeni pogoji, v skladu s predpisi Evropske unije na področju koordinacije sistemov socialne varnosti, da ostane delavec v času napotitve na delo v drugo državo članico vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji.
57. člen Prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije: V Pogodbah so storitve „storitve" takrat, kadar se praviloma opravljajo za plačilo in kolikor jih ne urejajo določbe, ki se nanašajo na prosti pretok blaga, kapitala in oseb. K „storitvam" se štejejo zlasti: a) dejavnosti industrijskega značaja; b) dejavnosti trgovinskega značaja; c) obrtne dejavnosti; d) dejavnosti samostojnih poklicev. Brez poseganja v določbe poglavja o pravici do ustanavljanja lahko ponudnik, zato da zagotovi storitev, začasno izvaja svojo dejavnost v državi članici, v kateri se ta storitev opravlja, pod enakimi pogoji, kakršne ta država predpisuje svojim državljanom.
342
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
2. POSLEDICE ZA SLOVENSKI TRG DELA
Od začetka gospodarske krize se je v Sloveniji močno povečal obseg čez-mejnega izvajanja storitev slovenskih podjetij v drugih državah članicah EU. V skladu s tem lahko rečemo, da ima čezmejno izvajanje storitev pozitivne učinke na slovenski trg dela zaradi zmanjševanja števila brezposelnih oseb in hkrati povečanja števila delovno aktivnih oseb. Vpliv na slovenski trg dela v povezavi z izvajanjem storitev lahko posredno ugotavljamo preko števila izdanih potrdil A1. Tako je bilo v letu 2005 v Sloveniji izdanih 1.149 obrazcev E101 (kasneje potrdilo A1), leta 2015 pa že 126.185 potrdil A1. V letu 2016 je bilo na začasno delo v Avstrijo napotenih cca. 37.000 slovenskih delavcev, kar predstavlja kar 34 % več kot v letu 2015. Kar cca. 17.500 delavcev je delalo v dejavnosti gradbeništva (Dakic, 2017).
3. KRŠITEV IN ZLORABA DELOVNOPRAVNIH PRAVIC NAPOTENIH DELAVCEV
Napoteni delavec na delo v drugo državo članico ostane zaposlen v podjetju v prvi državi članici in zanj še naprej velja zakonodaja s področja socialne varnosti prve države. Evropski predpisi s področja koordinacije sistemov socialne varnosti natančneje opredeljujejo nekatere elemente, ki morajo biti izpolnjeni v primeru napotitev. Slovenija, od vstopa v EU leta 2004, teh elementov ni ustrezno uredila v svoji nacionalni zakonodaji (predvsem z vidika določitve pogojev za izdajo, razveljavitev oz. prenehanje potrdila A1), kar je po letu 2011 privedlo do številnih zlorab in kršitev delovnopravnih pravic slovenskih napotenih delavcev, npr. neizplačevanje plač in odjavljanje iz socialnega zavarovanja v času dela napotenih delavcev v drugih državah članicah.
4. CILJI ZČmIS
V skladu z napisanim je Državni zbor RS v okviru svoje 27. redne seje, 17. 2. 2017, potrdil predlog Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS). Uporabljati pa se bo začel 1. 1. 2018. V nadaljevanju tega članka so na kratko povzete ključne rešitve, kot jih določa ZČmIS.
343
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
ZČmIS prenaša Direktivo 2014/67/EU o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev z namenom:
-	preprečevanja slabih praks delodajalcev in krepitev pravne varnosti napotenih delavcev,
-	zagotavljanja poštene konkurence med ponudniki storitev iz različnih držav članic EU (onemogočanje t.i. slamnatih podjetij)2,
-	določitve sodelovanja med upravnimi organi držav članic EU.
Pomemben cilj zakona predstavlja tudi določitev podrobnejših pravil za izvajanje določil pravnih predpisov EU na področju koordinacije sistemov socialne varnosti3. V skladu s tem ZČmIS določa postopke in pogojev za izdajo, razveljavitev ter prenehanje potrdila A1.
5. POGOJI ZA NAPOTITEV DELAVCEV NA DELO V TUJINO
- Štirje izhajajo iz evropskih predpisov:
1.	Delodajalec običajno opravlja znaten del svojih dejavnosti v Republiki Sloveniji4,
2.	Napoteni delavec običajno ne opravlja svojega dela v državi kamor je napoten5,
2	S tem se bo preprečilo čezmejno izvajanje storitev in napotitve delavcev na delo v prvi vrsti t.i. »slamnatim podjetjem« in drugim delodajalcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za čezmejno izvajanje storitev na podlagi ohranjene vključenosti delavca v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji.
3	ZČmIS določa podrobnejša pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ter Uredbe (EU) št. 1231/2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva.
4	Ta pogoj se bo preverjal na podlagi naslednjih ugotovitev:
-	delodajalec mora biti najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije,
-	ima transakcijski račun v RS, ki je prijavljen v davčni register in ni blokiran,
-	je obdobju zadnjih šestih mesecev ali od ustanovitve, če je to krajše, zaposloval določeno število delavcev, ki so bili neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji,
-	zaposleni delavci morajo v zadnjem letu pred napotitvijo vsaj 20 odstotkov časa opravljati delo v Sloveniji.
5	Država napotitve ni država, v kateri napoteni delavec običajno opravlja delo. Pred napotitvijo mora biti delavec najmanj 30 dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v
344
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
3.	Storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji6,
4.	Storitev se izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.7 - Peti pogoj se uvaja iz razlogov javnega interesa:
5.	Delodajalec ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.8
Samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev, če dejavnost običajno opravlja v Sloveniji (samozaposlena oseba mora biti najmanj dva meseca pred napotitvijo vpisana v Poslovni register Slovenije in v tem času vključena v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji na podlagi samozaposlitve, nima neporavnanih
Sloveniji na podlagi zaposlitve za polni delovni čas oz. v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi.
Storitev se mora izvajati v okviru registriranih dejavnosti podjetja, razen v primeru napotitev v povezano gospodarsko družbo, napoteni delavec pa mora razpolagati z veljavnim potrdilom A1, v postopku izdaje katerega pristojni tuji nosilec zavarovanja preveri ali tuji delodajalec običajno opravlja dejavnost v državi v kateri ima sedež ter ali napoteni delavec običajno ne opravlja delo v Sloveniji.
Dovoljene načine čezmejnega izvajanja storitev opredeljuje direktiva 96/71/ES ter ŽČmIS v šestem odstavku 4. člena. Podjetja ali samozaposlene osebe lahko čezmejno izvajajo storitve z napotenimi delavci:
-	če v okviru svoje registrirane dejavnosti za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve v drugi državi članici izvede določen posel (npr. za avstrijskega naročnika, fizično osebo, slovensko podjetje s svojimi delavci in opremo izdela fasado),
-	če se v okviru povezanih gospodarskih družb (npr. znotraj mednarodne korporacije) na podlagi akta o napotitvi napoti delavec (direktiva 96/71/ES ne predvideva omejitev pri napotitvi različnih kategorij delavcev - za razliko od direktive ICT) iz povezane družbe, s sedežem v drugi državi članici EU, v povezano družbo, s sedežem v RS, ter obratno,
-	če podjetje, registrirano za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku, napoti svoje zaposlene uporabniku v drugo državo članico EU (pomembno -izvajanje te dejavnosti v RS določa ZUTD).
Zaradi posebno ranljivega položaja delavcev, ki so napoteni na delo v drugo državo članico EU zakon predpisuje tudi, da lahko čezmejno izvaja storitve le delodajalec, ki ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca. Izpolnjena morata biti naslednja pogoja:
-	V zadnjih treh letih pred napotitvijo delavca ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo ali delovnim časom oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno,
-	Za zadnjih šest mesecev pred napotitvijo oz. za čas poslovanja, če je ta čas krajši od šestih mesecev, je predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
6
8
345
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
zapadlih davčnih obveznosti), storitev se izvaja v okviru registriranih dejavnosti in na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom.
6. TUJI DELODAJALEC IN TUJA SAMOZAPOSLENA OSEBA
Pred pričetkom izvajanja storitve v Republiki Sloveniji so tujci dolžni opraviti prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje ter v času izvajanja storitve in 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve hraniti in po potrebi dati na razpolago pristojnemu nadzornemu organu nekatere dokumente, potrebne za nadzor.
Tuji delodajalec lahko v RS čezmejno izvaja storitev, če:
-	napoteni delavec razpolaga z veljavnim potrdilom A1,
-	napoteni delavec običajno ne opravlja delo v RS,
-	storitev se izvaja na enega od dovoljenih načinov in v okviru registriranih dejavnosti podjetja, razen v primeru napotitev v povezano gospodarsko družbo,
-	tujemu ponudniku v zadnjih treh letih pred napotitvijo ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Sloveniji.
Tuja samozaposlena oseba lahko v Sloveniji čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da ima veljavno potrdilo A1 ter se storitev izvaja v okviru registriranih dejavnosti samozaposlene osebe in na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.
7. OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN NAPOTENEGA DELAVCA
Slovenski ponudnik storitve oz. samozaposlena oseba mora pred začetkom izvajanja storitve:
-	pridobiti potrdilo A1,
-	pogodbo o zaposlitvi za napotenega delavca prilagoditi, če je potrebno, določbam ZDR-1, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini,
-	delodajalec in napoteni delavec sta dolžna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvestiti o vseh spremembah, ki se pojavijo med obdobjem napotitve.
346
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
Tuji ponudnik storitve, ki želi opravljati storitve v Sloveniji:
-	je pred pričetkom izvajanja storitve obvezen opraviti prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje in navesti obvezne podatke, ki jih mora prijava vključevati,
-	ima v času izvajanja storitve ter 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve dolžnost hraniti in po potrebi dati na razpolago pristojnemu nadzornemu organu dokumente, potrebne za izvajanje morebitnega nadzora (npr. pogodbe o zaposlitvi prevedene v slovenski jezik, plačilne liste za napotene delavce prevedene v slovenski jezik, dokazila o izplačanih plačah, idr.),
-	je dolžan svojim napotenim delavcem zagotavljati delovnopravne pravice skladno z ZDR-1,
-	je dolžan urediti prebivanje svojim napotenim delavcem, skladno s predpisi, ki urejajo vstop in prebivanje tujcev v RS.
8. SUBSIDIARNA ODGOVORNOST
V primeru, da tuji delodajalec, ki je neposredni podizvajalec podjetja s sedežem v Sloveniji in svojemu napotenemu delavcu ne zagotovi plače, je za te obveznosti subsidiarno odgovoren naročnik pogodbenik v Sloveniji. V primeru tujih podjetij, registriranih za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, ki svojemu napotenemu delavcu ne zagotovi plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, je za izpolnitev teh obveznosti subsidiarno odgovoren uporabnik.
9. POTRDILO A1
9.1. Pristojni organ za izdajo potrdila A1
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izda, razveljavi ali odpravi potrdilo A1. Poleg tega nudi tudi administrativno pomoč pristojnim organom v drugih državah članicah EU ter sodelovanje pri izvajanju 12. člena Uredbe 883/04/ES in izvaja sklenjene dogovore na podlagi 16. člena Uredbe 883/04/ES.
347
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
9.2. Pogoji za izdajo potrdila A1
Slovenski delodajalec ali samozaposlena oseba mora za izdajo potrdila A1 izpolnjevati naslednje pogoje:
-	napoteni delavec, za katerega njegov delodajalec želi pridobiti potrdilo A1, ali samozaposlena oseba, nima že veljavnega potrdila A1 za isto obdobje,
-	delodajalec ali samozaposlena oseba izjavi, da v konkretnem primeru napotitve ne gre za okoliščine, v kateri napotitev ni dovoljenja v skladu s predpisi EU (npr. če podjetje kamor je bil delavec napoten le-tega da na voljo drugemu podjetju v tej državi članici, v času napotitve),
-	izpolnjeni so pogoji za čezmejno izvajanje storitev,
-	če delodajalcu ali samozaposleni osebi leto dni pred vlogo za izdajo potrdila A1 ni bilo razveljavljeno potrdilo A1 zaradi ugotovitve Inšpektorata RS za delo, da delodajalec dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v RS.
9.3. Postopek izdaje potrdila A1
-	Vloga za izdajo potrdila se lahko vloži največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve, in sicer preko portala e-Vem.
-	Določeni so obvezni podatki, izjave ter priloge - pogodbo o izvajanju storitve oziroma akt o napotitvi ter pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno z delodajalcem in delavcem, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1.
-	Rok za izdajo potrdila A1 je 5 dni.
-	Zoper odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v postopku izdaje potrdila A1 ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen upravni spor. Vlagatelj ima možnost vložiti novo vlogo za izdajo potrdila A1 brez dodatnih stroškov.
-	Za vlogo in izdajo potrdila A1 se ne plačuje taksa.
-	Potrdilo A1 se izda za čas napotitve delavca na delo oziroma za čas čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe.
-	S prvim dnem napotitve delavca, kot navedenim na vlogi za izdajo potrdila A1, delavec za katerega se izdaja potrdilo A1 pridobi lastnost zavarovanca po drugi ustrezni zavarovalni podlagi, sama sprememba zavarovalne podlage pa se izvede avtomatsko.
348
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
9.4. Prenehanje veljavnosti, odprava in razveljavitev potrdila A1
Potrdilo A1 preneha veljati:
-	s potekom obdobja napotitve, za katerega je bil izdan,
-	na podlagi pisnega obvestila vlagatelja ali napotenega delavca, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve predčasno prenehalo, in sicer z dnem prenehanja,
-	na podlagi odjave napotenega delavca oziroma samozaposlene osebe iz obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji, in sicer z dnem odjave ali
-	z razveljavitvijo.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrdilo A1 odpravi na podlagi obvestila tujega pristojnega organa, da se storitev:
-	ne izvaja v skladu s podatki na potrdilu A1,
-	ne izvaja na enega izmed dovoljenih načinov ali
-	izvaja brez sklenjene pogodbe o izvajanju storitve.
Potrdilo A1 se razveljavi, če:
-	delodajalec ni izpolnil svojih obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja oziroma ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja,
-	na podlagi obvestila Inšpektorata RS za delo, da je bila delodajalcu oziroma samozaposleni osebi pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor ali
-	na podlagi ugotovitve Inšpektorata RS za delo, da delodajalec dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v RS.
10. SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EU NA PODROČJU NAPOTITVE DELAVCEV NA DELO
ZČmIS na podlagi Direktive 2014/67/EU določa postopek čezmejnega izvrševanja kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, kjer se storitev izvaja, vendar jih zaradi objek-
349
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
tivnih okoliščin ne uspejo vročiti oziroma izterjati kazni na tej podlagi. Predmetno sodelovanje tako vključuje sodelovanje pri vročanju odločb, ki nalagajo kazni ter sodelovanje pri izterjavi kazni. Člen določa tudi pristojna organa Republike Slovenije na tem področju, in sicer ministrstvo, pristojno za delo kot organ pristojen za sodelovanje z tujimi pristojnimi organi in Inšpektorat RS za delo za pri vročanju odločb, ki nalagajo kazni ter FURS za izterjavo kazni.
11.	PRIPRAVE NA IZVAJANJE ZAKONA - MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV
ZČmIS določa zelo obsežno medinstitucionalno sodelovanje pri izvajanju posameznih določb zakona. V ta namen je MDDSZ ustanovilo medresorsko delovno skupino s ciljem zagotovitve pravočasne in učinkovite implementacije zakona ter oblikovanje ustreznih in strokovnih informacijskih rešitev. V njej sodelujemo predstavniki vseh institucij, ki bodo potrebovale določene podatke ali jih drugim posredovale, in sicer predstavniki MDDSZ, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, Ministrstva za zdravje, Finančne uprave RS, Zavoda RS za zaposlovanje, Ministrstva za javno upravo in Inšpektorata RS za delo. Naloge medresorske delovne skupine so predvsem:
-	opredelitev morebitnih nejasnosti v zvezi z določbami ZČmIS, ki se nanašajo na delo posameznih organov ter zagotovitev pojasnil z namenom enotnega in pravilnega razumevanja določb ZČmIS,
-	opredelitev potreb po nadgradnji informacijskih rešitev v okviru posameznih organov za namen izvajanja ZČmIS,
-	opredelitev postopkov medsebojne izmenjave podatkov med organi, potrebnih za izvajanje ZČmIS.
12.	ZAKLJUČEK
ZČmIS je pripravljen v kontekstu pravil EU na tem področju, pri čemer v okviru zasledovanja cilja zaščite pravic napotenih delavcev v največji meri upošteva interese slovenskega gospodarstva. Skladno s tem so sprejem zakona, ki je v
350
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
slovenskem prostoru nujno potreben, podprli sindikati in velika večina deloda-jalskih združenj.
VIRI IN LITERATURA
-	Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), Uradni list RS, št. 10/2017. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0461?sop=2017-01-0461
-	Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uradni list Evropske unije, C 326, 26. 10. 2012 https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf.
-	Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI), Uradni list Evropske unije, L159/11, 28. 5. 2014 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=celex%3A32014L0067.
-	Dakič, Lana, 2017, Pošiljate delavce v tujino? Opravljate storitve v tujini? Pozor, prihajajo nova pravila, Ljubljana, Finance, št. 75/4439, str. 5,
https://topjob.finance.si/8856159/Posiljate-delavce-v-tujino-Opravljate-storitve-v-tujini-Pozor-prihajajo-nova-pravila.
351
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
What is New for the Companies and Posted Workers in the Transnational Provision of Services Act
Jurij Snoj*
Summary
The ZCmIS lays down the conditions for the transnational provision of services for both, the employers and self-employed persons from other EU Member States in Slovenia and vice versa. The ZCmSI introduces two EU Directives in the field of posting workers into Slovenian legal order; in the forefront is the intention to prevent abuse and violation of workers' rights. To this end, the ZCmIS strives to ensure accurate, correct and consistent also the implementation of European regulations which require issuing of the so-called certificate A1. With this act, the Republic of Slovenia thus fulfils its obligation to harmonize the policies in this area; to a large extent it is also the response of the state to massive violations of the rights of posted workers to which in recent years especially the media, the trade unions and the Ombudsman, but also other EU Member States in which Slovenian companies provide a great extent of services called attention to.
For Slovenian employers the ZCmIS sets out five conditions, whereby four of them pursue from European regulations; only one of them, relating to the compliance with the labour legislation was proposed by the Government of the RS on the grounds of public interest. In the context of the four conditions pursuing from European legislation, the Government of the RS laid down such criteria for checking that these conditions to a largest possible extent take into account the specific circumstances of Slovenian economy and limit the negative impact of the law on the functioning of Slovenian companies in foreign markets.
It can be expected that due to the adoption of the ZCmIS, the violations of the rights of posted workers and the activities of the so-called "empty-shell companies" will be severely limited. In financial terms, a non-negligible amount of contributions for the state budget as well as for the pension and health fund can be expected. Under ZCmIS it is namely conditional for the issue of certificate
* Jurij Snoj, Social Sciences; B.Sc., Economics, Acting Director, Family, Social Affairs and Equal Opportunities jurij.snoj@gov.si
352
Zakonodaja - sodna praksa / Legislation - case low
Jurij Snoj: Kakšne novosti prinaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev za podjetja in napotene delavce
A1 to prove regular settlement of tax obligations; also in case of non-payment of salary to the workers, the certificate A1 will be withdrawn.
In addition to the above, the adoption of the law will provide a significant budget inflow from the transnational recovery of fines. In case a Slovenian employer is imposed with a fine for violations of the rights of posted workers by a foreign supervisory body and the fine cannot be recovered in the respective state, it will become a subject to Slovenian tax authorities; the amount recovered will be a revenue of the state budget.
353