julij-avgust 2004 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Strate{ki projekt SP-15 Sodobni kontroling in upravljalno ra~unovodstvo Nova smer Nove dru`be ustanovljene Nova smer Vlada sprejela resolucijo o prometni politiki Tovorni promet Pogodba o nabavi ve~sistemskih lokomotiv podpisana Intervju mag. Andrej Godec namestnik generalnega direktorja Slovenskih `eleznic NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:53 Page 1 NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:53 Page 2 Pestro poletje je za nami Za nami sta meseca, ki sta za marsikoga med najbolj prijetnimi mese- ci v letu. Kar nekako tradicionalno sta julij in avgust namenjena pred- vsem dopustnikovanju. V tem ~asu se tudi dr`avne institucije odpra- vijo na dopust, ~asopise polnijo poletno lahkotne teme in zdi se, da se svet v teh dneh za~ne vrteti nekoliko po~asneje. Za leto{nje poletje, vsaj kar zadeva delo na{ega podjetja, pa zapisane trditve nikakor ne veljajo. Poslovni dogodki, ki bodo imeli dolgoro~en vpliv na na{e delo v prihodnje, so se tudi poleti kar vrstili. Na prvem mestu je seveda treba omeniti registracijo novih dru`b za infrastruk- turo, potni{ki ter tovorni promet. Z vpisom v sodni register so prvega julija uradno za~ele delovati kot dru`be znotraj holdinga Slovenskih `eleznic, vsi postopki za to, da za~nejo polno delovati, pa naj bi bili izpeljani {e letos. Dva pomembna dogodka nam je poletje prineslo na podro~ju tovor- nega prometa. Konec julija je bila podpisana pogodba o nabavi dvaj- setih Siemensovih ve~sistemskih lokomotiv. Prva od njih bo na na{e tire zapeljala leta 2006, zadnja v za~etku leta 2008. Ve~ kot nujni na- kup, prvi po dvajsetih letih, bo vsaj delno izbolj{al te`ave s kroni~nim pomanjkanjem na{ih lokomotiv; v povpre~ju so te stare `e ve~ kot 30 let. Druga pomembna in tudi dolgo pri~akovana novost v tovornem pro- metu pa je podpis sporazuma o uvedbi blok vlaka Sava Express, o ka- terem bomo zaradi rokov priprave lahko pisali {ele v naslednji Novi progi. Generalni direktorji S@, H@ in @TP Beograd so sklenili, da bo novi produkt `e v za~etku oktobra prvi~ povezal Ljubljano in Beograd. Kosovne in intermodalne po{iljke bodo pot med obema mestoma prepeljale v dobrih 14 urah. Seveda z zagotovljenim voznim redom in voznimi ~asi, kar v `elezni{kem tovornem prometu sicer `al ni tako samo po sebi umevno. V prvih {estih mesecih bo vlak v vsaki smeri vo- zil enkrat na teden, po tem uvajalnem obdobju pa je predvideno pove~anje {tevila vo`enj na tri na teden. Z uradno odlo~itvijo za za~etek vo`enj smo tri `elezni{ka podjetja kon~no presekala gordijski vozel nenehnega prestavljanja uvedbe novega produkta. Zatikalo se je predvsem - kje drugje - pri finan~nih zadevah. Slovenski `elezni~arji pa se lahko pohvalimo, da smo bili, kot pri ve~ini produktov na X. ko- ridorju na obmo~ju nekdanje Jugoslavije, prav mi tisti, ki nismo pusti- li, da projekt pade v pozabo, in ga z nemalo trme pripeljali na prag realizacije. Nekaj besed pa vsekakor ka`e nameniti tudi novosti, ki se je pojavila zunaj Slovenskih `eleznic, zna pa na na{e delo vplivati v prihodnjih le- tih. Vlada je sredi julija sprejela resolucijo o prometni politiki, ki so jo na prometnem ministrstvu poimenovali Predvidljivo v skupno prihod- nost. V njej je veliko pozornosti posve~ene prav `elezni{kemu prome- tu kot o okolja prijaznemu na~inu transporta, ki naj bi na nek na~in prevzel tudi vlogo zdru`evalca javnega potni{kega prometa. Omemb `elezni{kega prometa v novi prometni politiki res ne manjka. Sedaj si `elimo, da bodo na njeni podlagi sprejeti tudi realen nacionalni pro- gram razvoja `elezni{ke infrastrukture in drugi nujni dokumenti, ki bodo strategijo resolucije spremenili v konkretne in predvsem izvedlji- ve na~rte. Ne smemo namre~ pozabiti, da so zmanj{evanje {tevila za- poslenih, racionalizacija poslovanja, prilagajanje delovnih procesov in nenehno zmanj{evanje stro{kov le ena plat medalje. Svojo »doma~o nalogo« bo moral opraviti tudi na{ lastnik. Nova smer Strate{ki projekt SP-15 Sodobni kontroling in upravljalno ra~uno- vodstvo Nova smer Prvega julija so bile tri nove odvisne dru`be Slovenskih `eleznic uradno vpisane v sodni register in so lahko za~ele delovati kot sa- mostojne pravne osebe. Nova smer Vlada je 15. julija sprejela Resolucijo o pro- metni politiki Republike Slovenije z naslo- vom Predvidljivo v skupno prihodnost. Veli- ko pozornosti v njej namenja tudi `elezni{- kemu prometu. Potni{ki promet Da Eurail »prihaja« v Slovenijo, je mi{ljeno dobesedno, saj je ponudba Eurail namenje- na potnikom, ki prihajajo v Evropo z drugih celin in `elijo potovati po evropskih dr`a- vah z vlaki. Tovorni promet Med junijem 2006 in januarjem 2008 bo na na{e proge zapeljalo dvajset najsodobnej{ih elektri~nih ve~sistemskih lokomotiv Siemenso- ve dru`ine Euro Sprinter. V ~etrtek, 29. julija, je bila podpisana pogodba o njihovi dobavi. Intervju Mag. Andreja Godca, ki v poslovodstvu od- govarja za delo dru`be Infrastruktura, smo zaprosili za komentar nekaj najbolj aktual- nih tem z infrastrukturnega podro~ja. 2 4 6 11 14 16 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo- zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, dr. Vladimir Korun, Marko Tancar, Ana Tu{ar, Karel Rustja, Andra` Bri{ki-Javor, Mirjam Kasteli~, Drago Ogrizek. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez- pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 7. oktobra. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 17. septembra. 1 Uvodnik Marko Tancar, odgovorni urednik Nove proge Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 S@ so ljudje Mladen Bogi} »Moj posel je moja najljub{a frustracija!« 20 NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 1 Nova smer2 Strate{ki na~rt razvoja Nova smer poleg strate{ko naravnanih ciljev v prodaji ter obvladovanju stro{kov, nove organiziranosti podjetja in na~ina poslovanja vklju~uje tudi projekte, ki bodo sistem Sloven- skih `eleznic vodili v zastavljeni smeri in prispevali k uspe{nem poslovanju ob ve~ji konkurenci in zahtevani bolj{i kakovosti. Eden od tak{nih strate{kih projektov je Uvedba sodobnega kontrolinga, vklju~no upravljalnega ra~uno- vodstva, SP-15. Kaj sploh je kontroling? Kljub ime- nu to ni nadzor oziroma kontrola pravilnega poslovanja, kot ga do- lo~ajo pravila in standardi. Gre za dejavnost, ki jo lahko primerjamo z navigacijo, usmerjanje na poti do zastavljenega cilja. Kontroling lahko primerjamo tudi z vlakom, ki mora ljudi ali tovor do kon~ne postaje pripeljati varno in ob do- lo~eni uri. Pri tem se morajo upo- {tevati vsi postanki in ovire. Tak je, oziroma mora biti tudi kontroling, saj skrbi, da se poslovanje vodi v okvirih zastavljenih ciljev. Kontro- ling mora predvideti ovire, zazna- vati odmike, opozarjati nanje in predlagati ukrepe – vse zato, da je poslovni na~rt dose`en. Uvedba sodobnega kontrolinga, vklju~no z upravljalnim ra~uno- vodstvom, pomeni vzpostavitev sistema, ki bo vklju~en v procese dela. S tem bo sistem sposoben samodejno spremljati zastavljene operativne ali strate{ke cilje na vseh ravneh odlo~anja in reagirati takoj, ko se bodo pojavili odmiki ali ovire. Sodobni sistem kontro- linga in upravljalnega ra~uno- vodstva se lahko uvede in za`ivi le, ~e se zavemo njegovega name- na in koristnosti. Na razpolago mora biti vsem, slu`iti pa mora predvsem vodstvu. Sistem ne bo zajemal le spremljanja prihodkov in stro{kov ter gibanja dobi~ka, denarja in kapitala. Uvedli bomo tudi spremljanje kazalnikov uspe- {nosti poslovanja, ki bo omogo- ~alo spremljanje ciljnih vrednosti pri obsegu dela, gospodarnosti in ekonomi~nosti. U~inkovitost ce- lotnega sistema pa lahko pri~aku- jemo ob podpori sodobne infor- macijske tehnologije in ra~unal- ni{kih programov. Postavitev tak{nega sistema kon- Strate{ki projekt SP-15 Sodobni kontroling in uprav Kontroling skrbi, da se poslovanje vodi v okviru zastavljenih ciljev. Grafi~ni prikaz poslovanja Holdinga Slovenske `eleznice, d. o. o., za obdobje januar-maj 2004. Grafi~ni prikaz mese~ne dinamike ustvarjenega dobi~ka iz poslovanja, ki se primerja z letno in lansko mese~no dinamiko. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 2 trolinga je tudi zahteva poslo- vodstva Slovenskih `eleznic in hkrati pri~akovanje vseh, ki skrbijo za doseganje poslovnih rezulta- tov. Zato smo si v projektni nalogi kot cilj projekta zastavili postopno postavitev celovitega sistema so- dobnega operativnega (vklju~no sodobnega upravljalnega ra~uno- vodstva), strate{kega in projekt- nega kontrolinga ob uporabi so- dobnih instrumentov – orodij. Z uvedbo sodobnega sistema smo poslovodstvu ponudili kakovost- nej{o podporo pri odlo~anju, omogo~ili bomo doseganje bolj- {ih poslovnih rezultatov, bolj{o gospodarnost in krepitev tr`nega polo`aja ter dolgoro~nej{e dose- ganje rasti, razvoja in dobi~ka. Za uresni~itev projekta Uvedba sodobnega kontrolinga, vklju~no upravljalnega ra~unovodstva, je bila imenovana projektna skupi- na, v kateri so Iztok Pu{ iz slu`be za kontroling, Igor Hribar in Peter Kodre iz tovornega prometa, Marta Vencelj iz potni{kega pro- meta, Vladimira Bizilj iz ekonomi- ke, Mateja Burnik iz informatike in Bo{jan Hernavs iz infrastrukture. Projekt vodi Borut Likar, skrbnik projekta pa je Marko Fajfar, zuna- nji svetovalec poslovodstva Hol- dinga Slovenske `eleznice, d. o. o. Projektna skupina pri svojem delu tesno sodeluje z drugimi projekt- nimi skupinami, zlasti na projektih Poenostavitev organizacijske strukture S@ in prenova delovnih procesov (SP-11), Kadrovska reor- ganizacija in racionalizacija (SP- 12), Informatizacija Slovenskih ̀ e- leznic (SP-14) in Poslovna preo- brazba povezanih podjetij (SP- 17). Projekt smo razdelili na tri pod- projekte. Operativni kontroling vodi Iztok Pu{, strate{kega Igor Hribar, projektnega pa Bo{tjan Hernavs. Operativni kontroling ima za cilj zagotavljanje podpore vodstvu za doseganje operativne uspe{no- sti poslovanja ter krepitev gospo- darnosti in donosnosti. Podporo bo zagotovil z uvedbo sodobnega sistema na~rtovanja, spremljanja in poro~anja ter predlaganja ukre- pov, z uravnote`enimi kazalniki in upravljalnim ra~unovodstvom. Si- stem operativnega kontrolinga bo deloval z vzpostavitvijo mene- d`erskega informacijskega siste- ma. Cilj strate{kega kontrolinga je uvesti sodobni na~in podpore strate{kemu vodenju in tako za- gotoviti obstoj in razvoj dru`b ter krepitev njihovega tr`nega polo- `aja in konkuren~nosti. Predlagali bomo sistem sodobnega strate{- kega na~rtovanja, analize okolja in podjetja ter predlaganja ukre- pov. Sistem bo deloval s strate{ki- mi instrumenti, kot so uravnote- `eni strate{ki kazalniki, primerjalni preizkusi (benchmarking) in po- dobno. Projektni kontroling kakovost- no in koli~insko spremlja potek aktualnih projektov v okviru ciljev operativnega in strate{kega kon- trolinga. Predlagal bo uvedbo so- dobnega sistema na~rtovanja, spremljanja (sistem kazalnikov), poro~anja in predlaganja ukrepov. Projektni svet je projektno nalogo sprejel aprila lani, mesec pozneje pa je projekt za~el potekati. Pro- jekt torej deluje `e poldrugo leto. Junijska analiza je pokazala, da smo uresni~ili skoraj polovico na- ~rtovanih dejavnosti, kar pa po- meni rahlo odstopanje od termin- skega na~rta. Sicer naloge pote- kajo v toleran~nih okvirih po strukturnem na~rtu. Podprojekta Operativni kontroling in Strate{ki kontroling `e postop- no uvajata druga~en pristop k na- ~rtovanju in poro~anju. Projektni kontroling je na{el re{itev za za- gotovitev ra~unalni{ke podpore za sistemati~no spremljanje in razvoj projektov. Ostale so nam {e klju~ne naloge pri vzpostavljanju sistema kazalnikov, upravljalnem ra~unovodstvu, poro~anju (anali- ze, zaznava odmikov in predlaga- nje ukrepov) in mened`erskem in- formacijskem sistemu. Projektna skupina je projektnemu svetu na 5. seji 2. julija sporo~ila, da bo zahtevala ve~je anga`iranje ~lanov projektne skupine in vseh Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 Nova smer 3 v ljalno ra~unovodstvo Kazalniki poslovanja Enota Dose`eno Dose`eno I-V/2004 Na~rt 2004 I-V/2003 Prepeljano blago tiso~ ton 7.341 18.045 6.975 Opravljeno delo v tovornem prometu mio NTKM 1.409 3.429 1.321 Prepeljani potniki tiso~ 6.655 15.362 6.652 Opravljeno delo v potni{kem prometu mio PKM 320 783 326 Dele` stro{kov dela v poslovnih prihodkih dele` 0,553 0,559 0,566 Dele` prihodkov po pogodbah z A@P v poslovnih prihodkih dele` 0,393 0,383 0,439 Gospodarnost poslovanja koeficient 1,069 1,040 1,078 (poslovni prihodki/poslovni odhodki) Dobi~konosnost prihodkov od poslovanja 0,064 0,039 0,072 (rezultat iz poslovanja/poslovni prihodki) koeficient Stopnja lastni{kosti financiranja* koeficient 0,203 0,263 0,033 (kapital / obveznosti do virov sredstev) ^ista dobi~konosnost kapitala* koeficient 0,054 0,001 0,056 (~isti dobi~ek/povpre~ni kapital brez ~istega poslovnega izida prou~evanega obdobja) NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 3 Nova smer4 Prvega julija so bile tri nove odvi- sne dru`be Slovenskih `eleznic uradno vpisane v sodni register in so lahko za~ele delovati kot sa- mostojne pravne osebe. Nove dru`be so: • Slovenske `eleznice - Tovorni promet, dru`ba za opravlja- nje prevoza blaga v notra- njem in mednarodnem `elez- ni{kem prometu, d. o. o., • Slovenske `eleznice - Potni{ki promet, dru`ba za opravlja- nje prevoza potnikov v notra- njem in mednarodnem `elez- ni{kem prometu, d. o. o., • Slovenske `eleznice - Infra- struktura, dru`ba za opravlja- nje vzdr`evanja `elezni{ke in- frastrukture in vodenje `elez- ni{kega prometa, d. o. o. Pot do ustanovitve novih dru`b se je za~ela konec lanskega juni- ja, ko je vlada s sprejemom Zako- na o preoblikovanju in privatiza- ciji javnega podjetja Slovenske `eleznice, d. d., z odlokom preoblikovala delni{ko dru`bo Slovenske `eleznice, d. d., v dru`bo Holding Slovenske `elez- nice, d. o. o. Uprava Slovenskih `eleznic pa je nadaljevala svoje delo kot poslovodstvo holdinga. Poslovodstvo je takoj za~elo pri- pravljati predlog delitvenega na- ~rta in poro~ilo o delitvi ter akte o ustanovitvi novih dru`b. Pri tem je upo{tevalo tudi besedilo predloga zakona o poslovni sa- naciji holdinga Slovenske `elezni- ce. Delitveni na~rt je februarja le- tos sprejela vlada RS, prilo`eni so mu bili tudi akti novoustanovlje- nih dru`b, h katerim je morala vlada kot ustanovitelj holdinga dati soglasje. Poslovodstvo je v is- tem mesecu predlo`ilo delitveni na~rt registrskemu sodi{~u in ta- koj, ko je za~el veljati zakon o poslovni sanaciji, predlagalo vla- di izdajo soglasja k delitvi. To so- glasje je vlada izdala konec leto{- njega maja. Na podlagi tega so- glasja je poslovodstvo holdinga sprejelo akte o ustanovitvi treh novih dru`b, ki so bile z vpisom v sodni register 1. julija letos tudi dejansko ustanovljene. Polno po- slovanje dru`b pa se bo za~elo v drugi polovici leto{njega leta. Nove dru`be ustanovljene Popravek V ~lanku v zadnji {tevilki Nove proge o ugodnostih, ki veljajo za `elezni~arje pri potovanjih v Bosno in Hercegovino, je pri{lo do napake. Po sporazu- mu, ki so ga Slovenske `elez- nice sklenile z @eleznicami Re- publike Srbske, lahko sloven- ski `elezni~arji na podlagi iz- kaznice FIP ter `elezni~arji @RS na podlagi izkaznice P-4 v bi- lateralnem prometu kupujejo vozovnice s 50-odstotnim po- pustom (in torej ne s 75-od- stotnim). Za potovanja po progah @eleznic Federacije Bosne in Hercegovine je po- pust ve~ji (75 odstotkov). @e- lezni~arji iz Slovenije lahko to- rej izrabijo popust do katere koli `elezni{ke postaje v Bosni in Hercegovini, le vi{ine popu- stov so razli~ne. Bralcem se opravi~ujemo za neljubo napako. drugih strokovnih sodelavcev, ne glede na njihov polo`aj in sicer{- nje delovne naloge. Treba pa bo tudi intenzivno izobra`evati ~lane in sodelavce skupine ter pove~ati preto~nost informacij znotraj pro- jekta, med projekti in med vodstvi podro~ij in slu`b. Ne glede na predvidene dejavnike tveganja projektna skupina sodi, da bo projekt kon~an v predvidenem roku – konec leta 2005 - in da bo zagotovljena predlagana informa- cijska podpora in programska oprema. Za ilustracijo pa objavljamo nekaj primerov `e uvedenih novih oblik oziroma dodatkov, pri mese~nem Uvedba sodobnega kontrolinga vsebina - cilj Operativni kontroling Strateški kontroling Projektni kontroling podprojekti Cilj: Postopna postavitev celovitega sistema sodobnega kontrolinga ob uporabi sodobnih orodij NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 4 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 Nova smer 5 V prvi polovici leta smo na Slo- venskih `eleznicah poslovali us- pe{no in v skladu z na~rti Nove smeri. Kljub visokim kreditnim obremenitvam potni{kega pro- meta in izgubi infrastrukture smo ustavili za 613 milijonov tolarjev dobi~ka. Po kar nekaj letih fi- nan~nih te`av torej ponovno po- slujemo pozitivno, rezultat pa je bolj{i od na~rtovanega, saj smo za prvih {est mesecev na~rtovali samo devet milijonov tolarjev do- bi~ka. [e v istem ~asu lani pa smo imeli za dobro milijardo to- larjev izgube. Poslovni prihodki so v primerjavi z istim lanskim obdobjem vi{ji za 6,4 odstotka, transportni prihodki, ki sestavlja- jo 51 odstotkov poslovnih pri- hodkov, so vi{ji za 10,2 odstotka oziroma za 1,573 milijarde tolar- jev. Generalni direktor Bla` Miklav~i~ je na tiskovni konferenci 26. juli- ja povedal, da so dobri poslovni rezultati predvsem posledica vi{- jih prihodkov v tovornem prome- tu, delno pa tudi zmanj{evanja {tevila zaposlenih. »Tovorni in potni{ki promet sta poslovala pozitivno. Potni{ki promet je za- radi starih kreditov pod ~rto sicer dosegel rahlo izgubo, a bistveno manj{o kot lani,« je povedal Mi- klav~i~. Poudaril je tudi, da je in- frastruktura zaradi ni`jih prihod- kov gospodarske javne slu`be po pogodbi z `elezni{ko agencijo poslovala z izgubo okrog 500 milijonov tolarjev. Koli~ina javnih sredstev tako absolutno in pro- porcionalno {e vedno pada. »Slo- venske `eleznice sledimo poslov- nem na~rtu, v katerem smo zapi- sali, da bo konec leta poslovanje pozitivno tudi pod ~rto,« je {e povedal generalni direktor. Po njegovih besedah lahko na ob- dobje do konca leta gledamo z optimizmom, saj ni razloga, da ne bi {e naprej sledili Novi smeri. Nadaljevalo pa se bo tudi zmanj- {evanje {tevila zaposlenih. V zad- njih dveh letih se je {tevilo zapo- slenih `e zmanj{alo za ve~ kakor 900. V vseh primerih je {lo za do- govore, tako da nih~e ni ostal na cesti. Jeseni nas ~aka {e en krog dogovornega zmanj{evanja {te- vila zaposlenih za okrog 200 de- lavcev, nato pa se bo za~ela bolj dolgoro~na druga faza s prekva- lifikacijami, izobra`evanjem in podobno. V holdingu naj bi tako ostalo okrog 8.000 zaposlenih, v h~erinskih podjetjih pa okrog 2.000. K bolj{im rezultatom bo letos in v prihodnje pomembno prispevala tudi finan~na reorganizacija. Ta pomeni prestrukturiranje obsto- je~ih posojil, se pravi nadomesti- lo starih posojil z novimi z ni`jimi obrestnimi merami. [e septem- bra 2002 je zadol`enost Sloven- skih `eleznic zna{ala 62, 5 mili- jarde tolarjev, danes je posojil {e za 44,1 milijarde tolarjev. Z zni- `anjem obrestnih mer pa smo v zadnjih dveh letih prihranili 2,8 milijarde tolarjev. Samo v zad- njem ~etrtletju nam je uspelo zni`ati obrestne mere za okrog dve odstotni to~ki, in smo tako reko~ pri vseh obstoje~ih kratko- ro~nih in dolgoro~nih kreditih zni`ali obrestne mere in pripada- jo~e stro{ke. Bistveno pa se bodo stro{ki financiranja zni`ali po na- domestitvi vseh obstoje~ih kredi- tov z novimi, predvidoma naj- pozneje po 31. avgustu letos. V prihodnjem letu pa bomo morali po besedah Bla`a Miklav~i~a `e v prihodnjem letu za~eti pla~evati uporabnino, ki naj bi za tovorni promet dosegla okrog dve mili- jardi tolarjev. Po investicijski su{i zadnjih dveh let pa so pred nami tri ve~je inve- sticije. Gre za nakup 20 ve~si- stemskih lokomotiv za slabih 78 milijonov evrov, tovornih vago- nov Habbins za okrog devet mili- jonov evrov in mobilnih termina- lov za prodajo vozovnic, vrednih dva milijona evrov. Na podro~ju tovornega prometa se bo nada- ljevalo {irjenje vo`enj blok vlakov. Verjetno `e septembra bo vzpo- stavljena povezava Ljubljane in Carigrada. Pomemben projekt pa bo tudi rein`eniring dostave ma- lih po{iljk, ki bo predstavljen ver- jetno septembra. V potni{kem projektu pa nas najprej ~aka pri- prava novega voznega reda, ki se usklajuje tudi z avtobusnimi pre- vozniki. Tudi nedavno sprejeta prometna resolucija nam daje dobre temelje za optimizacijo in racionalizacijo potni{kega pro- meta. Uspešni v prvi polovici leta Dobri poslovni rezultati so predvsem posledica višjih prihodkov v tovornem prometu. Poslovne rezultate sta predstavila Bla` Miklav~i~ in mag. Andrej Godec. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 5 Nova smer6 Prometni minister dr. Marko Pavli- ha je `e ob za~etku svojega man- data kot enega od svojih poglavit- nih ciljev postavil sprejetje resolu- cije o prometni politiki. Obljubo je izpolnil, saj je vlada 15. julija spre- jela Resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije z naslovom Predvidljivo v skupno prihod- nost. Prometni minister si je z novim do- kumentom postavil osem temelj- nih ciljev: • zagotavljanje zadovoljive mo- bilnosti, • u~inkovito oskrbo gospodars- tva, • racionalno uporabo prometne infrastrukture, • varnost in u~inkovitost promet- nega sistema, • varovanje naravnega in kultur- nega okolja, • smotrno rabo javnih financ, • zvi{evanje dodane vrednosti storitev, • zaposlovanje v prometnih de- javnostih. Prvi cilj resolucije je vizija razvoja mobilnosti, ki je povezana pred- vsem z javnim potni{kim prome- tom in vozili brez motorja. Vzpo- staviti bo treba sistem celovitega javnega potni{kega prometa, ki bo s svojo konkuren~nostjo v ceni, kakovosti in medsebojni poveza- nosti zagotavljal preusmeritev pre- bivalcev z uporabe osebnih vozil na javni potni{ki promet. Zato je predvidena vzpostavitev regional- nih sredi{~, v katerih bodo nastaja- li intermodalni potni{ki terminali, kjer se bodo sre~evali razli~ni pod- sistemi javnega potni{kega pro- meta in osebna prevozna sredstva. Posebej je poudarjeno uvajanje enotnih vozovnic z navezavo `e- lezni{kega potni{kega prometa na letalske, avtobusne, ladijske in tak- si prevoze. Resolucija obljublja tudi uvedbo pravi~nega sistema podeljevanja licenc ter usklajenega sistema uporabnin za doma~e in tuje prevoznike v javnem potni{- kem prometu. Vzpostavitev siste- ma javnega potni{kega prometa bo klju~na naloga naslednjega {ti- riletnega obdobja, v katerem je predvideno sprejetje zakona o jav- nem potni{kem prometu ter usta- novitev javne agencije za javni pot- ni{ki promet. Na podro~ju ̀ eleznic je postavljen cilj, da bi se do leta 2010 s preusmeritvijo potnikov z individualnih motornih prevoznih sredstev na `eleznico podvojila povpre~na zasedenost vlakov v javnem `elezni{kem potni{kem prometu. Oskrba gospodarstva je drugi od ciljev. Z ve~jo dostopnostjo do mednarodnega trga dobrin se bodo morali prestrukturirati in po- vezovati izvajalci storitev, name- njenih oskrbi gospodarstva. Kljub mednarodno odprtemu transport- nemu trgu resolucija z uveljavlja- njem intermodalnosti in celovitih logisti~nih storitev predvideva ohranitev ali celo pove~anje obse- ga dela v prometnem sektorju - tako v notranjem kot tudi v med- narodnem prometu. Nosilci pro- metne politike naj bi zagotavljali enakopravne pogoje poslovanja in ustrezno razporeditev prometnih tokov po posameznih prometnih podsistemih. V mednarodnem transportu tovora sta pomembni lega Slovenije na zunanji meji Evropske unije, na kri`i{~u V. in X. vseevropskega koridorja, ter ja- dransko-jonska pomorska avtoce- sta. Zato se je oblikovala vizija Slo- venije kot izhodi{~a (gateway) za oskrbo gospodarstev v regijah Srednje in Jugovzhodne Evrope. S spodbujanjem razvoja logisti~nih storitev in intermodalnega trans- porta ter z vodilno vlogo sloven- skega prometnega sektorja je nuj- no treba po osi X. koridorja vzpo- staviti povezavo med V. in VII. vseevropskim koridorjem (Donava) ter VIII. (Albanija, Gr~ija, Makedo- nija in Bolgarija). @eleznicam resolucija obeta svetlo prihodnost. Od 2010 do 2020 bo po pri~akovanih u~inkih prometne politike letna stopnja rasti v tovor- nem prometu zna{ala 5,5 odstot- ka. Vagonske po{iljke bodo leta 2020 po pri~akovanih u~inkih pro- metne politike v `elezni{kem to- vornem prometu sestavljale 80 odstotkov (ali 27 milijonov ton) vsega blagovnega prevoza, kom- binirane pa 20 odstotkov (8 milijo- nov ton). Skupaj bo prepeljanih 35,6 milijona ton blaga. Resolucija o prometni politiki go- vori tudi o Skladnem razvoju in racionalni rabi prometne in- frastrukture. Med mednarodni- mi povezavami bodo nujni pred- vsem zgraditev avtocestnega omre`ja, nadgradnja in posodobi- tev `elezni{ke infrastrukture ter gradnja logisti~nih sredi{~ na trasi V. in X. koridorja. Zato bodo nujni dogovori z Italijo o ~asovni uskla- ditvi dokon~anja avtocestnih po- vezav in o medsebojnih `elezni{- kih povezavah ter oblikovanju di- stribucijsko-logisti~nega centra na obmo~ju Se`ana-Ferneti~i. Poso- dabljanje ~ezmejne `elezni{ke in- frastrukture bo tema pogovorov z Avstrijo, pogovori o posodobitvi avtocestne in `elezni{ke infra- strukture pa naj bi potekali tudi z Mad`arsko in s Hrva{ko. Kot po- sebno pomemben projekt v sofi- nanciranju razvojnih na~rtov Luke Koper je omenjena tudi gradnja drugega tira `elezni{ke proge Ko- per-Diva~a. Vsekakor pohvale vredno, ~eprav bi kazalo zapisati, da omenjeni drugi tir nedvomno ni le del razvojnih na~rtov koprske luke, temve~ nujen za celotno slo- vensko gospodarstvo. Posebno poglavje je namenjeno tudi vzpo- stavitvi primerljivega modela pla- ~evanja uporabnine ob upo{teva- Vlada sprejela resolucijo o prometni politiki Minister Pavliha je prometno politiko obljubil `e na za~etku mandata. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 6 nju temeljnega principa delitve dru`benih stro{kov transporta, ki velja v EU: »onesna`evalec pla~a«. Za `elezni{ko infrastrukturo naj bi bil `e leta 2005 sprejet natan~en nacionalni program njenega raz- voja. Po njegovem sprejetju bo sle- dilo {e oblikovanje zakonskih pod- lag za zagotavljanje finan~nih vi- rov. @e prihodnje leto bo dolo~ena tudi uporabnina za `elezni{ko in- frastrukturo. Leta 2005 naj bi bila izdelana tudi strategija upravljanja nepremi~nin v dr`avni lasti s pou- darkom na upravljanju `elezni{kih potni{kih postaj. Prihodnje leto bo predvidoma pripravljena tudi dol- goro~na pogodba za vzdr`evanje `elezni{ke infrastrukture. @e za le- tos je predviden okvirni dogovor s sosednjo Italijo o pripravi projekt- ne dokumentacije za hitro progo. Rok za zgraditev drugega tira Ko- per-Diva~a in posodobitev ter elek- trifikacijo proge Ljubljana-Hodo{ je leto 2012, leta 2015 pa naj bi bila Diva~a povezana tudi s Tr- stom. Do leta 2020 naj bi bila po- stopno {e preostala infrastruktura na V. in X. koridorju posodobljena za zagotavljanje parametrov po Evropskem sporazumu o najpo- membnej{ih mednarodnih `elez- ni{kih progah (AGC) in Evropskem sporazumu o pomembnej{ih pro- gah kombiniranega prometa in pripadajo~ih napravah (AGTC). Na podro~ju varnosti v `elezni{- kem prometu resolucija predvi- deva ustanovitev neodvisnega or- gana za raziskave in analize nesre~ v `elezni{kem prometu. Ustanov- ljen naj bi bil `e prihodnje leto. Posebna pozornost je namenjena tudi prometu in okolju. Predvi- deva pravi~nej{o obremenitev pro- metnih storitev z okoljskimi stro{- ki, ki bo zagotavljala spodbudo okolju prijaznej{im storitvam v os- krbi gospodarstva, hkrati pa pris- pevala k oblikovanju realnih cen Uresni~evanje prometne politike bo razdeljeno na dve obdobji. Do leta 2012 bo treba odpraviti nes- kladnosti v razvoju posameznih podsistemov, v obdobju do leta 2020 pa je predviden razvoj kako- vostnega in celovitega prometne- ga sistema Republike Slovenije, ki bo ob upo{tevanju na~el trajnost- nega razvoja zagotavljal skladen regionalni razvoj in u~inkovito po- vezanost v evropski prometni si- stem. Za kakovostno uresni~eva- nje teh ciljev bo minister za pro- met ustanovil Svet za promet, ki bo ob predstavnikih dr`avnih insti- tucij vklju~eval tudi zastopnike prometne stroke, gospodarstva in civilne dru`be. Resolucija o prometni politiki Re- publike Slovenije na ve~ kakor 60 straneh torej na{teva {tevilne cilje in ukrepe za njihovo doseganje. Ob {tevilnih kritikah neusklajene dr`avne prometne politike je spre- jem resolucije vsekakor hvalevre- den. Tudi na Slovenskih `eleznicah lahko dokument samo pozdravi- mo, saj je `eleznica v njem pogo- sto postavljena kot hrbtenica, s ka- tero se povezujejo drugi prometni podsistemi. Hkrati pa se moramo zavedati, da je novi dokument ni~ ve~ in ni~ manj kot to, kar nakazu- je `e njegovo ime – »resolucija«. V njem na primer ne najdemo kon- kretnih finan~nih konstrukcij, ki bi nam dale zagotovilo, da bodo nove infrastrukturne povezave, ki so eden od pomembnih pogojev za uspe{en razvoj, res zgrajene do predvidenih rokov. To niti ni cilj re- solucije, ki je le krovni dokument. Strate{ki cilji se bodo sedaj morali preliti v konkretne izvedbene do- kumente, med katerimi bo verjet- no najpomembnej{i program raz- voja `elezni{ke infrastrukture. Ta bo moral vsebovati ne le dolg sez- nam predvidenih del, temve~ da- tum zgraditve, ki bo predvsem podprt s konkretnim (in realnim) finan~nim na~rtom. ^e tega ne bo, se bosta tako resolucija kot program razvoja `elezni{ke infra- strukture spremenila v spisek po- bo`nih ̀ elja, kakr{nih smo v Slove- niji videli `e kar nekaj. Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 Nova smer 7 Na svoji 12. redni seji so se 15. ju- lija {e zadnji~ zbrali ~lani in ~lani- ce sveta delavcev v stari postavi. Spregovoril jim je tudi generalni direktor Bla` Miklav~i~, ki je opisal rezultate v prvih petih mesecih ter se ~lanom sveta delavcev zahvalil za sodelovanje. Takoj po koncu seje se je za~ela prva seja sveta delavcev v novi se- stavi, v skladu z rezultati volitev. Sedemindvajset ~lanov in ~lanic sveta delavcev je za svojega pred- sednika izvolilo Silva Berdajsa, ki je tako `e ~etrti~ prevzel vodenje sveta. Za njegovega namestnika je bil izvoljen Karel Muster. Sekretar sveta delavcev ostaja Leon Didi~. Za delavskega direktorja je bil po- novno izvoljen Albert Pavli~. Nova ~lana nadzornega sveta pa sta postala Jo`e Pav{ek in Ivan [enki{. Svet delavcev je potrdil tudi imena delavcev, ki za potrebe sveta de- lavcev delo opravljajo poklicno. To so Anica Bogo`alec, Remzija Ci- nac, Bojan Gaj{ek, Vladimir Gan- ziti, Boro Kova~evi~, Zdenko Lor- ber, Rado Mokotar, Benjamin Or- nik, Sre~ko Prijatelj, Damjan Rak, Drago Savi~, Matja` Skutnik, Ja- dranko Tomi~ in Peter Verli~. Svet delavcev pa bodo v nasled- njem {tiriletnem obdobju sestav- ljali Silvo Berdajs, Sergij Birsa, Nada Bizjak, Vladimir Bizjak, Moj- ca Bo`i~, Anica Bogo`alec, Remzi- ja Cinac, Tihomir ^urkovi~, Branko Damjanovi~, Risto Djuri~, Branko Jug, Jure Kosem, Miro Krevs, An- ton Lokar, Zdenko Lorber, Avdo Me{i~, Milan Mikl, Jo`e Mo`ina, Karel Muster, Roman Pileti~, Berta Pusar, Drago Savi~, Marija Sever, Branko Simi~, Dobrivoje Subi~, Roman [uen ter Ale{ @iberna. Izvoljen nov svet delavcev NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 7 Nova smer8 V prvih stotih dneh, odkar je prevzel funkcijo prometnega mi- nistra, se je dr. Marko Pavliha posve~al predvsem oblikovanju resolucije o slovenski prometni politiki, v kateri je pomembna vloga dana prav `elezni{kemu javnemu potni{kemu prometu. V petek, 6. avgusta, pa se je odlo- ~il, da bo tako reko~ od besed pre{el k dejanjem in si v praksi ogledal, kak{no je potovanje z vlakom Slovenskih `eleznic. Na enotedenski dopust se je iz Ljub- ljane odpravil kar po tirih. Potem ko je na ljubljanski `elez- ni{ki postaji kupil vozovnico, je sedel na vlak, ki je ob 15.25 od- peljal proti Kopru. »^e se `e zav- zemam za popularizacijo `elez- nic, je prav, da se tudi sam pre- pri~am o prednostih potovanja z vlakom,« je komentiral svojo od- lo~itev. O nekaterih prednostih se je seveda pozanimal `e prej, pri ~emer je vzel pod drobnogled predvsem stro{ke in ~as potova- nja od Ljubljane do Kopra z raz- li~nimi prometnimi sredstvi. Ker je bila po Darsovem koledarju za petek popoldne napovedana zelo visoka prometna obremeni- tev, bi se lahko zgodilo, da bi se samo od Kozine navzdol proti ^r- nemu Kalu in Obali vozil dve uri in pol – to pa je toliko, kot z lo- kalnim vlakom traja potovanje od Ljubljane do Kopra (InterCity je {e 12 minut hitrej{i)! Minister Pavliha je posebej poudaril, da je potovanje z vlakom tudi najce- nej{e. Za vozovnico je od{tel 1.660 tolarjev; ~e bi potoval z av- tobusom, bi jih 2.460. ^e pa bi se odpeljal s svojim avtomobi- lom, bi za 126 kilometrov dolgo pot ob upo{tevanju stro{kov cestnin in bencina porabil okrog 3.000 tolarjev. »^e bi se vsak dr`avljan Slovenije vsaj enkrat na leto peljal na izlet z vlakom, bi se {tevilo potnikov pove~alo za dodatna dva milijo- na. Ljudje bi spoznali prednosti in udobnosti potovanj z vlakom, kar bi nedvomno pripomoglo k popularizaciji javnega `elezni{ke- ga prevoza. Posledi~no bi se s tem kajpak pove~ali tudi prihod- ki, ki bi jih Slovenske `eleznice lahko vlo`ile v dodatno oziroma atraktivnej{o ponudbo svojih sto- ritev,« je {e povedal prometni mi- nister po prihodu na cilj. Prometni minister na dopust kar z vlakom Brez kontrole vozovnic ne gre v nobenem primeru. Prva ministrova »postaja« je bil nakup vozovnice. Zahvala strojevodju za to~no in varno vo`njo. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:46 Page 8 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 Nova smer 9 V Skupnosti evropskih `eleznic (CER) in v infrastrukturnih pod- jetjih `e nekaj ~asa poteka raz- prava o posebni problematiki `e- leznic iz dr`av novih ~lanic EU ter kandidatk za vstop. Gre torej za dr`ave Srednje in Vzhodne Evro- pe. Zato je CER 25. junija organi- ziral sre~anje generalnih direktor- jev srednje- in vzhodnoevropskih `eleznic s predstavniki Evropske komisije. Udele`ila sta se ga tudi generalni direktor Bla` Miklav~i~ in pomo~nica izvr{nega direktor- ja za strate{ko tr`enje in razvoj Mirjam Kasteli~. Generalni direktor DG TREN (ge- neralni direktorat Transport in energija) F. Lamoureux, vodja od- delka za `elezni{ki transport J.- A.Vinois ter direktor DG TREN, odgovoren za kopenski trans- port, H.Hilbrecht so se z `elezni{- kimi direktorji pogovarjali pred- vsem o pogojih za uspe{no libe- ralizacijo, kohezijskih in struktur- nih skladih v obdobju 2004 do 2006 ter o pri~akovanjih za ob- dobje 2007–2012, o pospe{eva- nju razvoja vozil ter o prometu s tretjimi dr`avami. Posebno po- zornost so predstavniki Komisije namenili subvencioniranju pot- ni{kega prometa oziroma pokri- vanju izgube v potni{kem pro- metu s prihodki iz tovornega prometa. Poudarili so, da to ni sprejemljivo, niti s pravnega niti s tr`nega vidika. Veliko pozornosti so namenili tudi pristojbinam za uporabo `elezni{ke infrastruktu- re. Primerjalne analize ka`ejo na izredno visoke uporabnine v no- vih ~lanicah EU, pa tudi v kandi- datkah za ~lanstvo, kar bi lahko negativno vplivalo na konkuren~- nost tovornega in potni{kega `e- lezni{kega prometa. Stanje `elez- ni{kih vozil je v primerjavi z `elez- nicami dosedanjih ~lanic EU sla- bo. Ocenjena vrednost potrebnih investicij za posodobitev voznega parka `eleznic v novih ~lanicah EU se giblje okrog deset milijard evrov. @eleznice imajo do popol- ne liberalizacije `elezni{kega to- vornega prometa na razpolago le dve leti. Zato bo treba ob pod- pori skladov EU ~im prej razviti posebne finan~ne sheme, ki bi spodbudile kombinacijo javnega in zasebnega financiranja za na- kup novih vozil ter posodobitev obstoje~ih, tako v tovornem kot v potni{kem prometu. Za slednje obstajajo vzdr`evalno-proizvod- ne zmogljivosti znotraj `eleznic, ki jih je treba izrabiti, kar seveda pozitivno vpliva na stopnjo zapo- slenosti. Predstavniki Komisije so sprejeli tudi pobudo generalnih direktorjev `eleznic za redna sre- ~anja. Naslednje bo v za~etku prihodnjega leta. Na njem bodo analizirali razvoj dejavnosti za re- {evanje omenjenih te`av. Do ta- krat bodo posebne delovne sku- pine, sestavljene iz sodelavcev `eleznic, CER in Komisije EU, pri- pravile strokovne podlage za re- {evanje te`av. V prvi polovici leta je v Luko Ko- per 942 ladij pripeljalo oziroma iz nje odpeljalo skupaj 6.303.280 ton blaga. Dose`ena koli~ina je bila za 18 odstotkov ve~ja kot v istem lanskem obdobju. V Kopru so bili najuspe{nej{i pri prevozu vozil, kontejnerjev in sipkih tovo- rov. V prvih {estih mesecih leta so pretovorili 165.263 vozil, to je kar za 95 odstotkov ve~ kakor lani, na kontejnerskem terminalu pa 67.678 TEU, kar pomeni 21- odstotno rast. Od skupne preto- vorjene koli~ine je ~ez pristani{~e 4.221.853 ton blaga potovalo v uvozu, preostalih 33 odstotkov blaga pa so na ladje nalo`ili. Za slovenske naro~nike so pretovori- li pet odstotkov manj blaga ka- kor v prvih {estih mesecih leta 2003, ve~ je pa bilo blaga v tran- zitu. Poslovni prihodki v prvem pollet- ju 2004 so dosegli vrednost 8,2 milijarde tolarjev, kar je za 14 od- stotkov ve~ kot v istem obdobju 2003. Po oceni je bilo dobi~ka za 2,2 milijarde tolarjev, kar je 5 od- stotkov ve~ kakor lani. S polletnimi poslovnimi rezultati se je seznanila tudi skup{~ina Luke Koper 14. julija. Skup{~ina je tudi potrdila letno poro~ilo dru`be za leto 2003 in sprejela sklep o razporeditvi dobi~ka. Ta zna{a skupaj 5,49 milijarde tolar- jev. Od tega je skup{~ina 2,2 mi- lijarde namenila delni~arjem. Del dobi~ka v vi{ini 1,49 milijarde to- larjev se bo prenesel v naslednja leta, v druge rezerve iz dobi~ka pa bo odvedenih 1,8 milijarde tolarjev. [estindvajsetega julija pa je za~el {tiriletni mandat tudi novi nad- zorni svet Luke Koper, ki ga se- stavljajo Janez Po`ar, Igor Jako- min, Toma` Mo`e, Boris Popovi~, Borut Jamnik, Miha Kozinc, Ro- bert Jerman, Tatjana Jazbec in Al- verino Pavleti~. Luka Koper uspe{no v prvem polletju CER in EU o prihodnosti `eleznic Udele`enci sre~anja so se dogovorili o rednih sre~anjih, na katerih bodo analizirali razvoj dejavnosti za re{evanje medsebojnih te`av. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 9 NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 10 11 Potni{ki promet Milo{ Rov{nik Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 Da Eurail »prihaja« v Slovenijo, je mi{ljeno dobesedno, saj je po- nudba Eurail namenjena potni- kom, ki prihajajo v Evropo z dru- gih celin in `elijo potovati po evropskih dr`avah z vlaki. Vozov- nice Eurail so podobne vozovni- cam Inter Rail ali Euro Domino. Razlika je v tem, da slednje lahko kupujejo tisti, ki imajo stalno pre- bivali{~e v eni izmed evropskih dr- `av ali v dr`avah nekdanje Sovjet- ske zveze ter prebivalci Tur~ije, Maroka, Tunizije in Al`irije. Vozov- nice Eurail pa lahko kupijo le tisti, ki nimajo stalnega prebivali{~a v na{tetih dr`avah. Poleg tega so dolo~ene razlike so tudi v vsebini ponudbe. Organizacija prodaje ter promocija vozovnic Eurail sta v rokah podjetja Eurail Group G.I.E. s sede`em na Nizozemskem, ki se o dolo~ilih o uporabi vozovnic do- govarja in usklajuje s posamezni- mi evropskimi `elezni{kimi upra- vami in podjetji. Ve~ji del vozovnic Eurail, dobrih 60 odstotkov, pro- dajo na obmo~ju Zdru`enih dr`av Amerike in del tudi v Kanadi, sle- dijo pa Azija na ~elu z Japonsko, Oceanija, kjer ima najve~ji dele` Avstralija, in na koncu {e dr`ave Ju`ne Amerike in Afrike. Vozovni- ce ve~idel prodajajo neposredno v omenjenih dr`avah, in sicer turi- sti~ne agencije ali pa poobla{~eni agenti. V zadnjem ~asu je ~edalje ve~ prodaje tudi po internetu. Potniki torej ve~inoma kupijo vo- zovnice Eurail `e pred odhodom v Evropo. Svoje potepanje po Evro- pi namre~ dobro na~rtujejo in `e vnaprej dolo~ijo poti, po katerih bodo potovali. Vozovnice Eurail je mogo~e kupiti tudi v Evropi. V ta namen so v ve~jih ali glavnih evropskih mestih odprta posebna prodajna mesta, ki delujejo v okvi- ru prodajno-informacijskih cen- trov na ve~jih `elezni{kih postajah ali tudi na letali{~ih. Kupujejo jih dr`avljani prej na{tetih neevrop- skih dr`av, ki sicer za~asno `ivijo v Evropi ali se za potep po Evropi z vlakom odlo~ijo {ele po prihodu v Evropo. Ob nakupu morajo pred- lo`iti potni list. Prodaja vozovnic v Evropi je za evropske `elezni{ke uprave zaradi dodane provizije prihodkovno {e bolj zanimiva. To mo`nost bodo prihodnje leto imele tudi za Slovenske `eleznice, o ~emer ve~ v nadaljevanju ~lan- ka. V ponudbi Eurail je mogo~e izbi- rati naslednje vozovnice: Eurailpass omogo~a neomejeno potovanje z vlaki po 17 evropskih dr`avah. Izbirati je mogo~e med vozovnicami, ki veljajo 15 ali 21 dni ter mesec, dva ali tri, podob- no kot vozovnice Inter Rail. V tej ponudbi pa je tudi vozovnica Eu- railpass Flex, s katero lahko potu- jemo 10 ali 15 dni v okviru dveh mesecev, torej podobno kot z vo- zovnico Euro Domino. Cene se razlikujejo tudi glede na uporab- nike. Ponujajo vozovnice za odra- sle, za potovanje v 1. razredu, za mlade do 26. leta starosti, za po- tovanje v 2. razredu, in za skupine od dveh do petih potnikov. Eurailselectpass omogo~a pot- nikom neomejeno potovanje po treh, {tirih ali petih dr`avah. Pogoj je, da si izbrane dr`ave sledijo ozi- roma da je mogo~e potovati ne- posredno med njimi. Torej ni mo- Ponudba Eurail »prihaja« v Slovenijo NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 11 12 Potni{ki promet Milo{ Rov{nik Od 14. do 18. julija je bila v La{- kem organizirana `e 40. priredi- tev Pivo in cvetje. Tako kot v zadnjih desetih letih so pri pre- vozih obiskovalcev v La{ko sode- lovale tudi oziroma predvsem Slovenske `eleznice. Treba je priznati, da je udele`ba na le- to{nji prireditvi presenetila tako organizatorje kot nas kot pre- voznika. Verjetno sta bila vreme in zanimiv program tista, ki sta v La{ko privabila rekordno {tevilo udele`encev te prireditve. To ve- lja zlasti za no~ s sobote na ne- deljo, ko se v La{kem skorajda ni bilo mogo~e premikati. Tolik{no {tevilo obiskovalcev se je odrazi- lo tudi v zasedenosti rednih in posebnih vlakov, ki so iz vseh smeri Slovenije vozili obiskoval- ce v La{ko in nazaj. Med priredi- tvijo je bilo prepeljanih 27.877 potnikov ali slabih deset odstot- kov ve~ kakor v prav tako uspe- {nem lanskem letu. Pribli`no 15 do 20 odstotkov obiskovalcev se v La{ko pripelje z vlakom. To je glede na znano stopnjo motori- ziranosti prebivalcev Slovenije, ki se najraje vozijo z osebnim av- tomobilom, spo{tovanja vredna {tevilka. Analiza prevozov je po- kazala, da kljub tako velikemu {tevilu potnikov ni bilo ve~jih te- `av. To pa ne pomeni, da marsi- ~esa ni treba izbolj{ati ali druga- ~e organizirati. Vsekakor je tre- ba omeniti zelo kakovostno in profesionalno opravljeno delo blagajni{kega in vlakospremne- ga osebja, slu`bujo~ih strojevo- dij in prometnega osebja. Kljub veliki gne~i na `elezni{ki postaji v La{kem in v Celju varnost pot- nikov oziroma obiskovalcev pri- reditve ni bila ogro`ena. V potni{kem prometu smo `e naredili analizo vseh dogodkov. Prav tako smo se sestali z organi- zatorji prireditve in podrobno analizirali njeno organizacijo. Na podlagi tega smo pripravili izho- di{~a za organizacijo prevozov leta 2005. V zvezi s tem tudi or- ganizatorji razmi{ljajo o dolo~e- nih ukrepih. Za naslednje leto bomo na podlagi ugotovitev in poro~il pripravili ve~ razli~ic orga- nizacije prevozov, tudi za primer {e ve~jega {tevila udele`encev. Vlak je za obiskovalce Piva in cvetja namre~ postal najugodnej- {e prevozno sredstvo, in tako lahko pri~akujemo tudi nadaljnje pove~anje {tevila potnikov. V iz- hodi{~ih za naslednje prireditve je tako tudi vpeljava dodatnih vlakov ter izbolj{anje povezav v smeri Ljubljane, Maribora in Sev- nice. Poleg tega pa so pripravlje- ne tudi spremembe v organizaci- ji odprave potnikov. Uspe{nost `elezni{kega potni{- kega prometa pri tej prireditvi pa mora biti tudi spodbuda ter pod- laga za pripravo podobnih po- nudb tudi pri drugih podobnih in mno`i~nih prireditvah v Sloveniji. Pomembna je lokacija prireditve. Pri tem ka`e za za~etek omeniti Festival Lent v Mariboru, Rumeno no~ v Kopru in tudi podobne pri- reditve v Ljubljani ter {e kje. Iz- ku{nje iz La{kega pa ka`ejo, da je za uspe{no uresni~itev ponudbe nujno treba sodelovati z organi- zatorji. Prevozi na prireditev Pivo in cvetje presegli pri~akovanja go~e za potovanje izbrati skupaj [panije, Francije in Avstrije, tem- ve~ bi namesto slednje lahko iz- brali Italijo, Nem~ijo, [vico, Belgi- jo ali Luksemburg, ki mejijo na Francijo. Ponudba daje mo`nost izbire med 5, 6, 8, 10 ali 15 poto- valnimi dnevi v roku dveh mese- cev. Poleg tega pa so razli~ne po- nudbe glede na uporabnike oziro- ma njihovo {tevilo enake kot pri Eurailpass. Eurailticket je ponudba posa- meznih relacijskih vozovnic. To pomeni, da si potnik pred potova- njem izbere to~no dolo~eno rela- cijo in kupi ustrezno vozovnico Eurailticket. Eurail 2-Country Pass pa je no- vej{a ponudba, o kateri se na podlagi dvostranskega sporazu- ma dogovorita dve sosednji `elez- ni{ki upravi. Tak{na vozovnica omogo~a neomejeno potovanje na `elezni{kem omre`ju dveh dr- `av. [tevilo potovalnih dni, pogoji glede kategorije in {tevila uporab- nikov ter cene so stvar dvostran- skega dogovora med `elezni{ki- ma upravama. Tako dogovorjena ponudba se objavi v okviru proda- je Eurail. Vlaki posameznih zasebnih `elez- ni{kih podjetij ali grupacij in posa- mezni drugi vlaki, na primer Thalys, ICE, TGV, ICS, CityNight- Line itd., so v ve~ini vklju~eni v po- nudbo Eurail, vendar s pla~ilom dodatkov in obvezne rezervacije sede`a. Enako velja tudi za dolo- ~ene ladijske dru`be. Vse podrobnosti o dolo~ilih o po- tovanju z vozovnicami Eurail so navedene v posebnem katalogu Eurail, ki izide vsako leto, ali pa so uporabnikom dosegljive na splet- ni strani www.eurail.com. Slovenske `eleznice trenutno so- delujemo le v ponudbi Eurailtic- ket. Res pa je, da so na na{ih pro- gah pogosto potovali in {e potu- jejo tudi potniki z vozovnicami Eurailselectpass in ob~asno tudi Eurailpass. V tem primeru mora vlakospremno osebje izdati do- datno vozovnico, pri tem pa so potrebna tudi razli~na pojasnila potnikom. Zato je pomembna novica, da smo se na letni skup{~ini Eurail Group, ki je bila junija letos v Cor- toni v Italiji, dogovorili, da za~ne prihodnje leto na potni{kih vlakih v Sloveniji veljati tudi ponudba Eurailselectpass. Poleg Slovenije so se k tej ponudbi po novem pri- dru`ila {e `elezni{ka podjetja na Hrva{kem (H@), Srbiji in ^rni gori (J@) ter Bolgariji (BD@). Z Avstrijski- mi `eleznicami (ÖBB) je `e dogo- vorjen tudi 2-Country Pass, pogo- vori pa potekajo tudi z Mad`arski- mi (MAV) in Italijanskimi `elezni- cami (FS Trenitalia). Novost je tudi za~etek prodaje vo- zovnic Eurail od leta 2005 naprej tudi v Sloveniji, in sicer v za~etku na prodajnem mestu v okviru PIC Ljubljana. Ker gre pri organizaciji prodaje teh vozovnic za dolo~ene posebnosti, bo septembra v Slo- veniji pod vodstvom Eurail Group organiziran poseben seminar. Po- leg predstavnikov potni{kega pro- meta Slovenskih `eleznic se ga bodo udele`ile tudi H@, J@ in BD@. Omenjene novosti pri prodaji vo- zovnic Eurail realno pomenijo mo`nost pove~anja {tevila potni- kov iz neevropskih dr`av na Slo- venskih `eleznicah in s tem tudi prihodka iz naslova mednarodne- ga prometa. Poleg tega to ni ne- pomembno tudi za ve~ji turisti~ni promet v Sloveniji. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 12 Sredi avgusta smo Slovenske `e- leznice za~ele prodajo vozovnic za potovanje z vlaki dru`be Thalys International. Visoko ka- kovostni hitri vlaki Thalys povezu- jejo postajo Köln Hbf z Brusljem in Parizom, ~ez Bruselj pa tudi z Amsterdamom. V poletni sezoni je ponudba bogatej{a {e za vlak Thalys Soleil (Son~ni vlak) iz Am- sterdama preko Bruslja v Marseil- le na jugu Francije. Vlaki Thalys vozijo podnevi vsaki dve uri iz Kölna v Bruselj oziroma Pariz ter so najhitrej{a mo`nost vo`nje z vlakom. V primerjavi s preostalimi malo{tevilnimi daljin- skimi vlaki na navedenih relacijah je ~as potovanja bistveno kraj{i. Iz Kölna v Bruselj pridemo `e v dveh urah in 20 minutah, drugi vlaki opravijo isto pot v {tirih urah. V Pariz pa pridemo `e v {ti- rih urah; s preostalimi, predvsem no~nimi vlaki, bi potrebovali vsaj 10 do 12 ur. Posebej dobro je poskrbljeno za potnike v 1. razre- du, katerim postre`ejo z zajtr- kom, prigrizki ali la`jim obrokom – glede na ~as potovanja. Na vo- ljo je tudi ~asopis, ob koncu ted- na pa {e revije. Na vlaku potniki lahko naro~ijo taksi, ki po~aka na postaji Paris-Nord oziroma Bru- xelles-Midi. Potniki iz Slovenije so do sredine avgusta vozovnico ali dopla~ilo za vlake Thalys lahko kupili {ele na poti, na primer v Nem~iji, Franciji, Belgiji ali na Nizozem- skem. Po novem pa so vozovnice za celotno relacijo naprodaj tudi pri nas. Po ve~dnevni preskusni prodaji aprila in maja letos in po sklenitvi dogovora v obliki ve~- stranske pogodbe smo namre~ dobili akreditacijo za za~etek prodaje od 17. avgusta 2004 na- prej. Vozovnice so naprodaj na mednarodnih potni{kih blagaj- nah v PIC Ljubljana, Maribor, Ce- lje in Koper, v Informacijskem centru Ljubljana ter pri agencijah Wasteels in Pütra. Izdajajo se elektronske vozovnice z rezerva- cijskim sistemom EPA. Za vlake Thalys veljajo globalne cene za relacijo in vrsto ponud- be. Poleg vozovnic Librys za vse potnike lahko mladi, otroci, sta- rej{i in uporabniki FIP kupijo ce- nej{e vozovnice, ki veljajo samo za vlak, na katerem ima potnik rezerviran sede`. ^e `eli potovati z drugim vlakom, lahko potnik vozovnico zamenja najpozneje eno uro pred odhodom vlaka. Neuporabljena vozovnica se lah- ko vrne pred odhodom vlaka brez odbitka, pozneje pa z deset- odstotnim odbitkom. Imetnikom vozovnic, izdanih na podlagi iz- kaznic FIP, se pred odhodom vla- ka povrne cena z desetodstotnim odbitkom, po odhodu vlaka pa povra~ilo ni mogo~e. Imetnikom vozovnic ED in IR se povrne cena s 25-odstotnim odbitkom, pred odhodom vlaka in po njem. Vra- ~ilo denarja za delno neizrabljene vozovnice ni dovoljeno. Ve~ informacij o voznem redu dobite na spletni strani: www.thalys.com. 13 Potni{ki promet Marino Fakin Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 Center za usposabljanje, delo in varstvo Matev`a Langusa v Ra- dovljici je ob koncu {olskega leta pripravil pogostitev za vse varovance tega doma. Tej hu- manitarni akciji, ki je potekala 18. junija, so se pridru`ile tudi Slovenske `eleznice. To petkovo popoldne bodo va- rovanci nosili v svojih srcih. Nji- hov spomin ne bo samo enkrat- na barvno obogatena pogosti- tev, ki so jo pripravili {tudenti Vi{je strokovne {ole za gostins- tvo in turizem z Bleda. Gotovo se bodo spomnili tudi rajanja na prostem z Vilijem Resnikom in seveda {tevilnih drobnih daril, pri sestavljanju katerih so po- magali tudi njihovi star{i ali pri- jatelji. JG Slovenske `eleznice sodelovale v humanitarni akciji Kako do Bruslja, Pariza in Amsterdama Vozovnice za vlake Thalys napro- daj tudi na Slovenskih `eleznicah NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 13 Med junijem 2006 in januarjem 2008 bo na na{e proge zapeljalo dvajset najsodobnej{ih elektri~nih ve~sistemskih lokomotiv Siemen- sove dru`ine Euro Sprinter. V ~etr- tek, 29. julija, je bila na sede`u S@ v Ljubljani podpisana pogodba o njihovi dobavi. Pogodbo sta na strani Slovenskih `eleznic podpi- sala generalni direktor Slovenskih `eleznic Bla` Miklav~i~ in njegov namestnik, mag. Andrej Godec, na strani Siemensa pa predsednik uprave Siemensa AG Avstrija Al- bert Hochleitner in direktor Sie- mensa TS Gottfried Schuster. Skupna vrednost novih lokomotiv za tovorni promet bo 77,8 milijo- na evrov. Gre za {tiriosne ve~si- stemske lokomotive, te`ke 87 ton. Nove lokomotive bodo lahko vozile po progah z enosmerno napetostjo 3 kV in po progah, opremljenih z izmeni~no nape- tostjo 15 kV in 25 kV. Dosegale bodo hitrosti do dvesto kilome- trov na uro, imele bodo 6 MW mo~i in najve~jo vle~no silo 300 kN. Vozile bodo z oznako S@ 541. Nove lokomotive bodo lahko po- leg Slovenije vozile po progah Av- strije, Nem~ije, Italije, Mad`arske in Hrva{ke. Ker lokomotiv na me- jah ne bo ve~ treba menjati, se bodo skraj{ali vozni ~asi, kar bo pomenilo ve~jo konkuren~nost `elezni{kih transportov. Seveda pa se bodo zmanj{ali tudi stro{ki za vzdr`evanje. Nakup novih lokomotiv je bil `e ve~ kakor nujen, saj je po dolgih dveh desetletjih to prva posodobi- tev na{ega vle~nega parka. Tre- nutno po na{ih progah vozi 38 lo- komotiv serije 363, ki so v pov- pre~ju stare 28 let, 16 lokomotiv serije 362 pa dosega povpre~no starost ~ez 41 let. V povpre~ju so na{e lokomotive starej{e od 30 let, kar pomeni, da so manj za- nesljive, stro{ki njihovega vzdr`e- vanja pa so visoki. Kljub rednemu vzdr`evanju bodo najstarej{e elek- tri~ne lokomotive `e leta 2007 izrabljene in primerne za dekomi- sioniranje. To pomeni, da ne bodo ve~ vzdr`evane in njihov izpad bo treba nadomestiti z nakupom no- vih lokomotiv ali pa z notranjim oziroma zunanjim najemom loko- motiv. Koli~ina prepeljanega tovo- ra se namre~ iz leta v leto pove~u- je, zlasti v lu{kem tranzitu. Leta 2002 smo Slovenske `eleznice prepeljale 16,3 milijona ton bla- ga, lani v skladu z Novo smerjo `e 17,24 milijona ton, za letos pa je predviden prevoz 18 milijonov ton tovora. Za doseganje zastav- ljenih ciljev pa so nujne nove loko- motive, saj s sedanjimi lokomoti- vami ne bi mogli ve~ zagotoviti zanesljivih vo`enj tovornih vlakov. Postopek do podpisa pogodbe je bil dolgotrajen. Za~el se je s pred- hodnim razpisom za dobavo ve~- sistemskih elektri~nih lokomotiv, ki je bil objavljen v UL RS {t. 35, 19. aprila 2002, in na podlagi sklepa o za~etku postopka oddaje javnega naro~ila, ki so ga Sloven- ske `eleznice izdale 23. maja 2002. Na podlagi teh dokumen- tov je bil v UL RS {t. 48 z dne 31. 14 Tovorni promet Marko Tancar Pogodba o nabavi ve~sistemskih lokomotiv podpisana NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 14 15 Tovorni promet Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 maja 2002 objavljen javni razpis (po odprtem postopku) za izbiro najugodnej{ega ponudnika za dobavo ve~sistemskih elektri~nih lokomotiv. Razpisno dokumenta- cijo je odkupilo pet podjetij. Odpi- ranje ponudb je bilo 20. septem- bra 2002, do predpisanega roka pa sta prispeli dve ponudbi. Oba ponudnika sta bila prakti~no ize- na~ena glede dose`enega {tevila to~k pri tehni~nem in splo{nem delu. Bistvena razlika pri dose`e- nem {tevilu to~k je bila pri ceni ponudnika, kjer je bila ponudba Siemens SGP Wien za 14 odstot- kov ni`ja od drugega ponudnika. Podobne lokomotive `e vozijo tudi po progah nem{kih, mad`ar- skih, avstrijskih in italijanskih `e- leznic. Za nakup lokomotiv s po- dobnimi karakteristikami pa so se odlo~ili tudi v [vici in na ^e{kem. Pred izbiro je med 19. in 23. ja- nuarjem letos potekalo natan~no preizku{anje ve~sistemske loko- motive z oznako ES 64 F4 004, ki ima enake elemente kot izbrani tip lokomotive; razlike so le v kon~ni hitrosti in vrsti podstavnih vozi~kov. Preizkusi so potekali na progi Koper-Diva~a. Lokomotiva je vse preizkuse odli~no opravila in dosegla kar nekaj rekordov na tej progi. Po danem soglasju nad- zornega sveta Slovenskih `eleznic je vlada kot predstavnik lastnika Slovenskih `eleznic 24. junija 2004 odobrila nakup novih loko- motiv. Slovenske `eleznice bomo nakup financirale s kreditom bran`ne mednarodne `elezni{ke banke Eurofima, z dr`avnim po- ro{tvom. Eurofima ponuja dale~ najugodnej{e finan~ne aran`maje za financiranje nakupa. Slovenske `eleznice smo delni~ar v tej banki, v njej pa velja na~elo solidarnosti. »Za nami je relativno naporen ~as usklajevanja, dogovarjanja in trdih pogajanj. Posebej bi rad poudaril veliko naklonjenost in razumeva- nje slovenske vlade, ki je hitro in profesionalno iskala vsa potrebna soglasja ter se vklju~evala v vse- binske razprave,« je ob podpisu pogodbe poudaril generalni di- rektor Miklav~i~. Podpis pogodbe o dobavi pa je po njegovem pre- pri~anju le eden od korakov. »Naj- pomembnej{i bo trenutek, ko bodo te lokomotive in druge inve- sticije za~ele prina{ati prihodek. Slednji bo omogo~al razvoj, kakr- {nega smo si zastavili v Novi sme- ri.« Generalni direktor je tudi opisal na{e zadnje poslovne dose`ke ter izrazil prepri~anje, da je lahko to- vorni promet Slovenskih `eleznic, tudi z uporabo novih lokomotiv, eno od gonil slovenskega gospo- darstva. Predsednik uprave Siemensa AG Avstrija Albert Hochleitner je po- vedal, da se je Siemens `e pred ve~ kakor desetimi leti odlo~il, da se bo uveljavil tudi v Sloveniji, na Slova{kem in Hrva{kem ter na drugih ju`no- in srednjeevropskih trgih. »Po skromnih za~etkih z medicinsko tehniko leta 1991 je danes na{e ljubljansko podjetje uspe{no tudi na drugih podro~jih, med katerimi je vse pomembnej{a transportna tehnika,« je povedal. Omenil je tudi dobavo elektromo- tornih potni{kih garnitur in dela na progah Ljubljana-Se`ana in Murska Sobota-Ormo`. Po njego- vih besedah so avstrijske `eleznice naro~ile ve~ kakor {tiristo zelo po- dobnih lokomotiv, ki v Avstriji vo- zijo pod imenom Taurus, ve~ina pa jih je `e dobavljenih. Slovensko naro~ilo, ~eprav manj{e, pa je po njegovih besedah lepo darilo za 125. obletnico, ki jo bo Siemens praznoval septembra. V imenu prometnega ministrstva je spregovoril dr`avni sekretar in predsednik nadzornega sveta S@ Boris @ivec. Napovedal je, da bo- sta do leta 2015 zgrajena drugi tir med Diva~o in Koprom in med Mariborom in [entiljem, poso- dobljena in elektrificirana pa bo proga od Ljubljane do Hodo{a. »Ti na~rti so dali zanesljivo podla- go, da so se Slovenske `eleznice lahko pogajale tudi za posodobi- tev mobilnih sredstev, s katerimi se bodo morale intenzivneje vklju- ~evati v mednarodno okolje. Za- gotovim lahko, da bo lastnik Slo- venskih `eleznic poostreno nadzi- ral poslovanje podjetja, pa tudi zagotavljal ustrezne spodbude za u~inkovit nastop na mednarod- nem trgu,« je {e povedal. Pogodbo sta na strani Slovenskih `eleznic podpisala generalni direktor Slovenskih `eleznic Bla` Miklav~i~ in njegov namestnik, mag. Andrej Godec, na strani Siemensa pa predsed- nik uprave Siemensa AG Avstrija Albert Hochleitner in direktor Siemensa TS Gottfried Schuster. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 15 16 Intervju Marko Tancar Prvega julija so bile uradno ustanovljene tri dru`be znotraj na- {ega holdinga. Mag. Andreja Godca, ki v poslovodstvu odgo- varja za delo dru`be Infrastruktura, smo zaprosili za komentar nekaj najbolj aktualnih tem z infrastrukturnega podro~ja. Infrastruktura je v prvi polovici leta ustvarila okrog 500 milijonov tolarjev izgube. Kak{ni so vzroki za to? Dru`ba Infrastruktura ima pomembno ekonomsko in dru`beno funkci- jo v na{em holdingu, kar se odra`a predvsem v stro{kih vzdr`evanja in infrastrukturnih projektov ter organizaciji urejenega ter varnega `elez- ni{kega prometa. Zunaj podjetja pa infrastruktura z vi{ino transportnih stro{kov posredno vpliva na razvoj gospodarstva in dru`be. Veliko ve~i- no sredstev zaradi te na{e vloge dobimo s pogodbami z na{im lastni- kom – dr`avo. Kot za vsako dru`bo je tudi za nas pomembno optimal- no zagotavljanje sredstev za pokrivanje stro{kov. Javna agencija za `e- lezni{ki promet v vlogi upravljalca javne `elezni{ke infrastrukture finan- cira njeno vzdr`evanje in razvoj, na drugi strani pa tudi vodenje prome- ta in s tem ka`e svoj odnos do `elezni{ke infrastrukture. Od tega odno- sa je odvisno na{e poslovanje. Letos smo za vzdr`evanje infrastrukture podpisali dve pogodbi, v drugi polovici leta pa {e eno pogodbo o upravljanju postaj, ~eprav smo to nalogo opravljali `e vse od januarja. ^aka nas {e tretja pogodba za vzdr`evanje infrastrukture, ki naj bi po- krila stro{ke do konca leta. Skupaj so te pogodbe vredne nekaj ve~ ka- kor deset milijard tolarjev, za ta namen pa je bilo v dr`avnem prora~u- nu namenjenih 11,1 milijarde tolarjev. To pomeni dejansko zmanj{anje predvidenih prihodkov za dobro milijardo. V vodenju prometa je slika nekoliko bolj{a, a tudi tu je sredstev za skoraj 150 milijonov tolarjev manj od predvidenih. Vlada je sicer s sklepom 700 milijonov tolarjev sklenila nameniti za investicijsko vzdr`evanje. Toda to so namenska sredstva, ki jih ne moremo porabiti za redno vzdr`evanje, ~eprav je agencija maja zni`ala sredstva prav na tej postavki. Poleg tega nam agencija ne priznava stro{kov za izredne dogodke, ki so samo v prvem polletju dosegli skoraj 160 milijonov tolarjev, te stro{ke pa nam dolgu- je {e iz lanskega leta. Nadomestiti tak izpad sredstev je nemogo~e, ~e- prav vseskozi i{~emo notranje rezerve in zmanj{ujemo na{e stro{ke. I{- ~emo tudi dela na zunanjih trgih in z vsemi ukrepi sku{amo izbolj{ati poslovni rezultat, toda izpad sredstev je preprosto prevelik. Dela pa v skladu z vsebino tako imenovane pogodbe 1 moramo opraviti, ~e si `e- limo infrastrukturo oziroma prevozno pot dr`ati v zadovoljivi in varni kondiciji. Na va{em podro~ju potekata dva strate{ka projekta. Bi lahko na kratko opisali, v kateri fazi sta? Strate{ki projekt SP-7 se posve~a zmanj{evanju {tevila izrednih dogod- kov ter uvajanju integriranega vzdr`evanja. Projekt nekoliko zamuja za terminskim na~rtom, toda to bomo nadoknadili. Z njim bomo dosegli ~im ve~je vozne hitrosti ob optimalnih stro{kih ter zagotovili mirno, tiho, predvsem pa varno vleko ob optimalnih stro{kih. Izvajanje rezul- tatov projekta pa ne bo odvisno le od nas, temve~ tudi od lastnika. Strate{ki projekt SP-8 pa je `e kon~an, zato mu bom namenil ve~ po- zornosti. Gre za vzpostavitev nadzornega centra vodenja in upravljanja prometa ter elektroenergetike. Projekt je trajal eno leto, na njem je bilo opravljenih skoraj 4.000 ur in pripravljenega ve~ kot 1.200 strani gra- diva. V njem je sodelovalo ve~ kot 50 `elezni~arjev in {tirje zunanji stro- kovnjaki. Z vzpostavitvijo centra vodenja prometa bi lahko veliko prihra- nili; predvsem s pove~anjem {tevila tras. S tem bi prepre~ili odliv tovo- ra na ceste in po ocenah prihranili okrog deset milijonov evrov na leto. Okrog 52 milijonov evrov na leto bi lahko prihranili pri stro{kih dela, s pove~anjem varnosti na potnih prehodih pa {tiri milijone evrov vsako leto. Uvajali bomo lahko nove interoperabilnosti, pove~ali zadovoljstvo uporabnikov in zmanj{ali vi{ino {kode v izrednih dogodkih. [iritev in- formacijskega sistema pa bi prinesla okrog deset milijonov evrov pri- hranka na leto. S centralizacijo elektronapajalnih postaj in stikal vozne mre`e bi stro{ke lahko zmanj{ali za okrog deset milijonov evrov na leto in ob~utno zmanj{ali porabo kon~ne elektri~ne energije. Projekt pred- videva tudi nov sistem konstruiranja voznega reda. Stro{ki zanj bi se nam povrnili v dveh do treh letih, vozne rede pa bi lahko izdelovali tudi za druge javne prevoznike, kar se mi zdi pomembna pridobitev pred- vsem v lu~i nove prometne politike. S tem projektom `elimo dr`avi po- staviti ogledalo in ji pokazati, kaj narediti, da bo infrastruktura konku- Opraviti moramo normati mag. Andrej Godec namestnik generalnega direktorja Slovenskih `eleznic NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 16 17 Intervju Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 ren~na, zni`ala stro{ke in pozitivno vplivala na {ir{e gospodarstvo. Od- lo~itev o izvedbi pa bo seveda odvisna prav od na{ega lastnika in pot do nje gotovo ne bo lahka. Z ustanovitvijo dru`be S@ – Infrastruktura se preoblikova- nje na{ega podjetja nadaljuje. Kako ste zadovoljni s spre- membami? Na{e naloge so znane – na eni strani nam dr`ava kot lastnik infrastruk- ture predpisuje raven varnosti, na drugi strani pa moramo delati ~im bolj u~inkovito. Na{a organiziranost je {e vedno prete`no proizvodna. Za izpolnitev ciljev Nove smeri pa bo nujna ne le sprememba na papir- ju, temve~ predvsem v na{ih glavah. Vsakdo med nami mora postati odgovoren za poslovni rezultat ter za ekonomi~no in u~inkovito anga- `iranje kadrov. To razmi{ljanje bomo podprli z organizacijo po profitnih centrih in upravljanjem po tr`nih na~elih. ^e nam uspe dose~i te cilje, se za na{o prihodnost ne bojim. Res pa je, da moramo pred tem opra- viti tudi veliko normativno preobrazbo. Zlasti mislim na na{o »`elezno srajco« – skrb za varnost, pa naj gre za vzdr`evanje infrastrukture ali za vodenje prometa. Da ne bo pomote – varnost nikakor ne sme biti in ne bo ogro`ena. Spremeniti pa moramo {tevilne nepotrebne zastarele in tudi drage predpise, ki ne upo{tevajo `e uvedenih sodobnih tehnologij, saj so nastali pred precej leti. Naj navedem le morda na prvi pogled do- cela banalen primer. Za redni pregled postajne ure ima delavec na vo- ljo kar dvajset minut. To je bilo gotovo smiselno v ~asu mehanskih ur, ki jih je bilo treba sneti s stene, naoljiti in nastaviti. Danes pa so ure elek- tronske in daljinsko vodene ter toliko ~asa za njihovo vzdr`evanje ne potrebujemo. Tak{nih in podobnih primerov pa je {e veliko. Vlada je sprejela resolucijo o slovenski prometni politiki. Kako jo presojate? Vesel sem, da je prometno ministrstvo pripravilo novo resolucijo in da jo je vlada `e sprejela, saj naj bi ta zagotavljala racionalno in ekolo{ko uporabo prometne infrastrukture. Pri~akujem pa, da se bo uresni~eva- la bolj u~inkovito kot nacionalni program razvoja `elezni{ke infrastruk- ture. Ta se je do danes uresni~eval manj kot 20-odstotno. Pred kratkim ste se odlo~ili za projekt ozave{~anja o ne- varnosti na potnih prehodih. Zakaj tak{na odlo~itev? Pobudo za tak{no akcijo sem dal, ker se najve~ smrtnih primerov na na- {ih progah vsako leto zgodi prav na potnih prehodih. Oblikovali smo knji`ico, s katero bi radi javnost opozorili na nevarnosti pri pre~kanju proge na potnih prehodih z avtomatsko signalizacijo ali pa z Andreje- vim kri`em. Teh drugih je {e vedno najve~ in so na{e najbolj ~rne to~- ke. Knji`ico bomo izdali skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu. Distribuirali jo bomo na {olah, v avto{olah in ob~inah, ki so blizu `elezni{kih prog. S predstavitvami izbranim lokalnim skupno- stim in {olam bomo sku{ali opisati nevarnosti pre~kanja `elezni{ke pro- ge in pove~ati varnost na potnih prehodih. Opa`amo namre~, da se najve~ nesre~ zgodi prav tam, kjer doma~ini kak prehod vzamejo za »svojega«, imajo ob~utek, da ga zaradi rednega pre~kanja poznajo. Za- do{~a pa le trenutek nepazljivosti in `e se lahko zgodi nesre~a, saj vlak nima tako kratke zavorne razdalje kot osebni avto. @e prihodnje leto naj bi tovorni promet za~el pla~evati uporabnino, ki bo namenjena za vzdr`evanje infrastruk- ture. Va{ komentar? Pla~evanje uporabnine je za podjetje S@ Infrastruktura zelo pomemben segment. Njeno pla~evanje dolo~ajo {tevilne evropske direktive. Ti do- kumenti govorijo o izena~evanju pogojev vseh prometnih sistemov in njihovem usklajenem razvoju. V Evropski uniji se `e pripravlja enotna metodologija za dolo~itev uporabnine, kar pa se mi zdi problemati~no. Stro{ki vzdr`evanja so namre~ zaradi geografskih razlik po posameznih dr`avah zelo razli~ni, saj je logi~no, da je na primer vzdr`evanje gorske proge bistveno dra`je kakor ravninske. Na{ tovorni promet uporabnino `e pla~uje, za zdaj je njena vi{ina 50 milijonov tolarjev. @e prihodnje leto pa bo tovorni promet za~el pla~evati polno uporabnino po modelu, ki ga v veliki tajnosti pripravlja `elezni{ka agencija. Ta bo verjetno dolo~e- na na podlagi stro{kov vzdr`evanja javne `elezni{ke infrastrukture. Ali bo uporabnino pla~eval potni{ki promet, pa mi ni znano. V tujini je si- cer praksa, da potni{ki promet uporabnine ve~inoma ne pla~uje, Nizo- zemska pa je celo tovorni promet oprostila pla~evanja uporabnine. Po- leg tega pa je tujina pred nami tudi zato, ker se `e pogovarjajo o zara- ~unavanju tako imenovanih eksternih stro{kov vsem prometnim siste- mom. Gre za oceno, koliko na primer staneta onesna`evanje in hrup, ki ga povzro~a promet, koliko stane smrt v prometni nesre~i in podob- no. Te dejavnike v tujini vsaj delno `e upo{tevajo, pri nas pa teh stro{- kov {e ne zara~unavamo. Malo v {ali bi lahko dejali, da si kot vrhovni {ef `elezni{ke infrastrukture prav gotovo `elite ~im vi{jo uporabnino. Nikakor ne, ~eprav se to morda zdi nelogi~no, saj naj bi za nas ve~ja uporabnina, ki se vra~a v vzdr`evanje infrastrukture, pomenila la`je po- slovanje. Toda zavedati se moramo, da je na{ `elezni{ki sistem soodvi- sen, od njega pa je odvisen tudi dobr{en del gospodarstva. ^e bo upo- rabnina previsoka, tovorni promet Slovenskih `eleznic, ki jo bo pla~e- val, ne bo ve~ cenovno konkuren~en in tovor se bo preusmeril na ce- ste. To pa bo pomenilo ve~je onesna`evanje in zmanj{anje varnosti v prometu, saj so ceste kar {tiriindvajsetkrat manj varne kot `eleznice. Po- sledica bo dru`bena {koda, na drugi strani pa nesorazmerje tudi v na- {i dru`bi, saj manj prometa pomeni tudi manj vzdr`evanja infrastruktu- re, se pravi manj dela za nas. Zato bo treba najti ravnote`je, saj bo upo- rabnina imela tudi socialno-ekonomski vidik. Ocena vloge `eleznice v slovenskem gospodarstvu in dru`bi, dolo~itev obra~unavanja eksternih stro{kov, dolo~itev cene varnosti in primerne ravni vzdr`evanja bodo ogledalo modrosti lastnika na{ega holdinga in javne `elezni{ke infra- strukture. Dr`ava in Javna agencija za `elezni{ki promet sta zelo po- membna dejavnika dela S@ Infrastrukture. Zlasti med Slo- venskimi `eleznicami in agencijo pa menda prihaja do nesoglasij? Povem lahko, da odnos med nami ni dober in lastnik bi ga moral mo~- no popraviti. Slovenska ureditev popolnoma odstopa od drugih dr`av Evropske unije. Povsod je dr`ava nedvoumno dolo~ila upravljalca. Pri nas pa so Slovenske `eleznice le poobla{~eni upravljalec javne `elezni{- ke infrastrukture, njen dejanski upravljalec pa je `elezni{ka agencija. To je edinstvena re{itev v Evropi in tu je najve~ji vzrok nere{enih te`av. [e ena posebnost pa je, da je Javna agencija za `elezni{ki promet edina agencija, ki upravlja sredstva, vsa odgovornost za varnost pa je na ra- menih Slovenskih `eleznic. Dr`ava bo morala nekaj ukreniti, saj tak{en odnos ni v prid slovenskemu `elezni{kemu sistemu oziroma slovenskim `eleznicam, poudarjam, pisano z malo za~etnico. vno preobrazbo NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 17 18 Iz tujine dr. Vladimir Korun V predlanski majski Novi progi smo `e pisali o gradnji novega osrednjega berlinskega kolodvo- ra in gradnji berlinskih `elezni{- kih prometnih poti. Berlin je bil pred drugo svetovno vojno eno od najve~jih evropskih `elezni{- kih vozli{~, po vojni pa je to vlo- go izgubil. @e pred drugo svetov- no vojno pa so Berlin pestile te- `ave zaradi premajhne preto~no- sti `elezni{kega prometa skozi nem{ko prestolnico. Vojna vihra je prekri`ala pripravljene na~rte, po katerih za~etek in konec tirne- ga prometa ne bi bil le na osmih ~elnih kolodvorih in nekaj preto~- nih kolodvorih. Tak{na oblika prometa namre~ od potnikov zahteva veliko naporov, ~asa in prestopanj. Za pove~anje preto~- nosti so zato v Berlinu zgradili dve kro`i{~i – eno blizu sredi{~a mesta in drugo od njega zelo od- daljeno. Ti kro`i{~i sku{ata v ve- nec povezati ve~ kakor 12 regio- nalnih in mednarodnih `elezni{- kih prog, ki se zlivajo v mesto. Stare napake, zagre{ene v pionir- skih ~asih 19. stoletja, si Nemci prizadevajo odpraviti s sistemom navpi~ne povezave v smeri jug- sever. V sredi{~u tega »dvojnega ipsilona« je Lehrter Bahnhof – prihodnja glavna berlinska `elez- ni{ka postaja. Nova povezava severa in juga ni zgolj `elezni{ka pot z novo po- stajo v sredini, gre za zapleten prometni sistem, ki se ustrezno vklaplja v obstoje~e povezave. Z njim se pravzaprav nadome{~ata po vojni zaradi delitve mesta iz- gubljena potsdamski in anhalter- ski ~elna kolodvora, hkrati pa s povezavami naprej proti severu opravlja nalogo, ki sta jo nekdaj imela lerterski in stettinski ~elni kolodvor. Na jugu mesta se nova povezava za~ne z zdru`itvijo dveh `elezni{kih linij pri postaji Priesterweg. Proga nato poteka do vozli{~a, ki je v gradnji, na njem pa se bo na postaji Pappe- strasse linijski `elezni{ki promet povezal s primestnim in mest- nim. Po nekaj kilometrih se pove- zava spusti v predor, najprej do potsdamskega trga. Tu je `e sko- raj do konca zrasel novi kolodvor. Nadomestil bo stari potsdamski kolodvor, ki je bil odprt leta 1838 na prvi `elezni{ki povezavi Berli- na in Potsdama; ta je bila hkrati prva proga v Kraljevini Prusiji sploh. Peroni s {estimi tiri le`ijo 15 metrov pod zemljo. Najbolj privla~en objekt nove po- vezave jug-sever pa je nedvomno stavba novega glavnega kolod- vora – Lehrter Bahnhofa. Resnici na ljubo je treba povedati, da projekt zaradi pomanjkanja sred- stev zamuja `e za dve leti. To je najbolj o~itno prav na glavnem kolodvoru, kjer za zdaj poteka le promet mestne `eleznice v smeri vzhod-zahod. Vlaki linijskega in primestnega prometa pa skozi kolodvor vozijo, a tam ne ustav- ljajo. Stavba nove postaje bo raz- deljena na kar pet nadstropij. Ar- hitekt Meinhard von Gerkan je predvidel, da bi bila zgornja hala zastekljena neprekinjeno v dol`i- ni 430 metrov. Zaradi finan~nih te`av pa je sedaj v sredini zaste- klitev v dol`ini nekaj deset me- trov prekinjena, tako da sta na- stali dve dvorani. Okenska stekla so debela dva centimetra, za po- kritje 20.000 kvadratnih metrov pa so jih porabili 8.500. Na stre- hi so name{~ene tudi naprave, ki bodo na leto pridobile okrog 190.000 kilovatnih ur elektri~ne energije. Stre{na konstrukcija, ki {e najbolj spominja na satovje ~ebel, sloni na lokih razpetine 66 metrov. Tak{na konstrukcija je bila sicer `e uporabljena pri grad- nji postaje Spandau. Zaradi ni`je cene so bili loki izdelani na Polj- skem. Gledano z vzhodne strani je celotna konstrukcija kolodvora oblikovana v rahlem levem loku, stoji na viaduktu in delno na mo- stu, pod katerim te~e Spree. Po- stajna zgradba je dolga okrog en kilometer. Celotna nadzemna zgradba je oblikovana tako, da lahko dnevna svetloba prodre celo 15 metrov pod povr{ino v najni`je prostore. Te bodo z vi{ji- mi eta`ami poleg s klasi~nimi stopnicami povezali s 54 teko~i- mi stopnicami in 14 dvigali. Med kletno in zgornjo eta`o bodo svoj prostor tudi na vmesnih treh nadstropjih na{le {tevilne trgovi- ne in lokali. Na postajnem ob- mo~ju bo tudi gara`a za tiso~ vo- zil, iz katere se bo podzemna av- tocesta navezovala na okoli{ke ceste in ulice. Na Lehrter Bahn- Berlinska `elezni{ka razglednica Lehrter Bahnhof – novi berlinski glavni kolodvor NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 18 Aktualno Nem~ija zmanj{uje `elez- ni{ki prora~un Nem{ko finan~no ministrstvo je objavilo namero, da bo v nasled- njih letih postopno zmanj{evalo prora~un Nem{kih `eleznic. Osnu- tek prora~una za prihodnje leto predlaga 3,7 milijarde evrov sred- stev, v primerjavi z leto{njimi 4 mi- lijardami. Leta 2007 naj bi Nem{- kim `eleznicam (DB) namenili 3,2 milijarde evrov, leto pozneje pa le {e 2,2 milijardi evrov. Medtem pa sta se nem{ka vlada in DB dogovo- rila o srednjero~nem na~rtu `elez- ni{kih projektov. Letos bo za vzdr- `evanje infrastrukture namenjene 2,5 milijarde evrov, v naslednjih {tirih letih pa bo za 66 najpomem- bnej{ih infrastrukturnih projektov porabljene najve~ 3,1 milijarde sredstev. Vlada se je pripravljena tudi pogajati z DB o mo`nosti vla- ganja dodatne milijarde evrov do leta 2008. S tem naj bi za~eli ali pospe{ili {e nekaj projektov. Hrva{ki nagibniki `e prevzeti Hrva{ke ̀ eleznice so prevzele prvih {est od osmih dvo~lenskih dizel- skih nagibnih vlakov, ki jih je izde- lal Bombardier Transportation. Vrednost posla je 32,5 milijona evrov. Garniture so skorajda enake kot Regio Swinger serije 612, kakr- {ni vozijo po nem{kih progah. Vo- zile bodo iz Zagreba proti jadran- ski obali, ve~inoma do Splita, pa tudi do [ibenika in Zadra. Novi vlaki so klimatizirani. Na njih je po 110 sede`ev drugega razreda in 24 sede`ev prvega razreda, ki so vsi opremljeni s priklju~ki za pre- nosne ra~unalnike ter slu{alkami. Na vlakih sta tudi informacijski si- stem za potnike in mini bar. Gre za prvi nakup medmestnih vlakov na Hrva{kem po 30 letih. Obenem potekajo infrastrukturna dela na progi Ogulin-Knin-Split, ki bodo progo usposobile za hitrosti do 160 kilometrov na uro. Hrva{ke `eleznice upajo, da bodo novi vla- ki 435 kilometrov dolgo pot med Zagrebom in Splitom prevozili v petih urah. Danes je ~as vo`nje 7 ur in 15 minut. 19 Iz tujine Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 hofu bo mo~ tudi presesti na podzemno progo U5, katere gradnja {e poteka. Namenjena bo predvsem za povezavo z vladno in diplomatsko ~etrtjo na eni strani in z najve~jima pod- zemnima kolodvoroma Fride- richstrasse in Alexanderplatz na drugi strani. Zgradba novega kolodvora bo seveda opremlje- na z vrsto ra~unalni{kih siste- mov, ki bodo skrbeli za varnost in dobro po~utje. Posebna po- zornost je namenjena avtomat- skemu zra~enju velike stavbe. Ko bo novi kolodvor uradno od- prt, bo skozenj vsak dan peljalo ve~ kakor 750 regionalnih in mednarodnih vlakov, dodatno pa {e {tevilni vlaki primestne, mestne in podzemne `eleznice. Dela naj bi bila dokon~ana do za~etka nogometnega prvens- tva leta 2006. Takrat bo novi le- hrterski kolodvor polno nado- mestil na skoraj istem mestu leta 1871 postavljeni ~elni ko- lodvor z istim imenom, ki je bil te`ko po{kodovan zaradi bom- bnih napadov med vojno in po- drt leta 1959. Vlaki linijskega in primestnega prometa na novem kolodvoru {e ne ustavljajo. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 19 20 S@ so ljudje Milo{ Opre{nik Sandi ^olnik je neko~ pove- dal, da ste bili v televizijski oddaji Ve~erni gost eden njegovih najzanimivej{ih sogovornikov. Res? To me veseli. Ljudje smo se vajeni sprenevedati, vendar priz- nam, da mi to laska. Sicer pa me je nastopanja pred kamero kar malce strah. Najprej gre za tremo, naslednji dan pa si potem o~ita{, kaj vse bi {e lahko povedal, in to bi seveda povedal popolnoma druga~e … pa nisi. Zanimivo, ne- kateri muzealci iz ve~jih muzejev so bili kar malce nevo{~ljivi, ~e{, kako da so povabili prav tebe, iz tako majhnega muzeja. Hja, sem rekel, vedno je treba za~eti z ma- lim! Va{ o~e, gospod Mirko Bogi}, je starosta in legen- da slovenskih jadralcev, av- tor mnogih u~benikov za navtike … vi pa kar po ̀ elez- ni cesti. Kako to? Moj odnos do morjeplovstva za o~eta prav gotovo pomeni pre- cej{nje razo~aranje. Skupaj sva zgradila manj{o bar~ico in vsako leto smo ve~krat jadrali ob istrski obali in vse doli do [ibenika. Bil sem tudi v izpitni komisiji za vodi- telje ~olnov in ve~krat tudi njihov demonstrator. Ampak imeti barko in biti navezan nanjo, pomeni ne- kak{no obliko su`enjstva, tako ne- kako, se mi zdi, kakor – hm, vi- kend hi{ica. Res je, kot ~lan o~eto- ve posadke, tudi na nekaterih re- gatah, sem do`ivel marsikateri ~u- dovit trenutek, tudi nevaren … ko zapiha tisti pravi veter … to je re- sni~en u`itek. Gledano v celoti pa se mi zdi jadranje obupen dolg- ~as: ob~utek ima{, da si ves ~as sredi ni~esar in da ne bo{ pri{el ni- kamor. V daljavi zagleda{ rt, ki ti pomeni orientacijo, in zdi se ti, da ga ne bo{ nikoli dosegel. Ko ga naposled le dose`e{, se za njim na obzorju pojavi – nov rt. Vem, da bi marsikdo »dal du{o« za tak{en na~in `ivljenja, toda videti je, da sem bolj kopenska podgana. Po izobrazbi ste profesor nem{~ine in ru{~ine. Po kon~ani gimnaziji – mimogre- de, moja tema pri maturi iz fizike je bila Parni stroj na lokomotivi – sem se vpisal na strojno fakulteto. Veliko, velikansko razo~aranje! Male predavalnice so bile nabito polne, bilo je stra{no zadu{ljivo in povrhu vsega so bili gospodje asi- stenti izjemno nesramni. Presedlal sem, {e pravo~asno, tako da k sre- ~i nisem izgubil letnika, na filozof- sko fakulteto. Odlo~il sem se za nem{~ino in ru{~ino, a brez kakr- {nih koli ambicij, da bi postal ling- vist. Toda nem{~ina se je pokazala kot prava izbira: skorajda vsa naj- pomembnej{a literatura, ki jo vsak dan potrebujem pri svojem delu, je namre~ napisana v tem jeziku. Poleg tega je znanje nem{~ine po- membno tudi zaradi pogostih sti- kov z Avstrijci, s katerimi imamo, kot vemo, kar lep kos skupne kul- turne dedi{~ine. Sem ter tja v nem{~ini tudi kaj napi{em, in ve- sel sem, ker so mi »onkraj« `e marsikaj objavili. [tudij mi je odprl meje tako germanskega kot tudi slovanskega sveta, predvsem mo`nost spoznavanja literature v izvirniku. ^lovek tako postaja, re- kel bi, nekako »kulturno formi- ran«. @eleznica? Moja velika ljubezen `e od najro- snej{ih let. Moj prvi spomin na `e- leznico je povezan s kozolcem, ki je stal nedale~ od proge; danes so tam kajpak stanovanjski bloki. Na stol~ku za slamo, ki je bil obe{en na ranto kozolca, sem pre`del kdo ve koliko ur in opazoval loko- motive. Pozneje sem kraj opazo- vanja preselil na pasarelo preko proge, tja, kjer stoji danes podvoz na Dunajski cesti. Potem pa sem seveda za~el zbirati vlakce. Mulci smo si v kleti bloka, kjer smo sta- novali, izborili sobo in za~eli dela- ti maketo. Pri tem sem ugotovil, da me zelo zanima elektrika. To mi je pozneje pri{lo prav pri voja- kih, kjer sem o tej temi celo pre- daval, kar {tejem za svoj najve~ji »akademski« podvig (smeh). Nav- du{il me je na{ veliki elektrotehnik in {ahist Milan Vidmar, v njegovih knjigah, iz obeh strok, so izjemni tisti pretanjeni komentarji, s kate- rimi bralca vpelje v posamezno poglavje. Mislim, da je Vidmar nedvomno ena najve~jih sloven- skih glav. In kako na `eleznico? Na vsak na~in sem si `elel na `e- leznico, bilo mi je pravzaprav vseeno – kamor koli! Tako sem leta 1977 pristal v ekonomski pro- pagandi. Leta 1981 je bil pri teda- njem @elezni{kem gospodarstvu Ljubljana ustanovljen Odsek za muzejsko dejavnost. Stvar me je kajpak zelo zanimala in izrazil sem `eljo, da bi pri tem sodeloval. Kar takoj so me imenovali za vodjo odseka, ~eravno sem imel pomi- sleke, vendar mi je bila obljubljena pomo~. Da bo neko~ pri{lo do us- tanovitve `elezni{kega muzeja, se je vedelo pravzaprav `e od leta 1972. Prof. Stane Kumar, aka- demski slikar, je `e dlje ~asa delal na tem podro~ju, kar je bilo pa~ mogo~e. Ve~idel je {lo za zbiranje gradiva, predvsem lokomotiv, iz katerega bi oblikovali poznej{i muzejski fundus, kot bi se reklo. Na{ odsek je po enem letu dobil prostore v sindikalnem domu ob rotundi, kjer smo ostali dolgih dvajset let. Moram poto`iti, da ves ta ~as nisem imel svoje pisar- ne, kar vsekakor ni dobro. V~asih so namre~ k nam prihajali tudi pomembni ljudje, s katerimi na di- Mladen Bogi} »Moj posel je moja najljub{a NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 20 21 S@ so ljudje Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 rekciji niso vedeli kaj po~eti, in so jih preprosto poslali k nam. Pred dvema letoma pa smo naposled dobili nove prostore v pisarni{kem delu rotunde, kjer je bila neko~ uprava delavnic. Kako se financira @elezni{ki muzej? @elezni{ki muzej je seveda odvisen od prora~una Slovenskih `eleznic, nekaj pa prispeva tudi Ministrstvo za kulturo. Tako so ob 150-letnici prihoda prvega vlaka na Sloven- sko financirali streho starega dela rotunde, obnovo fasade in manj{i pomo`ni objekt rotunde. Morda bi bili pripravljeni nekatere na{e programe podpreti s 50 odstotki, ~e tudi sami prispevamo 50 od- stotkov sredstev. Toda pri tem se pojavlja {e en pogoj: vklju~eni moramo biti v Mre`o muzejev, ~e- sar pa ne moremo izpolnjevati, saj dejansko {e nismo muzej, temve~ delujemo samo na ravni slu`be. Tako, denimo, sam nastopam si- cer kot ravnatelj muzeja, v resnici pa sem {ef slu`be. ^akamo torej, da nas nekdo »ustanovi«, ustano- viteljev pa ni. Pred leti, ko je {e ob- stajal Odbor za muzejsko dejav- nost, so bile stvari preprostej{e; v odboru so bili namre~ ljudje, ki so v okviru `eleznice visoko kotirali, in kadar je bilo treba, je vsakdo potegnil svoje vzvode. Leta 1991 pa je ta organ ugasnil. Predlagal sem ustanovitev muzejskega sve- ta, vendar brez uspeha. Moram re~i, da sem precej odvisen sam od sebe in od lastne iznajdljivosti, o klju~nih stvareh pa dostikrat od- lo~ajo ljudje, ki problematike pa~ ne poznajo dovolj. Opa`am, da se je moja hitrost dela mo~no zmanj{ala; iskreno pa dvomim, da po 23 letih dela na tem podro~ju nisem sposoben realno oceniti, ~esa je muzej resni~no potreben … Morda pa sem bil vselej pre- malo prodoren ali celo brezobzi- ren, in bi bil sicer lahko dosegel ve~, kakor sem. Toda, kot je duho- vito pripomnil moj sodelavec, ko smo neko~ razpravljali o re{evanju te`av: na `eleznici traja trenutek v~asih tudi petnajst minut. Na~rti muzeja za v prihod- nje? Perspektiva? Predvsem i{~emo varnost in zago- tovitev za obstoj muzeja. Opti- malna mo`nost bi bil seveda po- lo`aj pod skupnim de`nikom s Tehni{kih muzejem Slovenije, in to je perspektiva, na kateri `e kon- kretno delamo. Hkrati bi imeli s tem re{en tudi problem strokov- nega vodenja obiskovalcev po muzeju, kar nam tako kadrovsko kot finan~no pomeni precej{en problem, kajti trenutno nas je red- no zaposlenih samo {est. Tako se, denimo, za v soboto napove ve~- ja skupina italijanskih turistov, in kaj naj bi bil storil? Sedem v avto, se odpeljem v muzej in se jim predstavim kot vodnik. Ko jim po- vem, da sem tudi ravnatelj, mi kajpak ne verjamejo. Kolik{en pa je pravzaprav odziv obiskovalcev? Za leto{nje leto bi iz povsem ob- jektivnih razlogov te`ko postregel s konkretnimi {tevilkami; nekaj ~a- sa je namre~ manjkal celoten te- matski del razstave. [lo je za za- plete na Kurilni{ki ulici zaradi zna- nih te`av z molotovci, zaradi ~esar smo morali evakuirati vse ekspo- nate v deponije. Toda pred krat- kim smo slovesno odprli nove prostore v tako imenovanem B- objektu muzeja, zaradi katerih smo se toliko ~asa »boksali« – za sredstva in za prostore. Na {tevilnih slovenskih po- stajah stojijo muzejske lo- komotive. Nekatere so vzorno vzdr`evane (Roga- tec, Trebnje, Grosuplje), nekaj pa je tak{nih, ki nam, roko na srce, niso v ponos. Vsi muzejski eksponati na sloven- skih postajah se formalno vodijo v muzejski zbirki Slovenskih `elez- nic. Vendar pa je bilo odrejeno, da je za vsakega od njih »na svo- jem dvori{~u« dol`an poskrbeti pa~ tisti, recimo mu najvi{ji po rangu, na tistem obmo~ju. Po- vsem brezpredmetno je razmi{lja- ti ali celo pri~akovati, da bi sred- stva za obnovo in vzdr`evanje lah- ko zagotovil @elezni{ki muzej. Prav zares ne moremo skrbeti za vse eksponate po Republiki Slove- niji, saj jih je ve~ kakor 60, in to tudi nikoli ni bil temeljni smoter muzeja. V vsakem trenutku pa smo pripravljeni pomagati s stro- kovnimi nasveti glede prenove, tudi na terenu, in to kajpak ves ~as po~nemo. Na~eloma naj bi res ~im ve~ teh eksponatov spravili v prostore muzeja, vendar tudi dalj- noro~no teh prostorov `al ne vi- dim. Pred leti so se pojavljale me- galomanske `elje, naj bi postali najve~ji `elezni{ki muzej v Evropi, kar pa seveda ni smiselno. Dobro vemo, da dandana{nji brez spon- zorskih sredstev ni ni~, sponzorji pa se pridobivajo skorajda izklju~- no na podlagi zvez in poznanstev – in se spet znajdemo v za~ara- nem krogu. Nadvse hvalevredno pa je, da se je za re{evanje najbolj ogro`enih in propadajo~ih ekspo- natov odlo~ilo @elezni{ko invalid- sko podjetje, a tudi oni medtem `e ugotavljajo, da to ni ravno maj- hen zalogaj. Kljub te`avam se zdi, da vam je to delo pisano na ko`o … Nemara se sli{i nenavadno, toda rekel bi takole: ugotavljam, da je moj posel moja najljub{a frustra- cija (smeh). @al mi je le, da zaradi pomanjkanja ~asa le poredko pri- dem do prilo`nosti, da bi, ~e je treba ure in ure, brskal po doku- mentih, arhivih, literaturi … Sicer pa po potrebi delam prav vse: sem administrator, kar kot vsak razsoden ~lovek iz srca sovra`im, sem muzejski strokovni vodnik, kar zelo rad po~nem, no, in tudi kot nosa~ sem se `e nekajkrat po- skusil – z uspehom, marsikateri mlaj{i me ni dohajal! S ponosom pa lahko povem, da smo dosegli prav vse etapne cilje, ki smo si jih bili zastavili: stari del rotunde smo pridobili za muzej, dobili smo nove pisarne, ki so v primerjavi s starimi idealne, odprli smo temat- sko razstavo v B-objektu muzeja, da lahko naposled dijaku, {tuden- tu, turistu, tujcu … na dostojen na~in predstavimo del bogate slo- venske tehni~no-kulturne dedi{~i- ne. Do zdaj smo lahko trdili, da delamo, zdaj pa smemo upravi~e- no re~i, da smo nekaj tudi naredi- li! @eleznici pa sem resni~no hva- le`en, da nam, ~eprav tega prav- zaprav ni dol`na, omogo~a privi- legij, da nekaj ustvarjamo. Da opazujemo, kako nam stvari, sicer neskon~no po~asi, toda zaneslji- vo, rastejo izpod rok. V~asih si je treba tudi odpo- ~iti. Prosti ~as, rekreacija? Hm, po~el sem marsikaj. Bil sem, na primer, zvezni sodnik za na- mizni tenis. V mladih letih sem se ukvarjal z judom, kar se mi zdi, da je bilo bolj za zidanje samozave- sti, in si primlatil oran`ni pas. Po- tem pa sem ugotovil, da imam prene`ne prste, in ker sem v ti- stem ~asu igral tudi harmoniko, sem se za prste kar malce ustra{il, in z judom je bilo konec. Harmo- niko sem za~el igrati `e v osnovni {oli, v okviru KUD-a Tine Ro`anc, pozneje, v gimnazijskih letih pa v zasebni {oli prof. [tepica. V okviru dana{nje rekreacije pa sem precej strog do sebe: prav vsak dan, ne glede na vreme, pe{a~im na Ljub- ljanski grad, in ob nedeljah na [marno goro. Sicer pa se priprav- ljam na pe{pot po progi Semme- ring. To je ena mojih bo`jih poti, do zdaj seveda le z vlakom, kajti zelo rad hodim na Dunaj. Potem ob tistih objektih malce sanjarim, kako so to delali v~asih – zdi se mi, da je mojster Ghega o~itno delal za vse ve~ne ~ase … a frustracija!« NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 21 22 Reporta`a Ana Tušar Vlak v o~eh poslovnih potnikov `al ni ravno alternativa, ki bi bila na prvem mestu po izbiri. Vsi, ki potujejo poslovno, pa~ poudarja- jo hitrost in fleksibilnost, zato sta letalo in osebni avto veliko po- membnej{a. In ~e bi komu, ki ni `elezni~ar, predlagali, naj se od- pravi na »nekoliko dalj{e« slu`be- no potovanje - recimo tako, ki bi v eno smer trajalo 48 ur - z vla- kom, bi nas verjetno bolj ~udno pogledal. @elezni~arji zaradi do- datnih ugodnosti, kot so nizki stro{ki potovanja, ~as, pre`ivet na potovanju z vlakom, presoja- mo druga~e. Obenem ne gre za- nemariti dejstva, da si lahko le med potovanjem pridobivamo znanje in izku{nje o drugih - pa naj so to vtisi o dobrih ali slabih plateh ponudbe v potni{kem prometu. Primerjava je vedno dobra - v~asih za spodbudo, kaj moramo {e dose~i, in v~asih tudi za malce tola`be, ~e{, saj tudi drugje ni vse suho zlato. No, `e omenjenih 48 ur traja po- tovanje prek Mad`arske, Romu- nije in Bolgarije do Carigrada. Za potovanje po dalj{i poti smo se odlo~ili, ker zaradi gradbenih del v Srbiji vlak 490/491 na relaciji Beograd-Carigrad po veljavnem voznem redu ne vozi, zveza s prestopanjem v Sofiji pa nas ni preve~ mikala. Prvi pogoj za brezskrbno potova- nje je predvsem mo`nost rezervi- ranja. Za skeptike, ki presojajo vzhodne dr`ave druga~e, naj ta- koj povem, da smo si rezervirali vso prevozno pot -tako za odhod kot za vrnitev. In pri tem ni bilo nobenih te`av. Soglasen sklep priprav na potovanje je torej bil: rezervacijski sistem EPA deluje. Z vlakom IC 247 Citadella vodi pot do Budimpe{te prek mejne- ga prehoda Hodo{. Potem ko en- krat proga zavije na ravnino, tam tudi ostane. Ravnina, ravnina – o~i se spo~ijejo in skoraj zaprejo … V Budimpe{ti je seveda druga zgodba. V mestu vse vrvi, in ~e se za hip utegne{ ozreti, vsekakor mora{ opaziti izredno lepo arhi- tekturo. Slavna zgodovina je me- stu dala nepozaben pe~at. In ker Citadella kon~a vo`njo na postaji Deli, je treba najti prevoz do po- staje Keleti. Tako menjavanje po- staj v velikih mestih ni med pot- niki ni~ kaj priljubljeno, a `al po- gosto ne gre druga~e. No~ni vlak Budimpe{ta-Bukare- {ta ima sicer rang EuroNight (EN 371 Ister), a ni, da bi ~lovek od njega preve~ pri~akoval. Vagon- ski park je star, v spalniku - last romunskih `eleznic - je sicer bil tudi tu{, ki pa, brez ro~ke, seve- da ni deloval. Je pa v sestavi vla- Ko potovanje traja 48 ur … Bazar, pokrita tr`nica - labirint hodnikov in trgovinic NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 22 23 Reporta`a Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2004 … ka tudi jedilni vagon, kar na tako dolgi poti nikakor ni zanemarlji- vo. In tudi pollitrsko plastenko vode smo v spalniku dobili. Postaja Bukare{ta sever nas je pri- jetno presenetila – ~ista in ureje- na. Te`ave z brezdomci, potepu- hi in drugimi neza`elenimi obi- skovalci re{ujejo tako, da je vstop na peron mogo~ le z vozovnico ali peronsko karto. Postajna stav- ba je precej veli~astna, znatno manj pa njena okolica: razdrapa- ni plo~niki, ceste s {tevilnimi luk- njami, stavbe z razpadajo~imi fa- sadami, zanemarjene zelenice, smeti ... Veliko avtomobilov na cestah je vozilo `e v prej{njem re- `imu, ljudje so skromno oble~e- ni. Obiskovalec zelo hitro doja- me, da se nahaja v eni najrevnej- {ih dr`av Evrope. Vlak {t. 499 Bosphor, s katerim smo nadaljevali pot do Carigra- da, ima ni`ji rang in temu pri- merno ponudbo. V sestavi na- mre~ nima jedilnega vagona - zelo pomembno je torej, da ima potnik s sabo {e kaj za pod zob - , spalnik, tudi ta je bil last ro- munskih `eleznic, je {e starej{i od prej{njega … A vsaj vodo smo dobili. Morda se bo sicer kdo spotaknil ob dejstvo, da vedno znova omenjam vodo, a pri tem gre za enostaven ra~un: ~e naj bi ~lovek v povpre~ju moral spiti na dan dva litra vode, in ker potre- bujemo vodo tudi za umivanje zob, saj tista na vlaku ni pitna, bi morali na tako dolgo pot s sabo vzeti kar kakih pet litrov vode. To pa nikakor ni zanemarljiva do- datna te`a v prtljagi! S kontrolami na bolgarski meji si- cer ni bilo te`av, a popisali so nas, kot bi {lo za kriminalce. Vse podatke so celo vnesli v ra~unal- nik. In nato mejna postaja Kapi- kule! To je vsekakor zgodba zase, tako da ~lovek kar ne more verje- ti svojim u{esom, ko ga spremlje- valec spalnika zbudi in pove, da mora sredi no~i izstopiti. Treba je torej iz pi`ame sko~iti v hla~e in nato do postajnega poslopja, kjer mu v potni list udarijo `ig. Da bo kontrola potnikov res na- tan~na, nato potne liste {e en- krat preverijo na vlaku! Ko nam je pred prihodom v Cari- grad spremljevalec vrnil doku- mente, sva s sodelavcem opazila, da so nama uni~ili tudi dodatno polje v modri izkaznici FIP. Ome- njena izkaznica za vo`njo po pro- gah tur{kih `eleznic ne velja in zato sva na pot dobila dodatno vozovnico za Tur~ijo (ki sva jo se- veda tudi oddala). Prito`ila sva se spremljevalcu in mu nekako le uspela razlo`iti zadevo. Slednji je nato poklical tur{kega sprevodni- ka, ki je vse to »zakuhal«. A temu – ~eprav je {lo za njegovo napa- ko – vse skupaj sploh ni {lo do `i- vega. Ravnodu{no je skomignil z rameni in mi v polomljeni angle{- ~ini odgovoril: »Pa saj imata {e dovolj polj v iz- kaznici!« Brez opravi~ila! Dobronameren nasvet vsem, ki potujete: ~e se le da, imejte vedno za rezervo {e kak{no polje – tako za vsak slu- ~aj, ~e naletite na preve~ zagrete- ga sprevodnika. Ne glede na omenjeno slabo iz- ku{njo pa je treba priznati, da so se tur{ke `eleznice pokazale kot odli~en gostitelj in organizator. Tudi sicer nas je Tur~ija preseneti- la. Prepri~ana sem, da ima pov- pre~en Slovenec docela napa~no predstavo o tej de`eli. Dana{nja Tur~ija je sodobna dr`ava, Cari- grad pa `ivahna metropola. ^e na cestah ne bi bilo relativno pre- cej Turkinj v tradicionalnih obla~i- lih, bi ~lovek mimogrede pozabil, da se nahaja v orientalskem, mu- slimanskem mestu. In {e nekaj. Obe `elezni{ki postaji – Istanbul Sirkeci na evropskih in Istanbul Haydarpasa na azijskih tleh – sta bili izjemno ~isti. Lahko bi bili zgled tudi za marsikatero posta- jo na Zahodu. Sklepnemu sestanku je seveda sledila vrnitev v obratni smeri z vsemi pikantnostmi vmes, vklju~- no no~nim sprehodom iz spalni- ka v postajno poslopje v Kapiku- lah. A ~e bi me – bodisi takoj po vrnitvi v Ljubljano bodisi danes – vpra{ali, ali bi bila pripravljena potovanje ponoviti, bi bil moj, verjemite ali ne, iskreni odgovor: »Seveda, takoj, ~e je treba …« Ne priporo~am pa te poti tistim, ki se jim nenehno mudi, ali ti- stim, ki so svoje zahteve postavili v nebesa visoko … Ali pa tistim, ki bolj slabo na~rtujejo vsebino kov~kov … Haghia Sophia - neko~ kr{~anska cerkev, nato mo{eja in danes muzej. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 23 Slikovna kri`anka Re{itev kri`anke iz prej{nje Nove proge (vodoravno): m`, rb, maestro, dra{ko, elliott, eiselt, lee, tir, ~`, far, zre~e, aikido, panama, trnek, ozir, nepokoj, mici, katafalk, pleterski, er, elektronika, trotoar, avans, lama, le{~ilnik, evi, kita, ti, ko, sekans, prestol, klaret, alk, ant. NOVA PROGA 07-08 2004.qxd 31.8.2004 10:47 Page 24 NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:53 Page 3 Mala ro~na signalna svetilka na repi~no olje, zaradi bru{enega stekla imenovana tudi »revizorska«. V uporabi so bile {e v 60-ih letih. Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani NOVA PROGA 07-08 2004 ovitek.qxd 27.8.2004 12:54 Page 4