TA TEDEN / TA TEDEN Rible glave in kultura Slovenska država, kljub temu da bo to nedeljo proslavila še sedmi poosamosvojitveni kulturni praznik, še zmeraj ni sprejela nacionalnega kulturnega programa. Pač pa je kulturno politiko zaposlila in kulturnike vznemirila z dvema novima pojmoma: to sta modernizacija in razdržavljenje kulture. Kaj nam bo pri- neslo razdržavljenje? Pojem vsebuje misel, da naj bi kulturo v Sloveniji organizi- rali po nekaterih zahodnih vzorih, kjer država ne plačuje kul- turnih dobrin neposredno iz proračuna in zato tudi nima nepos- rednega vpliva na kulturnike. Pri nas tako rekoč nihče ne ver- jame, da lahko kultura preživi na trgu, zato bo tako ali drugače ostala pripeta na državni denar, dodatna sredstva pa naj bi črpala iz lokalnih skupnosti, sponzorjev in lastnega izkupička. Med državo in sedanje javne zavode naj bi vstopil pomočnik - javni (in zasebni) kulturni management. Med kulturniki že kroži anekdota o tem, kakšno bo njihovo razmerje z novimi managerji. Na poslovnem sestanku o čim boljši izrabi proračunskega denarja se dobita, jasno, da v gostilni, kulturnik in njegov manager. Prvi naroči radensko, drugi ocvrte ribice. Medtem ko kulturnik srka mlačno pijačo, manager s slastjo obira ri- bice, glave pa skrbno zlaga na rob krožnika. "Čemu ti bodo glave?" je radoveden kulturnik. "Ne veš, da so polne fosforja, ki spodbuja rast možganskih celic?" ga poduči manager. "Po- jedel jih bom kasneje. Ali pa jih bom prodal." Kulturnik se začudeno nagne bliže: "Prodal? Za koliko pa?" Manager si oblizne prste: "No, vsaj za 1000 tolarjev." "Potem jih pa pro- daj meni," poskuša biti podjeten tudi kulturnik. "Zmenjeno," pravi manager in urno porine krožnik z ribjimi glavami pred kulturnika, ki se jih vneto loti. Prihiti natakar, plačata. "Toda," se čudi kulturnik, ko račun poravnata, "za ribice si plačal 800 tolarjev, jaz pa sem ti samo za njihove glave dal tisočaka. Tudi meni bi se splačalo naročiti celo porcijo!" "Vidiš," reče zmagoslavno manager, "fosfor že deluje!" Takšna bi lahko bila prva učna ura, v kateri bi manager praktično pokazal ubogemu slovenskemu kulturnemu ustvarjal- cu, kaj se mu splača. Strah, da bo ostalo zmeraj tako, da bo torej najmastnejši kos pogače dobil novi sektor, to je managment, je do neke mere upravičen. Seveda pa ostaja upanje, da bo ma- nagment sposoben pridobiti poleg državnih še kakšna dodatna sredstva in kulturno dobrino na koncu prodati. Ob pojmu razdržavljanje kulture bo potrebno torej najprej vzgojiti managerje, nato prepričati tržišče, da bo sprejelo kultur- no blago, ustvarjalce pa, da naj ustvarjajo za trg. Slednje bo najbolj tvegano, saj bi utegnilo umetniško raven naših ustvar- jalcev znižati, tistim pa, ki na trgu ne bodo uspeli, se obeta tudi propad. Pa ne gre le za posameznike, pač za celotne današnje sisteme (denimo gledališke, operne, muzejske ansamble), morda celo za posamezne zvrsti kulture, ki na majhnem slovenskem tržišču zase ne bodo našle dovolj odjemalcev. Ali bo kulturna identiteta, s katero je v naši zavesti pogojena samobitnost Slo- vencev, ogrožena? Ali pa se bo, nasprotno, ob pravilnem delo- vanju managementa kultura razcvetela? To so vprašanja, ob katerih se bodo še kresala mnenja vseh, ki bodo ob razdržavljanju ^a^j^uuJIc ture v Sloveniji tvorno sodelovali. _H_ Po svečnici kurenti^ pričnejo preganjati zimo. Da bi bili činn lepši, jim pomagajo tudi v Klinčevi delavnici, kjer imajo v teh dneh polne roke dela. Foto: Martin Ozmec RAZMIŠLJANJE PRED LETOM 2002 Cegof/eKci lirez- pluina uina ura Težave konzorcija Cegor, ki naj bi v imenu več občin na ma- riborskem območju poiskal primerno lokacijo za odlaga- liške komunalnih odpadkov, je javnosti dobro znana. Predvsem zaradi nasprotovanja potencialnih območij za gradnjo odlagališča. Vse skupaj rahlo spominja na ptujsko zgodbo izpred nekaj let, ko je takratna občina Ptuj iskala primerno lokacijo, pa je naletela na ogorčen odpor krajanov. Pred kratkim je na mestno občino Ptuj in drugih osem občin s tega območja prispela prošnja občine Duplek, da dovo- lijo začasno odlaganje tam zbra- nih odpadkov na ptujski deponi- ji. Kako so se ali se še bodo odločile naslovljene občine, za- enkrat ni znano, pa tudi pomem- bno ni. Gre namreč za poduk, kakšne težave lahko povzroči neurejeno vprašanje odlaganja komunalnih odpadkov. Občina Duplek doslej ni sodelovala s Cegorjem, zato ji je prenehala pravica odlaganja komunalnih odpadkov na sedanji skupni de- poniji. Občina Šentilj je medtem, kljub sodelovanju v projektu Cegor, zavrnila možnost lokacije deponije na svojem območju, konkretno na območju Stare Gore. Tudi njej bo tako prenehala pravica odla- ganja odpadkov na dosedanjo skupno mariborsko deponijo. Se bo tudi občina Šentilj s prošnjo obrnila na Ptujčane? Medtem občine, nastale iz nekdanje ptujske, previdno tipa- jo, kje na njihovem terenu bi bilo mogoče najti primerno lo- kacijo za skupno odlagališče ko- munalnih odpadkov. Vse se do- gaja v krogih vodstev občin in občinskih svetov, med ljudi in- formacije o možnem odlagališču na tej ali oni lokaciji še niso prišle. Za dogovarjanje o tem je sicer še nekaj časa, vendar ne preveč, saj bo po sedaj veljavnih podatkih ptujska deponija polna do leta 2.002. Do takrat bo potrebno izbrati pravo lokacijo, najti sporazum z ljudmi in zgra- diti potrebno infrastrukturo. So- dobna odlagališča komunalnih odpadkov namreč niso zgolj jame za odlaganje smeti, temveč prave tovarne za sortiranje, pre- delavo in odlaganje odpadkov. V Ptuju je trenutno eno najso- dobnejših odlagališč v Sloveniji. Po predhodnem odporu oko- liških prebivalcev je bilo dovolj moči in modrosti za dogovor o ureditvi odlagališča in o plačilu ustreznih rent. Tako se bodo za- deve reševale tudi v bodoče. So- dobna odlagališča bodo urejena tako, da za blizu živeče ne bodo preveč moteča, ljudem pa bo pri- padala primerna odškodnina. Zagotovo zlahka ne bo šlo tudi pri določanju lokacij na ptujskem območju. Iz primera Cegor pa se lahko vsi skupaj veli- ko naučimo. Predvsem to, da je potrebno ljudi o načrtovanih po- segih v prostor temeljito infor- mirati, jim predstaviti vse slabe in dobre strani posegov, vse se- veda s strpnim dialogom. Dejstvo, da bomo kmalu potre- bovali novo, sodobno urejeno skupno odlagališče, je na dlani. Povsem jasno je tudi, da občine same zase problema odlaganja komunalnih odpadkov ne more- jo rešiti, saj gre za zelo zapleten in drag projekt. Prebivalci ob iz- branih možnih lokacijah se bodo zagotovo spraševali, zakaj odla- gališče ravno pri nas. Stroka mora imeti do takrat tehtne razloge, politika pa argumente v tem, da bo sodobno odlagališče komunalnih odpadkov poleg težav, prineslo tudi prednosti. Vodstva lokalnih skupnostih, ki jih bomo izvolili konec letošnje- ga leta, bodo morala ta problem vsekakor sprejeti kot pomembno nalogo svojega mandata. J.Bračič 2 četrtek, 5. februar 1998 - tednik PTUJ / NA OBISKU V SAVI GUMARNI lefD preshvkh/nnnja v nekaterih ptujskih proizvodnih podjetjih se poslovno leto '98 ni najbolje začelo. Razmere so se nevarno zaostrile v teks- tilni dejavnosti - v družbah Delta in Valido, v Savi Gumami pa so pričeli prestrukturiranje oziroma likvidacijo nedonosnih programov. V Savi Gumami, ki s težavami posluje že več let, je trenutno še okrog 92 zaposlenih. Program prestrukturiranja, ki ga začenja- jo izvajati in ga morajo v na- jkrajšem času dokončati, ohran- ja samo tiste proizvodne progra- me, ki so uspešni. To pa so programi za avtomobilsko in- dustrijo (Cimos in Revoz) in gradbeništvo, ki imajo tudi us- trezne certifikate. Najtežje delo v prestukturiran- ju bo zmanjšanje števila dela- vcev. Med trenutno zaposlenimi je še nekaj delavcev, ki bodo pre- kinili delovno razmerje soglasno v prvi polovici letošnjega leta. Kot je povedala direktorica Saša Štros, bo imelo zagotovljeno za- poslitev pri programu, ki se oh- ranja, 40 delavcev, za dvajset pa se bo našlo delo v Avtozračnicah na delih, ki jih bodo iz Kranja prenesli v Ptuj. Za delavce z zmanjšano delovno zmožnostjo predvidevajo, da bodo pravice uveljavljali na Uradu za delo. Manjši problem pa so delavci, ki jim bo ponujeno delo, ki ne bo ustrezalo njihovi izobrazbi in delovnim zmožnostim. Kot pou- darja Saša Štros, bodo za vsakega posameznika skušali poiskati najboljšo rešitev, čeprav nobena sprememba ali izguba dela za posameznika ni sprejemljiva. In- formativne zbore o prestrukti- ranju podjetja, iskanju najboljše statusne oblike za izvedbo le- tega in o možnostih drugih za- poslitev za vse, ki bodo delo v se- danji družbi izgubili, so v Gu- mami izvedli 15. januarja. Ude- ležili so se jih tudi predsednik sveta delavcev, delavski direktor in strokovni delavci iz kadrovs- ke službe. Celotna sanacija nam- reč poteka ob podpori s strani vodstva Save, v njej pa aktivno sodelujejo predstavniki dela- vcev, ki so v tem koncernu vzor- no organizirani. O sanaciji Gu- marne so seznanili tudi ptujske Svobodne sindikate, saj želijo v vseh postopkih delavce zaščititi v največji meri ter jim v takšni ali drugačni obliki zagotoviti bodočnost. Čiščenje programov poteka tudi v sami Savi v Kran- ju, pri tem pa je angažirana sve- tovalna firma za vsa področja poslovanja. Enako kot za vse dmge programe v Savi je namreč tudi za Gumarno analizo izdela- la firma Roland&Berger, ki je ocenila in razvrstila programe, evidentirala dobre in uspešne, predlagala smeri razvoja dobrih programov, za neuspešne skupi- ne pa je predlagala ukinitev. Poslovni načrt za leto 1998 že upošteva sanacijo. Poslovanje v dmgem polletju leta mora biti pozitivno. Letna realizacija je predvidena v višini 3,5 milijona mark, do sedaj je znašala 4,2 mi- lijona mark. Potem ko bo zago- tovljeno pozitivno poslovanje tudi tega dela Save v Ptuju, bo mogoče povečati produkcijo, iz- vesti tehnološko posodobitev in lokacijsko zaokrožitev. To pa pomeni tudi novo odpiranje de- lovnih mest. MG LENART / PRORAČUNSKO TRGOVANJE Danes prva razprava obiinskih svetnikov Lenarški svetniki se bodo na prvem letošnjem zasedanju zbrali danes, v četrtek, in v prvem branju pretresli predlog letošnjega občinskega proračuna. O njem so že razpravljali tudi na sejah odborov občinskega sveta, na katerih so postregli z množico pripomb. Že zdaj je namreč v Lenartu slišati veliko najrazličnejših komentarjev, da bo letošnji proračun politična kupčija, saj gre za zadnjega v tem mandatu. Trgovanja naj bi bilo toliko več tudi zaradi že znanih zahtev kra- jevnih skupnosti po enakomernejšem razvoju slovenskogoriškega podeželja in napovedi o izločitvi iz sedanje skupne občine. Zunan- je krajevne skupnosti še vedno zamerijo občini, da so bile v pri- merjavi z občinskim središčem Lenartom zapostavljene. Zato naj jim v letošnjem proračunu namenijo približno enake deleže. V predlogu letošnjega proračuna občine Lenart je veliko zanimivih številk, ki se bodo po četrtkovem zasedanju občinskega sveta za- gotovo spremenile. V primerjavi z lanskim proračunom je letošnji višji za dobrih osem odstotkov ali povedano v številkah, proračun naj bi bil letos milijarda 132 milijonov tolarjev. To za gospodarsko šibko občino ni ravno malo, čeprav je že zdaj več kot na dlani spoznanje, da interesi in želje ljudi daleč presegajo stvarne možnosti. Za tekoče naloge in obveznosti naj bi letos porabili nekaj več kot 688 milijonov tolarjev, kar je v primerjavi z rebalansom lanskega proračuna za 3,4 odstotke več. Pri občinski upravi povečujejo ob- sega sredstev za 19,1 odstotek, sredstva za plače pa celo za 25,6 odstotkov. To bo med svetniki dvignilo precej prahu, čeprav dobro vedo, da je takšno povišanje posledica nove zaposlitve (vodje oddelka za okolje in prostor) in ene prekvalifikacije (diplo- mirana pravnica - pripravnica se je namreč v občinski upravi redno zaposlila). Več denarja predvidevajo še za delovanje vrtca, osnovnih šol in Matične knjižnice Lenart. Novih posojil letos občina Lenart naj ne bi več najemala, odplačati pa bo morala precejšen znesek posojil iz preteklosti. Proračunska razprava bo torej zelo zanimiva, polemična in kri- tična. Letos bolj kot lani. Letošnji proračun ne bo zadovoljil vseh potreb, zagotovo pa se bo na nek način odražal tudi v vse zanimi- vejših napovedih lokalnih volitev. Kdo t)o torej imel najboljše izho- dišče, se sprašujejo Lenarčani. (M. Toš) SL. BISTRICA / INICIATIVNI ODBOR ZA USPEŠNEJŠI RAZVOJ TURIZMA Ifelfire naravne clnnosf4 jM^eiiUifo ncfra/eife^ci Turizem je v občini Slovenska Bistrica še velika nezorana nji- va, je bilo slišati minulo sredo na sestanku iniciativnega odbo- ra za uspešnješi razvoj turizma, ki gaje sklical oddelek za gos- podarstvo. Osnovni namen je bil seznanitev s problematiko na tem področju, ki je v bistriški občini večplastna, ter pogovor o sestavi in načinu dela odbora. Ta bo brez dvoma imel veliko opravil, saj bo, čeprav ima občina Slovenska Bistrica bogate naravne danosti, ki pa jih na področju turizma nekako ne zna- jo prav izkoristiti, potrebno pošteno pljuniti v roke in nadok- naditi zamujeno. Tri turistične agencije, kolikor jih v občini deluje, uspešno po- nuja potovanja in bivanja v tuji- ni, tudi za razmeroma ugodno ceno, ne pripeljejo pa gostov v domačo občino. Kljub temu da je pred poldrugim letom izšla lepa, prikladna in tudi strokov- no dobro napisana zloženka o svetu med Pohorjem, Bočem in Halozami ter še kot dodatek tu- ristična karta občine, jo težko najdeš pri zasebnih gostincih v občini. Ni pravega zanimanja po tovrstni literaturi, je bilo slišati s strani turističnoinformativnega centra. To trditev je potrdil tudi ravnatelj Zavoda za kulturo, kjer trenutno pripravljajo mini razstavo o vinogradništvu na bistriškem območju. K sodelo- vanju je uspel pridobiti samo dva izmed številnih, ki se s to pa- nogo na tem območju ukvarjajo. Za turizem najbrž ni zadosti okoli štirideset gostiln, ki so raz- tresene po občini, in dvajset takšnih, kamor se lahko odpelješ na nedeljsko kosilo, ter 375 ležišč pri posameznih gostincih bolj ali manj vprašljive kategori- je, vendar povsod premalo za poln avtobus turistov, ki^ bi se odločili priti v občino. Še na- jvečji problem pa je, da v samem občinskem središču ni hotela, kamor bi prihajali ne samo turis- ti, ki imajo radi lepo naravo, temveč tudi poslovni gostje. Ti se sedaj pač nastanijo bodisi v Mariboru, Celju ali celo v Gra- dcu. Da je turizem vse pomem- bnejše in tudi zanimivejše področje dela, je lepo vidno v posameznih krajih občine, kjer navdušenci pomagajo pri usta- navljanju turističnih društev. Teh je trenutno že osem in bodo v kratkem združena v občinsko turistično zvezo. Hvalevredno delo, vendar se prenekateri vse premalo zavedajo turizma kot celostnega pojava, ki ni več samo dobra hrana in pijača, temveč še kaj drugega. Tudi lepo in ureje- no okolje, dobre ceste, obujanje starih običajev, znanje, kultura in še marsikaj. Posebej žalostni pa so bili prisotni na sestanku iniciativnega odbora za uspešnejši razvoj turizma zaradi Treh kraljev na Pohorju in seve- da vse bolj propadajočega baročnega dvorca Statenberg pri Makolah, kjer pa se prav zaradi čudnih interesov nekaterih tre- nutno nič ne dogaja. Vida Topolovec PTUJ / OKROG 40 MlUJONOV TOLARJEV DOLGA PRI NAJEMNINAH Kritiinih le sedem najemnikov Po podatkih je bilo ob iconcu prejšnjega leta v mestni občini Ptuj 260 poslovnih prostorov, od katerih jih je bilo le pet nezasedenih. Najemniki pa so za najemnine dolgovali 40 mi- lijonov tolarjev. Povprečna velikost lokala je glede na skupno površino vseh loka- lov 94,12 ml. Cena za kvadratni meter poslovnega prostora se giblje od 4 do največ 18 mark. Najvišja cena velja v strogem cen- tru mesta in je odvisna tudi od kakovosti lokala ter dejavnosti, ki se v njem opravlja. Najemniki poslovnih prostorov naj bi bili na splošno dobri plačniki, je pa med njimi nekaj takih, ki se na na- jemne pogodbe dobesedno požvižgajo in najemnine že lep čas ne plačujejo, pa tudi iz lokalov jih je težko spraviti. Takih zvezdnikov naj bi bilo sedem, enemu je dolg celo naras- tel na deset milijonov tolarjev. Sklep sodišča je bil sicer rubež na žiro računu, a ga je najemnik pravočasno spraznil. Tudi dru- gega premoženja nima. Proti temu najemniku teče tudi posto- pek za izpraznitev lokalov. Vsi dolžniki naj bi bili v postopku za izterjavo zatrjujejo v mestni občini, v oddelku za okolje, prostor in gospodarsko infra- strukturo. Ta prizadane vsakega najemnika, ki tri mesece zapo- red ne plača najemnine. Zahte- vek za izpraznitev lokala dodat- no doleti še vsakega tistega na- jemnika, ki za najemnino dolgu- je več kot milijon tolarjev. Med neplačniki najemnine naj bi bil tudi mestni svetnik, kar pa bi po mnenju nekaterih občinskih uradnikov morala ostati skrivnost. Glede na izkušnje so postopki pred sodiščem za izterjavo na- jemnine in izpraznitev lokala dolgotrajni. Tako imajo v Prešernovi ulici v Ptuju primer, ko je en lokal že dve leti prazen, sodišče pa bivšemu najemniku lokala ne uspe vročiti vabila za obravnavo. Občina pa po zakonu lokala, čeprav je njen, ne more odpreti in ga dati drugemu v na- jem. So tudi primeri, ko je nekdo vzel v najem poslovni prostor in ga ni nikoli uporabil, ter prime- ri, ko je dolg zaradi najemnine že vknjižen v zemljiški knjigi na premoženju dolžnikov. Predsed- nik sveta mestne občine Ptuj Milan Čuček je prepričan, da bi bil dolg na najemninah, ki je tre- nutno 40 milijonov tolarjev in se praktično vleče že od leta 1992, precej nižji, če bi se s sodiščem uspeli dogovoriti za pospešitev tovrstnih zadev. V zvezi s tem je ponovno zahteval od mestnega urada najnovejše podatke o tem in tudi vse podrobne podatke o posameznih dolžnikih. Zbrana sredstev od najemnin se v celoti vlagajo nazaj v poslov- ne prostore, v revitalizacijo sta- rih in nakup novih. Kljub veli- kemu zanimanju za odkup loka- lov jih za zdaj v starem mestnem jedru ne prodajajo. Sklep o tem, da lokalov ne prodajajo, je spre- jel mestni svet; s tem je v bistvu podaljšal veljavnost sklepa, ki ga je v zvezi s tem že v prejšnjem mandatu sprejel takratni izvršni svet občine Ptuj. Od prvega februarja letos so se najemnine za poslovne prostore v mestni občini po sklepu mestnega sveta povečale za 3,75 odstotka. Na 37. seji mestnega sveta, ki je bila 26. januarja, je poslanska skupina LDS in v nje- nem imenu Lidija Majnik dala pobudo, da občinska uprava sez- nani mestni svet s seznanom zgradb v občinski lasti, v katerih so poslovni prostori, ki nimajo uporabnega dovoljenaj glede na to, da bodo inšpektorji prepove- dali opravljanje dejavnosti v vseh tistih stavbah, ki so brez uporabnega dovoljenja. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega i tednika oziroma Našega dela, ki ga 1 je ustanovil Okrajni odbor OF Ptui i leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, I d.o.o., Ptuj. I Direktor: Franc Lačen. i Uredništvo: Jože Šmigoc i (odgovorni urednik), Jože Bračič, 1 Majda Goznik, Viki Klemenčič i Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), i Slavko Ribarič, (grafično-tehnični 1 urednik), Jože Mohorič (tehnični 1 urednik). i Propaganda: Oliver Težak, i I ® 041-669-509 i I Naslov: RADIO-TEDNIK, p J). 95, i Raičeva 6, 2250 Ptui; n (062) i 771-261, 779-371, f71-h6; faks I (062) 771-223. i Predsta vnlštvo Ormož: Vražo va 5; 1 tel./faks: (062) 702-345. I E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si M i Celoletna naročnina 6.360 i i tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. i I Žiro račun: 52400-603-31023 | I Tisk: MA-TISK, Maribor. 1 i Po mnenju Ministrstva za 1 i informiranje Republike Slovenije št. 1 i 23158-92 z dne 12. 2.1992 se šteje i i Tednik za izdelek informativnega 1 i značaja iz 13. točke tarifne številke i i 3, za katerega se piačuje 1 P petodstotni davek od prometa 1 P proizvodov. i i Nenaročenih fotografij in rokopisov 1 I ne vračamo. | fs Strani na Internetu: i ¥ www.radio-tednik.si i 'M E-pošta: nabiralnik®radio-tednik.si i tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 3 3 m J»««OČMO!r KVMHfffrnMMO " POGOVOR MID NOVO KBM iN POŠTO | Predstavniki Nove KBM in pošte Slovenije so podpisali do- govor o plačevanju storitev, ki jih komitenti banke op- j i ravljajo na poštnih okencih. Bistvo dogovora je v tem, da ko- ij I mitentom banke tudi po 1. februarju ne bo potrebno za sto- i| I ritve pošte plačevati provizije, saj jo bo na osnovi dogovora 1 I poravnala banka. Sicer pa v Novi kreditni banki Maribor pri- poročajo komitentom, da uporabljajo čim več storitev, ki i| bodo razbremenile bančna in poštna okenca. Gre za I plačevanje računov s pomočjo trajnikov ali bančnih avtoma- I tov, kupovanje s plačilnimi karticami, v banki pa pripravljajo f tudi storitve elektronskega bančništva. (JB) RAZPSS ZA RAZSTAVO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Letošnja 9. razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 24. do j 27. aprila v minoritskem samostanu v Ptuju. Na njej lahko j sodelujejo kmetje in kmetice z mlečnimi, krušnimi in mesnimi ; izdelki, domačim oljem, kisom in žganjem. Letošnje ocenje- vanje so organizatorji razširili še na ocenjevanje suhega sadja in vina. Razpis za sodelovanje na letošnji razstavi je bil ob- i i javljen v Kmečkem glasu 28. januarja. i jjmllilZIISiii^^ i OBČINA IMA MESTNEGA ARHITEKTA | Od 2. februarja naprej je v oddelku za okolje, prostor in ; gospodarsko infrastrukturo mestne občine Ptuj zaposlen ; j dipl. arhitekt Kostja Kolarič, ki bo v sodelovanju z Univerzo I Ljubljana - Fakulteto za arhitekturo ter njenim profesorjem ; Petrom Gabrijelčičem pokrival področje urbanizma in ; mestnega arhitekta. Kot je znano, želi mestna občina Ptuj in- | tenzivneje sodelovati pri urbanističnem planiranju in smotr- nejši izrabi mesta in prostora v mestni občini Ptuj. V MESTNI OiCINI ŠTIRI iEKARNIŠKE ENOTE Lekarniška zbornica Slovenije je 28. januarja sprejela sklep, jf da se lekarniška mreža v mestni občini razširi še za eno en- oto. S tem je izpolnjen pogoj, da se lahko javni zavod Lekar- I ne Ptuj razdelili na več manjših enot, ena od teh je predvide- ^ na na desnem bregu Drave. Temu ustrezno v Lekarnah Ptuj I i predlagajo, da se dopolni delovno gradivo strategije razvoja i I primarnega zdravstvenega varstva v mestni občini Ptuj. '-----r-----7—I POSLANSKE SKUPINE O SPREMEMBAH !| lOKAINE SAMOUPRAVE |%evetega februarja se bodo skladno s pobudo s 37. seje ; ^sveta mestne občine sestali vodje poslanskih skupin pri mestnem svetu. Oblikovati bodo mnenja k zakonu o spre- membah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi in k za- konu o financiranju občin. I TISKOVNA KONFERENCA PRiH 38. KURENTOVANJEM f restavraciji Ribič v Ptuju bo šestega februarja tiskovna konferenca pred letošjim 38. ptujskim kurentovanjem, v katerega se s programi fašenkov in pustnimi prireditvami vključujejo tudi v Markovcih in Zabovcih, Cirkovcah, Cirkula- \ nah, Dornavi in Vidmu. Letošnje ptujsko kurentovanje se bo i pričelo 14. in končalo 24. februarja. Vse prireditve naj bi si, i če bo tudi na pustno nedeljo lepo vreme, ogledalo sto tisoč I obiskovalcev. Glavni pokrovitelj 38. kurentovanja je mestna ; I občina Ptuj, častni pokrovitelj predsednik državnega zbora, f j pokrovitelj pa ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem. I Na tiskovni konferenci bodo letos pn/ič podpisali tudi ji I partnerske pogodbe s podjetji in drugimi, ki so najzaslužnejši, ^ I da kurentovanje dosega želeno kvalitetno raven. Letošnja os- || I rednja ptujska prireditev bo veljala okrog 42 milijonov tolar- | i jev, od tega znaša prispevek mestne občine Ptuj štiri milijone. ;; MESEČNA KRONIKA NA KTV GORIŠNICA ^ Ekipa kabelske televizije Gorišnica je v januarju posnela ve- ; liko zanimivih dogodkov in ti bodo objavljeni v kroniki, ki ; i bo na KTV Gorišnica v petek, 6. februarja, ob 20. uri in še ! ponovitev v nedeljo, 8. februarja, ob 15. uri. Iz vsebine janu- I arske kronike: poročilo s seje občinskega sveta, potek del na j i večjih gradbiščih v občini, rezultati eksperimentalnega vrta v | I Forminu, poročila z občnih zborov gasilskih društev, čebe- | ' larskega društva in Judo kluba Gorišnica, prispevek z razsta- ..j ve golobov na Ptuju, v rubriki Policija svetuje bo komandir PP | I Branko Viher podal oceno varnostnih razmer za lansko leto, : povedano bo tudi, kdo je nagrajenec pravilno rešene i križanke iz občinskega glasila Vesti iz vasi, obeta pa se še I mnogo zanimivega iz sveta športa. (TM) V soboto na ptujski televiziji Gost sobotnega večera ptujske televizije bo predsednik vla- | de dr. Janez Drnovšek. V glasbenem cocktailu Aleksandra | Ježa pa bodo nastopile slovenske glasbene skupine in pevci. Pripravila: MG ^ §______ S6 KMIM VOMpD l/tKK^ VNOVIČ OSTRA KRITIKA DRŽAVE, KI UPORABLJA DVOJNA MERILA IN DELI DRŽAVLJANE NA BOLJ IN MANJ VREDNE • DO LASTNIH OBČIN z DEMOKRA- TIČNIMI SREDSTVI, ČE BO TREBA, PA TUDI S PRITOŽBO NA EVROPSKO DOlŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE v dvorani doma kulture pri Sveti Trojici v Slovenskih go- ricah je bilo v ponedeljek srečanje predstavnikov haloških in slovenskogoriških krajevnih skupnosti, ki jih vladna služba za lokalno samoupravo ni vključila v predlog za us- tanovitev novih občin. To je bil v bistvu drugi del združevanja moči in sil, ki se je začel pred dnevi v Podleh- niku, o čemer smo obširno pisali v prejšnji številki Tedni- ka. Trojiško srečanje je bilo dobro pripravljeno, minilo je mirno, brez pretirano povišanih tonov ali groženj, zelo ko- rektno, vendar hkrati kritično na račun države, ki se z ljudmi poigrava in uporablja dvojna merila. Sklep trojiškega srečanja, ki je trajalo skoraj tri ure, je bil, da bodo za uresničitev svojih zah- tev uporabili vsa demokratična sredstva. Od državnega zbora so terjali razpis referendumskih območij in referendumov, na ka- terih naj se ljudje odločijo, ali so za nove občine ali ne. Če jih DZ pri tem ne bo podprl, se bodo pritožili na evropsko sodišče za človekove pravice, obvestili bodo mednarodno javnost, zlasti svet lokalnih skupnosti Evrope, in hkrati sproti seznanjali domačo javnost. Za nedemokra- tična sredstva in državljansko neposlušnost se tokrat niso odločili, izrazili so upanje, da jih bodo tokrat poslanci podprli. Pisno podporo so jim že izrekli v SKD, imajo tudi podporo SDS, računajo pa še na podporo ZL in SLS, ki se je javno zavzela za spoštovanje volje ljudi. Pri Sveti Trojici so namreč spomnili na besede prvaka te stranke Marja- na Podobnika iz leta 1993, ki je v isti dvorani javno povedal, da bodo spoštovali želje in interese po ustanavljanju manjših občin. Pisno opravičilo za srečanje je poslala tudi poslanska skupina LDS, ki pa česa več ni sporočila. Uvodno obrazložitev stališč je godal državni podsekretar Milan Zeleznik in je opozoril na za- konska določila za ustanavljanje referendumskih območij za nove občine. V bistvu ni povedal nič novega, ponovil je znana stališča vlade in dodal še napovedane spremembe zakona o financiran- ju občin, ki bo kmalu v proce- duri v DZ. Povedal je, da je dos- lej vloženih 67 predlogov in 24 pobud za ustanovitev novih občin, od prejšnjega obdobja pa je ostalo še 80 ustavnih sporov. Po njegovem je zdajšnji sistem financiranja bolj naklonjen manjšim občinam, zagotovo pa naj bi bil ta sistem že letos spre- menjen. Glede ustavnih sporov so člani koordinacijskega odbora Milanu Železniku povedali, da ne morejemo razumeti, kako lahko vlada upošteva sklep us- tavnega sodišča glede mestnih občin, pozablja pa na sklepe, ki zadevajo podeželje. Tri krajevne skupnosti iz lenarške občine so se namreč pritožile na ustavno sodišče, to pa jim je odgovorilo, da mora država njihov problem rešiti do naslednjih (torej letošnjih) lokalnih volitev. V razpravi se je oglasilo 15 predstavenikov krajevnih skup- nosti (le predstavnik Žetal je moral zaradi obveznosti predčasno zapustiti srečanje) in zelo na kratko povzeli dosedanja prizadevanja ter vsi po vrsti kri- tizirali državo, ki uporablja dvo- jna merila in se ne zmeni za po- bude ljudi. Slišati je bilo več sli- kovitih pripomb, tudi o tem, da jih država pušča nebogljene, ali "naj se torej sami med seboj po- bijajo". Vladni službi za lokalno samoupravo in pristojnemu mi- nistru Grafenauerju so očitali, da ne poznajo pravih težav in de- janskih razmer na podeželju, ki se duši v zaostalosti (na primer v Jurovskem Dolu, kjer se kra- jevno središče dobesedno ruši, ali na območju obmejne Svete Ane, kjer je iz leta v leto več zapuščenih kmetij, hiš in gospo- darskih poslopij) in ki pač vidi v bližnjih majhnih občinah dobre in pozitivne zglede. Obveljajo naj torej enaki kriteriji in pogoji, računajo na korektnost poslan- cev DZ, ki naj upoštevajo mnen- je pobudnikov. Zelo slikovita je bila pripomba Draga Zorgerja iz Lenarta, ki je ob koncu srečanja dal v bistvo piko na i. Povedal je namreč, da se želijo razvijati in da ne more biti mes- tece Lenart krivo za zaostajanje drugih krajev v sedanji skupni občini. Odločno je nasprotoval poneumljanju ljudi in pristavil, da je vesel, ker postaja politika resna stvar, upira pa se mu mani- puliranje z ljudmi, kar nekomu v vladni koaliciji očitno ustreza. Če so koalicijski dogovori neum- ni, niso sprejemljivi, je pristavil Drago Zorger in dodal, da se v Lenartu želijo razvijati, država naj omogoči pogoje, da bodo lah- ko pospešeno ustvarjali nova de- lovna mesta, da bodo pritekale sveže naložbe in da bodo ljudje zadovoljni. Poslanec ZLSD Boris Sovič je opozoril na veliko odgovornost tako vlade kot predlagateljev za ustanovitev novih občin. Moti ga, ker predlogi niso enakop- ravno obravnavani, veljati bi morali enaki kriteriji za vse; če je ustavno sodišče sprejelo skle- pe tudi za manjše podeželske kraje, naj vlada to upošteva, sicer je to nekorektno do ljudi. Nihče nima pravice, da bi ljudem odre- kal pravico do lastnih občin, vla- da naj zato pripravi boljši pred- log za nove občine, ki bo predvsem korektnejši do ljudi (že zdaj imamo 50 občin, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, kje je torej enakost pred zakonom), je še menil Boris Sovič. Poslanec SLS Janez Kramberger je srečanje pozdravil v imenu pos- lanske skupine SLS in pristavil, da bodo spoštovali voljo ljudi. Če projekt ne bo uspel, je to tudi odgovornost tistih, ki so ga zag- nali in ga tako močno zagovarja- jo. Povedarje še, da bo kot posla- nec SLS iz sedanje skupne občine Lenart vložil amandma za vse predloge KS, njihova pos- lanska skupina (SLS) ima 19 gla- sov, kdo pa ima večino v vladi, se tudi ve, je dejal Kramberger in se zavzel za strpno dogovarjanje in reševanje teh problemov. Ob koncu srečanja je Milan Železnik odgovoril še na nekaj konkretnih vprašanj (tudi o tem, zakaj ni bil upoštevan predlog KS Lenart, ki ji manjka 250 Iju- do do zakonskega kriterija 5000 prebivalcev) in odločno povedal, da bo vlada tokrat upoštevala odločitve ljudi na referendumih. Z ljudmi se torej ne bodo več igrali, so ga razumeli udeleženci trojiškega srečanja. Marjan Toš BQW)Rl SE ... sS PGD Hajdoše na- daljuje tradicija kosmatih predsednikov. Vzrok za tako miločitev protipožamikov ni ^n^n Nekoč je veljalo, da je ^ro nositi brado v vojni, da ^maš kam skriti. Požar pa te %di tam najde. DA bo občina GORIšnica na registrske tablice avtomobi- lov svojih občanov nalepila svoj "grozdni" grb. Upamo, da ne bo šlo za grozd šmamice ali druge samorodke, saj bi tako kršili najnovejši zakon o vinu. ... DA so v taisti občini lani vozili medproračunski slalom z mnogo vratci. Letos je pro- račun tako nebogljen, da bo zadostoval samo ovinek mimo njega. ... DA se Ptuj kakovostno razvija. Pred leti bi v opisa- nem objektu dejali: "U sva- kom pogledu svakog dana sve j^ili? mp^dujemo!" Danes pa "m ti^preSvidljivo napredovali 'iivUni tatovi in oropali lokal sredi najbolj uniformirano zastraženega objekta v mestu in okolici. ... DA so apotekarji po svoji poti odmerili razdaljo med se- danjo in novo obbolnišnično lekarno na 650 metrov. Nekdo drug je izmeril razdaljo na 1.550,85 metra. Zadeve se je namreč lotil novometodno, kot projektno dokumentacijo je uporabil načrt mesta, pri tem pa uporabil južnejšo varianto. ... DA so na tmovskovaški kmetijski razpravi sedanji in bivši vladni ljudje želeli kme- tovalce podučiti, kako v Ev- ropsko zvezo. Pa so dobili taka vprašanja, da nanje niso znali odgovoriti. ... D\je mladi vzhodnjak na lanskem obisku v Ptuju ob pogledu na kurente in korante razmišljal: "Koliko le zas- lužijo ti kosmatinci? Moja sestra je samo malo kosmata, pa na večer zasluži nekaj sto mark." ... DA sedanji župani še nočejo povedati, ali bodo na jesenskih volitvah znova kan- didirali. Svojim občanom namreč še prizanesljivo pri- voščijo nekaj mirnih dni in noči. ... DA organizatorji ptujskega in okoliških pustnih prireditev prosijo občane, da se preveč množično ne maskirajo v poli- tične face. To bi namreč od- ganjalo potencialne obiskoval- ce in jim preprečevalo, da bi se svobodno zabavali in radodar- no odprli mošnjičke. 4 četrtek, 5. februar 1998 - tednik PTUJ / NA OBISKU V ALTIUSU Mestni grb ni zo vscilro veselico Pogovor z altiusovci je nastal v kletnih prostorih bivše Delte, kjer ima podjetje Altius, ki se ukvarja z marketin- gom, oblikovanjem in storitvami, svoj osrednji prostor, ali kot mu sami rečejo, tovarno za proizvodnjo fint. Zaščitni znak danes že devetčlanskega kolektiva je skrit v geslu "Izvajamo flnte". Letos novembra bodo praznovali šesti rojstni dan. Še prej bodo svoje prostore in dejavnost širši javnosti predstavili v okviru dneva odprtih vrat. Ustanovitev firme v letu 1992 so narekovale potrebe in vizije, ptujskemu območju so želeli po- nuditi kompletno storitev, kar za- deva propagando, ker so na tem področju zaznali tržno nišo. Začeli so z veliko volje, energije in idej. Slednjih je bilo na začetku toliko, da niso vedeli kam z njimi, sedaj še kako dobro vedo, kaj z njimi. Med 631 podjetji v Sloveniji, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnost- mi, zavzema Altius trenutno dvo- odstotni delež. Direktor Božo Vukašinovič ob pritrjevanju zapo- slenih zadovoljno ugotavlja, da je to dober rezultat ob upoštevanju območja, kjer delujejo. Podobno kot še nekatera druga ptujska za- sebna podjetja so jih zunaj občine prej odkrili in jim zaupali kot doma. V Ptuju še vedno pogosto bijejo bitko s prepričanostjo o tem. da je oblikovanje nebodigatreba strošek in zgolj okrasek, ne pa tudi investicija. V prvih petih letih so uspeli in se znali dokazati pri projektih, ki tudi v slovenskem merilu veliko pomenijo. Eden zadnjih je obliko- vanje celostne podobe za živilsko industrijo Eta iz Kamnika, ki 70 odstotkov svojih izdelkov proda v Sloveniji, petino pa izvozi v države Evropske unije in Kanado. Njiho- va paleta izdelkov se približuje šte- vilki 400. Projekt so pridobili na" javnem razpisu, pred njimi je zanje delal Formitas, ki je bil referenčno podjetje tudi za Muro, kar si v Al- tiusu štejejo kot velik uspeh. Vse bolj pa jim zaupajo tudi ptujska podjetja in ustanove, ki že spozna- vajo prednost celostne podobe pri poslovanju, vključno z marketin- gom. Njihova je tudi celostna po- doba kurentovanja, ki so jo začeli oblikovati že pred petimi leti. Na- jprej so izdelali plakat, z leti pa po- dobo dopolnjujejo. Pri tem pa, kot poudarjajo, ima veliko zaslug tudi Branko Brumen, direktor GIZ Po- etovio Vivat, ki ima posluh za takšen pristop že od vsega začetka. Danes imajo že okrog sto stalnih odjemalcev svojih storitev. Njiho- va je tudi celostna podoba gleda- lišča in zavoda Bistra. Niso pa za- dovoljni z "vzdrževanjem" celostne podobe Ptuja: od začetne investi- cije pred leti je prišlo tako daleč, da se sedaj vanjo nič ne vlaga. Tudi občinsko glasilo ni takšno, da bi se skladalo s celostno podobo Ptuja, kar pa zadeva uporabo stilizirane- ga ptujskega grba, so v Altiusu soglasni, da je mestni grb preveč dragocen, da bi ga lahko upo- rabljali za vsako veselico. Sicer pa so vsi izdelki, ki jih delajo za Ptuj, skladni s celostno grafično podobo Ptuja. Da bi obdržali stik s konkurenco in bi odjemalcem lahko ponudili vedno kvalitetno storitev, veliko vlagajo v tehnologijo, opremo in programe, kar jih precej stane, vendar brez vlaganj ni uspeha. Trudijo se tudi, da bi v svoje vrste pripeljali čim več mladih grafičnih oblikovalcev, zato vabijo vse, ki jih to delo zanima, da jih obiščejo, če ne prej, pa ob dnevu odprtih vrat. Ukvarjajo se tudi z urejanjem se- jemskih prostorov, razstav in izložb. V kratkem bodo na stebre javne razsvetljave v Ptuju postavili reklamne panoje, ki so namenjeni oglaševanju ptujskih podjetnikov in širše. Upajo, da bodo njihovo ponudbo sprejeli. Še vedno pa jih precej zaposlujejo projekt identite- te ptujskih obrtnikov, za katero pa še ni pravega zanimanja. Podobno kot drugi podjetniki na Ptujskem in v Sloveniji nasploh tudi v Altiusu ugotavljajo, da drža- va podjetništvo "podpira" s finan- čno nedisciplino, pri tem pa je gla- vna in edina, ki dela zmedo v pla- čilnem prometu. Politika vodi ka- pital, namesto da bi bilo obratno. V tovarni za proizvodnjo fmt pa v svoji viziji trmasto vztrajajo naprej. Ob pustu bodo izvajalci fmt Ptujčanom ponudili v branje pustni časopis, ki bo v satirični ob- liki in vsebini predstavil en- ajstdnevno pustno dogajanje v Ptuju in okolici. Želijo, da bo post- al stalni spremljevalec in razlaga- lec ptujskega pustnega dogajanja. MG Kolektiv Altiusa, kot se vidijo sami Iz Sonetov Milana Jesilta * * * Iz knjižnice sem gledal: sahli dan negibno je v rodno temo ponikal in z repom v razostrenih sencah slikal na tlak nakaze štrcijastih platan. Veliko časa ni bilo nikogar, ki šel bi čez sicer frekventni trg; potem prišla sta starec belobrk in pes, od težkih let oba uboga, s povodcem drug na drugega pripeta, zastajala in se ves čas čakala, pa se zgubila v nizki mrak portala, V usta, ki bi žival neznanska sveta tam na stežaj odprta jih držala, da vrneta se onkraj potepeta. * * * (Grizljal sem svinčnik ves preljubi dan in silil se z eno samo vrstico, kakor da bi z neba vabikal ptico, naj pride sest mi na odprto dlan, pa nič, a bežni spanec je doklical, ko sem sede zakinkal poklapan, neznane verze mi z obrobja sanj - Obenem Luč, Lepoto In Resnico -, da sem samo strmel pobit pobožen, pred silo, ki je budnost ne pozna, saj roža je bila v imenu rože, celo srce v rečenosti srca ... Buden ne vem ne teme ne besed. A je, pod zvezdami, je tak sonet.) Soneti Milana Jesiha so izšli leta 1989 pri založbi VVieser. Izbrala sem jih v čast KULTURNEMU PRAZNIKU, da vas bodo LUČ, LEPOTA in RESNI- CA spremljali in vzpodbujali tudi k branju poezije. Ullana lOemenili FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 5. Naše roistno leto 1948 Na vse te obtožbe je Tito na- pisal obširen odgovor, obsegal je baje nad 30 tipkanih strani. Besedilo je z ožjimi sodelavci prediskutiral, potem so odgo- vor obravnavali na plenarni seji CK KPJ in ga 13. aprila poslali v Moskvo. Medtem je Stalin poslal v akcijo vodstva KP Madžarske, Češkoslovaške, Ro- munije in Bolgarije, ki so v svo- jih pismih jugoslovanskemu vodstvu izražali soglasje z vsebino pisma CK VKP(b). To je bil praktično Stalinov odgo- vor. V začetku maja 1948 pa je vodstvo KPJ prejelo novo pis- mo, ki sta ga podpisala Stalin in Molotov. To je bila dejansko že skrbno sestavljena obtožnica. V njej so ponovili, razširili in za- ostrili vse prejšnje obtožbe ter zanikali vsa dokazila v odgovo- ru. Napisana je bila tudi grožnja z gospodarskimi pritis- ki, češ da "SZ lahko pomaga edino prijateljem". Napovedali so tudi, da bo o problemu KPJ razpravljal Informbiro na svoji prvi seji. To sejo je Stalin skrbno pripravljal, zato je 19. maja poslal KPJ vabilo, da naj se je udeleži. Tito je dovolj dobro poznal metode iz Stali- novih čistk, vedel je, da bodo tam obsodili politiko, ki jo vodi s svojimi sodelavci, in kaj se bo potem z njim zgodilo, saj so mu v pismu grozili s primerom Trocki, ki je bil najvidnejši Sta- linov oporečnik, uspelo mu je pobegniti v tujino, od koder je vodil boj naprej, a ga je v letu 1940 v Mehiki dosegel agent ruske obveščevalne službe in ga ubil z udarci kladiva. ZAKAJ TITOV UPOR STALINU? Na to vprašanje zgodovinarji še niso dali celovitega odgovo- ra. Uradni Titovi biografi in zgodovinarji so spor prikazova- li enostransko in črno-belo. Nesporno je dejstvo, da sta si oba voditelja postala tekmeca, ker je Titova popularnost vse bolj rasla. Obstajal je po Mos- kvi spodbujen program, da naj bi se v jugoslovansko konfede- racijo vključili še Albanija in Bolgarija, po zmagi levičarjev, ki so v državljanski vojni tedaj pridobivali, še Grčija. Celo na Poljskem so nastajale težnje, da bi se vključila v to zvezo, saj so Poljaki imeli dovolj r^logov, da niso marali Rusov. Če bi se bili ti načrti uresničili, bi na jugu Evrope nastala nova sila, ki bi začela ogrožati popolno sovjetsko nadoblast. Tega Sta- lin v svoji samozaverovanosti ni mogel dovoliti, saj ni niko- mur zaupal. Čeprav je bila tedaj jugoslovanska KP ena najradi- kalnejših in boljševikom na- jbolj zvestih, ji Stalin ni zaupal, predvsem ne vodstvu na čelu s Titom, ker je ta že prevečkrat ukrepal po svoje in poskušal prehitevati v Moskvi trasirano pot. Zato je Stalin sklenil odstra- niti Tita in njemu najbolj vdane sodelavce, v KPJ pa usto- ličiti garnituro, ki bi mu bila slepo poslušna in vdana. Začel je tako, kot je že več kot deset- letje delal proti vsem drugim vplivnejšim tekmecem: najprej kritika njihovega dela, čeprav enostranska, popačena in namišljena, potem politična obsodba, nazadnje pa brutalna - javna ali zahrbtna fizična likvi- dacija. Tito je te metode prav dobro poznal in vedel, kaj ga čaka. Ni hotel sprejeti vloge "žrtvenega jagnjeta", ki bi ga žrtvovali za enotnost v komunističnem gi- banju. Preveč je cenil samega sebe in zaupal v moč "rdečega imperija", ki si ga je zgradil s svojimi sodelavci. Računal je s tem, da bo prepričal večino ju- goslovanskih komunistov, da mu bodo še naprej zvesto sledi- li. Ti komunisti so imeli trdno v rokah ključne položaje v državi - v vojski, policiji, politi- ki, gospodarstvu in na drugih področjih. Vedel je tudi, da ga bo podprla večina ljudi v državi, saj je zanje pomenil sovjetski boljševizem večje zlo kot pa domači komunizem. Za Tita in njegove ožje sodelavce je bil glavni problem, kako prepričati večino domačih ko- munistov, da mu bodo na vseh ravneh zvesto sledili, to pa predvsem zato, ker so jih vedno vzgajali v slepi poslušnosti do VKP(b), Stalina in SZ. Prav zato so začeli na hitro sprejemati kar najostrejše ukre- pe za odpravo tistih "napak", ki so jih v Moskvi konkretno na- vajali. To je bilo potrebno zato, da so lahko v odgovoru Moskvi "argumentirano" dokazovali, da gredo po prvi poti, da napake popravljajo. Predvsem pa so bili potrebni zato, da so lahko prepričevali domače komunis- te, da smo na prvi revolucionar- ni poti v socializem. Večina iz- vajalcev, kaj šele javnost, za ozadje vseh tistih ukrepov niti ni vedela. Priprave na spopad s Sta- linom so potekale tudi znotraj same partije. To se je kazalo v velikem pritisku na mlade za sprejem v KP. V partijo namreč nisi mogel vstopiti, temveč so te vanjo sprejeli, ni se pa na- jbolje pisalo tistemu, ki je spre- jem zavrnil. Pritiskalo se je predvsem na tiste, ki so se izka- zali na mladinskih delovnih akcijah, pri delu v organih oblasti in državne uprave, v to- varnah in na vasi ter na fante, ki so se vračali z odslužitve vojaškega roka. Nekaj mesecev za tem je bil tudi ukinjen SKOJ (Zveza komunistične mladine) in tiste, ki so izpolnjevali "me- rila", so vključili v KP, druge pa usmerili na delo v mladins- kih organizacijah, kjer bi mora- li postati najvzglednejši mla- dinci. S tem so v partijskih celicah zagotavljali večino mladih, Titu poslušnih članov. Po dru- gi strani pa je potekala akcija, da je treba v partijskih celicah in komitejih imeti v evidenci vse tiste "vidne partijce, ki ima- jo oportunistične tendence, jim nakazati pravilno linijo, da se tako prepreči nadaljnji oportu- nizem in nergaštvo, da se ne napravi drugi blok proti komi- tetu" (navedek iz zapisnika seje OK KPS Ptuj z dne 21/2-1948). Ta evidenca je kasneje verjetno služila tudi Udbi (naslednici Ozne) za njene ukrepe. Iz tega lahko povzamemo, da se je začel spopad dveh dikta- tur, ki sta ju vodili dve izključujoči se osebnosti: na eni strani Stalin, despot aziatskega tipa, ki je okoli sebe trpel samo poslušne lakaje, vse druge je dal pobiti, na drugi strani Tito z imperatorskimi težnjami. Kljub temu da nikoli ni odsto- pal od idej marksizma-leniniz- ma, je s svojim življenjem in obnašanjem ostal imperator, zato je razumljivo, da so se ob njegovi smrti na zahodu pogos- to pojavljali zapisi, da je umrl "zadnji Habsburžan". Spor torej ni izbruhnil zaradi različnih pogledov na razvoj socializma, saj sta oba utirala enako pot, temveč spopad dveh diktatur, poosebljenih v njunih voditel- jih. Mogočna sovjetska stran z vsemi kompartijami v svetu je napadala, jugoslovanska pa se je spretno branila. Pri tem ni iz- birala metod, posluževala se je enakih kot napadalec. PREPRIČEVANJE DOMAČIH KOMUNISTOV v maju so v Moskvi že skrbno pripravljali drugi sestanek in- formbiroja (za prvega se je štel ustanovni). Stalin je poslal v Beograd novo pismo z vabilom, da se delegacija KPJ udeleži tega sestanka, kjer bodo spor skupno "razrešili". CK KPJ je na seji 20. maja sklenil, da na sestanek ne bodo šli, saj niso hoteli sprejeti vloge obtoženca in vnaprejšnjega obsojenca. Na tej seji so tudi sklenili, da se za 21. julij 1948 skliče V. kongres KPJ (četrti je bil pred 20 leti, 1928., v Dresdenu). To novico so vsi časniki v državi objavili čez nekaj dni, to je na Titov rojstni dan. tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 5 SLOVENSKA BISTRICA / ZAVOD ZA KULTURO JE KONČNO ZAŽIVEL Široka paleta kulturnih cfe/ovnosfi Prvega aprila lani je pričel uradno delovati Zavod za kultu- ro Slovenska Bistrica, čeprav so dejavnosti do razdružitve ljubiteljske in institucionalne kulturne sfere že nekaj let potekale v dveh samostojnih smereh; predvsem je bilo to opazno po odprtju gradu Slovenska Bistrica širšemu občinstvu. Na 22. redni seji občinskega sveta v Slovenski Bistrici so obravnavali in sprejeli poročilo o delovanju Zavoda za kulturo, na prihodnji pa za dobo petih let potrdili Staneta Gradišnika za ravnatelja Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. "Zametki razmišljanja o tem, da bi na območju slovenjebist- riške občine na področju kulture kvalitetno prestopili v neko dru- go obdobje, v drugačen, kvalitet- nejši svet kulturne ponudbe in organiziranja, so silno stari. Se- gajo v leto 1980, ko so se pojavile prve ideje za osnovanje kultur- nega centra. Dolga leta ni prišlo do uresničitve, zamenjalo se je kar nekaj občinskih oblastnih garnitur in šele v letu 1996 je se- danja občinska uprava spoznala umestnost naših predlogov, raz- mislila o njih, jih upoštevala in ustanovila Zavod za kulturo. Za občino Slovenska Bistrica pome- ni to nov pogled in izhodišče na področju kulture z ustreznimi programi, ljudmi in vsem, kar sem sodi. Zavod kot organiza- cijska oblika deluje od prvega aprila 1997. Lansko leto smo preučevali teren, se učili in se or- ganizirali za bodoče resno delo," je povedal ravnatelj Stane Gra- dišnik. Osnovni namen zavoda je po njegovem mnenju večja skrb za celotno paleto vprašanj varovan- ja naravne in kulturne dediščine, muzejske in razstavne dejavnosti. Velikega pomena za Slovenska Bistrico in njeno kul- turo je področje izdajateljstva, kjer so bili v minulih letih iz- redno dejavni, saj sta poleg dru- gih knjižnih izdaj izšla tudi prvi in drugi zbornik občine Slo- venska Bistrica. Potem je tu še kvalitetna kulturna ponudba, priprava in organiziranje kultur- nih programov, kulturnih do- godkov in prireditev in na kon- cu seveda investicijska de- javnost, v okviru katere vidijo pri Zavodu za kulturo skrb za prostor, kjer delajo, in tehnično opremo. Da so v Slovenski Bistrici de- lali kakovostno na področju kul- ture že veliko prej, preden je bil ustanovljen Zavod za kulturo, povejo stalne zbirke v gradu. Stane Gradišnik je o tem pove- dal: "Vse te razvite oblike, ki jih že imamo, so po svoje vzpodbu- jale ustanovitev zavoda. Od leta 1987 leto za letom odpiramo stalne razstave, trenutno jih je v gradu že šest. Vmes so se po- javljale občasne tematske razsta- ve, načrtujemo pa še vsaj tri veli- ke. Med obstoječimi so tudi takšne, da lahko sodijo v kateri- koli evropski prostor, narejene pa so s pomočjo slovenske stro- ke. Gre za Pajtlerjevo razstavo fosilov in mineralov, ki je po svojem obsegu, vsebini ter stro- kovnosti četrta v Sloveniji. Omembe vredna je brez dvoma razstava molitvenikov, stalna razstava o rimski cesti Celeia - Poetovia, edinstvena na Slo- venskem predvsem po razis- kanosti in utemeljenem gradivu, lokalna etnološka razstava ter dve spominski sobi - Ingoličeva in Tomažičeva. Načrtujemo pa za naprej in si obetamo uspešno delo predvsem v zbirki glažute in glažutarstvo na osrednjem Štajerskem. Menim, da bo šlo za izjemno slovensko zbirko izdel- kov iz obdobja glažut. Ob letošnjem slovenskem kultur- nem prazniku pa bomo javnosti predstavili novo zbirko - kamni- ne s Pohorja, ki bo po vsej verjet- nosti edina na to temo v Sloveni- ji. Trajno je delo pri zbirki Pris- pevki za zgodovino Slovenske Bist- rice, ki bo nastajala v daljšem časovnem obdobju." Zavod za kulturo ima v svojem programu tudi skrb za kulturno dediščino. S katerimi spomeniki kulturne dediščine se v sloven- jebistriški občini največ ukvarja- jo? Ravnatelj Zavoda za kulturo je omenil, da glede tega ne more- jo nikoli zadostiti vsem intere- sentom, saj je primerkov te dediščine izredno veliko, nep- restano dežujejo vloge lastnikov z željo, da profesionalna kultur- na institucija sodeluje in jim po- maga pri sofinanciranju. Leta 1992 so z odlokom zavarovali okoli 550 primerkov naravne in kulturne dediščine, seveda pa v to niso všteti vsi spomeniki vredni trajne ohranitve. "Za pri- mer naj povem, da je v naši občini 600 do 650 krajinskih in drugih znamenj - kapel, križev, stebrov in podobnega, pa je samo 37 zaščitenih. Vprašanje je, kje so zabeleženi vsi tisti dru- gi, ki so ostali zunaj tega sezna- ma. Pri varovanju dediščine pre- teklosti je naša dejavnosti na- ravnana tako, da jo ohranjamo, predvsem ko gre za vitalne spo- menike in predstavniške prime- re. Sem sodijo razni sakralni spomeniki, kjer zaradi slabe oskrbovanosti izstopajo predvsem podružnične cerkve, tu so še gradovi, umetnostni spo- meniki, meščanska arhitektura in drugo. Za prihodnost pos- kušamo reševati tudi razna zna- menja, etnološke spomenike, takšen primer so kozolci, kjer nameravamo enega izmed njih obnoviti, pa mlini na veter in podobno. Odprto vprašanje osta- ja pri spomenikih delavskega gi- banja, kamor sodijo spomeniki NOB in drugi. Teh je v naši občini resnično veliko in tudi vsa skrb zanje je zadnje leto prešla z države na lokalno skup- nost, od tod pa na naš zavod," je dodal ravnatelj Zavoda za kultu- ro Slovenska Bistrica. Za delovanje Zavoda za kultu- ro Slovenska Bistrica je brez dvoma pomemben tudi program prireditev. Letošnjega so že pripravili. Pri tem so upoštevali težave pri financiranju raznih programom in zanimanje občinstva za posamezne zvrsti. Program prireditev bo potekal v treh smereh. Ena so protokolar- ne prireditve, od državnih praz- nikov, spominskega dneva, sim- pozijev, sprejema gostov, novi- narskih konferenc do obiskov državnih predstavnikov in po- dobno. Drugo, gotovo osrednje področje so kulturne prireditve, ki jih organizira Zavod za kultu- ro; mednje brez dvoma sodijo odmevni starobistriški večeri s svojo žlahtno vsebino, tretje pa je izobraževalno področje s stro- kovnimi ekskurzijsmi, preda- vanji in podobnim. . Vida Topofovec Stane Gradišnik, ravna- telj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Foto: VT VITOMARCI / v POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA PREMIERA KOMEDIJE O "poštenem" poslan€u Dramska skupina Kultumo-umetniškega društva Vitomarci bo za dan kulture v domači dvorani uprizorila gledališko predstavo Vinka Modemdorferja Štirje letni časi v režiji Franca Toša. Premiera bo v soboto, 7. februarja, prva repriza pa na sam Prešernov dan, 8. februarja. Domačin Franc Toš, ki v amaterskem gleda- lišču v Vitomarcih samostojno režira že 12 let, pravi, da se je odločil, da bo premiera Štirih let- nih časov februarja, saj je delo krajše, igralska zasedba manj številčna kot pri lanski igri, pa še vaje so v letošnji sezoni začeli prej kot v lanski. Lani so namreč Partljičevega Štajerca v Ljublja- ni prvič uprizorili šele marca. Povedal je, da se je spet odločil za slovenskega avtorja, ker so domači avtorji najbližji, najbolj razumljivi naši publiki, zato njihova dela ljudje radi gledajo. "Težko je reči, kako nas bodo ljudje sprejeli. Naša publika je - kot so nam povedali tudi ama- terski igralci iz Vrbja pri Žalcu, ki so pred krat- kim gostovali pri nas - precej zahtevna; veliko pričakujejo od nas, zato se moramo potruditi. Upam, da bo predstava vsem, ki nas bodo gleda- li, všeč. Sicer pa nas poznajo tako doma kot v bližnji in daljni okolici in vsi vedo, da jih nismo nikoli razočarali. Vedno imamo - vsaj ko igramo doma - dober obisk in jaz našim gledalcem zau- pam," pravi režiser. S predstavo, pravi, nimajo kakšnih posebnih načrtov. Želijo tako kot vsako leto gostovati v Slovenskih goricah in Halozah; šli bodo tudi na celjsko področje. Problem pa je, da gostovanja prinašajo tudi visoke stroške - plačati morajo najemnine za dvorane, prometni davek, prevoze kulis ..., da ne govorimo o stroških, ki jih imajo amaterski igralci sami. Vendar pravijo, da delajo z veseljem, zato na stroške in podobne nevšečnosti hitro pozabijo. Zadnjih nekaj let so se amaterski igralci iz Vi- tomarcev s svojo predstavo že večkrat uvrstili tudi na območno srečanje gledaliških skupin se- verovzhodne Slovenije - leta 1992 s komedijo Poročil se bom s svojo ženo, leta 1996 z delom Zbeži od žene in lani s Štajercem v Ljubljani. Ali tudi letos računajo na uvrstitev? Franc Toš: "Mi si vsekakor želimo tudi letos priti na območno srečanje, vprašanje pa je, ali bomo uspeli, saj je konkurenca, kolikor vem, močna." Štirje letni časi so, lahko bi rekli, rahlo politična komedija. Govori namreč o poslancu Leopoldu Ciglerju in njegovi družini. Gospod Cigler je tipičen poslanec - zelo "delaven", "pošten", vse dra- gocenosti, ki jih imajo doma, je prislužil z "izredno težkim delom". Njegova žena je vedno doma, saj je pridna gospodinja; hčerka je študentka in zelo depresivno bitje, saj samo čaka in čaka - letni časi se menjujejo, njej pa nikakor ne uspe najti fenta. Ciglerjevi pa imajo tudi sina, ki dobro ve, da je pos- lancev sin - nič ne dela, samo ponočuje in obožuje igranje rulete. Nekega dne Leopold v prepričanju, da predloga v parlamentu ne bodo sprejeli (on pa si bo prvi volilcih vseeno pridobil sloves poštenjaka), predlaga ustanovitev komisije za ugotavljanje pre- moženja sodržavljanov - s kratico KPS. Poslanci predlog sprejmejo in komisija naj bi najprej obis- kala prav Ciglerjeve. Kam naj poskrijejo vse dra- gocenosti, ko pa nekdo že zvoni pri vhodnih \Ta- tih? Je že KPS? Ali pa gospodje iščejo Jerneja, ker si je sposodil 30 tisoč mark in bi bil že čas, da jih vrne? V?cfcf Toš ml. Marjan TOŠ / 3 Sokolsko društvo Lenart Narodne in politične raznaere v Lenartu v Slovenskih goricah v času pred ustanovitvijo društva Sokol in ob njej nnoramo dopol- niti še z razmerami v okolici, kjer so biti narodnostni boji v bistvu neznatni. Med intelektualnimi poklici so igrali važno vlogo tudi zdravniki. V Lenartu je bil zdravnik He»n- rich Senesch (1885-1907), Ne- mec, ki mu je po smrti sledil zet Theobald Zlrngast. Ta je tudi prevzel vodstvo ienarških Nemcev in nemškutarjev. Zani- mivo je, da ga je v pravdah zas- topal dr. Gorišek. Kot zdravnik je nato Zirngastu sledil Franc Tipllč, ki je prišel v Lenart leta 1901, sprva kot liberalec, kasne- je pa je prestopil v nasprotni po- litični tabor. Okrajni zdravnik pri Sv. Trojici v Siovenskih goricah je bil v letih 1907-1914 dr. Alojz Kraigher, znani slovenski pisa- telj naturalist in avtor romana Kontrolor Škrobar. Ta nam daje dokaj verno sliko na- rodnostnih in političnih razmer ne samo v Lenartu, pač pa predvsem v okoliških trgih. Kakšna je bita družba, ki jo je Kraigher dodobra spoznal v tem delu Slovenskih goric, je pove- dal tudi v pismu Ivanu Cankarju, ko ga je 10. marca 1910 povabit na večmesečno bivanje k Troji- ci. USTANOVITEV SOKOLSKE- GA DRUŠTVA LENART V Lenartu v Slovenskih goricah je pred ustanovitvijo Sokola de- lovalo več društev: slovenska Čitalnica, podružnica Ciril - Me- todove družbe, podružnica Sud- marke, Deutscher Mannerge- sangverein in prostovoljna požarna bramba (predhodnica današnjih gasilskih društev na območju sedanje občine Lenart, v Lenartu ustanovljena že leta 1874 - op.p.). Podružnica Ciril- Metodove družbe je v glavnem spala, pa tudi v čitalnici, kjer so se zbirali slovenski literarni inte- lektualci. je vladalo precejšnje mrtvilo Čitalnica je prirejala silvestrovanja in pustovanja, na podeželju pa včasih tudi kakšno veselico. Imela je solidno založeno knjižnico, članarino pa so uporabljati za naročnino časopisov. Učitelj Vekoslav From je ustanovil celo pevski zbor. Ta je deloval le kratek čas. Sudmark je leta 1906 štela v Lenartu 33 članov, v lenarško podružnico pa so spadali še člani od Trojice (21), iz Senars- ke (2) in Zg. Porčiča (4). Deutschen Mannergesangve- rein so ustanovili 1897. leta; prvi društveni predsednik je bit zdravnik Benesch, po njegovi smrti leta 1907 pa trgovec Jožef Sedminek. Namen društva je bil gojiti nemško zavest in družabnost, zato so vsako leto priredili nekaj koncertov Požarna obramba je bila spn/a v rokah ekonomsko močnih tržanov nemškega porekla, ven- dar so v njej kmalu prevladali slovenski elementi, leta 1924 pa je postala povsem slovenska Kljub temu da je vladala med nemškimi in nemškutarskimi (iz- raz se zdi nekoliko neprimeren, vendar ga Teply vseskozi upo- rablja- op.p.) tržani in slovensko liberalno ter narodnostno za- vedno inteligenco iz vrst predvsem svobodnih poklicev neka napetost, je teklo življenje v trgu zelo mirno in umirjeno; malenkostni dogodki so včasih napeli strasti, vendar ne do te mere, da bi se napetosti stopnjevale tako daleč, da bi pri- hajalo do kakšnih medsebojnih obračunov. Strasti so se razplamtevale zlasti ob večjih dogodkih, kot so bile volitve ali ustanovitve novih slovenskih ali nemških posto- jank In v takšnih razmerah je zorela pobuda o ustanovitvi društva Sokol. Pobudo zanjo je dal Franjo Štupica leta 1906, Prošnjo pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, da bi jim dovolili us- tanoviti telovadno društvo Sokol pri Sv. Lenartu, so vložili na nje- govo prigovarjanje slovenski tržani Franc Krisper, Matej Skala in Josip Zemljič. 25. av- gusta 1906, to se pravi že po 17 dneh od vložitve (8. avgust 1906), je namestništvo v Gradcu sporočilo prosilcem, da ustano- vitve ne prepoveduje. To bi lah- ko pomenilo, da je bilo delovan- je društva dovoljeno, vendar so se pobudniki s pričetkom orga- niziranega delovanja precej obotavljali. Ustanovni občni zbor je bit namreč sklican šele 9. avgusta 1908 v dvorani Posojil- nice pri Sv. Lenartu. Ustanovne- ga občnega zbora sta se ude- ležila tudi odposlanca telo- vadnega društva Sokol iz Mari- bora dr. Leopold Poljanec in načelnik tega društva Emanuel flich. Na zboru so ustanovili oz. izvolili upravni odbor, ki mu je predsedovat Franjo Štupica, Sokolsko idejo je obrazložil dr. Leopold Poljanec, o telovadbi pa je predaval E. Ilich. Na zboru je bilo 15 ljudi, največ delavcev (verjetno mišljeno ljudi nižjega sloja - op.p.), ki so se prijavili za telovadne vaje. Te je vodil Ema- nuel Ilich Društvo ob ustano- vitvi ni imelo materialnih pogo- jev za delovanje, niso imeli niti telovadnice niti ne potrebnega orodja in vaditeljev. O tem se pred ustanovitvijo niso kaj vetiko pogovarjali, zato je bil začetek toliko težji. Po ustanovitvi so člani Sokola redno telovadili dobrega pol leta in to v glavnem ob nedeljah do- poldne. Prvi telovadci so bili: Henrik Lutz, Franc Žibrat, Ivan Hostnik, Franc Vračko, dr. Da- vorin Rus, dr. Maks Kovačič, dr. MIlan Gorišek, Ing. Ernest Čuček, dr. Franjo Zavernik in Simon Gorjup Redno je telo- vadilo med 12 in 15 telovadcev, telovadbo pa je vodit Davorin Polič. Starosta lenarškega Sokola notar Štupica je kmatu prenehat aktivno delovati in je celo prepo- vedal telovadbo na dvorišču. Kmalu je iz društva Sokol izsto- pal, tako da je vso pobudo prevzel dr. Milan Gorišek, ki je bil podstarosta. 27. avgusta 1908 mu je uspelo kupiti hišo s posestvom v Lenartu. Ko je ure- jal gospodarsko poslopje, je v njem uredit še skromno telo- vadnico, ki je bila dokončna šele konec leta 1909 Člani društva so kljub tem težavam aktivno delovali In pod Poličevim vodstvom razvijali pravo sokolsko dejavnost, ki se je kazala na področju telovadbe in krepitve slovenske narodne zavesti. Številčno je društvo os- talo skromno, polno svobodo- miselnih in liberalnih nazorov. Zlasti je pomembna vloga pri krepitvi slovenske zavesti v trgu Lenart, kjer so potekati na- rodnostni boji med trškimi Nemci in Slovenci. Še preden je dr. Gorišek dokončal ureditev telovadnice pri svojem gospo- darskem poslopju, se je kot ak- tivni in vodilni mož lenarškega Sokola angažiral tudi pri volit- vah, zlasti občinskih, o katerih je npr. Slovenski gospodar 11. marca 1909 zapisal, da "se povsod okoli nas jasni, a v sredi- ni Slovenskih goric pa se spi. Povsod okoli nas se letos vršijo občinske volitve, a pri nas vse spi mirno zimsko spanje" Mladi člani lenarškega društva Sokol so dobili ustrezne kroje. Pri tem je pomembno, da se je dejavnost zelo razvila, ko je pri društvu prevzel pobudo dr. Mi- lan Gorišek. Sokotski kroj tudi v Lenartu ni bil najbolj povšeči nasprotnemu taboru Ustanovnih članov društva je ostalo malo, redkim so se v glavnem pridružili mlajši uradni- ki in možje svobodnih poklicev. Društvo je poizkušalo članstvo povečati zlasti na račun precejšnjega števila dijakov in tudi visokošolcev, ki bi lahko de- javnost bistveno okrepiti. Zlasti še zato, ker je dobilo društvo več očitkov na račun liberalne usmerjenosti, o kateri pa npr. poročevalci oz. dopisniki Slo- venskega gospodarja na poročaju. Pišejo pa precej o de- javnosti Katoliškega slovenske- ga bralnega društva, ki je na us- tanovnem občnem zboru 3. maja 1908 izbralo za predsedni- ka Schonwetra, veleposestnika iz Partinja 6 četrtek, 5. februar 1998 - tednik KIDRIČEVO / SPOMINI 89-LETNEGA FRANCA PREDIKAKA NA TABORIŠČE V STERNTHALU "Hudo ie bilo^ ieprav šudi danes ni dobn" Domnevna ekološka bomba v Kidričevem vse bolj buri du- hove. Kot smo v t edniku zapisali že sredi oktobra lani, so takrat prejeli anonimni klic občana, ki naj bi sporočil, da so takoj po drugi svetovni vojni na starem ruskem pokopa- lišču za kapelo v Kidričevem zakopali osem lesenih sodov z insekticidom DDT. Reakcije skorajda ni bilo, čeprav je med ljudmi bilo o tem veliko slišati. Kmalu zatem so 19. decem- bra predstavniki občine povabili na posvet predstavnike stroke, inšpekcijskih služb, zavoda za zdravstveno varstvo, policije in civilne zaščite ter se v prvem krogu dogovorili, da je treba informacijo preveriti in čimprej ukrepati. V drugo so se ti predstavniki v Kidričevem sestali spet v torek, 27. januarja, razširjeni s predstavnikom z Uprave za obrambo Ptuj. Ker na sestanek niso vabili predstavnika Radia Ptuj in Tednika, smo si informa- cijo o tem pridobili od koman- dirja policijske postaje Silvestra Skoka. Ta je povedal, da so po ogledu domnevnega kraja, kjer naj bi ležali sodi z nevarno snovjo, na sestanku sprejeli tri sklepe. Sklenili so, da bo Zavod za zdravstveno varstvo takoj pričel meritve in analize podtal- nice na domnevno ogroženem območju. Čimprej naj bi izdelali tudi mrežo jemanja vzorcev vode iz kidričevskega vodovoda in ta- koj, ko bo mogoče, naj bi pričeli tudi ročni izkop domnevne loka- cije, kjer naj bi bili sodi zakopa- ni. Gre za zemljišče v izmeri 17x6 m, izkop pa naj bi opravlja- li ročno, saj na prostoru starega ruskega vojaškega pokopališča lahko naletijo tudi na ostanke tam pokopanih. Ker konec prejšnjega tedna še niso pričeli izkopavati in ker smo o domnevno zakopanih so- dih in taborišču želeli izvedeti še kaj, smo se odpravili k sedaj že 89-letnemu Francu Predikaki iz Strnišča 15 pri Kidričevem. Ena starejših Kidričank nam je nam- reč povedala, da nam bo lahko o taborišču največ povedal prav on, saj je bil takrat kot železniški skladiščnik z njim skoraj vsa- kodnevno v stiku. Obiskali smo ga v njegovi hiši, ki stoji dobrih 20 m od nekdanjega odlagališča rdečega blata in klepet z njim bo zagotovo zanimiv tudi vam. TEDNIK: Gospod Predikaka, taborišča v Kidričevem se še zagotovo spominjate? "Kako da ne. Tega človek ni- koli ne pozabi. V službi sem bil na železniški postaji in kot skla- diščnik sem imel precej op- ravkov s takratno tovarno TGA od gradnje naprej in še dolgo po vojnui. Seveda sem imel tudi s taboriščem in taboriščniki občasne stike - in to že med oku- pacijo ter seveda v povojnih le- tih." TEDNIK: Ali ste kdaj slišali, morda celo vedeli, koliko ljudi naj bi bilo v kidričevskem tabo- rišču? "Veste, med vojno so bili v ta- borišču naši, po vojni pa spet naši, vendar oni drugi, ki so ogrožali povojni režim. Števila sicer ne vem natančno, vem pa to, da so bile barake skoraj vedno polne, tudi po vojni, saj me je službeno pot pogosto vodi- la tudi tja. Šele nekaj let po tem, ko so tudi povojno taborišče uki- nili, sem slišal, da so govorili o nekaj tisoč ljudeh." TEDNIK: Kje pa so bUe tabo- riščne barake med vojno? "Med vojno so bile ob tovarni, ko pridete mimo vhoda takoj na levo v smeri proti Apačam in Lovrencu - tam nekje, kjer sta sedaj nova hala A in livarna, tam je bilo največ lesenih barak." TEDNIK: Kaj pa po vojni, kako se spominjate teh tabo- rišč? "Vseh se spominjam, moram pa takoj povedati, da nisem ni- koli želel imeti s politiko nobe- nega opravka. Nikoli nisem gle- dal niti levo niti desno, ves čas sem si čuval le svojo glavo. Vedno pa se mi je smilil tisti revež, ki je bil v ujetništvu. Tako sem že med vojno pomagal ujet- nikom, kolikor se je le dalo, tako ali drugače, bodisi s krajčkom kruha bodisi tako, da sem od časa do časa stopil v stik s stražarji, in ko je kateri od ujet- nikov dobil kakšen obisk, ženo ali moža, sem jim za srečanja nu- dil na razpolago sobico, v kateri so se lahko razvedrili ter kaj po- jedli ali spili." TEDNIK: Kaj pa po vojni, se spomnite, kje je bilo takrat ta- borišče? "Tam kot pred vojno, glavni štab pa je bil v stavbi nekdanje pošte, ki še sedaj stoji v naselju II, ki ga domačini še sedaj ime- nujejo Taborišče. Vem, da so se tudi po vojni dogajale grozote, da so ljudi mučili, pretepali, puščali v neznosnih razmerah, brez hrane in vode, da so mnogi umrli, mnoge pa so tudi sami li- kvidirali." TEDNIK: Ali veste kako in kje? "Osebno sem se večkrat pogo- varjal z ujetniki in ti so mi pove- dali, v kakšnem strahu živijo, kdaj bodo prišli na vrsto za zas- liševanje, kajti le redki so po zas- liševanju ostali živi. Običajno so jih naslednji dan, dnevno od tri, štiri ali pet, peljali v gozd, kjer so si morali sami skopati grobove. Zvečer so jih "popokali" in drugi jetniki so jih morali zakopati. Ti so jih včasih zakopali preplitvo ali preslabo. Spominjam se - in nisem bil edini - ko sem v gozdu grabljal steljo za kravo, sem večkrat naletel na kakšen prst, roko ali dele telesa, ki so ga ver- jetno raztrgale lisice in jih pre- našale za hrano." TEDNIK: Kje pa je bilo to, za taboriščem? "Tudi, pa kjerkoli v "šterntals- kih šumah" si naletel na kakšno grozoto. Včasih si našel tudi svežo gomilo, ki je bila sicer pokrita z listjem, a če si pobrs- kal, si videl sveže prekopano prst. To še ni dalo skriti in mno- gi smo vedeli, da so spet koga li- kvidirali. Največ pa so jih baje li- kvidirali in zakopali v območju okoli tovarne, ki je bilo takrat ograjeno z bodečo žico." TEDNIK: Kaj pa menite o anonimnem sporočilu, da naj bi bili za kapelo na starem po- kopališču v Kidričevem zako- pani sodi z DDT-jem? "To me je precej presenetilo, saj sem že lani slišal, ko ste poročali po radiu. Sam o tem res- nično ne vem ničesar, do sedaj nikoli nisem o tem nič slišal, čeprav sem kot skladiščnik vedel za vso robo, ki je takrat prihajala v tovarno ali iz nje. Ves transport je šel po tračnicah, avtomobilov ali tovornjakov skorajda ni bilo." TEDNIK: Kam pa so odlagali odpadke? "Tudi to vem, takrat vse vozili sem na "Kitzverk". Tu poleg nas, kjer so sedaj halde, je bila og- romna jama, saj so ves gramoz zvozili za gradnjo tovarne in pozneje še za naselje Kidričevo. To je bila ogromna jama, globo- ka vsaj 20 m in dolga nekaj sto metrov in vanjo so dnevno vozili vso ropotijo in odpadke še dolgo po vojni. Tu poleg sem doma in nekdo od naših je vedno lahko videl, če so kaj pripeljali. Nikoli nisem videl in ne slišal za kakšne sode s strupom. Neumno pa se mi zdi, da bi bi jih zakopali kar tam za kapelo, kjer ni bilo nobe- ne jame; ne vem, zakaj bi to počeli, če^ so imeli tu jamo Kitzverk. Če pa je kdo res skri- vomaj klical, da naj bi bili sodi zakopani za kapelo na avstro- ogrskem britofu, pa je lopov. Za- kaj je tako dolgo molčal, baraba, zakaj ni povedal prej? Če bi jaz vedel, da je kje zakopan strup, bi to povedal že v Titovi Jugoslavi- ji, še heroj bi bil." TEDNIK: Se še spominjate koga, ki bi lahko tako kot vi obujal spomine na taborišče v Kidričevem? "Imen se več ne spominjam, zagotovo pa bi se še našel kakšen starejši tam v Njivercah, recimo, ker Kidričevega takrat še ni bilo, ki bi o tem lahko še kaj povedal. Jaz pa več resnično ne vem. Zdaj se nimam koga bati in bi pove- dal, če bi vedel; bog mi je za pričo, da res ne vem." TEDNIK: Kaj pa ekplozije ali iztirjenja vlaka tik pred kon- cem vojne, se vi te strahote spominjate? "Ja, kako da ne, saj sem bil ven- dar v službi na železnici, poleg tega pa je bilo to nekaj sto met- rov vstran od tu. Mislim, da je bilo leta 1944, samo da se vlak ni iztiril, ampak je bil bombardi- ran, zato je vse ekplodiralo. Spo- minjam se, da so angleški bom- bniki napadli Pragersko. Vlaki so prihajali iz smeri Čakovca in niso mogli naprej, ker jih Pra- gersko ni moglo sprejeti. Takrat so tukaj na "stari postaji" stali kar trije vlaki; dva sta bila polna ranjencev s fronte, na enem pa je bilo veliko težkega orožja, največ granat in min večjega kalibra. In prav to so avioni, mi smo jim pravili dvotrupni tifligerji, zadeli s svojimi granatami. Jezus, kako je to pokalo in gorelo, tega ne bom nikoli pozabil. Trupla je metalo po zraku kot papir, in čeprav imam hišo kakih 400 m od pos- taje, je eno od težkih železnih kolesnih dvojic vagona vrglo na naše dvorišče. Tudi granate je metalo vse naokrog, da so spoka- le vse šipe, na moji hiši so spoka- li tudi zidovi, streho pa je popol- noma razmetalo, tako močne so bile ekplozije. Veste, to so težki spomini, tega se nerad spomin- jam. Hudo je bilo, čeprav mi tudi danes ne gre dobro." TEDNIK: Kaj pa vas muči, zdravje? "Malo že naduha, ampak na- jbolj me muči to, da sern celo življenje revež, siromak. Čeprav sem vedno pridno delal, vse od tistih ekplozij vlaka hiše nisem mogel čisto popraviti. Vsakih nekaj let so se razpoke znova po- kazale, ostrešje pa poka in se seseda. Da bi od kod dobil škodo povrnjeno, nisem uspel, čeprav sem hodil že takrat na okraj in pozneje na občino. Nihče mi ni dal niti ficka. Ker pa je hiša v ta- kem stanju, da je bivanje v njej že skoraj nevarno, sem si sedaj na stara leta prihranil nekaj de- narja ter si sam kupil novo os- trešje. A zmanjkalo je denarja za popravilo zidov, zato sem že večkrat dal oglas, da prodam del svoje zemlje. Ti vrag, pa ni kupca. Kdo ti bo živel tu ob robu rdečega blata, kdo ti bo tu sadil, pa magari za živali?! In tudi za- radi tega me boli srce." Srce pa boli še koga, mnoge nas tudi resno skrbi, ali je za kapelo v Kidričevem res eko- loška bomba. V interesu javne varnosti zato pozivamo vse, ki bi o morebiti zakopanih sodih insekticida DDT v Kidričevem karkoli vedeli, da to čimprej sporočijo po telefonu 112 ali 113, lahko pa pokličejo ali se oglasijo tudi v uredništu Tednika. Naj za vse velja le eno vodilo: če so sodi z DDT res zakopani, morajo čimprej iz zemlje! M. Ozmec Domnevni prostor za kapelo v Kidričevem, kjer naj bi bili zakopani nevarni sodi, v izmeri 17 x 6 m je s trakom označila policija 89-letni Franc Predikaka: "Le kako bi lahko pozabil grozote, ki so se dogajale v šterntalskih šumah?" Foto: M. Ozmec SELA / ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE PODEŽELSKIH ZENA Ocf krhkih flcmcatov do slastnih krofov Da priprava in peka peciva vzameta gospodinji precej časa, ni potrebno posebej poudarjati, še lepše pa je, če so ob taki priložnosti gospodinje zbrane na enem mestu. V zimskem času se jim ta priložnost ponuja, saj Kmetijska svetovalna služba Ptuj vsako leto pripravi obsežen in pester program zimskega izobraževanja po aktivih podeželskih žensk. Od- ziv na pripravljene programe je več kot dober in tudi ude- ležba je presenetljiva, zato ni naključje, da so se tudi na Se- lih ženske odločile dodatno izobraževati. Prvo letošnje de- lovno srečanje so imele sredi januarja, ko so v kuhinji kul- turnega doma pripravljale in cvrle pecivo. Skoraj dvajset jih je bilo na tečaju, ki ga je vodila Marija Horvat, učiteljica na Srednji živilski šoli v Mariboru, sicer dobra znanka izobraževalnih programov na našem območju. Gospodinje so prinesle ves potrebni material, primerne po- sode in seveda mnogo dobre vol- je, kajti priprava ocvrtega peciva jim je vzela kar nekaj ur. Najprej so pogledale med recepte, kjer je bilo napisano vse od potrebnih sestavin do same priprave peci- va, potem so se lotile dela. Vsaka od udeleženk se je poskusila v pripravi kvašenih in ocvrtih flancatov, ocvrtih mišk, tudi ta- kih z rozinami, krofov, vzhajan- cev ali buhteljnov, ocvrtih cve- tov in ocvrtih jabolčnih rezin. Oblikovanje vsakega od ocvrtih izdelkov jim je šlo dobro od rok, kajti tega se niso lotile prvič, pa vendar so tokrat poleg novih in preizkušenih receptov dobile še nekaj koristnih nasvetov Horva- tove. Najvažnejše je ob koncu bilo pogledati med pripravljene ocvrtke, posipane s sladkorjem, med nasmejane in zadovoljne obraze udeleženk tečaja, zado- voljna z opravljenim delom pa je bila tudi Horvatova. Ocvrto pe- civo je na koncu teknilo vsem. prav gotovo pa so se s sladkimi dobrotami doma sladkali tudi možje in otroci. In vsaka od teh gospodinj se bo zagotovo pripra- ve ocvrtega peciva lotila še kdaj v domači kuhinji. Zakaj so selske gospodinje iz- brale ravno ocvrto pecivo? Od- govora na to vprašanje ni težko najti, kajti ocrtki gredo v tek ob vsaki priložnosti, nekoč so gos- podinje cvrle presne in kvašene flancate celo ob vasovanju in svatovanju, danes pa so cvrtki še najbolj značilni za predpustni in pustni čas, saj si pustovanja ne moremo zamisliti brez krofov. T. Mohorko članice aktiva podeželskih žensk na Selih so se pohvalile z obloženo mizo sladkih dobrot; na foto- grafiji so samo nekatere od udeleženk tečaja. tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 7 LOPERSICE / MLADOSTNA ZAGNANOST RODI USPEHE Naimhiša urednua (veiielno) naimaniše revije Da mlad novinar pripleza do naziva urednika kakšne re- vije ali časnika, preteče veliko vode. Še več časa, sposob- nosti in različnih drugih kvalitet pa potrebujejo tisti, ki si želijo postati lastniki časopisa. Kljub feminizaciji novi- narskega poklica, in prav zaradi nje, pa so ti cilji za žen- ski svet še vedno veliko težje dosegljivi. Posebno domiselno bližnjico do tega cilja si je omislila Tina Zad- ravec iz Loperšic, ki je pri 16 letih srečna lastnica in urednica časopisa za mlade ljubitelje živali in narave Kala. In kar je morda še bolj zanimivo, časopis ni od včeraj, izhaja že peto leto ... Tina pravi, da so že od malih nog njene najljubše prijateljice živali. V družini, ki jo sestavljajo mama Vida, oče Zdravko in brat Tomaž, ni bil nihče posebej navdušen nad.živalmi. In vendar so se z dolgoletno in vztrajno Tinino vzgojo vsi razvili v lju- bitelje živali in za njih skrbijo. V prijetnem domu v zelenju, nekaj kilometrov iz Ormoža, živijo v harmoniji priletni hrček Jaka, želve, ki trenutno prezimujejo v kleti, muce, katerih število žal nenehno niha - prva violina pa je nedvomno Kesy. V boksu pa domuje in prijazno gleda Kala, devetletna nemška ovčarka. Tina si želi tudi konja, tri leta se je ukvarjala z jahanjem in letos namerava opraviti tudi pred- pisani izpit. Po psički Kali je dobila revija svoje ime. Tina jo je pričela izda- jati, ko je obiskovala 5. razred os- novne šole. Prva številka je bila napisana na roko in bolj po- dobna albumčku s sličicami kot reviji. V začetku se je za soustvarjanje revije ogrelo še nekaj Tininih prijateljic, a so kmalu izgubile voljo. Danes je revija Kala narejena s pomočjo računalnika in je opremljena z vsem, kar revija mora imeti. Pri ustvarjanju Tini pomagajo tudi zunanji sodelavci: strokovnjak za šolanje psov Martin Simončič iz Ljubljane in dopisovalka Mo- jca Sergo, ki ima veliko izkušenj s konji. Občasno pri oblikovanju revije pomagajo tudi bralci s svo- jimi zgodbicami, prispevki in sličicami. Revija izhaja vsaka dva meseca. Največja težava je seveda čas, saj Tina obiskuje drugi letnik gimnazije, ki za- hteva precej naporov, in za Kalo ostaja vedno manj časa. Kala izhaja na manjšem formatu na 30 straneh. V njej najdejo lju- bitelji živali članke o najrazli- čnejših hišnih ljubljenčkih, nji- hovi negi, prehrani, vzgoji ter o življenju živali v naravi. Poleg člankov vsebuje Kala tudi pos- ter, prilogo, nagradno anketo. uganke, obilo fotografij. Revija je namenjena predvsem osno- vnošolskim otrokom. Urednica pa bi z njo rada vzpodbudila po- zitiven odnos do živali, ki se ji zdi pomemben tudi pri razvija- nju pozitivnega odnosa do ljudi. Revijo izdaja v nakladi 50 iz- vodov, ki jih svojim bralcem po Sloveniji pošilja po pošti. Na- jvečja delničarja sta bila doslej starša, ki sta omogočala izda- janje revije in sta podpirala hčerin nekoliko nenavaden hobi. Letos pa se je Tina pri- javila na razpis za podporo mladinskim projektom in us- pela. Namenili so ji 300 dolarjev, ki ji bodo nekoliko olajšali delo. Mlada urednica pravi, da bo re- vija izhajala, dokler ji bo v ve- selje. Seveda ji želimo, da bi ve- selje trajalo čim dlje, vendar je študij že skoraj pred vrati in časa bo še manj... Najbrž pa ni potre- bno posebej poudarjati, da Tina pri razmišljanjih o svojem bodočem poklicu niha med novinarstvom in veterino. vki Družina Zadravec - Vida, Tina, Zdravko in Tomaž Tina Zadravec, mlada urednica revije Kala Osto/a \2. marec Na pobudo občinskih svetnikov, ki so z večino izglasovali 12. marec kot datum novega občinskega praznika, naj strokovnjaki le povedo svoje glede tega dneva, sta mnenji o njem zapisala znani zgodovinar in specialist za srednjeveško slovensko zgodovino prof. dr. Jože Koropec in Ferdo Šerbelj, kustos v ljubljanski Narodni galeriji, drugače pa bistriški rojak. Prof. dr. Jože Koropec je pričel svojo razlago z imenom kraja, ki je prevzelo poimenovanje po čisti tekoči pohorski vodi Bistrica in ga kot Fystritz prvič zasledimo pri omembi neposredne posesti šta- jerskih vojvod na martinovo 1227. V nadaljevanju Koropčevega zapisa izvemo vse o nadaljnji usodi kraja, njegovem vzponu in podjet- nosti ljudi, ki pred 1297. letom dosežejo trško priznanje. Zanimivo je to, da so trški pečat, ki je prika- zoval Bistrico kot utrjen kraj, kar je tudi eden izmed pogojev za dvig trga v mesto, uporabili 25. fe- bruarja 1310, ko se v njej dva po- godbenika nazivata ža za meščana - ciues v Feustercz. O samem dogodku 12. marca 1311 pa je prof. dr. Jože Koropec zapisal: "Dne 12. marca 1311 je na gregorjevo meščan - ciuis Štefan, prejšnji krajevni sodnik, prodal z dovoljenjem soproge in dedičev po meščanskem pravu v Veustritz za štiri in pol marke (720 sre- brnikov) žički kartuziji zemljišče z vsem pripadajočim ob reki Veus- tritz pod mostom na desni strani poti. V listini je v nadaljevanju zapisano, da je prodajalec obljubil varstvo za prodano, kar jamči z vso svojo posestjo. Listino je pečatila skupnost meščanov - ciuium v Feusterjtz. Pričali so svobodnjak UIrik Žovneški, slivniški župnik Oton, sodnik - župan Janez Johan, štirje meščani - cives utrjene Bis- trice - opidum logar Friderik, Ger- wich, Freytlin in UIrik Freyd. Pečat je pritrjen z barvnimi vrvicami." V takratni Štajerski sta Bistrico kot mesto prehitela le Ruj (982) in Maribor (pred 1254). Bistriški ljudje so takrat z vztrajnostjo spretno izk- oristili ugodno lego in pravi čas petletne vojne med štajerskimi Habsburžani in koroškim vojvo- dom. Samozavestno so se nazivali meščani. To je bilo bistroumno de- janje v času, ko je le "mestni zrak" osvobajal. Tržani so bili v primer- javi z meščani nižje ovrednoteni. Akademik dr. Vasilij Melik je pri oceni prehoda trga v mesto na- glasil važnost samozavestnega hotenja. Zemljiški gospod je moral prej ali slej to tudi odobriti. Mnoga evropska mesta ponosno častijo dan, ko so dosegla mestni naziv in z njim mestne svoboščine. Odločitev za 12. marec je po mnenju prof. dr. Jožeta Koropca posrečena trajnica. Fredo Šerbelj je ob odločitvi občinskega sveta, ki je za občinski praznik sprejel datum 12. marec, zapisal: "Izbira datuma se namreč nanaša na pravni dokument, per- gamentno listino iz leta 1311, ko se Bistričani prvič in zanesljivo opre- deljujejo za meščane, kar pa zago- tovo ni prva prekrstitev tržanov v meščane, ampak le najstarejši ohranjen zapis. Iz več razlogov to odločitev z veseljem pozdravljam že zato, ker so bili preseženi ozki časovni okviri razmišljanj, ki so nas na splošno omejevali na nerazum- ljiv ozek časovni okvir borih 50 let. Izbira datuma, ki sega tako glo- boko v našo preteklost, pa potrjuje zgodovinsko kontinuiteto meščan- ske tradicije, s kakršno se na Šta- jerskem pred Bistrico lahko po- hvalijo le Ruj, Maribor in Slovenj Gradec. Slovenska Bistrica ima tudi izvirni mestni grb, ki sodi med najstarejše na Štajerskem. Bis- tričanom naj bi bil podeljen že v poznem 13. stoletju. Danes je ta grb nekaj povsem samoumevnega. Spominjam pa se, s kakšnim nezaupanjem je bil sprejet le nekaj let nazaj. Sedaj, ko se je grbu povsem razumljivo pridružil še datum, ki se z njim ujema tako vsebinsko kot časovno, je Slovenska Bistrica poleg Ljubljane edina, ki je na takšen način z občinskim odlokom uveljavila oziroma potrdila načelo zgodovinske kontinuitete. To pa je za Bistričane tudi prestižnega pomena v danes široki druščini slovenskih mest in krajev brez mestne tradicije, ki se s ponosom postavljajo s svojimi letnicami in pogosto na novo skonstruiranimi grbi. Poudarjanje starožitnih korenin je v svetu, ki da nekaj nase, nekaj povsem normalnega. Nekatera mesta segajo v mitično davnino, s čimer žele simbolično poudariti, da že od nekdaj soustvarjajo podobo Evrope." ^ Fredo Šerbelj se je v teh razmišljanjih o datumu občinskega praznika dotaknil tudi bližnje preteklosti, ki je pri razmišljanjih o tradiciji ne smemo zaobiti. Naložil je Slovenjebistričanom, da naj z vsem spoštovanjem ohranijo dose- danji občinski praznik kot spomin- ski oziroma komemorativni dan na legendarni boj Pohorskega bataljona. K novemu prazniku pa se naključno pridružuje tudi spominski dan smrti Antona In- goliča (11. 3. 1992), kar ga lahko vsebinsko dodatno obogati, in to ne naključno, saj se je pisatelj z nekaterimi deli živopisno poglabljal v preteklost na Slovenjebistirškem. Vida Topolovec 8 četrtek, 5. februar 1998 - tednik Mzanimšvosti PISE: JAKOB EMERSIC / PTUJSKI TEDNIK - PETTAUER WOCHENBLATT Prvi pfv/slrl iosonis 10. februarja 1878 se je pojavila v nemščini pr\a številka novega ptujskega časopisa pod naslovom PE ri AUER WO- t HENBLATT ali v slovenskem prevodu PTUJSKI TEDNIK. V uvodu pojasnjuje redakcija razloge za začetek izdajanja lista, ki je sploh prvi v zgodovini mesta Ptuja. Res so bili poskusi, saj je že prvi znani ptujski tiskar Franz Schiitz želel izdajati okrog 1793. leta svoj časopis, toda do Jakoba Schona, ki je v tem času tukaj odprl svojo tiskamo, se to ni uresničilo. Jakob Schon ter urednik Josef Jaky sta v tem pojasnilu poudarjala velik kulturni pomen, ki ima za krajevne razmere tak list, v katerem se izražata duhovni napredek mesta ter omika ljudstva. Kajti, tako pravila, večji listi se ne ukvarjajo s takimi manjšimi kraji niti z njihovimi potrebami, naloga takega lokalnega glasila pa je, ob- javljanje mestnih in okoliških posebnosti, novic, ne da bi se spravili na nivo obrekovanja, tek- sti pa morajo biti zanimivo napisani. Poleg tega obljubljata v Prilogi Ptujsk^a tednika (BEILAGE ZUM PETTAUER WOCHENBLATT) roman v nadaljevanju, pa tudi novele in pripovedke. V vsaki številki bodo t.i. "Ptujske žanrske slike", ki bodo humoristično obarvane. Glavna tema lista pa bodo lokalne novice, obvestila ter reklame. Ko si ogledamo to poskusno številko, ki je izšla 10. 2. 1878 in je štela 6 strani, kot tudi vse nadaljnje, lahko preberemo na prvi strani rubriko Dnevna kronika, kjer obravnava občni zbor Posojilnega društva, občni zbor kmetijske podružnice v Pmju, vabilo za trgovski ples, na katerem bo igrala mariborska železničarska godba, dalje prevzame iz časopisa Deutsche Zeitung članek o kneginji Paulini Metternich ter iz Grazer Tagespost o tragičnem dogodku v Odesi. Posebej je obširnejši sestavek o osnovnem zavarovanju in ta problematika se še večkrat javlja v poznejši številkah. Časopis ni bolehal po preveliki original- nosti, saj je nekatere splošne članke rad prevzemal iz drugih lis- tov. Na 2. strani so prej omenjene Ptujske žanrske slike, kjer govori o koncertu iz Gradca, karnevalskem sporedu (je namreč čas pusta), op- eretah iz Varaždina, trgovskem plesu, ki ga pripravlja Kazinsko društvo, tradicionalnem plesu gasilcev, pmjskih maskah (brez kakršnihkoli omemb kurentov) ali Narrenabends. Reklamna obves- tila so za ples kmetijske po- družnice, pleskar Anton Klauer ponuja svoje storitve, na naslednji strani pa še reklame trgovcev N. Ferscha, A. Jurce, Vitusa Sellin- schegga, zlatarja Josefa Gspaltla, Jos. Kollenza, urarja J. Sallegga, Georga Illeschitscha, F. Ružičke ter tudi samega založnika Jakoba Schona, ki tukaj, pa tudi v naslednjih številkah večkrat propagira svojo tiskarno v Cerkveni ulici, v stavbi (sedanjega in takratnega) mestnega gledališča, prav tako tudi svojo knjigarno ter knjigoveznico. V omenjeni Prilogi Ptujskega tednika je roman v nadaljevanju avtorja S. "Was der Reid vermag" (Kaj Reid more?). Za boljši oris bom podal še 2. številko (17.2.1878), kjer je na prvi strani rubrika Občinske zadeve, ki nas spominja na podobne sestavke opisa občinskih sej v kakšnem so- dobnem Tedniku, Ptujčanu ali Večeru. Tu se pojavljajo imena občinskih svetnikov, kot so notar Sch6nwetter, Fiirst, Eckl, dr. Ploj, gledališki direktor Maier, župan dr. Bresnig, Bratschko, Casper idr., problemi proračuna, financi- ranja itd. Dnevna kronika omenja eksces pijanega R. Kollaritscha iz Borovcev, Posojilno društvo Ptuj, Moško pevsko društvo. Glasbeno društvo,- o umrlih, gledališče ter pasji sejem. Sledijo Ptujske žanrske slike, ki so vsebinsko pre- cej pustno navdahnjene. Pojavi se tudi nova rubrika o tedenskih ce- nah. Za reklamami je humoreska Noč iz življenja nekega mladega zdravnika, ki je prevedena iz ilirščine(= hrvaščine). V naslednjih številkah do 47 (29.12.1878), ko je bilo objavljeno obvestilo o prenehanju lista, pre- beremo ob bežnem prelistavanju Ptujskega tednika poleg dnevnih novic še več novic o Posojilnem društvu, moškem pevskem društvu, gledaliških predstavah, občinskih sejah, skrbi za uboge (dom za reveže in hiralnica), mest- nem špitalu, učiteljskih sejah in o šolstvu ptujskega okraja, prav po- gosto o zavarovanju, šolski hranil- nici, vinskem sejmu, zvemo več o gospodarskih in kmetijskih zadevah, zlasti o vinogradništvu, problemih vode, gozdov, neredko o športu, tudi ptujski čitalnici, od političnih zadev pa je na tapeti zlasti Bosna, saj jo je v tem letu Avstrija anektirala, prebiramo du- najske in graške skice, sproža se akutno prometno vprašanje v zvezi z železnico Maribor-Pragersko- Ptuj, o pariški svetovni razstavi itd. Zadnja, 47. številka pa je izšla 29. dec. 1878 z obvestilom, da mora zaradi premajhnega števila naročnikov prenehati izdajati list. To na videz večkrat dolgočasno navajanje je zanimivo tudi ob primerjavi z drugimi listi, ki so se ravno tako dotikali Pmja in ok- olice. Tak je bil na primer Tagespost, pa naj bo v jutranji izdaji (Morgenblatt) ali v večerni (Abendblatt). Tako na primer Morgenblatt 7. febr. obširno piše o Orfejevem spomeniku, naslednji dan & občnem zboru Posojilnega društva, 2. marca o gostovanju mariborske operete v Ptuju, 21. aprila polemično o t.i. Der windis- che Friedhof, slovenskem pok- opališču, v Kaniži oziroma okrog ožbaltske cerkve itd. Večernik Tagesposta omenja v notici 18. fe- bruarja o tej poskusni številki Pet- tauer Wochenblatta, 14. marca o požaru pri Borlu itd., s tem, da smo vzeli primerjavo le z nekaj prvimi številkami. Če pa po- gledamo še Slovenski gospodar, ki v tem času izhaja že 12. leto, vidimo po eni strani, da se dokaj ukvarja zlasti s politično, kulturno in prosvetno platjo Ptuja ter ok- olice, po drugi strani pa odklo- nilno stališče do novega lista. Prav ta omenjeni Slovenski gospodar, ki je v političnem sporu z nemško stranko, zlasti z liberalci, dobi os- trega nasprotnika^ v liberalnih mladoslovencih. Že duh časa narekuje njegov odklonilen odnos do Nemcev, nemškutarjev ter Židov ali Judov ali Abrahamovih sinov, kot jih včasih imenuje, do njihovega brezobzirnega uničevanja neizkušenega sloven- skega preprostega človeka, čeprav so ti večkrat le prispodoba nasil- nega in grobega kapitalizma, ki je čedalje bolj pronical tudi sem. Zanimivo je brati uvodnik Sloven- skega gospodarja v leto 1878 (Novo leto 1878, št. 1), kjer podaja prav pesimistično podobo Evrope C/../ .Marveč žalostne skušnje kažejo, da postajajo še le vedno bolj hudobni, grabljivi, krivični, nepošteni, ošabni, nesramni in neverni. Pomnoženo število vsak- ovrstnih hudobij, zločinov nam to neovrgljivo spričuje. Glede mor- aličnega ali poštenega zadržanja lezejo evropski narodi nazaj, in torej ni pričakovati boljših časov, tudi v političnih razmerah ne. Ka- jti navadno politične zadeve niso boljše od moralične vrednosti narodov. Sprideno ljudstvo voli navadno spridene poslance in si je torej večjidel samo krivo, če vzdi- huje pod nepovoljnimi pohtičnimi naredbami. /.../), ki ga je napisalo ostro in pronicljivo pero urednika dr. Lavoslava Gregoreca, urban- skega rojaka. Zato je popolnoma v tem duhu napisan tudi dopis Iz Ptuja (Ptujski Židov je) dne 21. febr., str. 60. Sestavek se dotika našega lista, zato ga je zanimivo podati v celoti: "Krščenih Židov v Ptuji baje nik- oli ni pomanjkovalo; vsaj haloški viničarji, ki so bili nekdaj večidel sami posestniki, to precej glasno pričajo. Zdaj ena leta sim se kaže, da so tudi pravi obrezani otroci Abrahamovi Ptuj in njo okolico iz- volili si za novo obljubljeno deželo. Že šteje ptujsko mesto pre- cejšnjo kompanijo judov; tudi v ptujske šole zahaja več židovskih otrok, fantov in dekhn. Trije judje kali se branjari in žganjari, eden posestnik lastnega hrama nedavno se je pri okrožni sodniji v Celji vprotokolirala firma: "Samuel Friedrich, Produktenhandler in Pettau"; mestna tržnina je v židovskih rokah; edina gostilnica "Stadt Wien", ki je še bila za kaj, dala se je z novim letom židu v na- jem, ki je lepe prostorije v žitnice in shrambe spremenil, s tem je tudi "narodna čitalnica" postala židovska najemnica, tudi tam, kder so imeli poprej mestjani svoj kazino, so zdaj židovski magacini. Pred kratkim je Židov "Schon" odprl svojo bukvarnico združeno z lastno tiskarno in 10. t. m. je pri njem izšel prvi broj novega ted- nika "Pettauer Wochenblatt", o katerem "šmarnoviču" vam hočemo drugokrat kaj več poročati. Starodavni Ptuj štel bode skoro že svojih tritisoč let, pa svo- jega časnika nikoli ni imel; zdaj nam je izvoljeno ljudstvo prineslo tudi ta blagodar. - Nekteri celo trdijo, da se je osnoval poseben skrivni komite z namenom naglo požidovljenje Ptuja z vsemi močmi pospeševati, in pravi se, da na čelu tega komiteja stojita oča mestni župan in pa ravnatelj ptujske re- alke; vendar mi tega za sedaj še ne moremo in nočemo verovati. Istina pa je, da se je ravno v času sedajnega županovanja židovstvo v Ptuji toliko veselo razcvelo; istina je, da židovje pri magistratu ptu- jskem v posebni gnadi stoj( in da se je pri dražbah dala židu pred- nost, če je le 5 krajcarjev več ponudil, kakor vbogi kristijan: istina je, da je neki ptujski prerok izgovoril pomeljivo besedo, da če poj de to tako naprej, kakor je začelo, imel bode Ptuj v desetih letih juda-župana. - Prosit! Je rekel srdito Dr. Strafela, odstavljeni župan na to. Le naj si nabirajo te... - pozneje se bodo pa čohali! Že se- daj tožijo naše gospe, da ni več le- hko dobiti v Pmji niti jajca, razun iz čebuločesno smrdnih židovskih rok." Iz spominov Matije Murka zvemo, da je dopise iz Ptuja pošiljal tukajšnji gimnazijski pro- fesor in odločen Slovenec Josip Žitek "in posebno bičal ptujske oderuhe Haložanov". Avtor Žitek sicer obljublja, da bo še pisal o Ptujskem tedniku, toda zdi se, da ga je njegova dokaj brezbarvna vsebina vnaprej pustila neprizadetega, zato beremo le v začetku 1879 notico, da je zaradi pomanjkanja zadostnih naročnikov prenehal izhajati (9. 1. 1879). Podobno je o tem prvem ptu- jskem listu pisal tudi tukajšnji zgodovinar in mestni kronist Fer- dinand Raisp, ki ima v mestni rokopisni kroniki prvi vpis o tem časopisu 1.12. 1877, zadnji pa 29. 12. istega leta, kjer govori dokaj pikro o njegovem koncu in dolgočasni vsebini. Seveda bi bilo zanimivo pogledati še časopise, kot so Slovenski narod, ljubljanski Slovenec, mariborska Marburg Zeitung ter še morda kakšen graški časopis, ki pa mi tukaj v Ptuju niso bili dostopni. Za boljše razumevanje časa, v katerem se je pojavil ta list, moramo spomniti na dva pomem- bna dogodka, ki sta bistveno vpli- vala na življenje mesta in okolice. Prvo omenimo ustanovitev Ptu- jske čitavnice 1. 1864 ali v tem času že imenovane Čitalnice, ki je razgibala zlasti kulturno podobo tukajšnjih Slovencev ter je bila v tem času še delno povezovalni člen med Nemci in slovenskimi prebi- valci; drugi tak pomemben ele- ment pa je bila od 1869. leta naprej ptujska nižja gimnazija, ki je v tistem času kljub nemškemu di- rektorju imela dokaj slovenski značaj. L. 1878 so na njej službovali slikar Rudolf Gaup- mann, omenjeni Jožef Žitek, slovenist in jezikoslovec Luka Kunstek, prirodoslovec Julij Glowacki in izdajatelj Slomškovih zbranih del Mihael Lendovšek. O samem mestu so se tujci lahko seznanili v obširnem opisu Ptuja v Janischevem leksikonu Štajerske, o starejši podobi je pisal tega leta v Letopisu Matice Slovenske J. La- pajne. Najbolj verodostojna pričevanja pa zvemo iz že omen- jenih spominov jezikoslovca Ma- tije Murka, ki je malo pred tem obiskoval ptujsko gimnazijo, ter zapisov upokojenega tukajšnjega adjunkta A. Ferjančiča. Murko poudarja, da je bil v tem času Ptuj le navidezno nemško mesto, ki so mu dajali obeležje stari meščani in novi nemški naseljenci, uradi in vojaštvo, pa tudi božja služba v mestni cerkvi. V resnici so vsi vsaj za silo lomili slovenščino, največji nasprotniki slovenstva pa so bili v resnici nemčurji, običajno otroci slovenskih staršev, ki so iskali v mestu svojo socialno potrditev ter se sramovah maternega jezika; zlasti ženske so bile narodno neosveščene. Ta socialni položaj je zlasti nastal z razmahom grobega liberalizma ter kapitalizma, ki je dodobra obubožal Haloze ter Slovenske gorice. V samem Ptuju so precej škode naredili tudi mladoslovenci, saj je neslogo med Slovenci izkoriščala nemška stran. Mladoslovenci so bili bolj nagn- jeni k liberalizmu ter se kaj zlahka pridružili stranki, kjer so imeli večje koristi. Stvari so se seveda zaostrile pozneje pod županovan- jem spretnega, vendar nemškutar- skega Jožefa Omika oziroma Omiga. Tudi s Ferjančičevih spominov, avtor je doma iz Vipave in je šest let služboval v Ptuju (od 1876 do 1882), se čuti nemški pritisk na vse, ki so bili količkaj slovenskega mišljenja. Trdi pa, da je kljub vsemu bilo sodišče praktično slovensko in da so jih ljudje spoštovali. Tu so bili v tem času okrajni sodnik Levičnik, adjunkti Paulich, Parz, Klobučar, Fer- jančič, VVeniger ter Eminger, avskulanta Vedernjak in Baches, advokati Strafella, Bresnig, Ploj, Mihelič, Fichtenau, Čuček in Gregorič ter notarja Rodoscheg in Fiiafero. Prebivalstva je bilo okoli 50.000 in velika manjšina so bili Nemci oziroma nemškutarji. Čeprav smo dobili z omenjenih pričevanj dokaj negativno podobo lista, moram kot bibliotekar reči kakšno besedo v njegovo obrambo. Dejstvo je, da je bil to prvi ptujski časopis, da je prinesel marsikatero ptujsko novico, ki kaže podobo takratnega časa, da je ohranil vrsto reklamnih inseratov in da ni v njem zaslediti kakšne izrazite protislovenske gonje, kakršna se je pojavila v poznejšem ptujskem tisku od Pettauer Zeitung do Šta- jerca. Dejstvo pa je tudi, da je bil list dokaj mlačen, da ni znal pris- luhniti Slovencem ter je bil dejan- sko izraz ne židovskih, kot so to poudarjali kritiki, temveč velik- onemških, liberalnih in kapital- ističnih slojev. Pregledovanje lista, ki je izhajal pred 120 leti, pa prinese marsikaj zanimivega, mar ne! Čeprav naša ptujska knjižnica ne hrani originala, smo imeli srečo, da smo ga pred kakšnimi 20 leti uspeli prekopirati iz graške Univerzitetne knjižnice, tako da je praktično dostopen tudi vsem ptu- jskim raziskovalcem tega časa, saj je vsak pisan dokument odsev dobe, v kateri je nastal, in zanimiv kamenček v vrsti ptujske perio- dike, saj so imeli ta naslov verjetno tudi v mislih 1. 1950, ko so pre- Stran z reklamnimi oglasi v prvem ptujskem časopisu imenovali Naše delo v Ptujski ted- nik. Gradivo in literatura: Pettauer Wochenblatt, 1878 Tagespost Morgenblatt, (Graz) 1878 Tagespost Abendblatt, (Graz) 1878 Slovenski gospodar, (Maribor) 1878 A. Ferjančič: Pred 50 leti v Ptuju: spomini na dobo narodnih bojev. ZiS 8.1.1928, št. 1 M. Murko: Spomini na Ptuj. ČZN 1933, 67-82 M. Hemja Masten: 200 let tiskar- stva na Ptuju. Littera scripta manet, 1993, str. 71 do 108 tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 9 GLEDALIŠČE PTUJ / GOSTOVANJE UUBLJANSKE DRAME Stalen y liubliani Znan slovenski politik - komediograf Tone Partljič je pred tremi leti, ko je bil šc umetniški vodja ljubljanske Drame, napisal igro Štajerc v Ljubljani. Lastno osebno občutje prehoda iz vinorodne štajerske marke v močvirno kranjsko prestolnico je očitno uspešno prenesel v komedijo, ki je doživljala uspeh, kakršnega ni pričakoval nihče: predstavo bodo na Ptuju v nedeljo, 15. februaija, ob 17. in 20. uri odi- grali že 146. in 147.! Partljiču je, kakor vse kaže, uspelo zadeti v srčiko narodo- vega karakterja v času tranzici- je: Mlada ljubljanska učiteljca Nina se na sindikalnem izletu (beri: strokovni ekskurziji) v Slovenskih goricah "zaplete" z ravnateljem tamkajšnje osnov- ne šole Alojzem Kramvoglom. Alojz osvojil Ninino srce in že kmalu dobi ponudbo za delov- no mesto ravnatelja v Ljublja- ni. Štajerec kakopak sprejme ponujeno službo. V novem, predvsem ženskem kolektivu pa se stvari sučejo malo dru- gače, kakor je pričakoval ... In komedija se začenja! Igrajo: Jožef Ropoša, Maja Šugman, Maja Boh, Bernarda Oman, Judita Zidar, Tanja Di- mitrievska, Marija Lojk Tršar, Majda Grbac, Nadja Strajnar Zadnik, Silvij Božič, Evgen Car, Mojca Partljič, Gregor Cušin, Ivan Jezernik in Marija Jaklič Klanšek. Režija: Boris Kobal. Obiskovalce gledališča vljud- no prosimo, da rezervirane vstopnice dvignejo ob delavni- ku med 8. in 14. uro v pisarni gledališča ali pol ure pred pričetkom predstave pri blagaj- ni. Pet minut pred pričetkom predstave rezervirane vstopni- ce, ki jih obiskovalci ne dvigne- jo, prodamo. Hvala za razume- vanje. Jože Ropoša in Bernarda Oman v Štajercu v Ljubljani. Foto: Tone Stojl(o TRNOVSKA VAS Gospocfjif/e so se iKobraževale Tudi letošnjo zimo so v Društvu kmetic Trnovska vas skupaj Kmetij- sko svetovalno službo Ptuj pripravili izobraževanje, ki ga je finančno omogočila občina Destrnik - Trnovska vas. Tako se je 25 članic društva 30. januarja zbralo na kmetiji Štebih v Sovjaku, kjer so se pkle potice. Tečaj je vodila Marija Rošar iz Srednje živilske šole v Mariboru. 23. februarja pa se bodo članice ponovno zbrale pri Štebihovih. Takrat se bodo lu-ile v pripravi in peki potic. Zmago Šalamun Tečaj Društva kmetic Trnovska vas SLOVENSKA BISTRICA / PRI GIT MURKO PONOVNO BISTRIŠKI ZIMSKI VEČERI Polde Bibii - gost prvega veiera I Ko se novoletni direndaj poleže, povabi Nikolaj Murko, eden najuspešnješih zasebnih gostincev v slovenjebistriški občini, na pogovor novinarje ter jim razgrne svoje načrte za prihodnjo sezono. To največkrat niso jedilniki, kljub temu da je pri njih vredno tudi kaj pokusiti, temveč že kar tradicionalna srečanja zanimivih ljudi ob Bistriških večerih, ki so jih pri GIT Murko, kot se njihovo gostišče uradno imenuje, pričeli poleti 1993. Doslej je bilo v njegovem gostišču že 36 takšnih večerov, na njih pa so se zvrstili zanimivi Slovenci z vseh področij dela - od politike, športa, kulture, zabavništva, gospodarstva do znanih domačih ljudi. Letošnje Bistriške zimske večere so pričeli sinoči, dogajanje pa je bilo v znamenju bližnjega slovenskega kulturnega praznika, saj je bil gost sedemintridesetega bistriškega večera in prvega v letu 1998 priznani slovenski umetnik Polde Bibič. Večer je povezovala in vodila Danica Godec, popestrila pa recitatorska skupina učen- cev iz osnovne šole Pohorskega odreda. Ker je za območje slovenjebistriške občine pomembno tudi vino- gradništvo, so za prihodnji sredo povabili mag. Jožeta Protnerja, bivšega kmetijskega ministra in poslanca, 18. februarja bosta gosta tenisačica Tina Pisnik iz Maribora in njen trener Jure Bukovec iz Slovenske Bistrice, pred dnevom žensk pričakujejo "naj Slovenko 1997" slikarko Ireno Polanec iz Maribora, 11. marca so na pogo- vor povabili zaslužno domačinko Jožico Tomazini, 18. marca bo prišel v Slovensko Bistrico minister Tone Rop, na materinski dan, 25. marca, bo gostja častna občanka slovenjebistriške občine dr. Zora Janžekovič, 1. aprila pa bodo gostili še bistriškega pos- lanca v državnem zboru Jožeta Jerovška. Seveda bi Nikolaj Murko želel pripeljati v Slovensko Bistrico tudi druge znane osebnosti, med njimi predsednika države Milana Kučana, a se tem srečanjem nekako, izmika ter seveda starosto slo- venskih športnikov Leona Štuklja. Večere, ki bodo praviloma ved- no ob sredah ob 20. uri, bosta izmenoma vodila in povezovala Da- nica Godec in Bojan Sinič. Vida Topolovec I PTUJ / VEČER VIOLINSKE GLASBE Pollski umetni€i mnrdvšill V četrtek zvečer sta v Glasbeni šoli Karol Pahor gostovali koncertni violinistki iz Poljske, ki sta nastopili ob spremljavi mariborske profesorice in pianistke Renate Neuvirt. Dominika Falger in Elzbieta Szymanski obiskujeta visoko šolo za glasbo v Gradcu. Tam sta spoznali prof. Renato Neu- virt, ki zraven pedagoške fakul- tete deluje tudi na omenjeni šoli. Prijateljstvo je obe umet- nici iz Poljske že nekajkrat pri- vedlo v Maribor. Nekako spon- tano je prišlo do ideje o koncer- tu v Ptuju in prof. Meta Gregl- Trop je vzela stvari v svoje roke. V glasbeni šoli Karol Pa- hor je priredila koncert na viso- kem umetniškem nivoju. V dvorani se je zbralo okrog 150 poslušalcev, ki so lahko skoraj dve uri uživali ob izvajanju skladb W.A. Mozarta, P.I. Čaj- kovskega, H. Wieniawskega, C. Debussyja, N. Paganinija in F. Mazasa. Koncert je bil izveden v dveh delih, in sicer se je naj- prej predstavila vsaka od violi- nistk posebej v spremljavi pia- nistke prof. Renate Neuvirt, nato pa sta za konec zaigrali v duetu. Duetno igranje je obema še posebej pri srcu, sta povedali v kratkem pogovoru po koncer- tu umetnici iz Poljske. Igrata že od 6. leta starosti in imata za se- boj 19- oziroma 17-letno karie- ro, v kateri sta z violinama pre- potovali doberšen del Evrope. Na tekmovanjih po svetu sta dosegli vidne rezultate prav v igranju v duetu in tudi posa- mezno. Z glasbo se seveda ukvarjata profesionalno in igra- ta kot solistki v simfoničnih or- kestrih. V Sloveniji je bil to njun prvi koncert, upata pa, da ne zadnji, kajti Slovenija je, kot sta dejali, čudovita dežela. Ljudje so zelo prijazni in do- brosrčni, pa tudi kuhinja je po- dobna Poljski, tako da sta se počutili skoraj kot doma. Na vprašanje, zakaj sta gostovali brezplačno, sta odgovorili: "Zraven tega, da potrebujeva nove izkušnje, želiva preprosto igrati za ljudi, jih s tem razvese- liti in jim morda nekaj pokloni- ti, kot nekakšno darilo. Ker se je ravno govorilo o možnosti igranja v tej šoli, sva dejali: Ja, zakaj pa ne. Slovenski ljudje so nama tako že obema všeč." Dominika in Elzbieta sta mo- rali že dan po koncertu odpoto- vati, zapustili pa sta veliko ogretih src, kajti simpatije na koncertu so bile obojestranske. Poslušalci so namreč obe umet- nici ob izvajanju njunih najljubših skladb vsakič nagra- dili z burnim aplavzom, za ko- nec pa so iz rok ravnatelja glas- bene šole vse tri izvajalke preje- le šopke. Ravnatelj je napovedal v kratkem še eno gostovanje iz Češke. Foto in tekst: Franc Vindiš Gostji iz Poljske Dominika Faeger in Elzbieta Szymanski PTUJ / IZŠLA ZGOŠČENKA HUDOBNEGA VOLKA Faušiiti ubiia?! Dokaz za misel, da se med imadiiio na Ptuju vendarle nekaj dogaja, je novica, da je mlada ptujska roek sku^a Hudobni volk v začetku februaija, natančneje drugega februaija, izdala težko pričakovan prvenec z naslovom "Faušija ubija?!". Na odlični zgoščenki najdeta dvanajst skladb, ki so, z izjemo dveh priredb (Black Magic Woman in House of the Rising Sun) v slovenščini, kar je dandanes v tem glasbenem žanru bolj igema kakor pravilo. Ustvaijalci Bojana GHatz - vo- kal, Aleš Kotar - kitara, Kristijan Cafuta - bas in IVfihael Toš - bobni, vsi dvajset- letniki, so na svojem prvencu navdih iskali predvsem v hard rocku sedemdesetih let, vendar pa se niso zadovoljili zgolj s preigravai^em glasbenih standardov, temveč interpretirajo sedemdeseta leta na s^ojst^en način. Učinek je največkrat presenetljivo svež in sodoben. Omeniti velja, da so pri izdaji albuma sodelovali s Komuno in- teresnih dejavnosti in Klubom ptujskih študentov, distribucijo pa je prevzela založniška hiša NIKA. Material so posneli v Stu- diu M na Ptuju, stroške sneman- ja in izdaje pa pokrili predvsem s pomočjo sponzoriev, ki so: CID Ptuj, KID Ptuj, KPŠ, Multime- dia Maribor, Talimi Kidričevo, SOU Ljubljana, KK Ptuj, Ten- zor Ptuj, Agis Ptuj, Petlja Ptuj, Agrocenter Krajnc Ptuj, Foto Langerholc Ptuj, Grom Ptuj, dr. Jože Janžekovič, dr. Branko Jer- kovič. Marko Pislak in Tiskarna Exact Sp. Jablane. Na koncu Vam preostane le to, da si jih og- ledate v živo. Pa brez strahu! MT Člani Hudobnega volka so (od leve): Aleš Kotar, Mihael Toš, Bojana Glatz in Kristijan Cafuta PTUJ / DANES V DRUŠTVU UPOKOJENCEV Predavanje in razstava v okviru svojih sekcij Društvo upokojencev Ptuj tudi v letošnjem letu nadal- juje pestro dejavnost. Izpel- jali so že izlet v Avstrijo, or- ganizirali meijenje krvnega pritiska, včeraj organizirali avtobus udeležencev kopan- ja v termah Radenci, zbirajo prijave za letovanja in podobno. Danes, 5. februarja^ ob 15.30 bo v organizaciji Cebelarkse sekcije v društvenih prostorih Aškerčeva 9 poučno predavanje Zdravilnost medu. Ob 17. uri pa bo v prostorih točilnice slovesnost ob odprtju razstave fotografij Alfreda Bra- dača, ki je kljub visokim letom še vedno dejaven in vodi tudi foto sekcijo pri društvu. Razsta- va bo pod naslovom "Spomini - bilo je nekoč" in je temu ustre- zen tudi izbor fotografij. Zain- teresirani vabljeni na otvoritve- no slovesnost, sicer pa si oglejte razstavo v naslednjih dneh. FF ORMOŽ / TEČAJI, IZOBRAŽEVANJA Zanimive teme, dober obisk Kmetijska svetovalna služba iz Ormoža in Društvo kmečkih žena sta bila v minulem mesecu izjemno aktivna in sta pripravila vrsto predavanj in tečajev. V naslednjih dneh bo na vrsti še nekaj zanimivih tem. Že danes bodo veterinarji ormoške veterinarske postaje predavali o smotrni uporabi antibiotikov v prehrani živali in o poporodnem pre- moru kot razlogti za ekonomske izgube v živinoreji. Predavanje se bo pričelo ob 10. uri v domu društev v Ormožu. V petek bosta ob 9. uri Branka Majcen in Bojan Kiselak govorila o pridelavi čebule in ko- renčka ter o namakanju vrtnin in poljščin. V ponedeljek, 9. februarja, bo beseda o varnem delu s kmetijsko mehanizacijo in njenem mestu v cestnem prometu. Predavala bosta mag. Stane Klemenčič in Jakob Iva- nuša. V torek bo Damjan Jerič predaval o možnostih in perspektivah slovenskega kmetijstva ob vključevanju Slovenije v EU: V sredo pa bo še zadnje predavanje iz tematskega sklopa Družina in dom - Možnosti pridelave zdravilnega zelišča tagetes (žametnica), ljubiteljice cvetja pa bo pritegnilo predavanje o balkonski zasaditvi. Predavala bosta Jože Kepic in Izidor Golob. vki 10 četrtek, 5. februar 1998 - tednik Kuhntski nas¥9ii Brstiini ohrovt Brstični ohrovtu še vedno lahko nabiramo kar na domačem vrtu, saj je njegova sezona od jeseni do pomladi. Vzgojili so ga v Belgiji in ga zaradi tega marsikje imenujejo po njegovi domo- vini bruseljsko zelje, pri nas pa ga pogosto imenujemo kar popčar - verjetno zaradi podolgovatega, precej močnega ste- bla, na katerem poganjajo iz zalistij listni popki oziroma brstičkl, podobni majhnim zeljnatim glavicam. V nasprotju z navadnim zel- jem brstičnega ohrovta skorajda ne jemo surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali dušimo. Pred toplotno obdelavo ga pogosto razpolovimo ali zrežemo na četrtine, odvisno od velikosti brstičov. Če ga pri- pravljamo celega, je priporočlji- vo, da ga namočimo pol ure v slano kisano vodo, da morebitni zajedalci zapustijo svoja skriva- lišča. Tako kot za špinačo velja tudi za brstični ohrovt, da ga ne kuhamo ali dušimo pokritega, ker spremeni tipično zeleno barvo na sivkasto zeleno zaradi kisline, ki jo vsebuje. Zaradi izrazitega okusa lahko brstični ohrovt ponudimo brez dodatkov. Seveda okus še iz- boljšamo, če ga po kuhanju sol- tiramo ali prepražimo na suro- vem maslu ali ga s surovim mas- lom samo prelijemo. V Nemčiji ga pogosto pripravljajo v rjavi omaki s slanino in čebulo. V njegovi domovini Belgiji pa ga ponudijo z naribanim sirom in začinijo z muškatnim oreščkom. S sirom in muškat- nim oreščkom ga pripravljamo tudi pri nas. Pogosto pa ga po- nudijo tudi skupaj z glaziranimi kuhanimi kostanji. Brstični ohrovt pripravljamo tudi s prepraženimi drobtinica- mi, po okusu pa se ujema tudi s korenčkom, čebulo, krompir- jem, slanino, bučevkami, para- dižnikom, govedino, šampinjo- ni in česnom, zato ga pogosto srečujemo kot dodatek pri ze- lenjavnih juhah. Iz brstičnega ohrovta si lahko pripravimo tudi pire. Če ga ima- te v izobilju, ga lahko uporabite tudi pri pripravi zelenjavnih zrezkov, vendar ga zaradi izrazi- tega okusa dodajamo v manjših količinah, saj hitro postane osnovni nosilec okusa. Zelenjavne zrezke pripravimo tako, da iz 20 dekagramov vode, 7 dekagramov margarine in 10 dekagramov moke naredimo kuhano ali paljeno testo, ki ga začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Testo pripravimo tako, da vodo prista- vimo, jo solimo in dodamo mar- garino ali maslo. Ko voda zavre. s pomočjo šibe zakuhamo moko in kuhamo tako dolgo, da temel- jito premešamo in da ni grudic. Dodamo še muškatni orešček in ohladimo do mlačnega. Zelenja- vo skuhamo posebej. Uporabi- mo pol kilograma krompirja, 10 dekagramov korenja in 15 deka- gramov brstičnega ohrovta in cvetače. Za boljši okus dodamo še 10 dekagramov svežih gob. Vso zelenjavo razen gob, ko je kuhana, pretlačimo in dodamo k testu. Gobice očistimo in narežemo na lističe. Na manjši količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo in doda- mo narezane gobe. Pražimo toli- ko časa, da gobice spustijo vodo in da voda izpari. Ohlajene prav tako prisipamo k zelenjavi in testu ter dodamo še 2 jajci in se- sekljan zeleni peteršilj. Temelji- to premešamo, po potrebi začinimo in na deski, ki smo jo potresli z ostro moko ali drobti- nami, oblikujemo primerno ve- like zrezke, ki jih na vroči maščobi na hitro spečemo. Iz enakih sestavin lahko pri- pravimo tudi zelenjavne hrus- tavce ali ocvrtke, ki jih lahko dunajsko ali pariško paniramo ter ocvremo. Zraven lahko po- nudimo pikantno ali majonezno omako in ponudimo kot toplo uvodno jed ali v večji količini kot samostojno jed. Kot prilogo pa lahko brstični ohrovt pripravimo po dunajsko, tako da brstiče očistimo, po po- trebi narežemo in skuhamo v slani vodi. Posebej na maslu prepražimo fino sesekljano čebulo, in še preden porumeni, dodamo moko ter jo prav tako prepražimo le toliko, da ne spre- meni barve. Zalijemo z juho ali osnovo. Po potebi začinimo in dobro prevremo, tako da dobi- mo gosto omako, v katero vložimo do tričetrt kuhane ohrovtove brstičke. Kuhamo do mehkega. Okus lahko iz- boljšamo z narezano in posebej prepraženo na rezance narezano slanino, parmezanom ter potre- semo s pe- ^ - teršiljem. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodafalci 20. JANUAR - Franc Herga, Dor- nava 129, Samo Kočevar, Drav- ska 3, Ptuj, Alojz Cajnko, Za- grebška 12, Ptuj, Alojz Topolo- vec, Zg. Leskovec 9/d, Sergej Ja- komlni, Vodova ul 4, Ptuj, Sebas- tijan Jakomini, Vodova ul. 4, Ptuj. 22. JANUAR - Majda Belšak, Bu- kovci 85, Franc Majerič, Sagadi- nova 13, Ptuj, Robert Krajnc, Hla- poncl 52, Janez Zavec,Zg.Lesko- vec 9/b, Franc Topolovec, Zg. Le- skovec 11, Marjan Bezjak, Place- rovci 15/a, Smiljan Kovačec, Slo- mi 1, Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Anton Zaje, Apače 38, Sto- jan Oajnko, Rujska Gora 105, Jožef Korez, Janški Vrh 50, Leon Kozenburger, Pergerjeva 15, Ruj, Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj, Anton Kline, Spuhlja 19, Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj, Vincenc Cvetko, Hiaponci 53, Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj, Milan Marinič, Kicar 11 l/a, Jože Cvetko, Hiaponci 53/b, Vida Kovačec, Formin 4/a, Anton Ko- žar, Hiaponci 35, Jože Šegula, Polenšak 16, Danlel Kovačič, Po- lenšak 44/a, Slavica Kokol, Hia- ponci 49, Srečko Cajnko, Flege- ričeva 3, Ruj, Marjan VrabI, Zg. Hajdina 36, Franc Visenjak, Hia- ponci 62, Janez Malinger, Skorba 27/c, Darko Horvat, Tržeč 11/b, Vinko Cvetko, Hiaponci 53, Stan- ko Rakuša, Hiaponci 14, Alojz Karlo, Krivi Vrh 22, Stanislav Kus- ter, Loperšice 41, Franček Veber, Rujska 2/a, Ormož, Milan Kokolj, Sarajevska 4, Maribor, Anton Vučina, Grajena 26, Vito Plazar, Sarajevska 5, Maribor, Srečko Puc, Lešje 6/a. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUG! PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 158. NAD Ziorlrofi, družinm in duševno xdfrcnrle 19. nadaljevat^e Nevrotično pogo" jeni zakonski konflikti - Lnad. Nevrotični izbor partnerja - l.nad. Drugi primer nevrotičnega izbora partnerja imamo, ko kdo skuša tega prisiliti, da bi bil natančno tak kot on. Taka pričakovanja srečamo zlasti pri negotovih in nemočnih ljudeh. S tem, da ne dovolijo partnerju ničesar lastnega, se izognejo občutkom manjvred- nosti in konfrontaciji. V to skupino sodijo tudi sa- movšečni, vase zaljubljeni ljudje, ki jih moti, da bi kdo čutil in mislil drugače od njih. In končno se nekateri poročijo tako rekoč sami s seboj, ker hočejo s tem ohranili iluzijo popolne svobode. Zato nas ne sme začuditi, da so ravno takšni nagnjeni k nezvestobi in ločitvi, O nadaljnji obliki nevro- tičnega izbora partnerja govo- rimo lahko tudi tedaj, ko kdo želi, da mu drugi izpolni nje- gov ideal. Nekateri ljudje ima- jo izdelano popolno predstavo o tem, kakšen naj bi bil njegov partner, npr. kako naj bi se ve- del, kakšna stališča in poglede naj bi imel, kaj naj bi v življen- ju dosegel V dnevnih sanjah včasih svoj ideal dopolnjujejo do neverjetnih podrobnosti (npr. barva las, hoja, način smeha, oblačenja ipd.). Le skrbno opravljena psihoanali- za lahko odkrije, od kod neko- mu konkretna podoba njego- vega ideala. Večkrat se izkaže, da skuša kdo s to podobo na- doknaditi in izživeti svojo željo iz otroštva o tem, kakšni naj bi bili njegovi starši, se- stre, bratje in drugi vzgojitelji do njega, pa v resnici niso bili. Nekateri ljudje hočejo, da jih drugi občudujejo. Tako mnogi moški hrepenijo po občudo- vanju in priznanju. To nam razloži, zakaj si nekateri izbe- rejo veliko mlajša, manj izo- bražena, naivna ali negotova dekleta. Isto velja tudi za žen- ske. Neredko tudi te izberejo sebi duhovno in socialno niže stoječega in podrejenega moškega, še večkrat pa po- skušajo pripraviti moža k občudovanju svoje lepote. Ra- zumljivo je, da imamo v teh primerih opraviti večinoma z negotovimi ali samovšečnimi ljudmi. Naslednjič pa bomo zakl- jučili z razmišljanji o nevro- tičnem izboru partnerja. mag. Bojan Šlnko BRAICI5PRASUJU0... ... TEDNIK išče ODGOVORE Olimpijska kartica Za iskanje odgovora na to vprašanje, ki je prišlo v naše uredništvo, smo porabili naj- več časa doslej. Ivanka iz oko- lice Cirkulan je v Gigasport centru (prej Kastner&Ohler) v Mariboru, zasledila, da so nekateri pri plačevanju blaga prilagali olimpijsko kartico, ki naj bi prinašala popuste. Tako smo se tudi mi odpra- vili v Gigasport v Maribor (trgovini sta še v Ljubljani in Celju), kjer je Ivanka zasledila kartico. Zal med prodajalkami nismo dobili veliko informa- ciji, vendar dovolj, da smo lahko iskali dalje. Pot nas je privedla do Olimpijskega ko- miteja Slovenije, ki kartice iz- daja oz. prodaja. Imetniki olimpijske kartice smo lahko vsi. Starejši od 15 let zanjo plačamo 3000 SIT, mlajši pa 2000 SIT, medtem ko imajo srednješolci popust. Kartica ima vtisnjeno ime lastnika in velja eno leto. Upo- rablja jo lahko samo lastnik in njegov otrok, če je mlajši od 15 let. Kot lastniki olimpijske kar- tice smo nezgodno zavarovani pri zavarovalni družbi Adria- tic. Pri nakupu smučarskih vozovnic imamo od 10 do 50 % popusta. Prav tako imamo pri nakupih izdelkov Mont in v trgovinah Gigasport popust od 5 do 40 %. Kartica je namenjena predvsem ljubiteljem športa. Več informacij pa lahko dobi- te na Olimpijskem komiteju Slovenije (061 1323240), v agencijah Kompas Holidays in pri pooblaščeni osebi za Štajersko Bojanu Gučku (0609 645 453). Milan Krajnc DORNAVA Nova trgovina Aleksandra Pri Golobovih v Dornavi so v soboto odprli novo trgovino z moško, žensko in otroško konfekcijo ter drugimi tekstilnimi izdel- ki. Lastnica Silva je 25 let delala v Mercatorjevi Bla- govnici, zato ima veliko izkušenj, hčerka Aleksan- dra, po kateri nosi trgovina ime, pa se trgovskega dela šele navaja. Ob odprtju so jima veliko poslovnih uspe- hov zaželeli predsednik dornavskega občinskega sveta Jožef Hojnik, prijatel- ji in sovaščani. Zapel je tudi nonet iz Ptuja. Trgovina bo odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Ob trgovi- ni je tudi nov frizerski sa- lon Elvire Vukajevič. MS PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU m V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ Bo S¥emn hladnejši? Svečana pričakujemo hladnejše vreme, kar bo naravo In rastlinje v vrtu le nekoliko zadržalo v prebujanju iz zim- skega mirovanja. Tla, čeprav niso odeta s snežno odejo, bodo ob nižjih temperaturah nekoliko premrznila, kar jih bo izboljšalo za naslednjo spomladansko setev. Obetajoči hladnejši val, ki ob preve- su zime v drugi polčas prihaja še kar pravočasno, bo za vrtičkarje kar do- brodošel, saj bomo pozornost od zu- nanjih opravil lahko preusmerili negi sadežev in rastlinju, ki ga hranimo v zaprtih prostorih. V SADNEM VRTU poslednje dni ja- nuarja močno cveti leska. Čeprav je to sadna vrsta, ki cveti med prvimi, je letošnje cvetenje vendarle nekoliko prezgodnje in je posledica izredno to- plega vremena v prvi polovici januarja. Oplodnja cvetov je v tašnih vremen- skih razmerah, kot so letošnje, zelo nepredvidljiva. Leska je namreč zaradi zgodnjega cvetenja vetrocvetka in je ne oplojujejo čebele kot druge sadne vrste, ki cveto kasneje, ko vremenske raznnere in toplo sonce že onrKDgočajo izlet čebel. To, da je vetrocvetka, po- meni, da njen cvetni prah raznaša ve- ter in se tako opraše njeni ženski cve- tovi. Ob tem je pomembna še ta njena lastnost, da tvori enospolne cvetove, moške v obliki rumenih mačic in pov- sem ločene ženske temnordeče majhne cvetne čaše na vršičkih cvet- nih brastov. Nekatere sorte tvorijo malo moških cvetov - mačic, in če ni v neposredni bližini sort z dobrimi opraševalnimi lastnostmi, in če so ob tem še neugodne vremenske razmere, ostane takšen grm ali drevo nep- prašeno in tisto leto brez pridelka. Če imamo v sadnem vrtu leskove grme z malo moškimi cvetovi in so ti precej oddaljeni od opraševalcev ali pa so med grmi morebitne ovire za kroženje cvetnega prahu ali pa smeri vetra na- sprotne od grmov opraševalca, lahko opravi opraševanje sadjar. To opravi- mo tako, da v grmu, obraščenem z obilo moških cvetov - mačic izrežemo cvetočo vejico, jo mirno prenesemo do grma, ki ga nameravamo oprašiti, in z vejico enako kot s čopičem potre- semo grm. Opisano opravilo ne zahte- va napora, je pa koristno in ne bo več vtisa, da imamo v vrtu lepo rastoče, a nerodne grme leske. V mladih drevescih, posajenih na zavetne sončne lege ali ob južnih in to- plih zidovih, ob toplih sončnih zimskih dneh prično krožiti rastlinski sokovi. To se dogodi naprej na deblu rastline, kjer je površina obsevanja največja. Ponoči, ko temperature lahko zdrkne- jo globoko po zmrzišče, deblo sadne rastline pomrzne, njegovo lubje pa spoka. To preprečimo, če deblo pre- mažemo z apnenim beležem, ki večino sončnih žarkov odbije, lubje se ne ogreje tako naglo in tako se pos- redno zadržuje kroženje sokov po rastlini. Ko je OKRASNI VRT še v zimskem mirovanju, moranno biti vse pozornejši na stanje sadežev, ki smo jih namenili za gojitev okrasnega rastlinja v nas- lednjem letu. Gomolje dalij in čebulice gladiol hraninrx) v prostoru, zavarova- nem pred mrazom. Prostor ne sme biti pretopel, naj bo zračen in suh. Gomolji nekaterih sort dalij se radi pričnejo sredi zime gubati. Da to preprečimo, jih vložimo v leseno ali kartonasto škatlo s suho šoto. Plesnive, nagnite in s pegami napadene čebulice ali gomolje sproti odstranjujemo, zdrave pa poprašimo z mešanico žveplenega prahu in bakrenega apna. Izkušeni gojitelji kaktej vedo, da je februar najbolj kritičen mesec za prezi- mitev kaktej. Večina vrst se že zaradi časovnega izteka dobe zimskega mi- rovanja prične prebujati, če pa se še vreme nagiba pomladanskemu, se prve februarske dni že prične vegeta- cija, pri mnogih pa tudi cvetenje. Raz- voj zavremo, če jih premestimo v hlad- nejši prostor, zalivamo pa le toliko, da se ne izsuši koreninska gruda. V tem času pa so kakteje, še posebej listnate vrste, močno napadle uši. Brž ko jih opazimo, škropinno z enim od priprav- kov proti ušem. V ZELENJAVNEM VRTU na pros- tem še tudi v prvi polovici februarja ne moremo pričeti pomladanskih vrtnih opravil. Ce je zemlja zamrzla, vsako delo na njej kvarno vpliva na njen zlog, če pa je odt^ena, pa je običajno v tem času še prevlažna za obdelavo in prehladna za kalitev vrtnih semen. Ker je večina listnate zelenjave, ki smo jo hranili za ozimnico, porabljena, je sedaj pravi čas za setev vrtne kreše, s katero izvrstno nadomestimo pri- manjkljaj sveže listnate zelenjave v tem času. Vrtna kreša je uporabna kot samostojna solata ali pa kot okusen zeliščni dodatek najrazličnejšim je- dem. Za pridelovanje vrtna kreša ni zahtevna. Vzgajamo jo kjerkoli in ka- darkoli, potrebuje le dobro humozno zemljo, precej vlage in dovolj svetlo- be. Poleti jo gojimo na vrtu, lahko tudi v senčnih legah, posevek pa si ne sme slediti na isti površini. Pozimi jo seje- mo v lončke, zabojčke ali cvetlična ko- rita in gojimo na svetlem in zmerno to- plem prostoru, najbolje na kuhinjskem oknu. V posodo si pripravimo mešani- co dobre vrtne zemlje in drobno pre- sejane sprstenine kompostovke. Da bo setev dovolj gosta, na kvadratni meter površine posejemo 10 do 12 gr semena, ki ga v zemljo le vtisnemo. Pri temperaturi 20 stopinj Celzija vzkali kreša že drugi dan po setvi, sicer pa kali tudi že nad 5 stopinj Celzija, ven- dar je pri nižji toploti vznik temu pri- merno daljši. ReženrKD jo po potrebi; če je ne režemo prenizko, se njena rast obnavlja in jo lahko režemo večkrat. Miran Giušič, ing.agr. tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 11 sprejet osnutek novega proračuna v višini 485 milijonov tolarjev • poseben odlok tudi o javnem redu in miru na območju občine • enotne cene za vzdrževanje pokopališč in za uporabo mrliške vežice • po treh letih so gorišniški lovci morda bliže do rešitve problema Svetniki občine Gorišnica so se na prvi letošnji seji minuli četrtek najdlje ustavili pri osnut- ku novega proračuna, ki bo ne- koliko skromnejši od lanskega. Lani so namreč planirali prihod- ke v višini 425 milijonov tolar- jev, realizacija pred koncem leta pa je pokazala, da bo presežek sredstev kar precejšen, saj se za lani zbralo blizu 611 milijonov tolarjev. Vendar je bilo po pos- tavkah zaznati tudi nekaj odsto- panj, največ pri infrastrukturi, čeprav so sledili sprejetim pro- gramom, a so samo za ceste so porabili 122 milijonov tolarjev namesto planiranih 66 milijo- nov. Ostanek neporabljenih sred- stev ima občina že planiran za tista dela, ki so bila predvidena v preteklih treh letih, in ne za letošnje investicije, kot so neka- teri morda pričakovali. Pri spre- jemanju zaključnega računa je bil glasnejši samo svetnik Slav- ko Cagran, saj so po njegovem mnenju svetniki na mizo dobili preveč materiala, ki še zdaleč ni enostaven, kajti o sprejemanju rebalansa na minulih sejah sploh niso govorili, sedaj pa naj bi odločali že o novem proračunu. Svetniki so vendarle soglasno glasovali za potrditev lanskega zaključnega računa, torej v isti višini odhodke in tudi presežek. BREZ KREDITA BO TEŽKO... Več ugibanj in negotovosti je bilo pri sprejemanju osnutka proračuna za letošnje leto, ki po mnenju nekaterih svetnikov še zdaleč ne bo naklonjeno občini, vsaj zaradi odprtih in še načrto- vanih investicij. Na seji je bilo tudi slišati, da občina do sedaj nima neplačanih računov. Kot je povedal župan Visenjak, je osnutek novega proračuna nastal po minulih predvidevanjih, kajti država občinam še ni posredova- la natančnih meril za letos, že se- daj pa je pričakovati manjše spre- membe pri nekaterih postavkah. V nadaljevanju je župan menil, da ne more ničesar obljubljati, občina pa si bo morala, to je se- daj že očitno, za dokončanje in- vesticijskih nalog najeti tudi kre- dit. Svetniki tokrat o sprejeman- ju tega predloga niso glasovali, so pa bili enakega mnenja, da je potrebno investicije zaključiti in začeti gradnjo novih objektov. Poskušali bodo biti varčni, nekaj prihodkov pa vendarle lahko pričakujejo od sklepanja pogodb, odškodnine za kanalščino in ne- kaj rednih dohodkov še iz občin- skega samoprispevka. Nova proračunska vreča občine Gorišnica naj bi bila težka do- brih 485 milijonov tolarjev; k temu so že prišteli prenos sred- stev iz preteklega leta v višini 110 milijonov tolarjev. Za delo- vanje uprave je planiranih 52 mi- lijonov tolarjev, družbene dejav- nosti 107 milijonov, področje go- spodarstva 27,4 milijona, občin- ski plan in razvoj 95,6 milijona, za gasilstvo in civilno zaščito 9 milijonov, stanovanja 3,2 milijo- na, prostorsko planiranje 1,3 mi- lijona, hidrante 500 tisoč, voda- rino Ivanec 3 milijone in v rezer- vi naj bi ostalo 8,8 milijona tolar- jev. V osnutek niso zajeli naj- večjih investicij - te bodo letos občino stale od 180 do 200 mili- jonov tolarjev: vodovod v Halo- zah, zdravstveni dom v Cirkula- nah, dokončanje večnamenske dvorane v Gorišnici, pa tudi pričetek gradnje šolskega prizid- ka v Cirkulanah in nove mrliške vežice v Gorišnici. Svetnik Miran Kline je menil, da bi bilo dobro, da v občini ne bi zaustavljali sredstev, namenje- nih gospodarstvu. Spomnil je tudi na spremembe, ki se obetajo v zakonu o lokalni samoupravi, ter dejal, da ne bi smeli novemu občinskemu svetu naložiti pre- več odprtih investicij. Pametno pa bi si bo pridobivati dodatna sredstva na natečajih. Sicer pa bi občina naredila že velik korak v drobnem gospodarstvu, če bi ku- pila zemljišče v Vzmetarni For- min; za parcelo bi potrebovala vsaj 20 milijonov tolarjev, vprašanje pa je, od kod vzeti de- nar in ka^no je povpraševanje za prostor med gospodarstveni- ki. ZA NOVO VEŽICO IZBRAN IDEJNI PROJEKT Nekaj več dela je imela v zadnjih tednih komisija za poko- pališče in pogrebne zadeve Gorišnice in Cirkulan, ko je sprejemala odločitve o povišanju najemnin za vzdrževanje obeh pokopališč in o uporabi mrliške vežice. Občinski svet je predlaga- ne sklepe na seji potrdil in od fe- bruarja letos je cena vzdrževanja pokopališč po gospodinjstvu višja (odslej 3 tisoč tolarjev), višji pa so tudi stroški za najem vežice (po novem 10 tisoč tolarjev). Svetnik Miro Lesjak je menil, da je pokopališče ogledalo kraja- nov, zato je potrebno redno skrbeti tudi za ta prostor, predvsem pa ljudem ponuditi urejeni mrliški vežici. V Cirkua- lanah je nova vežica dokončana, v Gorišnici pa naj bi jo pričeli graditi še letos; med drugim je bil na seji izbran tudi idejni pro- jekt arhitekta Tomaža Strehov- ca. Prav ta zadnja maketa naj bi bila še najprimernejša za to okol- je. Težave tarejo tudi člane Lov- skega društva Gorišnica, ki si že tri leta iščejo »pravico« na svo- jem ozemlju, kjer se razprostira dobra polovica lovskogojitvene- ga območja LD Sobetinci - Spodnje Ptujsko polje. Svetnik Janko Bezjak je članom sveta de- jal, da se po obisku kmetijskega sekretarja obetajo neke spre- membe, da je društveni premog vendarle sprejemljiv po dosedan- ji, sicer še veljavni lovski zako- nodaji. Zato je občinskemu svetu predlagal sklep, ki ga bodo v teh dneh poslali na ptujsko upravno enoto. Vanj so zapisali, da pred- lagajo, da se zaradi problematike lovstva in zaradi incidentov, do katerih prihaja ob izvajanju lova članov LD Sobetinci na območju dela občine Gorišnica,- bivše KS Gorišnica, prepove lov vse do rešitve problematike lovstva na tem območju predvsem zaradi bojazni, da ne pride do nesreč. Tatjana Mohorko VOLICINA/ PREGLED ODSTRELA Srniadi je v Sfeven- skin goritah dovolj kritične razmere za malo divjad, ki izginja iz lovišč, so med drugim ugotovili na letošnjem bazenskem pregledu gospodarjenja z divjadjo v lenarškem lovskogojitvenem bazenu V okviru tradicionalnih bazen- skih ocenjevanj trofej uplenjene srnjadi v minulem letu je bilo v lovskem domu v Voličini srečanje lovcev iz lenarškega lov- skogojitvenega bazena. Pripravi- li so ga člani domače lovkse družine iz Voličine v sodelovan- ju s svetom lenarškega lovsko- gojitvenega bazena. To je bil tradicionalni pregled gospodarjenja z divjadjo v minu- lem letu, ki so ga združili z aktu- alnimi razmišljanji o stanju div- jadi v loviščih Osrednjih Sloven- skih goric. V lenarški lovskogoj- itveni bazen se združujejo LD Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Ju- rij. V vseh LD imajo dovolj srnjadi, njihove populacije ^so stabilne in v dobri kondiciji. Žal pa imajo precejšnje izgube mla- dičev srnjadi v času košnje in še več zaradi povozov na cestah. Tam konča veliko trofejnih srnjakov, v LD Lenart na primer je delež povoza v skupnem od- strelu srnjakov vseh kategorij skoraj 50%. To pa je velika šte- vilka in zato so začeli ukrep pos- tavljanja nevidnih ograj. Z njim so v sosednjem pesniškem lov- skogojitvenem bazenu delež po- voza srnjadi na cestah zmanjšali na minimum, zato tudi v Os- rednjih Slovenskih goricah pričakujejo ugodne rezultate. V povprečju so odstreli srnjadi ure- sničeni s 85%, precej izgub so lovcem povzročili klateški psi, nekaj je tudi krivolova. Za zdaj je srnjadi dovolj, zato bodo s to go- spodarsko edino pomembno vrsto tudi v prihodnje umno go- spodarili in upoštevali strokovna ekološka načela gojitve divjadi. Precej na slabšem pa je stanje poljske divjadi, saj je številčnost fazanov že na spodnji meji. Pred leti so na veliko vlagali iz umet- ne vzreje, vendar ukrep ni dal pričakovanih rezultatov, saj so se za to poljsko kuro izjemno neu- godno spremenile naravne raz- mere. Odstreli fazanov so bili v zadnji sezoni zgolj simbolični, lovci so nekaj petelinov vložili "pod puško" iz komercialnih fa- zanerij, sicer pa odstrela sploh niso izvajali. Tudi številčnost zajcev je skromna, zato so temu primerno nizki odstreli. Jerebice so že več desetletij popolnoma zaščitene, v Pesniško dolino jih vlagajo iz umetne vzreje, rezulta- ti pa so najboljši v LD Lenart. Med drugimi vrstami divjadi naj omenimo še divje race (vse razen mlakarice so zavarovane), golo- be, grlice, kune, lisice, jazbece, prepelice in občasno divje prašiče. V primerjavi s prejšnji- mi leti je število divjih prašičev (največ na območju Voličine, de- loma pa tudi Dobrave in Lenar- ta) močno upadlo. Škode zaradi divjadi v okolju niso v porastu, so še ugotovili na bazenskem srečanju slovenskogoriških lov- cev v Voličini. M.TOŠ HAJDOŠE / LETHA KONFERENCA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA fzvoflll nov viu^ni in nadzorni odbor Lansko leto je bilo za gasilce olimpijsko in tudi desetina čla- nic skupine A PGD Hajdoše je potovala na sever ter domov prinesla dragoceno olimpijsko zlato. To je bil tudi osrednji dogodek v kroniki društva za minulo leto, poleg tega pa so hajdoški gasilci uspešno izpeljali 5. mednarodno gasilsko tekmovanje, domov pa so člani in članice prinesli blizu 30 pokalov in še enkrat toliko priznanj. Dosedanji predsednik Alojz Bedrač je v pozdravnem nagovo- ru večkrat poudaril uspeh ženske desetine, omenil pa je tudi težave pri zbiranju denarnih sredstev, s katerimi so se srečevali pred od- hodom desetine na Dansko. Prva polovica lanskega leta je bila v znamenju priprav na olimpiado, v avgustu jih je čakalo medna- rodno tekmovanje v domači vasi, do konca gasilske sezone pa še nekaj pomembnejših gasilskih preizkušenj. Lani so se v društvu poslovili od treh prizadevnih ga- silcev, lahko bi dejali ustanovnih članov društva, ki so postavili te- melje gasilstvu v Hajdošah. Ne- kaj odmevnih nastopov je imel tudi moški zbor PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dmiko- viča, gasilci pa so skrbeli tudi za svoje društvene prostore in se po najboljših močeh trudili pri na- bavi gasilske opreme. A. Bedrač je še dodal, da bi si kot društvo zaslužili nekoliko boljše plačilo. Poveljnik Drago Furek je spomnil na opravljeno delo na operativnem področju in na celo- letno izpolnjevanje članov. Haj- doški gasilci so lani pogasili dva manjša požara, vsako soboto so Predsednik PGD Hajdoše Jože IVlajerhofer. Foto: TM imeli redne vaje za morebitno in- tervencijo, bili pa so tudi pri sek- torskem preverjanju znanja iz operative. Lansko leto je bilo zaznamovano s številnimi gasil- skimi tekmovanji, nekatera so bila tudi v sosednjih državah. V imenu olimpijskih prvakinj se je domačemu gasilskemu društvu, mentorjem Ivanu Brodnjaku, Srečku Tomincu in Francu Zupaniču, številnim sponzorjem in vsem tistim, ki so jim kakorkoli pomagali, zahvali- la članica ekipe Metka Vidovič. Lidija Terbulec je v nekaj stav- kih spomnila na lanskoletno olimpijsko preizkušnjo gasilcev, na osvojeno zlato odličje in na zadovoljstvo, ki je vladalo v PGD Hajdoše. Gasilci bi morali ohranjati moto Bližnjemu v pomoč, je na občnem zboru dejal podžupan mestne občine Ptuj Ivan Jurko- vič ter dodal, da verjame, da bo društvo v svoje vrste v bodoče privabljalo tudi mlade ljudi. Od februarja ima PGD Hajdoše novo vodstvo; dosedanjega pred- sednika Alojza Bedrača je za- menjal Jože Majerhofer, pod- predsednik je Štefan Vidovič, poveljnik pa še naprej ostaja Drago Furek. Začrtane so tudi že naloge: na področju operative se delo nadaljuje, društvo bo pri- pravilo še eno mednarodno gasil- sko tekmovanje, čaka jih ude- ležba na državnem tekmovanju, ki bo štelo tudi za olimpijski nas- top na Finskem, pa še sodelovan- je v gasilski ligi mestne občine Ptuj. Vsega tega se v PGD Haj- doeš lotevajo v prepričanju, da imajo v društvu poleg zlate žen- ske desetine še kako moško dese- tino, ki bo posegala po najvišjih mestih na tekmovanjih članov doma in v tujini. T. Mohorko ORMOŽ/-ČEBELARSKI OBČNI ZBOR Težave z vareoze Ormoško čebelarsko društvo ima 50 članov, ki skupaj premo- rejo okrog 1000 panjev čebel. Sredi januarja so se v nekoliko skromnejšem številu srečali na občnem zboru, na katerem so premleli svoje lanskoletno delovanje. Predsednik društva Boštjan Štefančič je dejal, da če bi moral delo društva ocen- jevati s šolskimi ocenami, bi rekel dobro. V zadnjem letu, ki ni dalo posebno dobre medene letine so s svojim delom zado- voljni. Z več osebnega truda in entuziazma bi seveda lahko dosegli še več, predvsem pri delu z mladimi, za katere pogos- to zmanjka časa. V letošnjem letu pa so si zadali, da bodo mladim posvetili posebno pozornost, saj le tako lahko pričakujejo, da se bo za čebelarstvo odločalo več mladih. Tudi ormoško društvo je po strukturi svojega članstva precej v letih, zanimivo pa je tudi to, da v čebelarskih vrstah ni niti ene ženske. Čebelarji zatrjujejo, da ne po njihovi krivdi! V minulem letu so veliko delali na zatiranju čebeljih bolezni. Vsi čebelarji so ob pomoči občine Ormož dobili tudi uradno priz- nano zdravilo za zatiranje varoo- ze. Dogovorili so se za istočasno vstavitev zdravila v panje, da bi bil učinek na celotnem področju čimvečji. Seveda pa so še vedno aktivni čebelarji, ki čebelarijo z manjšim številom čebeljih družin in niso vključeni v pro- gram dela društva. Takšni čebelnjaki so pogosto vir žarišč bolezni. Največje težave čebelar- jem povzroča varooza in od obvladovanja te bolezni bo od- visno število čebel in čebelarjev v prihodnje. Opazili so, da zdra- vilo bayvarol ni več učinkovito, zato so začeli iskati druge meto- de. Odločili so se za zatiranje va- rooze s pomočjo nu-avljične kisli- ne. Tak način je že leta priznan v Avstriji, Švici in Nemčiji in ormoški čebelarji upajo, pa da bo uspešen tudi pri nas. Takšen postopek zahteva sicer več dela in opazovanja ter pazljivo od- merjanje. Čebelarji so nabavili potrebne hlapilnike in organizi- rali več predavanj o tej in drugih boleznih čebel. Čebelarji so tudi zelo družabni in tako so se poleti s svojimi družinskimi člani zabavali na čebelarskem pikniku , udeležili so se čebelarskega kongresa v Celju. Nekaj čebelarjev se je moderniziralo in v minulem letu svoje čebele postavilo na kolesa. ponosni pa so tudi na dve zlati medalji člana Dejana Bezjaka, ki ju je prejel na ocenjevanju medu v Gornji Radgoni. Društvu je v lanskem letu uspelo po re- gresirani ceni nabaviti in med člane razdeliti okrog 10.500 kilo- gramov sladkorja. Žal pa opažajo, da zastaja sajenje medo- nosnih rastlin. Že nekaj let se neuspešno dogovarjajo s skla- dom kmetijskih zemljišč o zemljiščih, ki se zaraščajo in bi bila zanimiva za sajenje medono- snih rastlin. Na koncu je predsednik Šte- fančič poudaril le še, da zahteva uspešno delo s čebelami veliko znanja in čuta do čebel in narave. Prav čebelarji pa bi morali biti tudi eni prvih, ki se zavzemajo za varovanje narave. vki GORIŠNICA / IZDALI PRVO RAZG- LEDNICO DOMINKOVE DOMAČIJE V februarju okrogla miza o spominkih v gorišniški občini so se pred tedni odločili izdati pno razglednico z motivom Dominkove domačije izpred 10 let. To je pr\a razgeldnica, na kateri je Dominkova domačija, biser med panonskimi arhitekturnimi spome- niki. Skoraj 300 let stara domačija je že dodobra obnovljena in sredi letošnjega leta že lahko pričakujemo njeno svečano odprtje tudi za obiskovalce. Boštjan Rihtar, predsednik komisije za obnovo domačije, je pred dnevi dejal, da so se odločili izdati razglednico predvsem zato, da imajo že sedaj obiskovalcem na domačiji in v sami občini kaj ponuditi. Izdajatelj razglednice je občina Gorišnica, razglednico pa je zaenkrat mogoče dobiti samo v pros- torih občine, v kratkem pa naj bi jo ponudili še poštnim izposta- vam. Kakšna bo njena simbolična cena, če sploh bo določena, še ni znano, je pa lep spomin za vsakogar, ki razglednico vzame v roke. V občini nameravajo drugo razglednico izdati julija letos, ob tretjem prazniku občine, ko bo Dominkova domačija v celoti obnovljena in bo na široko odprla svoja vrata, na razglednici pa bo takrat že motiv domačije v novi podobi. Na Dominkovi domačiji se bo v prihodnjih letih dogajalo še marsikaj zanimive- ga, med drugim naj bi tam pripravili tudi malo likovno kolonijo in več družabnih prireditev z obujanjem starih ljudskih običajev. T. Mohorko 12 četrtek, 5. februar 1998 - tednik PTUJ / ZAČETEK S SESTIMI EKOLOŠKIMI OTOKI Prvi lih bodo spoznali v Spuhlp EKOLOŠKI OTOKI PREDSTAVLJAJO VIŠJO RAVEN ZBIRANJA ODPADKOV • ZA ZDAJ ŠEST MAKROLOKACIJ, V CELI MESTNI OBČINI NAJ BI JIH BILO 36 • BREZ EKOLOŠKIH OTOKOV DEPONIJA NE BO VZDRŽALA DO LETA 2001 Predvidena postavitev prvega eiioioškega otoka na prosto- ru pred domom krajanov v Budini je povzročila nepredvi- deno reakcijo tamkajšnjih ljudi. Svetnik iz te mestne četr- ti Jezero Slavko Brglez je na seji mestnega sveta 26. janu- arja o tem izjavil, da je za postavitev ekološkega otoka na že omenjenem mestu predsednik mestne četrti Jezero Marjan Munda Izvedel slučajno in da so s sklepom iz- redne seje preprečili njegovo postavitev. Prve ekološke otoke so v mestni občini predvideli na zemljiščih, ki so v njeni lasti, da bi bilo problemov čim manj, in to na lokaci- jah, kjer so že posode za smeti. Za prvo postavitev so izda- li tudi vse dokumente in četrt o tem seznanili. Kot že večkrat doslej se je tudi v tem primeru pokazalo, da je os- rednji problem pri vseh novih zadevah v našem okolju neobveščenost. Mestna četrt je na predvideno postavitev otoka odgovorila z iz- redno sejo in sprejemom več sklepov, s katerimi je odločno nasprotovala postavitvi eko- loškega otoka na prostoru pred domom krajanov, ki predstavlja njegovo funkcionalno zemljišče in ki je bilo dodeljeno krajevni skupnosti Budina -Brstje, je pa tudi v nasprotju s predvidenimi investicijami mestne četrti. Za četrt je tudi nesprejemljiva loka- cija na sosednji parceli v nepos- redni bližini vrtca, zato so pred- lagali v proučitev lokacijo za postavitev ekološkega otoka na stari Ormoški cesti, investitorju - mestni občini - pa so predlaga- li, da mestnemu svetu predloži program postavitve ekoloških otokov za vso mestno občino in program mikrolokacij, ki bo usklajen s sveti posameznih mestnih oziroma primestnih četrti. Po tem zapletu, za katerega je, kot že rečeno, v prvi vrsti kriva neobveščenost o sami gradnji, so pobudo vzeli v svoje roke krajani naselja Spuhlja oziroma Zvonko Kokol, član sveta mestne četrti Jezero in tudi podpredsednik sveta četrti, ki je obiskal vseh se- dem neposrednih sosedov nove ponujene lokacije prvega eko- loškega otoka v mestni občini na prostoru bivšega gasilskega doma Spuhlja, ki je bila po nje- govi oceni z navdušenjem spre- jeta. Če bo okolje ekološkega otoka tudi hortikulturno ureje- no in ga bodo dodatno obogatili še s kakšno klopjo, gre namreč za kraj, kjer se turisti pogosto us- tavljajo, bo naselje s tem samo pridobilo. Ker je informacij o ekoloških otokih na splošno premalo, smo za pogovor o tem zaprosili Alen- ko Korpar, višjo svetovalko za varstvo okolja v oddelku za okol- je, prostor in gospodarsko infra- strukturo v mestni občini Ptuj. "Za lažje razumevanje, kaj je to ekološki otok, bi uvodoma pove- dala nekaj besed o sami investi- ciji sanacije in širitve komunal- ne deponije v Brstju. Projektanti so zasnovali projekt in določili življenjsko dobo odlagališča na predpostavki, da se odlagajo le tisti odpadki, ki jih ni mogoče izločiti ali uporabiti kot sekun- darne surovine oziroma biološke odpadke za pridelavo komposta. Ob takem načinu ravnanja bo predvidoma mogoče odpadke odlagati na tej lokaciji le do 2001, torej samo še tri leta. Za uresničitev izločanja sekundar- nih surovin in biološke frakcije odpadkov pa je treba ustvariti tudi ustrezne pogoje, to je posta- viti ekološke otoke na terenu. Podjetje Čisto mesto že nekaj let uspešno izvaja tudi akcije zbiranja kosovnih odpadkov, poskusno pa so bile postavljene tudi posode za ločeno zbiranje papirja in stekla najprej pred trgovinami in bloki, kasneje tudi v nekaterih naseljih. V prejšnjem letu je bila zaključena tudi investicija v kompostarno, v kateri že leto dni uspešno pride- lujejo visoko kvalitetni kom- post. In kaj so v bistvu ekološki oto- ki? Mogoče samo ime za občane deluje precej grozljivo, saj je beseda ekologija največkrat po- vezana z negativnnni vplivi na okolje. V tem primeru pa ta beseda ne pomeni nič drugega kot urediti, lahko bi tudi rekli polepšati obstoječe poskusne lo- kacije, na katerih posode za ločevanje odpadkov že stojijo, ter razširiti ločeno zbiranje odpadkov tudi v tista individu- alna naselja, kjer to do sedaj ni bilo mogoče. Ekološki otok bo predvidoma podoben lični vrtni utici z lese- nimi stenami in opečno kritino v barvi, ki se bo najbolj vklaplja- la v posamezno okolje. Predvide- li smo sicer belo barvo, vendar bomo barvo prilagajali posamez- nim lokacijam. EKOLOŠKI OTOKI SO NUJNOST Ekološki otok bo opremljen z namenskimi posodami za ločeno zbiranje sekundarnih surovin, ki jih po sprejetih občinskih pre- dpisih iz leta 1996 ni več dovol- jeno odlagati v posode za mešane odpadke. Ločevati bo potrebno papir, steklo, plastiko in pločevinke, v večstanovanjskih naseljih, kjer občani nimajo možnosti lastnega kompostiran- ja, kot na primer v individualnih naseljih, pa bo potrebno dodati tudi posodo za biološke odpadke. Vse posode bodo opremljene z navodili za pravil- no ravnanje. Imele pa bodo tudi namensko oblikovane pokrove, ki bodo v bistvu sami spodbujali k pravilnemu ravnanju. Eko- loški otok ni nobena modna muha, ampak nujnost, če želimo deponijo ohraniti vsaj še za predvideno dobo treh let. Posode bodo v ekoloških oto- kih praznili po programu Čiste- ga mesta, izvajalec pa tudi zago- tavlja, da se bo prilagajal indivi- dualnim potrebam v vsakem na- selju posebej. Podjetje Čisto mesto bo tudi vzdrževalo potrebno higieno v teh otokih. Videz otokov bo v prvi vrsti od- visen od njihovih uporabnikov, od tega, ali bodo upoštevali na- vodila in odpadke tudi razvrščali glede na navodila. Ob postavitvi ekoloških otokov bo vsako gos- podinjstvo, ki gravitira k posa- meznemu otoku, predvidoma bo to v polmeru 75 metrov, prejelo navodila o pravilnem ravnanju z odpadki. Ta navodila bodo ob- javljena tudi v letošnji prvi šte- vilki glasila mestne občine Ptujčan," je o ekoloških otokih in njihovem bistvu povedala Alenka Korpar, višja svetovalka za varstvo okolja v oddelku za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo mestne občine. ODLOČILEN JE EKONOMSKI VIDIK TEDNIK: Kakšni pa so cilji in prednosti postavitve ekoloških otokov? A. Korpar: "Cilji in prednosti izhajajo iz treh vidikov. Z upora- bo sekundarnih surovin v in- dustriji se namreč ohranjajo pri- marne surovine, s tem pa se znatno zmanjšuje onesnaževanje okolja, ki bi nastajalo z izko- riščanjem primarnih surovin. Drug vidik, ki je tudi prevladu- joč pri odločanju takšne politike, pa je ekonomski, ki izhaja iz cene deponijskega prostora. Cena za kubik odloženih odpadkov izhaja iz investicije in znaša po podatkih Čistega mesta 85 mark oziroma 8060 tolarjev po kubiku odloženih odpadkov. Na račun dejavnosti Centra za ravnanje z odpadki, ki poskusno že uvaja ločeno zbiranje in kom- postiranje, se je v letu 1997 prih- ranilo devet tisoč kubikov depo- nijskega prostora, kar v denarju pomeni 72 milijonov 600 tisoč tolarjev. Po ocenah bi se z na- daljnjimi izboljšavami pri ločenem zbiranju odpadkov na izvoru prihranilo še za 20 odstot- kov deponijskega prostora, kar v denarju pomeni 16 milijonov 125 tisoč tolarjev letno. Na račun dobrega ločevanja odpadkov lah- ko letno prihranimo celo do 95 milijonov tolarjev. Ekonomski vidik je tudi odločilen pri določanju občinske politike ravnanja z odpadki. Dejstvo pa je, da bo potrebno v roku treh let najti za odpadke novo rešitev. Po normativih, ki se zahtevajo za Slovenijo in izhajajo iz ev- ropskih predpisov, bo depo- nijski prostor še bistveno dražji in bo predvidoma znašal 150 mark na kubik odloženih odpadkov. Tretji vidik pa se na- vezuje na problem, da je v Slove- niji zelo težko priti do nove lo- kacije za deponije, kar se je pred kratkim pokazalo tudi na Stari Gori. Potrebno pa je tudi vedeti, da država pripravlja predpis, ki bo v kratkem stopil v veljavo, s katerim bo uvedla takso za odložene odpadke na deponijo. Sredstva, ki se bodo zbrala iz tega naslova, bo država uporabi- la za sofinanciranje projektov, ki zmanjšujejo količino odloženih odpadkov. Uporabila jih bo za izgradnjo reciklažnih obratov, ekoloških otokov in tudi sežigal- nice, kot je pred kratkim pove- dal državni sekretar za okolje Marko Slokar." PROGRAM ZA 36 EKOLOŠKIH OTOKOV TEDNIK: Iz česa ste izhajali pri programu postavitve eko- loških otokov v mestni občini Ptuj? A. Korpar: "Izhajali smo iz predpisov, ki jih je mestna občina Ptuj sprejela leta 1996 in se nanašajo na ravnanje s komu- nalnimi odpadki, v njih pa je določena tudi uvedba ekoloških otokov. Projekt za njihovo iz- vedbo je izdelal Projekta inženi- ring septembra leta 1997. Spreje- li so ga z manjšimi popravki od- bora za okolje, prostor in gospo- darsko infrastrukturo. Projekt gradi na predpostavki, da je eko- loški otok postavljen v središče naselja, v približno enakomerno oddaljenost od občanov, saj po priporočilih državnega sekretar- ja za okolje ločeno zbiranje odpadkov na izvoru občanom naj ne bi povzročalo dodatnih stroškov poleg cene, ki jo mesečno plačujejo za odvoz odpadkov. Na tej osnovi in za potrebe različnih lokacij glede na to, kje bomo otoke postavili (v staro mestno jedro, v blokovna naselja in individualna naselja), je izde- lanih več tipov ekoloških oto- kov. Zaradi omejenih pro- računskih sredstev v letu 1997 smo se lahko odločili za iskanje lokacij za šest otokov, ki smo jih poskušali enakomerno porazde- liti po celi mestni občini: v Bu- dini, Prvencih, Dražencih, na- selju pri Roku, naselju Bratje Reš in v Novi vasi. Po programu, ki smo ga jjripravili skupaj s podjetjem Cisto mesto, bi jih bilo v mestni občini v prvi etapi potrebno postaviti vsaj 36. Zanje so za zdaj določene le makrolo- Takšen Je ekološki otok kacije, mikrolokacije pa bomo določali skladno s krajani oziro- ma mestnimi in primestnimi četrtmi." TEDNIK: Kje bo stal prvi ekološki otok? A. Korpar: "Prvi ekološki otok bo stal v Spuhlji, na lokaciji bivšega gasilskega doma, ki smo jo izbrali skupaj s četrtjo Jezero, ki je pomagala tudi pri zbiranju soglasij neposrednih sosedov." MG vednik - Četrtek, 5. februar 1998 13 MOŠKANJCI, GORCA, PUŠENCI / PO PETDESETIH LETIH PONOVNO PRED MATIČARJA Zlatoporočenca Marija in Janez Sok Po petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto ponovno v družbi številnih sorodnikov in prijateljev stopila pred matičarja Marija in Janez Sok iz Moškan- jcev. Najprej je obred zlate poroke opravil župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, potem pa še v farni cerkvi sv. Marjete v Gorišnici domači župnik Ivan Holobar. 73-letna nevesta Marija in 74- letni ženin Janez sta povedala, da se v življenju nista mogla izogniti težavam in trpljenju, toda kljub temu se z veseljem ozirata na skupna preživeta leta. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ki jih je ob trdem kmečkem delu vzgajala Marija, saj je mož Janez 21 let de- lal v Avstriji. Kljub temu pa je Marija vedno našla čas za sodelo- vanje pri vaških pevkah in drugih aktivnostih. Danes jima krajša čas 13 vnukov. M.SIodniak Zlatoporočenca Rozina in Andrej Satler številni sorodniki, znanci in prijatelji so se v soboto, 31. janu- arja, zbrali na domačiji Satlerje- vih na Gorci 8 pri Podlehniku. 50 let skupnega življenja - zlato poro- ko - sta tam slavila Rozina in Andrej Satler. V prijetni domači izbi, ob topli kmečki peči je slo- vesnost zlate poroke opravil župan občine Videm Fran l^rbiš ob sodelovanju Marjetke Želez- nik. ^ Rozina, z dekliškim priimkom Sprah, je bila rojena 3. marca 1922 v Podlehniku, Andrej pa 21. ok- tobra 1920 na Gorci. Sebe in svojo družino sta preživljala v glavnem s kmetovanjem, Rozina pa je občasno delala na krajevni skup- nosti Podlehnik in bila zdravstve- na aktivistka. Andreju je življenje otežila 80-odstotna invalidnost, posledica druge svetovne vojne. Rozina in Andrej sta se poročila 2. februarja 1948 v Ptuju. V zako- nu sta se jima rodila dva sinova. danes pa sta ponosna tudi na šest vnukov. Ob zlatem jubileju iskre- ne čestitke in dobre želje tudi v imenu uredništva Tednika. JB Zlatoporočenca Ana in Franc Vizjak Ana in Franc Vizjak iz Pušen- cev 40 sta prva letošnja zlatopo- ročenca, ki sta v Ormožu po 50 le- tih ponovno stopila pred Vizjak. matičarja in duhovnika. Zlatopo- ročenec Franc se še dobro spo- minja, da je imel iz Pavlovskega Vrha kar daleč v vas k Žibratovi Ani v Pušence. Po poroki sta se morala kar takoj spoprijeti s trdim delom in zidavo hiše. Pravita, da je bilo težko, saj ni bilo kreditov kot danes. Franc je delal na želez- nici, Ana pa je gospodinjila, skrbela za manjše posestvo, kmalu pa so njeno pozornost zahtevali tudi otroci. Pa je nekako šlo. Tudi danes se ne pritožujeta, čeprav jima zdravje tu in tam Foto Hozyan malo ponagaja, pa še vedno skrbi- ta za svojo kmetijo. Pri večjih de- lih jima otroci Franc, Cilika in Anica radi priskočijo na pomoč. Še posebej ponosna sta babica in dedek na svojih šest vnukov, ki so zelo muzikalni in so na zlati poro- ki poskrbeli za glasbo. Za dolg in uspešen zakon, pravi- ta, da je potrebno troje stvari: lju- bezen, zdravje in delo. Lepim žel- jam in voščilom ob jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo. vki Prva letošnja zlatoporočenca v ormoški občini - Ana in Franc Rozina in Andrej Satler na slovesnosti zlate poroke. Foto: J. Bračič Zlatoporočenca Marija in Janez Sok. Foto: M. Slodnjak Jesensko vzdrievmnie /e cesfo poslabšalo Predstavnik Laneove vasi v svetu občine Videm Martin Vidovič je že nekajkrat pro- testiral zaradi zapostavljan- ja potreb lu-ajanov druge največje vasi v občini. Ko je bilo potrebno rešiti nekaj pomembnih skupnih nalog, predvsem na haloškem območju, so predstavniki občine zahtevali potrpljenje ravninskih delov občine in obljubljali izdatnejše inves- ticije v zadnjem letu manda- ta. Tako je bil na eni lans- kih sej sprejet celo sklep, da bo imela Lancova vas prednost pri investicijah v letu 1998. Sklepi se sprejmejo dokaj lahko, s figo v žepu, sčasoma pa se nanje pozabi. Tudi v primeru Laneove vasi je bilo tako. Že ob delovnem gradivu letošnjega občinskega proračuna je imel svetnik iz Lan- eove vasi precej dela z opozarjan- jem na nenačelnost občinskega vodstva do posameznih območij. V tem gradivu je bilo za asfalti- ranje cest v Lancovi vasi predvi- denih pet milijonov tolarjev, takšen znesek pa je bil kljub pro- testom zapisan tudi v osnutku in pozneje skupaj z drugimi pos- tavkami proračuna sprejet. V mandatu sedanjega občinskega vodstva bo torej Lancova vas, za Pobrežjem največja vas v občini, ki pomembno prispeva v občinsko blagajno, dobila le dro- biž. Nezadovoljstvo vaščanov je še večje po jesenskem popravilu glavne ceste skozi vas, ko je Cestno podjetje Ptuj krpalo nekaj največjih lukenj v asfaltu. Delo pa je bilo opravljeno nestrokovno in že v času zimskih vremenskih raz- mer. Tako je cesta skozi vas sedaj bolj luknjasta in slabše prevozna kot prej. Kaže, da je šlo zgolj za hitro izpolnitev med izvajalcem in občino dogovorjenega vzdrževanja, ne glede na kakovost opravljenega dela. Protestom na račun takega vzdrževanja ceste se je na zadnji seji občinskega sveta pridružil tudi svetnik iz Sel. Župan Franc Kirbiš je sicer pove- dal, da bo Cestno podjetje jeseni položene asfaltne krpe odstranilo in jih položilo na novo, to pa, če se bo res zgodilo, le delno zmanjša nezadovoljstvo Lancovljanov, ki jih želijo odpraviti kar mimogre- de, češ, za vsa je vse dobro. JB Cesta skozi Lancovo vas je danes bolj luknjasta kot pred je- senskim "popravilom" JUROVCI, SEIA/ DIVJA ODLAGALIŠČA SE SPET POLNIJO Letos ponovno iišienie Poročali smo, da je lani občina Videm očistila dve di- vji odlagališči odpadkov. Prvo je bilo na desnem bregu potoka Polskava, drugo ob nekdanji gramoznici v Selih, pri perutninski farmi. Občina je območje obeh od- lagališč temeljito očistila in postavila opozorilne table, ki prepovedujejo odlaganje smeti. Kaže pa, da je v občini, pa tudi izven njenega območja še precej nepismenih ljudi. V Selih je ne- posredno ob opozorilni tabli zno- va nekaj odloženih odpadkov, še več pa jih je vzdolž celega nekdan- jega odlagališča. Ljudje se na tak način znebijo vseh vrst odpadkov: pohištva, kartonskih škatel, gos- podinjskih aparatov, gradbenega materiala pa tudi vsebine ku- hinjskega koša. Res neverjetno, kako malo je ljudem mar za okol- je. Ob Polskavi v Jurovcih je nekdo sredi urejenega prostora odložil pločevino osebnega avro- mobila. Občina bo letos ponovno primorana nameniti precej denar- ja za čiščenje teh dveh odlagališč. Pri tem se bodo po besedah župa- na potrudili poiskati tiste, ki s svojim ravnanjem povzročajo občini dodatne stroške. Občina prosi vse občane, da prijavijo vsa- kogar, ki ga zalotijo pri odlaganju smeti na nedovoljenem mestu, da bo namesto občine povzročitelj kril stroške čiščenja. Poleg obeh omenjenih odlagališč velja to tudi za vse druge primere. Tudi letošnjo pomlad bo čisto mesto brezplačno odpeljalo vse kosovne odpadke, zato res ni razloga, da bi z njimi onesnaževali svoje okolje. JB Od lanskega čiščenja se je v Selih znova nabralo precej odpadkov 14 četrtek, 5. februar 1998 - tednik TRNOVSKA VAS / BREZ ZNANJA NE MOREMO V EVROPSKO ZVEZO DrŽava naj pospeši preobrazbo kmetijstva pred vstopom v evropsko zvezo je potrebno povečati površine sadovnjakov in vinogradov • pri pogajanjih z eu bo imelo naj- več dela kmetijsko ministrstvo • kmetijski kombinat s svojimi pritožbami podaljšuje denacionalizacijske postopke v ponedeljek zvečer je bil v kul- turnem domu v Trnovski vasi dobro obiskan javni posvet o kmetijstvu. Sklicatelji so bili domači župan in poslanec v DZ Franc Pukšič, poslanec DZ Alojz Vesenjak, podpredsednik DZ, poslanec in ptujski župan dr. Mi- roslav Luci, državni svetnik Alojz Kaučič ter predsednik od- bora za kmetijstvo v občini Destmik - Trnovska vas Janez Zampa. Kmetje od blizu in daleč so napolnili dvorano kulturnega doma in v razpravi po uvodnih razlagah opozorili na številna nerešena kmetijska vprašanja. Od vladnih in strokovnih insti- tucij so se posveta udeležili mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo, profesor dr. Jože Os- terc, bivši kmetijski minister, se- daj predavatelj na Biotehniški fa- kulteti v Ljubljani, Ervin Kuhar iz slovenskega kmetijskega mi- nistrstva, Marija Lukačič, direk- torica sklada kmetijskih zemljišč in Boris Jež, direktor republiške svetovalne službe. Po uvodni predstavitvi kmetijst- va občine Destmik - Trnovska vas s prevladujočo živinorejo, širitvijo prašičereje, sadjarstvom, vino- gradništvom in tremi tiuističnimi kmetijami so se domačini lotili konkretnih problemov. Najprej je podžupan in sadjar Boris Toš kri- tično ocenil stanje v slovenskem sadjarstvu, ki je od 42 tisoč hektar- jev pred drugo svetovno vojno padlo na sedanjih borih 20 tisoč hektarjev konkturenčnih nasadov. Opomnil je, da se bo z vstopom v Evropsko zvezo sicer odprlo tržišče za prodajo slovenskih ja- bolk, da pa bo omejeno večanje sadjarskih površin. Slovenski izziv je torej naslednjih nekaj let po- spešena širitev intenzivnih sadjar- skih površin. Zmotno je namreč mnenje, da je majhne količine lažje prodati. Evropa je velik trg z velikimi kupci, ki zahtevajo velike količine kakovostnega sadja. Podobno polemično je razpravl- jal Simon Toplak, vendar o vino- gradništvu. Če smo imeli Slovenci pred 100 leti še 60 tisoč vinogra- dov, leta 1945 43 tisoč, jih imamo danes le še 21 tisoč hektarjev, od tega 18 tisoč hektarjev rodnih. Od tu je zgodba enaka sadjarski: ob- nove, obnove in obnove do vstopa v EU, vsako leto najmanj tisoč hektarjev, sicer ob vstopu Evropi ne bomo imeli kaj pokazati in tako revna bo tudi naša kvota, s katero nam bo Evropa dovolila nastopati na skupnem trgu. Sledila so predavanja gostov. Najprej je mag. Franc But pred- stavil vladna prizadevanja za prila- goditev slovenskega kmetijstva ev- ropskemu. Proces se je samodejno začel že leta 1992, intenzivno pa s povabilom Sloveniji, da naj se začne pogajati o vstopu v enako- pravno članstvo Evropske zveze. Proces prilagajanja je razvrstil v tri faze: harmonizacija naše zakono- daje z evropsko, uskladitev agrar- nih in ekonomskih parametrov ter čista pogajanja. Pri tem je pouda- ril, da bo kar 55 odstotkov teže po- gajanj nosilo kmetijsko ministrst- vo. Podrobno je predstavil tudi trenutne ukrepe kmetijskega mi- nistrstva in omenil novost, da bodo odslej kmetije uveljavljale državna sredstva enkrat letno na enotnem obrazcu. Za konkretne namene bo država letos namenila precej sredstev: za izenačevanje razlik med tržno ceno in pridelo- valnimi stroški 1,2 milijarde tolar- jev, za razvojno usmerjene investi- cije milijardo in pol ter za zemljiške operacije milijardo to- larjev. Omenil je tudi izdatnejšo pomoč kmetijam na hribovitih območjih, za kar bo letos namenje- nih nad štiri milijarde tolarjev. Bivši kmetijski minister dr. Jože Osterc je opozoril na varljivo pričakovanje, da bomo z vstopom v Evropsko unijo deležni večje podpore kmetijstvu. Po sedanji ev- ropski politiki do kmetijstva bi to sicer bilo res, toda Evropa se s pri- pravami na širitev pripravlja tudi na spremembo politike do kme- tijstva. Vsekakor se moramo zave- dati, da si bomo morali pomagati predvsem sami oziroma bomo mo- rali v skupno evropsko blagajno tudi mi prispevati ustrezen delež. Sicer pa je bil Osterc precej kri- tičen do politike sedanjega kmetij- skega ministrstva, predvsem ko gre za nepovratna vlaganja v kme- tijstvo. Menil je namreč, da bi bilo bolj modro razvoj kmetij brezo- brestno kreditirati in s tem doseči večji učinek naložb, obenem pa preprečitev zlorab, ki so bile ugo- tovljene tudi v prejšnjih letih. Opozoril je, da vlada zamuja s kmetijskimi zakoni, ki so bili pri- pravljeni že leta 1996, za časa nje- govega ministrovanja. Ervin Kuhar, v ministrstvu za kmetijstvo zadolžen za pripravo zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, je predstavil nastajanje tega zakona in sedanje gradivo. Za razliko od pred leti predlaganega zakona, ki ga je parlament uma- knil iz procedture sprejemanja, predvideva zadnji zakonski pred- log centralizirano kmetij sko-goz- darsko zbornico. Tudi ta poteza sedanjega ministrstva prejšnjemu ministru ni všeč, čeprav sedanji predlagatelj zakona meni, da je predlog organiziranja zbornice do- ber oziroma najboljši od možnih. Pomebno je, je poudaril Ervin Ku- har, da kmetijstvo dobi svojo in- teresno organizacijo in tako vzpos- tavi dialog z vlado pri sprejemanju odločitev v tem segmentu sloven- skega gospodarstva. V gradivu za- kona, ki je pripravljen na prvo branje, je predvideno 9 regijskih zborničnih izpostav, med njimi ena tudi v Ptuju. Direktorica sklada kmetijskih zemljišč Marija Lukačič je pred- stavila delo sklada od leta 1993, ko je sklad prevzel 560 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Da- nes je v njem še 360 tisoč hektar- jev, sklad ima 22 tisoč zakupnih pogodb s kmeti in nekaj sto s pod- jetji oziroma zadrugami. Pov- prečni zakup znaša 1,5 hektarja. Temeljna naloga sklada je spre- memba posestne struktiue sloven- skega kmetijstva v korist zasebnih kmetov. Preprosto rečeno, gre za nalogo, povečati obseg slovenskih kmetij, kar je tudi nujnost pred : vstopom v Evropsko zvezo. Toda ; pri tem procesu je precej pravnih : in drugih ovir in se je po začetnem ; zagonu zadnje leto skoraj ustavil. Problem denacionalizacijskega vračanja kmetijskih površin je na ptujskem območju vezan na Kme- i tijski kombinat, ki se na vsako odločbo pritoži in tako zadrži ozi- | roma podaljša postopek. Na | vprašanje, zakaj je proces vračanja ! zemlje na drugih območjih hi- | trejši, je odgovorila, da so šla mno- ga prejšnja družbena posestva v stečaj in tam procesa nihče ne ovi- ra s svojimi interesi. Skupaj z državnim sekretarjem Butom pa sta menila, da bi se bilo lunestno dogovoriti s KK Ptuj, da ta upošteva interese zasebnih kmeto- valcev, vlada pa Kombinatu poma- ga pri lu-esničevanju njegovih in- teresov. Predstojnik Kmetijske svetoval- ne službe Boris Jež je poudaril po- membno vlogo kmetijskih sveto- valcev, ki so že opravili veliko na- logo v sedanjem razvoju sloven- skega kmetijstva, pomembno delo pa jih čaka tudi v letih približevan- ja Slovenije Evropski zvezi, saj je in bo predvsem znanje garancija za naš uspešen nastop na konku- renčnem trgu. Dolgemu "predavanju" gostov so sledila vprašanja kmetovalcev. Čeprav so bila vsa vezana na temo posveta, so bila vendarle bolj usmerjena v sedanjo problematiko kot uprta v prihodnost. Razumlji- vo, najprej moramo rešiti nako- pičene probleme sedanjosti, šele j nato Mko neobremenjeno raz- | mišljamo o novih nalogah. Kar ne- | kajkrat je bilo slišati že omenjene i pripombe in pritožbe nad pre- počasnim vračanjem odvzete zemlje, opozarjali so na nujnost združevanja (komasacij) kmetij- skih zemljišč, kritizirali zakon o zaščitenih kmetijah, spraševali o načrtih države na področju nama- kanja, na področju pomoči demo- grafsko ogroženim območjem... Vsekakor je nakopičenih proble- mov toliko, da skozi njih težko ja- sno vidimpj kaj nas čaka v Evrop- ski zvezi. Če se je kdo ob koncu vprašal o učinku javnega posveta, si je moral misliti približno takole: večini kmetov ni treba soliti pame- ti in jih prepričevati, da moramo pred vstopom v Evropo storiti še marsikaj. Zagotovo je bil posvet koristnejši gostom iz Ljubljane, da ugotovijo, kaj konkretno teži kme- tovalce in kaj morajo storiti, da bo predvsem država bolj prilagodljiva nujnim spremembam. Vsekakor je tudr ta posvet potrdil staro resnico, da riba smrdi pri glavi. J.Bračič ORMOŽ / OBNOVA DOMA KULTURE Boliši pogoji la vadbo in nastope Pred kratkim so v Ormožu pričeli obnovo doma kulture, ki bo potekala v dveh fazah. V prvi se bodo ukvarjali z odrom, kjer so sedaj tla iz železne konstrukcije, v bodoče pa bodo iz trde betonske. To bo pomembno tudi zaradi ločitve kindvorane od prostora pod odrom. Doslej nam- reč med tema prostoroma ni bilo nobene zvočne izolacije in se nista mogla uporabljati istočasno. V prvi fazi predvidevajo tudi obnovo elektrike, izboljšanje ozvočenja in preureditev nekaterih prostorov. Tako bodo gleda- liščniki in glasbeniki dobili svoje prostore za vaje in s tem boljše po- pje za delo. Radi bi tudi prešli na ogrevanje s plinom, saj je prikl- juček že plačan. Na ta način bodo pridobili še več prostorv, saj rezer- voarji za nafto in ogromna peč zavzamejo ogromno prostora. Za ure- ditev prve faze bi po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Ormož Alojza Soka zadostovalo 6 do 7 milijonov tolarjev. V lan- skem proračimu občine Ormož je bilo za obnovo doma kulture na- menjenih 3,5 milijonov tolarjev, v krajevni skupnosti pa račimajo, da bodo nekaj dobili tudi letos. Nameravajo potrkati na denarnice vseh ormoških podjetij, ki občasno uporabljajo dom kulture, nekaj denar- ja pa bo potrebno zagotoviti iz krajevnega samoprispevka. V minu- lem letu so iz t^a vira že namenili milijon tolarjev, letos pa bo po predvidevanjih Alojza Soka potrebnih 4 do 5 milijonov tolarjev. Prva faza obnove naj bi bila končana že do sredine marca. Druga faza pa bi f^menila prizidek v velikosti 50 kvadratnih me- trov ob severni steni doma kultiu-e. Ta bi bil povezan z odrom in bi služil za shranjevanje rekvizitov, kulis in drugih potrebščin. Te so doslej hranili za odrom, kar pa je zaradi požarne varnosti in funkcio- nalne rabe odra nesprejemljivo. Uresničitev druge feze pa je poleg fi- nanc odvisna tudi od dogovora z ormoško župnijo, saj so vsa zemljišča okrog doma kulture v cerkveni lasti. Za kulturni dom in zemljišče je na ministrstvu za kultiu^o vložen tudi denacionalizacij- ski zahtevek. Predmet denacionalizacijskega zahtevka je lahko le zemljišče in tisti del stavbe, ki je bil zgrajen do leta 1939. Kulturni dom je bli leta 1974 dozidan s prostovoljnim delom (na cerkveni zemlji), zato so Ormožani na dom kulture toliko bolj navezani. An- ton Košar, ormoški župnik, je povedal, da so problematiko obravna- vali na župnijskem svetu in da ne želijo vračila v naravi, saj imajo prostorov dovolj. Treba pa se bo dogovoriti za primerno odškodnino. Župnijski svet pa se je strinjal tudi z zidavo prizidka k domu kulture, ki je predvidena v drugi fezi. Svet krajevne skupnosti Ormož tudi ne nasprotuje vračilu, saj se jim zdi prav, da se lastniška razmerja uredi- jo. Vendar so prepričani, da se bc^o s Cerkvijo lahko dogovorili in da bo ormoški dom kulture ne glede na lastništvo služil ktilturi. vki Slovenska "zunanja" politika se je v zadnjih dneh ukvarjala predvsem z "notranjo" politiko - ali še bolje: z notranjepolitičnimi nesporazumi in spori. Seveda je za marsikaj tega "zaslužna" tudi vladna ekipa, ki vedno znova do- kazuje "neusklajenost", ko se lo- teva zunanjepolitičnih vprašanj. KAJ JE 'DRŽAVNI INTERES' Zdaj bi se pravzaprav že lahko vprašali, ali gre pri tem za domišljeno politiko premiera dr. Drnovška, ki se vselej znova na politični sceni pojavlja kot edini 'Verodostojni" razlagalec "prave" slovenske zunanje politike, ali pa gre za nedopustno improvizacijo in kratke stike znotraj vlade, med njenimi posameznimi resorji. Eno in drugo pa zagotovo ni do- bro in zagotovo škodi sloven- skim interesom. To je treba od- krito povedati, še zlasti, ker Drnovšek kar naprej posamezne stranke (zlasti opozicijske) opo- zarja, da s svojim kritičnim odno- som do vladnih zunanjepolitičnih aktivnosti in potez škodijo inter- esom države. Seveda je tudi v ravnanju strank marsiKaj iracio- nalnega, vendar pa je odgovor- nost vlade v konkretnem primeru veliko večja, še zlasti če po krivi- di njene nejasne pozicije in no- tranje neusklajenosti prihaja do nenavadnih (in skrb zbujajočih) pojavov. Zagotovo ni normalno, če mora zunanji minister (zaradi prvotne nepreciznosti) ponovno javnosti pojasnjevati, kaj se je pogovarjal ob obiskih v Avstriji in na Hrvaškem, na kaj je mislil, ko je omenjal nemško manjšino v Sloveniji (čeprav je zanjo še pred nekaj tedni trdil, daje ne pozna). Vsekakor je nenavadno, da je šele premier precizno pojasnil, da Slovenija nemške manjšine v Sloveniji ne more priznati kot av- tohtone narodnostne skupnosti, kakršni ste italijanska in madžar- ska manjšina. Prav tako je nera- zumljivo, da v zunanjem mi- nistrstvu in vladi niso takoj poskrbeli za ustrezno slovensko interpretacijo pogovorov med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, še zlasti glede na naj- različnejše (slabe) izkušnje s Hn/ati iz preteklosti. Namesto tega so prepustili hrvaški strani, da je s svojim prikazom "poteka in rezultatov" pogovorov potisni- la slovensko zunanjo politiko v defenzivno pozicijo in sprožila notranjepolitične spore znotraj Slovenije. To pa seveda Hrvaški ustreza. S kakšnim (in čigavim) manda- tom slovenski zunanji minister odhaja na pogovore v tuje države, če ga kar naprej dezavui- | rajo "lastni ljudje" - enkrat pred- sednik vlade, drugič vladajoči koalicijski partner? "Rezultate" zunanjega ministra dr. Frica v pogovorih z Avstrijci in Hrvati je naprej začel "popravljati" in na novo formulirati premier dr. Drnovšek, potem pa tudi pod- predsednik vlade in vodja koali- cije SLS Marjan Podobnik. "Priča smo različnim interpretacijam o delu zunanjepolitičnih predstav- nikov na pogovorih v Avstriji in na Hrvaškem," je dejal Podobnik na svoji tiskovni konferenci 27. januarja. Poudaril je, da so "določeni pristopi" v nasprotju s pogledi SLS in v nasprotju z vladno politiko. "Servilnost v raz- pravah o odprtih vprašanjih zu- nanje politike je napačno ravnan- je, ki se Sloveniji v preteklosti ni | obrestovalo." (Večer, 28. januarja | 1998.) Po Podobnikovem mnen- j ju država potrebuje "jasno in dosledno zunanjo politiko, ki bo usklajena med vsemi strankami in ne le v vladni koaliciji". Delo je ob tem zapisalo, da je "neubranost popolna, nova zu- nanjepolitična kriza pa tako rekoč na obzorju", in ugotavlja, I da se podpredsednik vlade I "zgraža nad zunanjepolitičnim : ravnanjem, ki daje brez posluha za državni interes, diplomacija pa preveč ponižna. Premier na | sestanku z vodji parlamentarnih | strank poziva k oblikovanju na- cionalnega soglasja o strateških temah, ki ga nima niti v vladi. V i državnem zboru odmeva še ena | potrditev neusklajenosti v zunan- i ji politiki, ki razgrinja zdaj najbolj ! bolečo točko, odnose s so- sednjimi državami./.../ S Podob- : nikovimi kritikami - glede i Hrvaške, Avstrije, manjšin - je i znotrajkoalicijsko nestrinjanje o ključnih diplomatskih nalogah ; Slovenije postalo javno. A ostre izjave so le odstrle vpogled v že dalj časa znano dvojnost stališče v vladi. Predstavitev poročila o meji vladnemu političnemu kole- giju je že minulo jesen dokazala, kolikšen je razkol v razumevanju urejanja odnosov s Hrvaško, za- radi česar diplomacija ostaja brez mandata, kako se sploh po- gajati vnaprej. Soliranje p(xl- predsednika vlade se je nadalje- valo z dvomljivimi nastopi v Ce- lovcu, kjer je spri slovensko manjšino v Avstriji in ultimativno zahteval njeno poenotenje. Te dni je bil kritičen do manjšinske politike zunanjega ministrstva, kar je neokusno že zato, ker je slednja v rokah SLS in njene državne sekretarke. In vmes je navrgel še očitke o popuščanju Avstriji in napovedal odhod v Beograd. Zunanjepolitično | udejstvovanje podpredsednika | vlade je postalo tako nepojmlji- | vo, da je mogoče reči, čemu je i teže verjeti: nevednosti ali zgolj | uporabi zunanjepolitičnih | vprašanj v druge namene." Tako | piše zunanjepolitična komenta- ! torak Dela, ki je zelo blizu kro- gom okoli zunanjega ministra dr. Borisa FrIca. j Vodja največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) je v I državnem zboru ugotovil, da se ; je v "zadnjih tednih zunanja politi- I ka bistveno odmaknila od smer- nic, ki jih je sprejel državni zbor. Omenil je nedavne izjave mini- stra FrIca v zvezi z avstrijsko i državno pogodbo, slovensko i manjšino v Avstriji in nemško go- vorečimi državljani v Sloveniji ter ; poudaril, da so v nasprotju z do- sedanjimi stališči in ugotovitvami državnega zbora. Dodal je, da vlada v državnem proračunu že drugo leto zapored zmanjšuje sredstva za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, poga- janja s Hrvaško o določitvi skup- ne meje ne napredujejo, v jav- nosti pa se sliši, da namerava vlada prepustiti vojaški objekt na Trdinovem vrhu sosednji državi..." (Delo, 31. januar 1998.) PROTI ULTIMATOM v takšnih razmerah je hrvaški predsednik dr. Tudman v svojem letnem govoru pred hrvaškim parlamentom dejal, da je treba odprta mejna vprašanja s Slove- nijo rešiti v nekaj mesecih. Če Hrvaška in Slovenija ne bi našli ustrezne rešitve, bo Hrvaška po besedah Tudmana zaprosila za mednarodno arbitražo. Po mnenju hrvaških komentatorjev je to jasen dokaz, da se Hrvaška nima česa bati, da sporna območja pripadajo njej. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je po sestan- ku koordinacije vseh parlamen- tarnih strank dejal, da pogajalska izhodišča s Hrvaško niso v ničemer spremenjena. 'Tudi vpričo zunanjega ministra Borisa Frieca smo zelo jasno povedali, da ni in ne more biti nobenega posebnega separatnega dogo- vora o Trdinovem vrhu ali kateri- koli drugi točki na meji." Po Drnovškovih besedah je možen skupen dogovor o celotni meji, in to takrat, ko bo sprejemljiv za obe strani. "Vsekakor pa Hn/aška ne more postaviti nobenih ulti- matov Sloveniji, s^ to ne bi vodi- lo nikamor, šlo bi za balkanski način razreševaja teh vprašanj, a Slovenija bi znala ustrezno od- govoriti," je poudaril dr. Drnovšek in dejal, daje arbitraža zadnja rešitev in da vse možnosti v pogajanjih niso izčrpane. Jak Koprive tednik - četrtek, 5. februar 1998 15 '' ■ ' ' 'I PTUJ / S 38. SEJE MESTNEGA SVETA Do sfrafegife s siro- Iro /nvno razpntvo Ptujski mestni svetniki in svetnice so se v začetku 38. seje sveta najprej odločili o tem, da ne bodo obravnavali sklepa o določitvi delovne uspešnosti funkcionaijem v mestni občini, čeprav je bila to točka dnevnega reda. Pri tem so upoštevali priporočilo župana, da ga uvrsti- jo na dnevni red po sprejemu proračuna za letos. Pod točko informacije pa so se zgolj sezna- nili s predlogom za odpis brezobrestnega kredita Pokrajinskemu muzeju Ptuj v višini 19.189.822,00 tolaijev, kar naj bi bilo v korist muzejske in posledično tudi turistične dejav- nosti mesta v celoti, kot izhaja iz predloga, ki gaje podpisala direktorica Maijeta Ciglenečki. Ptujski mestni svetniki in svetnice so tudi 38. sejo sveta pričeli s pobudami in vprašanji, vendar s to razliko, da je bilo tokrat več pisnih kot ustnih vprašanj in pobud, zato so tudi lahko spoštovali dogovorjeni rok za razpravo o tej točki Cevnega reda vsakokratne seje. Prvo vprašanje je postavila Lidija Majnik iz poslanske skupine LDS. Zani- malo jo je, kdo je odgovoren za postavitev "ličnih hišic" ob ptujskih prometnih zapornicah. Odgo- vor vodje oddelka za okolje, prostor in gospodar- sko infrastrukturo Staneta Napasta je bil, da so bile postavljene zaradi velikega in organiziranega pritiska, zato so se tudi odločili za najcenejšo vari- anto, ki je stala sto tisoč tolarjev. Boris Gornik z Liste KS mesta Ptuja je vprašal, ali ima mesto Ptuj mestn^a arhitekta in kakšne so njegove naloge in pooblastila, Franc Štrucl, prav tako svetnik iz Liste KS mesta Ptuja, pa se je v imenu prizadetih krajanov Povodnove ulice v Ruju zavzel za revidi- ranje postopka sprejemanja in izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo golf igrišča. Nekaj svetnikov pa je tudi zanimalo, kdo je dovolil postavitev luna parka v mestni četrti Ljudski vrt, pri tem pa je po mnenju svetnika SDS Tomaža Neudauerja rudi sporno, da bo mestna četrt Ljudski vrt od te posta- vitve dobila plačano odškodnino, saj to ne sodi v njeno pristojnost. Več pisnih vprašanj in pobud pa je v zvezi z urejanjem prometa v Ptuju postavila poslanska skupina Demokratske stranke upoko- jencev Ptuj, ki se poleg tega zanima za ureditev mestne tržnic^ razmer v mestnem gostinstvu, skrbi pa jo tudi pogosto imičevanje spomenikov in luči na nekdanjem ptujskem mestnem pokopa- lišču. Kot je v obrazložitvi omenjenih vprašanj po- vedal vodja poslanske skupine povedal dr. iSiitja Mrgole gre za sama stara vprašanja, o katerih v mesmem svetu govorijo že tri leta, narejenega pa še ni bilo nič, zato zahtevajo časovni program nji- hov^a razreševanja. V imenu poslanske skupine SLS se je Slavko Brglez zanimal za stanje bivše počitniške kolonije bivše občine Ptuj v Biogradu n. m, prav tako pa tudi, koliko sta se uprava in župan vključila v to, da ne bi prišlo do stečaja sta- novanjskega servisa. V poslanski skupini S^, ki jo vodi Emil Tomašič, pa so imeli na 38. seji štiri pobude, med temi sta tudi predloga za izdelavo projekta za uvedbo plave cone v mestnem jedru in o tem, da uprava pripravi pravno mnenje o ustrez- nosti pogodbe s Podjetjem za stanovanjske storit- ve, d. 0.0., Ptuj z upoštevanjem statusnih spre- memb, ki so nastale v zakonodaji in njegovi regi- straciji. Po pričakovanjih se je razprava razvnela ob de- lovnem gradivu strategije razvoja primarnega zdravstvenega varstva v mestni občini Ptuj, v raz- pravo katere sta se s enakopravno vključila tudi oba direktorja izvajalcev osnovnega zdravstvenega varstva na tem območju, dr. Henrik Žlebnik iz Zdravstvenega doma Ptuj in Jože Gorenc iz jav- nega zavoda Lekarne Ptuj. Predvsem je pomemb- no, da to okolje dobi tovrstno strategijo, so pouda- rili svetniki in svetnice skoraj iz vseh poslanskih skupin ptujskega mestnega sveta, da se bo vedelo, katere dejavnosti se bodo še naprej opravljale v okviru javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj in katere se bodo privatizirale. Prav nedorečena pri- vatizacija na področju zdravstva povzroča največ težav in bremen, ki ji v glavnem nosijo javni zavo- di. Nihče privatizaciji ne nasprotuje, vendar je po- trebno na drugi strani narediti vse, da se dejavnos- ti, ki jih bo zdravstveni dom še naprej opravljal, ker se zanje zasebniki zaradi visokih zahtev po vla- ganjih v opremo in kadre ne bodo odločali, po ne- potrebnem ne drobijo, ker sicer pričakovane kva- litete ne bo. Te dejavnosti pa so predvsem zdravst- veno in zobozdravstveno varstvo otrok, zdravstve- no varstvo žensk, dispanzer za mentalno zdra\ie in patronažna služba. Kot je povedal dr. Mitja Mrgole, je sprejem strategije nujen, da se bomo izognili motnjam pri zagotavljanju in izvajanju zdravstvenega varstva na Ptujskem, ki že nastaja- jo. Graditi pa mora na analizi stanja, ker sicer ne bo mogoče sprejeti obvezujočih sklepov. Glede do- sedanjih koncesij pa je tako, da so se podeljevale na željo zasebnikov, ne pa iz potreb. Pri njihovem podeljevanju se je marsikaj pozabilo, med drugim to, da so zasebniki sestavni del javne zdravstvene mreže in jim pripada tudi del dežurstva v okviru zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varst- va na nekem območju, saj zanjo dobijo prav toliko denarja kot javni zavodi. Sicer pa je po besedah dr. Henrika Žlebnika delovno gradivo strategije raz- voja osnovnega zdravstvenega varstva dobra osno- va za obladovanje dogajanj na področju osnovnega zdravstvenega varstva v mestni občini Ptuj. Ker pa je dilem okrog njenih vsebin veliko, bodo raz- pravo o delovnem gradivu še podaljšali, skupino za pripravo osnutka dokumenta pa dopolnili še z netoteri člani mestnega sveta. Kot že večkrat doslej pa je nekatere vznemirila predvidena delitev javnega zavoda Lekarne Ptuj na več manjših lekarniških enot glede na sklep le- karniške zbornice z dne 28. januarja letos, da Ptuj dobi še eno lekarniško enoto - tisto, za kar je bil v prejšnji mreži glede na število prebivalcev pri- krajšan. MG PTUJ / V NARODNEM DOMU KULTURNA PROSLAVA Velikm olienko Zvezi kuiturnih orgcmfnif 11 Veliko oljenko, najvišje priznanje Mestne občine Ptuj za dosežke v kulturi, so mestni svetniki letos podelili Zvezi kultur- nih organizacij Ptuj, ki praznuje letos 40-letnico obstoja. Pros- lava, na kateri bo ptujski župan podelil tudi oljenke. Zveza kul- turnih organizacij pa plakete in priznanja, bo jutri, v petek, 6. februarja, ob 19. uri v Narodnem domu. Oljenke, ki jih podeljuje župan MO Ptuj, bodo letos prejeli Tinček Ivanuša za kreiranje infor- mativnih, poljudnih in dokumen- tarnih televizijskih oddaj, plesni trener kluba i^mbo Franjo Ko- žar ob 70-letnici, duhovni vodja in predsednik markovske folklore Franc Kolarič, ki že 50 let neguje plesno izročilo, mentorica Fol- klorne skupine Bolnišnice Ptuj Cvetka Glatz za 20-letno delo v folklori ter likovni ustvarjalec in mentor Jože Foltin. ZKO Ptuj bo podelila plakete in priznanja. Plakete bodo prejeli Franjo Kožar, Tamburaški orkes- ter KD Franceta Prešerna Videm in Vida Toš iz Kulturnega društva Vitomarci. Priznanja za delo na področju Ijubiteljske^kul- ture pa bodo podelili Nežiki Šešo, Antonu Banku (oba člana DPD Svoboda Kidričevo), Janku Grdiši (Komorni moški zbor Ptuj), Jane- zu Meznariču (KD Markovci), Stanku Bračiču (KD Markovci), Francu Omiku, Janku Rozmanu, Viktorju Kelencu (vsi MoPZ Ko- munala Ptuj), Snežani Plohi (FS Bolnišnica Ptuj), Francu Zago- ranskemu (MoPZ GD Hajdoše), sekciji kurentov KUD Rogoznica, Juriju Cvitaniču, Janezu Prelogu (PD Gorišnica), Kristini Vuzem, Alojzu Markoviču (KD Bukovci), Janku Ambrožiču (DU DPD Svo- boda Ptuj), Vidki Toš (KUD Vi- tomarci), Teatru 111 (DPD Svobo- da Ptuj) in Francu Vaupotiču (KD Grajena). Milena Zupanič OD TOD m TAM KIDRIČEVO • Jutri seja sveta Jutri, v petek, 6. febru^a, se bodo na 28. seji sestali člani sveta občine Kidričevo in razpravljali o predlo- gih posameznih krajevnih odborov, lotili se bodo predloga odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem, odloka o občinskem prazniku, osnutka spre- memb odloka o izdajanju glasila Ravno polje, osnut- ka pravilnika o plačah in drugih prejemkih fimkcio- narjev, o inventurah, o predlogih komisije za man- datna vprašanja, volitve in imenovanja, določitvi blagajniškega maksimuma, spremembi idejnih načrtov za šolo v Cirkovcah ter o poročilu o porabi sredstev za izvedbo del na pokopališču na Hajdini. KIDRIČEVO • Tudi tu ženski večeri Občinski odbor ZLSD Kidričevo je v okviru pred kratkim ustanovljenega aktiva žensk sklenil, da bodo vsak drugi torek v mesecu tudi v Kidričevem prirejali ŽENSKE VEČERE, na katerih bodo s svo- jimi gostjami razpravljale o vsem, kar jih v aktual- nem trenutku zanima. Članice in simpatizerke akti- va žensk se bodo na svojem prvem srečanju, ki bo v torek, 10. februarja, ob 17. uri, v jedilnici restavracije Pan v Kidričevem pogovarjale z ugledno Slovenko Angelco Pleš Murko, članico predsedstva stranke v Ljubljani. V okviru priprav na obeležitev mednarod- nega praznika žensk naj bi se pogovarjale o vsakod- nevnih skrbeh in današnji vlogi ženske. -OM ORMOŽ / NOVI PRIJEMI POLICIJE OpozoriImi vitrina Naša država in družba doživljata večje in manjše, navidezne in resnične spremembe. Za spremembe so v zadnjem času dovzetni tudi na policiji, kjer se prilagajajo trenutnim trendom in iščejo nove poti do ciljev. Ugotavljajo, da z represijo vedno ne dosegajo želenih rezultatov, zato se vse bolj ukvaijajo z različnimi oblika- mi preventivnega dela. Ker pa je to področje delovanja policije novo, so velikokrat prepuščeni inovativnosti in iznajdljivosti po- sameznikov. Komandir policijske postaje v Ormožu Darko Naj- virt je povedal, da dajejo velik poudarek vodjem policijskih oko- lišev na terenu in jim omogočajo samoiniciativno delovanje, pri katerem z zelo malimi sredstvi naredijo precej. Ena izmed novosti, ki so se jih domislili ormoški policisti, so pa- noji in vitrine. Takšen način ko- municiranja s prebivalci je lepo zaživel v Središču ob Dravi, Ivanjkovcih in v Ormožu. Na panojih opozarjajo na najak- tualnejše teme in podajajo kratke varnostne ocene, na katerih te- meljijo prognoze varnostnih raz- mer na ožjem območju. V vitrinah je na voljo tudi ves propagandni material s področja preventive in lastna razmišljanja. Tačas je na- jaktualnejša akcija Stopimo iz teme. V okviru te in drugih akcij se ukvarjajo tudi z delom z otroki. Ti so v zimskih in zgodnjih spom- ladanskih dneh še posebej ogroženi. V šolo prihajajo v času, ko je vidljivost precej zmanjšana. Razveseljivo je, da se otroci vse bolj zavedajo, da kresnička ne sme manjkati. Inspirirani z uspelo ak- cijo vodje okoliša Sv. Tomaž Iva- na Šincka, ki je na svojem območju zbral 240 interesentov za odsevni trak, bodo jeseni po- skušali pozitivne izkušnje prenes- ti tudi v osnovne šole. S sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in vodstvi osnovnih šol bodo poskusili, tudi s pomočjo kakšnega sponzorja, nabaviti od- sevna sredstva, našitke za obleko in nalepke za torbe. Čeprav se otroci in odrasli zavedajo, kako pomembno je biti viden, se zgodi, da kresničko pozabijo, torbe z od- sevno nalepko ali bunde z našitim odsevnikom pa šolarji ne pozabijo tako zlepa. vki Za vitrino v ormoškem policijskem okolišu, ki je obešena v prostorih avtobusne postaje, skrbi vodja okoliša Mitja No- vak. V Središču ob Dravi visi pano z nasveti policije ob vho- du v blagovnico, v Ivanjkovcih pa na bistroju Sekt UUBUANA / IZBRALI VINO MESECA FEBRUARJA Laški rizling iz Ljutomer- ske kleti Vinar leta 1997, ljutomerska vinska klet, je tudi v začetku letošnjega leta uspešno začel pot k ponovni osvojitvi tega naziva. Seveda je pred razglasitvijo še 10 ocenjevanj in deset razglasitev vina meseca. 21 vinskih vzorcev, vzetih iz pro- dajne mreže, je tokrat ocenjevalo 5 ocenjevalcev pod vodstvom pred- sednika komisije dr. Dušana Terčelja. V paleti žlahtnih vrhunskih in kakovostnih polnitev slovenskih vin je bilo najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo ugotovlje- no pri polnitvi laškega rizlinga letni- ka 1996 iz kleti Ljutomerčan. "Polsuho kakovostno vino sorte laški rizling letnika 1996 se ponaša z lepo izraženo cvetico in aromo. V okusu prijetno in lepo razvito vino z nakoliko višjo kislino deluje sveže," so zapisali ocenjevalci. Vino meseca iz Ljutomerske kleti se po Veritasovi vrednostni lestvici vinskega nakupovalnega vodnika z dvema zvezdicama vinske kako- vosti uvršča med zelo dobra slo- venska vina. Zanj je potrebno odšteti manj kot 500 tolarjev, zato se po ceni uvršča v spodnji cenov- ni razred. JB PTUJ / GRADBENO DOVOLJENJE ZA GOLF ZAKONITO Osnove la ukrepa- ff/e po nadzorstve- ni praviti ni Po ugotovitvah ministrstva za okolje in prostor, ki mu je ptujska urbanistična inšpektorica in inšpektorica za graditev predlagala, da kot pritožbeni organ razveljavi gradbeno dovoljenje investitorju gradnje golf igrišča na hajdinski gmajni, podjetju Golf invest, do.o., po nadzorstveni pravici, ker projekt po njenem prepričanju ni bil izdelan v skladu z veljavnimi predpisi, pri izdaji gradbenega dovoljenja ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa. To pome- ni, da je izdano gradbeno dovoljenje zakonito in da z njegovo izdajo zakon o graditvi objektov ni bil očitno kršen, kar bi sicer v skladu z drugim odstavkom 263. člena zakona o upravnem postopku pred- stavljalo razlog za razveljavitev odločbe o izdaji gradbenega dovol- jenja. Po podatkih službe za odnose z javnostmi ministrstva za ok- olje in prostor pa je v razreševanju še pritožba Golf investa, d.o.o., glede na odločitev pristojne inšpektorice o odredbi o ustavitvi gradnje za dela, ki presegajo dovoljena dela. Ugotovila je, da je in- vestitor pres^el dela, ki so bila dovoljena z odločbo Upravne enote Ptuj. Investitor se je na odločitev inšpektona pritožil 21. oktobra lani, vendar o zadevi zaradi velikega pripada zadev še ni bilo odločeno. To naj bi se predvidoma zgodilo v dveh mesecih. MG TRNOVSKA VAS / SEJA SVETA KS šolsko investkiio ie pripravlia/o v četrtek, 29. januarja, so se na prvi letošnji seji sestali člani sveta KS Trnovska vas in po pregledu poročila inventurne ko- misije in lanske realizacije pripravili osnutek programa za letošnje leto. Letos bodo sofinancirali gradnjo vinske ceste in asfaltiranje ceste na Hum. Prva letošnja akcija - sanacija strehe na stari šoli, kjer je sedež občine - se v teh dneh končuje, v poletnih mesecih pa nameravajo ure- diti še center Trnovske vasi. Skupaj z OS pa nameravajo kupiti zemljišče za gradnjo igrišča. Čim več denarja želijo zagotoviti tudi za pričetek gradnje prizidka in telovadnice pri osnovni šoli, saj so predlo- kacijsice razprave že končane. Ravno v teh dneh se z občinsko upravo dogovarjajo o sestanku z ministrstvom za šolstvo, na katerem naj bi mi- nistrstvo potrdilo idejne projekte, kar je pogoj za nadaljnje priprave na gradnjo. Pripravljajo tudi idejne skice na prijavo na razpis, s katerim želijo rešiti problem življenja ostarelih občanov z lastnim domom upokojen- cev. Zmago Šalamun 16 četrtek, 5. februar 1998 - tednik J » _ ; i' ' DESENCI / 69. GASILSKI OBČNI ZBOR PripiwHiaio se na 70'letniio v soboto, 31. januarja, so člani PGD Desenci na 69. občnem zboru pregledali narejeno \ lanskem letu in si zadali plan dela za letošnje leto. Zraven domačih gasilcev so se občnega zbora udeležili še gasilci iz sosednjih društev in predstavniki GD Petrijanec iz sosednje Hr>aške, predstavniki drugih društev v KS Destrnik, predstavnica KS Destrnik, podpred- sednik GZ Destrnik - Trnovska vas Franc Simeonov in župan občine Franc Pukšič. V lanskem letu so pričeli gradnjo garaže za orodno vozilo in uredili okolico gasilskega doma ter izvedli zemeljski pri- klop električnega omrežja. Tako je bilo v lanskem letu opravlje- nih 1310 ur prostovoljnega dela. Na svojem območju lani niso imeli nobenega požara. Skrbijo pa za delo z mladimi, saj so se občinskega tekmovanja v lan- skem letu udeležili s šestimi de- setinami. Društvo šteje 114 čla- nov, ponosni pa so tudi na devet novih članov, ki so se jim pri- družili v letošnjem letu. V letošnjem letu nameravajo dokončati gradnjo garaže in na- baviti nekaj opreme. Največje težave pa jim povzroča orodno vozilo, ki je dotrajano, zato na- meravajo orodno vozilo v letošnjem letu zamenjati. Na občnem zboru so tudi razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Vendar so mesto predsednika društva ponovno zaupali Jane- zu Zampi, za poveljnika so po- novno izvolili Branka Horvata. Že v letošnjem letu bodo pričeli priprave na praznovanje 70-let- nice društva, ki ga bodo slove- sno proslavili prihodnje leto. Zmago Šalamun SILVESTER VOGRINEC; ZIVUENJE PO SMRTI 2 Mitološke in reli- giozne predstave Mitologija in religija razkrivata, da so ljudje v vseh zgodovinskih obdobjih na vseh koncih sveta verjeli, da je smrt le prehod iz enega sveta /to- stranstva/ v drugega /onstranstvo/, iz minljivega zemeljskega življenja v spiritualno večnost. Da sta smrt jn posmrtno življenje že od nekd^ prednnet človekovega zanimanja, je razvidno tako iz religije in mitologije kot iz filozofije, umetnosti ... Odnos do smrti je navdihnil gradnjo monumentalnih spomenikov, grobnic, nekropol in piramid. Že cronnagnonski pračlo- vek je imel svoje predstave o posmrtnem živl- jenju, saj je v grobove polagal posodo in orožje. Vse predstave o zagrobnem bivanju pa so nastale na enak na-čin, in sicer skozi vizije, sanje, izkušnje neposredne bližine smrti (kli- nična smrt) in jasnovidnost. Sigmund Freud in C. G. Jung sta verjela, da so miti in z njimi povezana religiozna verovanja plod podzavestnega duha tn prvobitnih globin človeške narave. Jung je v njih videl proizvod "kolektivne podzavesti", ki jo oblikujejo izkušnje prazgodovinskih ljudi in vsebuje "arhetipe" ali osnovne vzorce idej. Platon, filozof in eden največjih mislecev vseh časov, ki je bit zagovornik razuma, logike in do- kazov, je trdit, da ima resničnost tudi ravni in razsežnosti, ki se razlikujejo od snovnega sve- ta. IVlenil je, da lahko materialni svet razumemo samo v odnosu do teli 'Višjih ravni" resničnosti. Snovno telo je bilo zanj samo začasno prebiva- lišče duše. Izrecno je poudaril, da v območjih nadfizikatnega sveta čas ne obstaja in da so ta območja večna. Po njegovem prepričanju se duša, potem ko je ločena od telesa, lahko sreča z dušami umrlih in se pogovarja z njimi. Njeni "duhovni varuhi" pa jo vodijo pri prehodu iz ze- meljskega telesa v enostransko življenje. EGIPT Vera v posmrtno življenje se je pri Egipčanih razvila že zelo zgodey. Zemeljsko smrt so imeti za oviro, čez katero je moral človek, če je želel doseči nesmrtnost. Po smrti je duša (ba) umrle- ga stopita pred sodni zbor, ki mu je preds^o- val Oziris, bog mrtvih in vladar podzemlja Če je bila duša dovolj čista, je lahko odšla v blaženo posmrtno živ-ljenje, kjer je uživala večnost v Ozirisovem p(xizemlju. Če pa je bila duša grešna, jo je požrl strašni stvor. GRKI IN RIMLJANI Mrtvec se je kot duh spustil v mračno pod- zemlje, v katerem je vladal bog Haad oz. Plu- ton. To je bil neke vrste pekel. Nebesa pa so bila t.i. Elizejske poljane in Otoki blaženih, kjer je vladat Kronos. Dosegle so jih samo tiste duše, ki so si na Zemlji izbrale pravično življen- je. INDIJA Tradicionalna indijska mitologija in religija (hinduizem, budizem) vključuje številna nebesa in pekle, kjer ljudje glede na svoje zasluge do- bivajo nagrado ali kazen. Prvotni pekel, kot ga je pojmoval hinduizem, se je pod vplivom bu- dizma preoblikoval v vice ali t.i. nirajo, ki je ne- kakšna popravna šola za grešnike. Gospodar niraje je Vama, kralj mrtvih. Ko duše po smrti prispejo v vice, jih Vama izpraša. Potem se odloči o obsegu in načinu trpljenja, ki si ga po- sameznik zasluži. Vamini sli so rojstvo, starost, kazen za zločine In smrt. Med ljudi jih pošilja v svarilo, da naj delajo dobro in se ogibajo zla. Cilj indijskih verskih prizadevanj je izstopiti iz sansare, kroga ponovnih zemeljskih rojstev (nauk o reinkarnaciji), ter doseči nirvano, stan- je, ki je onkraj nebes in božar^kih svetov. Raz- svetljeni človek je najvišje bitje v vsem vesolju. Podrejeni so mu vsi bogovi ter duhovi. KITAJCI IN JAPONCI O posmrtnem življenju so imeli podobne predstave kot Indijci. Vladar podzemlja in glav- ni razsodnik v peklu /pri Indijcih YanW je bil pri Kitajcih Vanulo, pri Japoncih pa Ema-o. VIKINGI Pri Vikingih je bil bog smrti Odin, ki je bil obe- nem bog m(xirosti in čarovništva ter najvišje skandinavsko božanstvo. Duše padlih bojevni- kov so vodile V^kire, "pobiralke umrlih", v Val- halo, Odinov dvorec je v Asgardu, kjer se je na veliko popivalo in jedlo. INDIJANCI Stara indijanska srednjeameriška ljudstva (Maji, Azteki,Totleki) so verjeli, da mora duša po smrti skozi grozljivi podzemni svet, kjer vla- da Micttantecuhtti, "Gospodar mrtve dežele." Cilj posmrtnega romanja je bil Tlalocan, "Hiša kvecatovega perja" v osrčju neba, kjer je prebi- val Tlaloc, "Tisti, ki naredi, da stvari vzklijejo". In- dijanska plemena, ki so živela na področju današnjih ZDA in Kanade, pa so po smrti odha- jala k Manituju, "Velikemu duhu." SLOVANI Predstave o posmrtnem življenju so bile pri Slovanih različne. Le malo jih je verjelo, da je s smrtjo vsega konec. Večina je bila prepričana, da mrtvi odidejo v neznano deželo. Menili so, da so razpoke in luknje v zemlji vhodi v pod- zemlje. Pravljice o hudobni in krvoločni čarovni- ci Jagi babi opisujejo, da se njena usta razteza- jo od zemlje naravnost do pekla. Slovani, ki so radi pili m^ico, so verjeli, da bodo morali alko- holiki v peklu prenašati vodo in drva. KRŠČANSTVO Osrednje predstave krščanskega posmrtnega življenja so nebesa, vice in pekel. Po ljudskem verovanju so nebesa prostor nad oblaki, ki je bleščeč od luči in poln mile glasbe. Zvesti ver- niki bodo tam prebivali v svojih telesnih podo- bah, večno mladi in krepki. Nebeško mesto Novi Jeruzalem se bo spustilo z neba na zemljo. Zgodnji krščanski teologi so takšne predstave obsodili za mitološke. Dejali so, da nebesa niso izboljšana inačiča zemeljskega življenja, temveč je to stanje, v katerem si, ko si blizu Boga. Marsikateri krščenski misleci pa za mit označujejo tudi tradicionalno podobo pos- lednje sodbe ob koncu sveta, ko bo Kristus so- dil živim in mrtvim. Pojem pekla je Cerkev prevzela iz judovskega in antičnega izročila. Peklu vlada Satan, "na- sprotnik Boga", ki je iz nebes izgnani nadangel Lucifer, "nosilec luči". Grešne duše morajo v pe- klu prestajati najhujše muke. CIRKULANE Priprave na 5. hšenk Kot je v začetku tedna po- vedal predsednik TD Čir- kulane Zvonko Bratušek, ki je glavni organizator pri- reditve, je za njihov peti tradicionalni fašenk, ki bo 21. februarja ob 14. uri, vse pripravljeno. Zagode jim jo lahko le še vreme. Največje težave jim vsako leto pri or- ganizaciji in izvedbi fašenka povzroča promet, zato bo času prireditve ces- ta skozi Cirkulane zaprta. Pustne skupine se bodo pričele zbirati že ob trinaj- stih pred trgovino Merca- torja, od koder bo ob 14. uri krenila povorka proti osnovni šoli. V pustni po- vorki bo predvidoma sode- lovalo okrog 400 mask. Ses- tavljale jo bodo skupine iz Dravcev, Markovcev, Osluševcev in druge, skupi- na iz osnovne šole pa se bo maskirala v Haloško konje- nico. Glavnina dogajanja bo med 14. in 16. uro, okrog 16.30 uri, po krepki malici za vse nastopajoče, pa bodo med najboljše skupine odraslih in otrok podelili po tri nagrade. Posebno na- grado bo prejela tudi najiz- virnejša posamična maska. Obiskovalci fašenka iz Cirkulan ne bodo odšli lačni in žejni, na stojnicah jim bodo ponudili bogastvo haloških dobrot. Poleg tega jih bo na letošnji fašenk spominjala tudi lična nalep- ka prireditve. MG PTUJ / SUPER POP SPRAVIL NA NOGE VEC KOT 2000 PTUJCANOV SfofiMi in Daenfobff nagraiujeta Nova oddaja Stojana Auerja Super POP, ki ste si jo lahko mi- nulo nedeljo, 1. februarja, ob dvajsetih ogledali na POP TV, je dvignila na noge tudi več kot 2000 Ptujčanov in okoličanov, ki so po Stojanovem povabilu k so- delovanju na vsak način po- skušali čimprej priti do avtosalo- na Daemobil ob Dravi v Ptuju. Pa ne za to, ker sta jih tam čakali prikupni manekenki Branka in Dajana, ampak zato, ker je prvih 100 prišlekov čakalo prav toliko vstopnic za drugo oddajo, obe- nem pa bodo udeleženi v žreban- ju za nov avtomobil Daewoo - la- nos. In prav zaradi tega je v ne- kaj minutah prišlo do velike gneče na vseh cestah, ki vodijo prek Drave na desni breg - do avtosalona Daemobil. Vozniki so hiteli in pri tem mnogi poza- bili na cestne oznake, na vozne pasove, še na semaforje so se požvižgali, da ne govorimo o prednosti in pravilih vožnje. Za- gotovo ni naključje, da je prav v tem času na dravskem mostu prišlo tudi do trojnega trka. Ne- kateri so avtomobile pustili kar na tej strani Drave in na desni breg, v avtosalon Daemobil, hi- teli kar prek pešmostu. A mnogi so prišli zaman, kajti prikupni manekenki sta 100 vstopnic za drugo oddajo Super POP, ki bo to nedeljo zvečer, razdelili, kot bi trenil. Napetost pa se vendarle stopnjuje, kajti eden od poslušalcev, najsrečnejši, se bo domov odpel- jal v novem Daewoojevem lano- su. -OM Zaradi teme vseh navdušencev nismo ujeli v fotoaparat. Foto: Paam Auto tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 19 Z4JMZV10IU£O tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 21 POLJČANE / RAZGLASITEV ŠPORTNIKA '97 OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Naiholjša Mira Zorii in Peter Vuiina Lepa in nova športna dvorana v Poljčanah, zgrajena v reliord- nem času (5. marca lani so vzidali temeljni kamen, v začetku šolskega leta je v njej že potekal pouk, slovesno pa so jo odprli 10. oktobra 1997), je bila kot nalašč za letošnjo slovesno razglasitev najboljšega športnika v letu '97 v občini Slovenska Bistrica, ki je potekala minuli petek zvečer. Prireditev, ki je privabila številne obiskovalce, je bila nekaj posebnega, saj se je ob tej priložnosti zbralo veliko športnikov raznih panog z območja občine, med katerimi mnogi sodijo v vrhunski športni razred. Šport je v slovenjebistriški občini nadvse priljubljen in ima dolgo tradicijo. O tem govorijo tudi številke, saj 75 raznih priz- nanj, ki so jih podelili v petek zvečer na prireditvi, ni malo. Če smo že pri številkah, moramo za- pisati, da deluje v občini kar 41 raznih športnih klubov s 1800 člani ter 1000 rekreativci, ki imajo za izvajanje svoje dejavnosti na voljo 25.780 kvadratnih metrov zunanjih telovadnih površin ter žal samo 6.175 kvadratnih metrov pokritih, zato sodi poljčanska športna dvorana med pomembne pridobitve ne samo v kraju, tem- več tudi za občino. Prireditev, ki so jo popestrili te- lovadci iz osnovne šole Poljčane, so pričeli s podelitvijo priznanj trinajstim najzaslužnejšim športnim delavcem v občini. V nadaljevanju se je pred občinstvom zvrstilo 33 mladih pespektivnih športnikov iz vseh športnih panog. Ob branju njiho- vih obrazložitev je bilo slišati veli- ko uspehov, ne samo na domačem - občinskem terenu, temveč tudi v državnem ali celo mednarodnem merilu. Na petkovi prireditvi za naj športnika '97 občine Slovenska Bistrica so^ podelili še posebna priznanja Športne zveze občine Slovenska Bistrica. Prejeli so jih: starosta športa^ na Črešnjevcu, osemdesetletni Štefan Fras, Alojz Vizjak, predsednik sveta KS Poljčane, za svoje neutrudno delo pri gradnji domače telovadnice ter Jure Bukovec, trener teni- sačice Tine Pisnik. Posebno priz- nanje za ŠŠD je ostalo kar v domačem kraju - podelili so ga ŠŠD Bogdana Krajnca Poljčane. Posebno priznanje najobetavnejše športne ekipe je bilo podeljeno štafeti starejših mladincev Atlets- kega društva Slovenska Bistrica. Posebna priznanja za vrhunske športne dosežke pa so podelili: Reneju Mlekužu, Marjanu Kremplu, Saniju Bečiroviču in Samo Grumu. Naziv športnice leta '97 občine Slovenska Bistrica so podelili al- pinistki Miri Zorič iz alpinis- tičnega odseka PD Impol. Mira Zorič si je ta laskavi naziv pris- lužila s številnimi zimskimi vzpo- ni v Kamniških Alpah in slapo- vih, v Brunntalu v Avstriji (pono- vitev Aprilskega stebra in v ženski navezi še kombinacija JZ direktne smeri v Rotelsteinu). Bila je tudi udeleženka lanske slovenske hi- malajske odprave v JZ steno 8027 metrov visoke Shisha Pangme, kjer je bila v skupini, ki je dosegla najvišjo točko 7100 metrov. Vzpon na sam vrh jim je prep- rečilo slabo vreme. Druge kandidatke za športnico leta '97 so bile še: Tina Jugovec, atletsko društvo Slovenska Bistri- ca, Nina Peš, judo klub Impol, in Lucija Detiček, kegljaški klub Impol ter odbojkarski klub Gra- nit. Športnik leta '97 občine Slo- venska Bistrica je judoist Peter Vučina, član judo kluba Impol. Tudi Peter je v lanskem letu dose- gel na svojem področju lepe uspe- he: svetovni pokal Praga 5. mesto, svetovni pokal Leonding 7. mes- to, svetovni pokal Basel 7. mesto, pokal Pohorskega bataljona 1. mesto, državno prvenstvo 3. mes- to in pokal Nagaoka 3. mesto. Na lestvici Judo zveze Slovenije je na- jvišje uvrščen tekmovalec iz J K Impol, ob tem pa je tudi stalni član državne judo reprezentance. Tudi pri nominaciji za športni- ka '97 je bilo še nekaj dodatnih kandidatov. V ožji krog sta bila uvrščena Sandi Soršak (Judo klub Impol) in Boštjan Fridrih (AD Slovenska Bistrica), v širši korg pa še sedem športnikov. Že tradicionalno je v Slovenski Bistrici ob razglasitvi špotnika leta kot najboljši športni klub uvrščen Judo klub Impol s 180 člani vseh starosti. Drugi dobitni- ki priznanja so še AD Slovenska Bistrica, Alpinistični odsek Im- pol, Ribiška družina Slovenska Bistrica, mladinska ekipa OK Granit ter Društvo invalidov Slo- venska Bistrica. Tudi letos so na prireditev pova- bili goste. Tokrat naj bi prišla smučar Rene Mlekuž in košakar Jure Zdovc, vendar sta bila zadržana, tako da se nista mogla v "živo" predstavili domačemu občinstvu. Prišla pa sta simpa- tična tenisačica Tina Pisnik in njen trener Jure Bukovec. Vida Topolovec NOGOMET • Drava - Potrošnik 2:1 /0:1/ STRELCI: 0:1 Zver /30/, 1:1 Emeršič /72/, 2:1 Horvat /76/ DRAVA: Lešnik, Volk, Kovačec, Bratec, Bezjak, Klinger, Zec, Pran- jič, Emeršič, Vogrinec, Pucko /Horvat/. V drugem prijateljskem nogomet- nem srečanju pred svojimi gledalci so nogometaši ptujske Drave v močno okrnjeni postavi in na zelo hladnem ter pomrznjenem igrišču uspeli premagati prvoligaša Pot- rošnika iz Beltincev. Gostje so bili nekoliko boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so tudi povedli, v dru- gem polčasu pa so bili nogometaši Drave enakovreden nasprotnik, zraven tega pa so imeli zrelejše pri- ložnosti, tako da so najprej ize- načili, nato pa povedli. • Aluminij - Potrošnik 1:2/0:1/ STRELCI: 0:1 Novak /40/, 0:2 Osterc/62/, 1:2 Kolar/SO/ ALUMINIJ: Fideršek, Perkovič, Fridl, Kristofič, Gerečnik, M. Emeršič, Kolar, Boškovič, T. Emeršič, Rozman, Kraševec. Igrali so še: L. Šmigoc, Hertiš, Krajnc, Grbavac, Habjanič, Mohorko, Go- jkošek, Zelko in Vindiš S srečanjem med domačim Alu- minijem in prvoligašem Potrošni- kom iz Beltincev se je odprla nogo- metna sezona tudi v Kidričevem. V zelo hladnem in vetrovnem vreme- nu se je zbralo okrog sto gledalcev. Prvo srečanje je pokazalo, da bodo Kidričani tudi v nadaljevanju trd oreh za vse ekipe. Ta rezultat pa je še kar ugoden, če upoštevamo dejstvo, da so opravili samo nekaj treningov. • Pragersko - Drava 1:4 /0:2/ STRELCI: 0:1 Aleš Čeh /12/, 0:2 Pranjič /37/, 1:2 Furlan /60/, 1:3 Huzjak /75. Iz llm/, 1:4 Pihler /85/. DRAVA: Brodnjak, Bezjak, Go- lob, A. Vršič, Šket, Zec, Pranjič, Huzjak, Aleš Čeh, Bratec, Vogri- nec. Igrali so še: Horvat, Fridauer, Krajnc, Pihler, Novak. Kljub temu da so nogometaši ptujske Drave nastopili v močno okrnjeni postavi, niso imeli večjih težav z domačim četrtoligašem s Pragerskega. Ves čas srečanja so imeli terensko iniciativo in enos- tavno niso dopustili, da bi jim domači zapretili, kljub temu da so ti dosegU zadetek. To je že četrto pripravljalno srečanje, kjer je Dra- va ostala neporažena. Danilo Klajnšek JUDO / MARIN USPESEN V SOFIJI Izpolnjena norma za EP V Sofiji je potekal turnir serije A za svetovni pokal v judu, ki se ga je udeležilo devet slovenskih reprezentantov. Ti so se dobro odrezali, saj so trije osvojili tretja mesta in si z tem že zagotovili nastop na EP, ki bo v Španiji. To so Jože Marin, Aleš Vrbančič in Peter Bevc. Jože Marin, JK Juršinci, je nastopil v kategoriji nad 100 kilogramov in skorajda ponovil lanski uspeh, ko je osvojil drugo mesto. Sedaj je bil v prvem krogu prost, v drugem je premagal Japonca Makoto Hasegavo, v tretjem krogu je izgubil z Ukrajincem Dimitrijem Selejem, v borbi za tretje mesto pa je opravil s 177 kilogramov težkim Ukrajincem Valen- tinom Rislakovim. Jože Marin je po vrnitvi iz Sofije povedal: "Razumljivo je, da sem vesel tretjega mesta. Najvažnejše pa je, da sem dosegel normo za Evropsko prvenstvo in se bom sedaj lažje pripravljal in udeleževal turnirjev, ki jih bo do evropskega prvenstva dovolj." ^^ Danilo Klajnšek Športnika leta '97: alpinistka Mira Zorič in judoist Peter Vučina. Foto: S. Brbre NAMIZNI TENIS l.SNTL- ŽENSKE • Ilirija Meditrade ■ Petovia 6:1 S tekmami osmega kroga se je 3ričel drugi del ligaškega prvenstva v prvi slovenski namiz- loteniški ligi. Igralke ptujske Pe- ovie so gostovali v Ljubljani pri ;kipi Ilirija Meditrade in srečanje zgubile s 6:1. Ta ljubljanski klub le je okrepil z odlično kitajsko gralko Li Yue in že tako dobra jasedba te ekipe je prišla do pričakovane zmage proti ptujski ;kipi, v kateri tokrat ni bilo Špele Lukner. Posamezni izidi: Dermastija - joličeva 2:0, Lazičeva - Samol- jenko 2:0, Li Yue - Zalezina 2:0, Dermastija/Li Yue - Goličeva/Za- lezina 2:0, Dermastija - Ter- bučeva 2:0, Li Yue - Goličeva 2:0, Bričeva - Zalezina 0:2. l.SNTL- ŽENSKE • Petovia - Kajuh Slovan 1:6 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so doživele še drugi visoki poraz v nadaljevanju prvenstva proti ekipi državnih prvakinj iz Ljubljane Kajuhu Slovanu. Gostje so imele že tako in tako dobro igralsko zasedbo, sedaj pa so s kitajsko igralko Wang Bo še močnejše. Ptujske igralke prak- tično niso imele priložnosti za ugodnejši izid. Edino točko za Pe- tovio je dosegla Tina Zalezina, ki je premagala Loreno Faganel. Rezultati: Zalezina - Po- lončičeva 0:2, Luknerjeva - Todo- rovičeva 0:2, Goličeva - Wang Bo 0:2, Zalezina/Luknerjeva - Po- lončičeva/Wang Bo 0:2, Zalezina - Faganelova 2:0, Goličeva - Po- lončičeva 0:2, Luknerjeva - Wang Bo 0:2. l.SNTL-MOŠKI • Petovia - Krka Novo mesto 2:5 že večkrat smo zapisali, da je vsako srečanje za namiznoteniške igralce ptujske Petovie zelo po- membno v borbi za obstanek. V dvoboju z Novomeščani so Ptujčani doživeli poraz, vendar bi se lahko končalo tudi drugače. Dve točki je dobil trener in igralec Marinko Grbič, kar trije dvoboji pa so se končali šele po tretjem, odločilnem nizu. Blizu uspeha je bil Franjo Capan v dvoboju s Hri- barjem, kakor tudi v igri dvojic Gregor Zafoštnik in Marinko Grbič ter Gregor Zafoštnik proti Retrlju. Rezultati: Capan - Hribar 1:2, Gregor Zafoštnik - Komac 0:2, Grbič - Retrlj 2:0, Grbič/Gregor Zafoštnik - Komac/Hribar 1:2, Capan - Komac 0:2, Grbič - Kralj 2:0, Gregor Zafoštnik - Retrlj 1:2. 3.SNTL • Logatec - Petovia II 3:4 v sedmem krogu 3. slovenske namiznoteniške lige so mladi ptujski namiznoteniški igralci gostovali v Logatcu in tesno pre- magali domačo ekipo. Zmagovito točko je dosegel Danilo Piljak, ki je v odločilnem sedmem dvoboju ugnal domačega igralca Kojadino- viča. Rezultati: Ciglarič - Janžekovič 2:0, Kojadinovič - Drčič 0:2, Malič - Piljak 2:0, Malič/Ciglarič - Drčič/Piljak 0:2, Ciglarič - Drčič 0:2, Malič - Janžekovič 2:0, Koja- dinovič - Piljak 1:2 3.SNTL • Kajuh Slovan - Petovia II 1:6 Na gostovanju v Ljubljani so Ptujčani dosegli še drugo zapo- redno zmago. Brez težav so visoko porazili ekipo Kajuha Slovana. Rezultati: Nemac - Drčič 0:2, Zaubek - Janžekovič 2:0, Mihelčič - Piljak 0:2, Zaubek/Mihelčič - Piljak- Drčič 0:2, Nemac - Janžekovič 0:2, Mihelčič - Drčič 1:2, Zaubek - Piljak 0:2. Danilo Klajnšek 22 četrtek, 5. februar 1998 - tednik LUfZEK Dober den vsaki den! Pišem v pon- delek, 2. februara. Mrzlo in oblačno, brez snega. Duge gate še pridejo v poštev pri moških in ženskah, ki no- sijo hlače. Dnevi so iz dneva v den dukši za eno kokotovo zehaje, noči pa krajše. Tak je pač na sveti že od negi negda, ali kak bi se reklo, od štorih cajtov. Pred seboj man cajtnge in štejem o hujdi prometni nesreči mlodih smučarskih skakolcov in di- rektora Petrola gospoda Premka. Skoro nemren vervati, kaj vse se do- goja na naših cestah. Solze mi grejo v oči ob pismi, ki gaje napisa oča od enega smučarskih skakalcev, ki so nam v zodjih letih s Primožom Pe- terko tejko veselja naredli. Tak piše med drugim: "Kot oče smučarskega skakalca me ljudje sprašujejo, ali me ni strah. Povem jih, da me ni, ko je fant na zaletišču, strah pa meje, ko ga skoraj vsak dan pospremim do kombija. Zato vas prosim v svojem in v imenu veliko staršev, da ste tudi v vozilu profesionalci in se zavedate velike odgovornosti. /.../ Zavedajte se, da nobena kolajna, tudi olimpij- ska, ni vredna krvnega davka. Cena je namreč previsoka. Pa še to: 'Pre- pozno pride tisti, ki sploh ne pride!" Pismo je seveda namejeno vsem trenerom in drugim, ki delajo z našimi mlodimo športnimi upi, ne samo s smučati skakalci pač pa tudi z drugimi. Naše ceste so prova bojišča in iz dneva v den boj krvove. Nič ne pomogajo opozorila, osmrtni- ce in tista pesem male deklice, ki poje: "Očka, vozi počasi..." Plehnata vojna na cestah pa se ruidaluvle. To je groza in stroh. Včosik po stroni gledamo policiste, ki nas na cesti opozarjajo in tudi kaznuvlejo za različne prometne prekrške, ki majo lehko za posledico tudi smrt. Pa nam ne želijo nič slabega. Jazprovim, da more biti najboljši policist in skrbnik za svojo varnost in drugih ude- ležencov v prometni vsoki voznik sam. Poznam človeka, kije nareda hujdi prometni prekršek in se ša sam prijavit na policijo. Sosedi so rekli, če je butln, jaz pa mislin, da je bija po svoje tudi pameten. Tejko za gnes. Vaš prometno usmerjeni LUJZEK Skladbe, ki so opisane v teh glasbenih člankih, lahko slišite nekatere tudi v lestvici Popularnih 10 Radia Ruj. Za- bava se začne vsako soboto ob 20. url. Britanski pevec GARY BARLOW je bil vo- dilni član skupine Take Ttiat in je v lan- skem letu predstavil svoj prvi album Open Road, ki vsebuje štiri uspešnice: Forever Love, Love won't Wait, So help me GirI in Open Road. Posebej za ame- riški trg je GARY pripravil popevko SU- PERHERO in tej popevki lahko dodam oznako "super pop" z vrtiunskim besedilom. MIDGE URE je za mlajše bralce neznano ime, medtem ko starejši bralci verjetno veste, da je bil član tudi takšnih skupin, kot so Thin Lizzy, Deep Purple in Ultra- vox. Nadarjeni MIDGE se je zelo potrudil v skladbi BREATH ob kateri bodo zadihali tudi glasbeni sladokusci. Italijanski mojster ZUCCHERO je svoje najboljše pesmi lani predstavil na zgoščenki The Very Best ot Zucchero. Delavni blues pevec ZUCCHERO pa me je pozitivno presenetil v pesmi VA PEN- SIERO gre za klasično melodijo, pri kateri si je pevec nekaj not izposodil od Giuseppa Verdija. Legendami JOE COCKER ima širok spi- sek uspešnih skladb in med temi izsto- pajo; VVitha a Little Help from my Fri- ends, When a VVoman Cries, Don't you Love me anymore, Unchain my Heart, Now that the Magic has Gone, I can't Hear the River, Up where we Belong, Summer in the City, Night Calls, Let the Healing Begin, Could you be Loved ... Starejši je, boljši je, bi lahko zapisal za gospoda Cockerja, ki vas bo ponovno očaral s svojim hripavim glasom v skladbi TONIGHT (****) z albuma Across from Midnight. 4. marca 1951 se je rodil Christopher Anton Rea, ki si je prvo kitaro kupil šele pri 19 letih ter se je v mladosti nav- duševal nad Joejem Walshem, kitaris- tom skupine The Eagles. 19. januarja je popularni glasbenik izdal album The Blue Cafe, ki je že 17. v njegovi solo karieri. CHRIS REA se vrača v svojem razpoz- navnem stilu v skladbi SOUARE PEG ROUND HOLE ki jo krasijo iz- redni kitarski rifi in klaviature Maxa Midd- letona. Člani zasedbe ali družine KELLY FAMILV 80 Kathy, John, Patricia, Joey, Jimmy, Barby, Paddy, Mayte in Angelo. Slavna irska skupina bo ponovno nastopila v Ljubljani 4. julija v okviru koncertne tur- neje Growin'up in karte lahko že kupite na poštah. Dmžina KELLY je izdala dvoj- no malo ploščo, in sicer One more Song ter izvrstno balado RED SHOES Besedilo pripoveduje, da naj si ženska obuje rdeče čevlje in rdečo obleko ter naj tako postane "sanjska žen- ska"! Britanski indie ročk band BLUR pripravlja skladbe za novi album. Band BLUR pa je trenutno tudi v veliki krizi, saj njihov novi neizrazit hit DEATH OF A PARTV ne bo izšel niti na formatu male plošče. Izredno popularnost pa uživa ameriška skupina AEROSMITH, katere člani so Steve Tyler, Joe Perry, Brad VVhitford, Tom Hamilton in Joey Krammer. Na Vivi in MTV-ju se še veliko vrti originalen vi- deospot za pesem Pink, AEROSMITH pa v ZDA že promovirajo pesem A TASTE OF INDIA. Ameriški rap pevec JAY-Z je zaslovel s komadom Sunshine, v katerem sodelu- jeta tudi Babyface in Foxy Brown. JAY-Z je tokrat k sodelovanju povabil pevko GWEN DICKEY in skupaj sta v RN'B stilu priredila klasiko VVISHING ON A STAR ki jo je v orginalu izvajala Rose Royce. »JV Italijanska disco zvezda GALA je uspela s komadoma Freed From Desire in Let the Boy Cry. GALA izvaja "euro-dance" komad COMEINTO MY LIFE ki je na 1. mestu v Italiji. Plesni kotiček pa sestavljajo tele novosti: Off the Hook - JODY WATLEY, Free 98 - ULTRA NATE, Somebody's eise Guy - CE CE PENISTON, U'll be there - SOLID HARMONY, Santa Maha - DJ MILANO & SAMANTHA FOX, Funky Beats - GROO- VE GANGSTERS, K-People - NALIN & KANE, Homs of Jericho - DJ SURPRE- ME, Hideway 98' - DE LACY, Le Disc Jockey 98 - ENOORE, Diablo - 666, Sol- diers - RLC, Your own Reality - KAITRA- CID, Ride on the Rhythm - LIHLE LOUE & MARC ANTHONY, PearI River - THREE N'ONE, Matador - EL PASO, Busy Child - CRYSTAL METHOD, Heartless - BLACK ATTACK, Doo be la de - TOTAL TOU- CHE, Open up your Mind - RN'G, Next to me - LOVVNOISCE & THEO, VVelcome to the Jungle - JUNGLE KIDS, Fusion - SVEN VATH, Music in my Mind - ADAM F., Naked & Secret - MARIA NAYLER ... David Brezniit c^M/ocfi dopisniki ZADNJA STEKLENICA NEONESNAŽENE VODE Sedim na terasi hotela Acapulco v Ameriki. To je nekje v srednjem delu Amerike. Pravkar sem do kon- ca prebrala življenjepis svoje praba- bice. Ne morem si predstavljati, da je umrla ravno leta 2000. Veste, da- nes smo 8. avgusta leta 2135, in da se malo pohvalim, sera včeraj prazno- vala svoj 15. rojstni dan. V Ameriki lahko s petnajstimi leti delaš izpit za letalo, a brez skrbi, meni ga je pris- krbel Brad Pitt, ki se dobro spozna na vse zadeve. No, pa dovolj čvekan- ja. Povedala vam bom, kaj se mi je dogajalo te dni. Zagotavljam vam, da vam ne bo dolgčas, ker je zgodba dokaj nenavadna. Torej začnimo. Bil je še en nava- den počitniški dan. Za zajtrk sem bila zmenjena za igro tenisa s Pete- om Samprasom, pa ga ni bilo od ni- koder. Tajnica mi je sicer povedala, da se mi je opravičil, ker se mu je pokvarila limuzina, a sem bila vsee- no razočarana, ker ga ni bilo. Ker sem bila tako slabe volje, sem se s svojim robotom Pepetom odpravila na majhno križarjenje po Mehiškem zalivu. Ravno, ko sva hotela odpelja- ti ladjo dalje, je Pepe zagledal majhno steklenico, ki je plavala v morju. Potegnila sva jo ven in bila sem presenečena, ker je bila polna. Pogledala sva zapis na steklenici, a ker nobeden od naju ni razumel, kaj piše, sva se nehala truditi. Stekleni- co sva odnesla domov in jo shranila v omaro. Na to steklenico bi čisto pozabila, če ne bi v mojem hotelu praznovala rojstnega dne. Prišlo je veliko mojih prijateljic in prijateljev. Celo moja najboljša prijatelja sta uspela priti. Saj ju tako ne poznate, a bom vseeno napisala njuni imeni. To sta bila Schumacher in Nick Carter. No, rojstni dan pa bi bil kot vsi prejšnji, če ne bi prišla tudi moj stari znanec Tom Cruize in njegova prijateljica Kristi. Kristi je bila iz neke evrop- ske države, mislim da Slovinie ali nekaj takega. Bila je res super, toda nikoli si ne bi mislila, da je znala prebrati zapis na steklenici. Pisalo je nekaj v zvezi z zadnjo steklenico čiste vode, ki je prihajala prav iz Slovinie. Ja, bo že držalo, da ni več nikjer prav ničesar, čemur bi lahko rekli čisto in neonesnaženo, zato je bila ta steklenica pravi čudež. A kaj bi to. Še preden je uspela Kristi do konca prebrati, je kot iz topa prite- kla Jasmine Bleeth (vi jo verjetno poznate kot Caroline) in po nesreči potisnila steklenico Kristi iz rok. Moj fant Jared jo je poskušal še rešiti, a vse zaman. Steklenica je padla na tla in se raztreščila na tisoč koščkov. Tako je stekla vsa neone- snažena voda po moji preprogi in konec je bilo sanjarjenj, da bi poku- sila vsaj kapljico. Morda pa bomo jaz in moji prijatelji kdaj obiskali to čudovito državo Slovinio ali kako že in bomo mogoče našli kakšno re- zervno steklenico neonesnažene vode. Kdo ve? Tanja Hauptman, l.a, OŠ Destmik - Trnovska vas - Vi- tomarci MARTIN KRPAN V RAZREDU V petek smo pisali vabila Martinu Krpanu. Povabili smo ga, naj pride v torek k nam v slovensko učilnico, da nas bo slišal, kako bomo recitira- li. Nismo dosti upali, da bo prišel, a se je kar naenkrat pojavil. Dekleta smo se začudile nad njegovim vide- zom, fantje pa nad njegovo močjo. V naročju je držal kobilico, ki nas je veselo gledala. Opisal nam je celotno zgodbo, vendar je bil manj zgovoren kot v Levstikovi povesti. Ko smo se takole pogovarjali, je vstopila učiteljica in vzkliknila: "Krpan!" Bila je vsa osupla. Krpan se ji je približal in jo lepo pozdravil. Nato je poslušal, kako smo recitirali. Bil je presenečen nad našim znanjem in še kobilica nam je ploskala. Pri drugih predmetih ni bilo učiteljic v razred, menda so se zbale Martina Krpana. Prišel pa je čas, ko smo se morali posloviti. To je bilo težko, ker smo se nanj kar navezali. Poslovili smo se in s kobilico sta odpeketala. Polona Gojkovič, OS Cirkovce tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 25 ŠPORtm POUOVNA SPORPČim PIANINSK! KOTIČEK 9 Februarski izleti PD Ptuj organizira v februarju tele izlete in pohode: 3.2. Šiša Pangma (predavanje); Sandi Vaupotič 7.2. Paški kozjak; vodita Vlado Fridl, Franc Korpar 8.2. Zasavska gora; vodi Uroš Vi- dovič 10.2. Jtist do it (predavanje); Marko Lukič 28.2. - 1.3. Okrešelj (turno smučanje, pohodništvo); vodi Pri- mož Trop 28.2. - 1.3. Mala Savica pod Komno (planinski, jamarski); vodi Tone Purg Članarina za leto 1998 znaša za A člane 4.000 SIT, za B člane 1.200 SIT in za C člane 500 SIT. Vse in- formacije in plačilo članarine in izletov lahko turedite v pisarni društva, Prešernova 27, vsak torek in petek od 16. do 18. ture. Odbor za infomiranje in propagando PD Ptuj KEGUANJE • Ptuj izgubil s Falo v 9. krogu OKZ Maribor so se kegljači ptujske Drave pomerili z ekipo Fale in dokaj nesrečno izgu- bili s 5:3 /4892:4863/. V ekipi ^jčanov je tokrat izstopal Alojz Šeruga, ki je podrl 891 kegljev in dosegel drugi rezultat tega kroga. Ostali kegljači Drave pa so dosegli tele rezultate: Vranješ 797, Amuš 803, Sušanj 815, Haladeja 745, Čuš 812. Danilo Klajnšek KARAE - DO KLUB • Medklubski turnir za mlajše karateiste v soboto, 31. jantiarja, je Karate- do klub Ptuj v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj izvedel medklubsko tekmovanje med ka- rate kluboma Oplotnica in Ptu- jem. Ptujčani so dosegli zelo lepe reztdtate, saj so štirje v svojih kate- gorijah posegli po prvih mestih. Rezultati: kate - 1. Uroš Krajnči^ Dejan Kaisersberger, 2. Martin Segula, 3. Monika Cestnik, Blaž Obran, iViatjaž Tement. Bor- be 1. Matjaž Tement, Uroš Kekec, 2. Marko Kos, Ervin Herga, Aljoša Ciglar, 3. Gregor Dobrajc. Andrej Cafuta ROKOim^ Radgona - Pyrami- tBa 18:31/10:17/ Pyramidia: Valenko, M. Šan- dor 2, Kelenc, Margušič 4, I. Ivančič 8, Žnidarič 1, F. Šandor 5, Ranfl 4, D. Ivančič 5, Cvitanič 2, Tement in Janžekovič. Rokometaši Pyrainidie iz Moškanjcev so v okviru priprav na pričetek tekmovanja v 2. SRL- vzhodna skupina nastopili v Gorn- ji Radgoni in visoko premagali domače moštvo. Srečanje je poka- zalo, da bo potrebno s Pyramidio resno računati v drugem delu prvenstva. Danilo Klajnšek. KOŠARKA m Rezultati 6. kroga rekreaiijske lige v rekreacijski košarkarski ligi so odigrali srečanja šestega kroga. Košarkarji Taliuna so premagali ŠD Majšperk s 70:63 /34:30/. V srečanju ekip Podlehnik in Ptuj- ska Gora pa so zmagali košarkarji Ptujske Gore z 88:78 /38:38/. Vrstni red: Taltun 12, Majšperk 10, Ptujska Gora 8, Kidričevo 7, Podlehnik 5 točk. Najboljši strel- ci: Mitja Medved /Ptujska Gora/ 169, Radko Hojak /Talum/ 113, Stojan Sirec /Majšperk /101/ itd. Danilo Klajnšek ISLMN Mila Poetovio - Agen- iijalMvin 5:5 /1:1/ STRELCI: 1:0 Spasojevič /24/, 1:1 Kumik /26/, 1:2 Kumik /33/, 2:2 Spasojevič /38/, 3:2 Novak / /39/, 3:3 R Gačnik /49/, 3:4 Arlič /avtogol 53/, 3:5 Daljevič /55/, 4:5 Klinger/55/, 5:5 Klinger /59/ MILA POETOVIO: Komik, Va- lentan, Vesenjak, Spasojevič, Arlič, P. Maksimovič, Krajino- vič, Milidragovič, Vidmar, Klin- ger, Novak, Jerinič. Osvojeni trije pokali na dvoran- skih turnirjih in točka v prejšnjem krogli v Ljubljani proti ekipi Assa- loni Cosmos je vsekakor ugodno vplivalo na razpoloženje v ptuj- skem malonogometnem tatoru. Zraven te^ so v srečanju z mari- borsko ekipo Agencija Luvin nas- topili okrepljeni. Ptujskemu občinstvu so se predstavili Robert Vesenjak, Dušan Novak in Zeljko Spasojevič, ki so se pokazali kot prave okrepitve. Gledalci so lahko prišli na svoj račun zlasti v dru- gem polčasu, saj so videli kar osem zadetkov, traven tega pa sta ekipi diktirali hiter tempo igre. Delitev točk je bila na koncu najpra- vičnejša. Ob vseh razburljivostih je potrebno omeniti vrnitev na no- gometna igrišča Zvonimirja Vid- marja, ki je bil dolgo časa poško- dovan. Danilo Klajnšek LUGAimaPTUJ Razpored tekem 7. kroga I. lige - v soboto, 7. februarja: 16.00 Gos- tišče Tone - Vitomarci Pedja, 16.55 ŠD Podlehnik - Krona Zagi, 17.50 Vuneam Juršinci - Avto- ličarstvo Kac, 18.45 ŠD Majšperk - Butik Ivana iLUCAimapnu Reztiltati 8. kroga: Sestrže - Gastro Žetale 3:4, Lipa Vitomarci - Zavod 93 8:2, Cirkulane - Dolane 1:7, Te- lekom MB - Rajh Draženci 1:2, Zg. Pristava - Bar Emeršič 3:4. 1. DOLANE 86 1141:17 19 2. LIPA VITOMARCI 8 6 O 2 36:18 18 3.RAJHDRAŽ. (-1) 8 5 2 1 14:12 16 4. ZG. PRISTAV 8 5 1 2 37:28 15 5. GASTRO ŽETALE 8 4 1 3 28:27 13 6. SESTRŽE 8 3 2 3 28:25 11 7. BAR EMERŠIČ 8 3 1 4 27:24 10 8. TELEKOM MB (-1)8 2 O 6 19:31 5 9. ŠD CIRKULANE 8 10 7 10:31 3 10. ZAVOD 93 8 1 0 1 6:39 3 0RM0ŠKAZIM5KA LIGA v soboto so nogometaši odigrali 8. krog zimske lige v malem nogome- tu. Rezultati skupine A: Pušenci - SKD 1:4 (0:1), Mestna graba Re- nault - Mladost 2:6 (1:3), Tomaž - Ormož 11:0 (4:0), Joker Ivanjkov- ci - Pušenci 3:4 (2:2). Sodniki so pokazali šest rtunenih kartonov. Daleč najboljši strelec je Boris Prapotnik (Pušenci) z 21 zadetki, s 14 zadetki pa mu sledita Sandi Babič (Pušenci) in Aleš Vrbnj^ (Mladost). Pred sobotnim zadnjim rednim krogom je stanje na lestvi- ci takšno: 1.TOMAŽ 7 7 0 0 46:19 21 2. MLADOST 7 6 1 0 50:11 19 3. PUŠENCI 8 6 0 2 60:25 15 4. M. G. RENAULT 7 4 0 3 36:21 12 5. JOKER IVANJKO. 7 3 1 3 37:25 10 6. SKD 7 3 0 4 25:35 9 7. PRŠETINCI 7 2 0 5 25:40 6 8. LITMERK 7 1 0 6 12:63 3 9 ORMOŽ_7 0 0 7 10:62 O V skupini B so nogometaši dosegli takšne izide: Ljutomer - Zmaji Šalovci 4:5 (1:0), TSO - Smoki 4:8 (2:3), Središče - Vičanci 4:1 (2:0), Holermuos - DA UGO 8:4 (4:2). Prislužili so si sedem rumenih kartonov, v zadnjem krogu pa za- radi rdečega kartona ne bodo nas- topili Boštjan Makovec, Mitja Bu- kovec (oba Ljutomer), Stanko Plohi (TSO), Damjan Bezjak (DA yGO) in Marko Panič (Zmaji Salovci). Z 21 zadetki j enajboljši strelec Branko Jambriško (Smoki), 13 jih je dosegel Denis Kolenc (Središče), enega manj pa Damjan Bezjak (DA UGO). Stanje na tabe- li pa je takšno: 1. HOLERMUOS 8 6 2 0 45:19 20 2. SREDIŠČE 7 6 1 0 45:14 19 3. SMOKI 7 6 0 1 62:20 18 4. DA UGO 7 4 0 3 31:26 12 5. VIČANCI 7 3 1 3 26:25 10 6. ZMAJI ŠALOVCI 7 1 1 5 20:49 4 7. BOREC 7 115 17:52 4 8. LJUTOMER 7 1 0 6 26:39 3 9. TSO 7 1 0 6 15:43 3 Srečanja zadnjega rednega kola bodo odigrana v soboto, pričela pa se bodo s tekmami skupine B ob 12. uri v športni dvorani na Harde- ku. vki NAIBOUŠI MLADI aLUNI športni zavod Ptuj in OŠ Breg Fh:uj sta v športni dvorani Center organizirala četrtfinale državnega prvenstva v malem nogometu za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Ptujsko regijo je zas- topala ekipa OŠ Breg s športnim p^gogom Branimirjem Kome- lom. Kljub temu da so klonili pro- ti ekipi III. OŠ Celje, so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Rezultati: III. OŠ Celje - OŠ Luče 4:1, OŠMalečnik-OŠBreg 1:6^ OŠ Luče - OŠ Breg 0:3, III. OS Celje - OŠ Malečnik 8:3, OS Malečnik- OŠ Luče 4:4, OŠ Breg- III OŠ Celje 1:3. Vrstni red: 1. JII. OS Celje, 2. OS Breg Ptuj, 3. OS B. Amiča Luče pri Savinji, 4. OŠ Malečnik. Danilo Klajnšek I ODBOJKA 1. A DOL'ŽENSKE m Marsel - TP¥ Nqvo mesio 0:3 /10:15,8:15,5:15/ ŽOK MARSEL PTUJ:Teit»učeva, Mohorkova, Šeionova, Pus- toslemškova, Lipovčeva, Godčeva, Vindiševa, Gojkoškova, Prau- hartova, Krebsova. Odbojkarice ptujskega Marsela so v srečanju 19. kroga v 1. A DOL izgubile z ekipo TPV iz Novega mesta. Končno so lahko zaigrale v kompletnejši postavi Po bolezni se je vrnila Marjana Gojkošek, ptuj- skemu občinstvu pa sta se predstavili novi okrepitvi Natalija Pustos- lemšek in Spela iG-ebs. Tako kot na prejšnjih srečanjih so odbojkarice Marsela ponovno do- bro zaigrale na za&tku prv^ in drugega niza. V prvem so namreč vodile vse do osvojene osme točke, nato pa močno popustile, v dru- gem nizu pa se je ustavilo pri sedmi to^i. V zadnjem nizu pa so gost- je bile izredno zanesljive in so zasiiiženo dobile še ta dd igre ter na koncu slavile po dobri lui srečanja. I.B DOL-MOŠKI • Grunti - Lfvi^mer 3:1 /15:4,15:9,5:15,15:4/ GRANIT SLOVENSKA BISTIUCA: Zorenč, Kavnik, Bračko, S. RactoviČ, D. Radovič, Jesenko, Rajh, Jurak, Kneževič, Lann)ret, Pivko, Kpenbaher. Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so osvojili še četrti par točk v prvenstvu. Tokrat so premagali ekipo Ljutomera. Po porazu v Izo- li, kjer so si zma^ zapravili praktično sami, tokrat niso nič prepusti- li naključju. S trenutno formo in rezultati v dosedanjem delu prvenstva je vodstvo kluba izredno zadovoljno in upra\ičeno lahko v Slovenski Bistrici upajo na prva štiri mesta, ki bodo vodila v kvalifi- kacije za popolnitev prve državne moške odbojkarske lige. Daniki Klajnšek STRELSTVO I. POHORSKI BATALJON - PETLJA 1087 : 1085 Strelci I. pohorskega bataljona iz Ruš so v petek gostili ekipo Petlje iz Ptuja. Ptujčani so zmagali ekipno in posamezno. Posamez- no je^zmagal Marija Potočnik iz Ptuja s 372 krogi, drugi je bil Ro- bert Šimenko iz Ptuja z enakim številom krogov, tretji Sašo Porok iz Ruš s 370 krogi. SI PODRAVSKA PIONIRSKA LIGA SD Željka Jtu^inci je na Ptuju organizirala 4. krog lige. Pri pio- nirjih je zmagalo SD Elektro Maribor s 514 krogi, drugo je bjla SD I. Pohorskega bataljona Ruše s 512 kr., tretje pa SD "Željka" Jiu^inci s 474 krogi. Posamezno je zmagal Andrej Marendič (Elek- tro) s 179 kr., drugi je bil Grega Rezman (Ruše) s 176 kr., tretji Si- mon Fras (Pmj) s 170 kr. Skupno vodi ekipa iz Ruš z 2023 kr., dru- gi so strelci Elektro MB s 1940 kr., tretji pa pionirji iz Juršincev s 1831 kr. Pri pionirkah je zmagala SD I. Pohorskega batalijona iz Ruš s 496 krogi, druge so bile pionirke SD Željka iz Juršincev s 482 kr. Posa- mezno je zmagala Nada Bačtm (Ruše) s 178 kr., druga je bila Staška Benko (Juršinci) s 175 kr., tretja pa Elmina Oinanovič (Ruše) s 165 kr. 5. krog lige je na sporedu 5. februarja POKAL PRIJATELJSTVA SD Predoslje iz Kranja je bila organizator 4. kroga pokala prija- teljstva (državna pionirska liga). Med 138 tekmovalci iz vse Slove- tiije je nastopilo tudi 6 strelcev s ptujskega področja. Med pionirka- mi je SD Željka Jtušinci zasedla peto mesto z nastreljanimi 473 krogi. Posamezno je Staška Benko nastreljala 175 kr. in se uvrstila na odlično šesto mesto. Nina Pavlin je nastreljala 155 kr., Saša Ca- fiita pa 143 kr. V konkurenci pionirjev so tekmovali strelci SD Ptuj, ki so nastreljali 457 kr. Posamezno pa so dosegli tele rezultate: Simon Fras 159 kr.. Domen Zavec 158 kr., David Brodnjak pa 140 kr. 5. krog lige bo 7. marca v Ljubljani. D.P. ORMOŠKA STRELSKA LIGA v 8. krogu občinske lige v športnem streljanju s serijsko zračno puško so bili ekipno najboljši tekmovalci Miklavža s 527 krogi, drugi so bili strelci Tomaža s 512 krogi, tretje mesto pa je pripadlo Mladosti s 501 krogom. V posamezni konkurenci je slavil Sandi Ci- glarič s 178 krogi, drugi j ebil Miran Miholič s krogom manj, u-etji pa Renato Piberčnik s 175 krogi. POKAL STIVENU VOČANCU Ormoška občinska strelska zveza je organizirala občinsko prvenstvo v športnem streljanju s standardno zračno puško za po- kal strelske zveze. Tekmovalo je 22 športnih strelcev, ki so imeli na voljo 60 strelov. Najbolje se je odrezal in osvojil pokal Stiven Vočanec s 572 krogi, drugi je bil Matjaž Habjanič s 566 krogi, tretji pa Sandi Premuš s 564 krogi. vki 26 četrtek, 5. februar 1998 - tednik tednik ■ četrtek, 5. februar 1998 21 OemSIlMOBJAVB Zapomiiarlem posfovilf "čučavce" Temne in hladne kovinske ute zaporničarjem nič ne pomagajo. Foto: M. Ozmec Trem ptujskim prometnim zaporničarjem, delavcem Komu- nalnega podjetja Ptuj, ki ne glede na vreme od zore do mraka pridno dvigujejo in spuščajo železne zapornice ob vhodu in izhodu starega mestnega jedra, so v začetku tega tedna končno postavili že novembra lani obljubljene "uti- ce". Te naj bi jih ščitile pred mrazom in padavinami in jim lajšale delo. A te svoje funkcije, majhne, dober kvadratni meter velike neogrevane in povrhu tega še temne, neugledne kovinske utice zagotovo ne opravljajo. Drugi dan, v torek, so na okenska tekla utic prilepili na- lepke s ptujskim grbom (za vsak primer, da jih ne bi kdo zamen- jal za kaj podobnega), a žal si pri minus 10 stopinjah zaporničarji s tem ne morejo kaj prida poma- gati, kajti za vsak avtomobil po- sebej je treba iz utice, vozniku izročiti parkirni listič, ročno dvigniti in spustiti zapornico in se vrniti v še zmeraj hladno in povrhu vsega, kot že rečeno, neestetsko kovinsko uto. Te so, kot nam je sporočil eden od raz- burjenih Ptujčanov, na moč po- dobne nekdanjim vojaškim "čučavcem". Če že ne privoščimo trem premraženim delavcem, ki bodo posledice vremenskih vplivov čez leta zagotovo boleče čutili, vsaj mesto muzej si zasluži kaj lepšega, kaj takega, kar ga ne bo kazilo, če ga že zaradi podobnos- ti s tistimi zapornicami med okupacijo ne more olepšati. -OM Tuiipartnenl delo oi/pe/jfa/f še preden so v Labodu - Delti pričeli v torek stavko zaradi prenizkih plač (te naj bi se povečale na raven kolektivnih pogodb, zdaj zaostajajo za 18,9 odstotka), neizplačanega regresa za lani, zahtevali pa so tudi odstop direktorice Cvetke Gaiser, so se odzvali tuji partnerji in odpeljali delo. Prva je bila Escada, sledili so ji drugi. Včeraj pa je bila tudi zadnja priložnost, da obdržijo še zadnjega partnerja, firmo Somermann, za katero naj bi sto delavk imelo delo še do 24. marca. Toliko jih je v sre- do tudi ponovno začelo delati; prvi dan stavke je delalo okrog 50 od skupaj 337 zaposlenih v tej ptujski tekstilni tovarni, ki podobno kot večina slovenskih tekstilcev dela zgolj za preživetje v okviru možnosti, pri tem pa delavke ptujske Delte delajo v bistveno boljših delovnih razmerah kot v drugih podobnih tovarnah. Po- vprečna plača za december lani je bila 50.581, kar je za preživetje go- tovo premalo. Na torkovih pogajanjih, na kate- rih so poleg pogajalske skupine so- delovali tudi drugi člani izvršnega odbora sindikata, nobena od po- nujenih rešitev za izboljšanje osebnih dohodkov, med njimi o plačilu okrog 41 tisoč tolarjev za enoto dela v januarju, zatem pa o plačah, ki bodo 10-odstotno zaos- tajale za kolektivno pogodbo, ter o delnem izplačilu regresa za letos, ni bila sprejeta. Pred tem pa tudi ne v ponedeljek ponujeni odstop celotnega vodstva. Na koncu se je vse skupaj zreduricalo na zahtevo po odstopu direktorice, pogajanja pa bodo nadaljevali z novim vodstvom, ker se z dosedanjo di- rektorico ne bodo več pogovarjali. Skrbi jih namreč, da jim zaradi stavke grozi odpust. Stavko pa bodo nadaljevali. Novega vodstva pa, kot kaže, ne bo. Firma Somermann je tudi že dala vedeti, da če bo prišlo do za- menjave direktorice, tudi preosta- lega dela za Delto več ne bo, torej bodo v celoti ostali brez dela. Di- rektorico lahko razreši le uprava v soglasju z nadzornim svetom kon- cema Labod, ta pa ji v tem trenut- ku še daje podporo tudi zaradi lega, ker so rezultati polletnega uresničevanja sanacijskega progra- ma vzpodbudni. Povečala se je produktivnost, kvaliteta izdelave (na tem so gradili zadnjih pet let), izguba pa se je v primerjavi z letom 1996 prepolovila. Z velikimi napo- ri in odrekanji vodstva so si v zadnjem času pridobili delo za uveljavljene blagovne znamke, ki so tudi cenovno zanimive. Pri sa- naciji razmer oziroma prestruktu- riranju proizvodnje pa so jim bili pripravljeni pomagati na Zavodu za zaposlovanje, ministrstvu za delo, prvič letos pa so se povezali tudi z ministrstvom za gospo- darstvo. Ker so s stavko odšli tudi tuji partnerji in jih, kot pravijo, več ne bo nazaj, do novih pa bo težko pri- ti tudi zaradi vedno večje tuje kon- kurence, je obstoj Delte resnično ogrožen. V Validu pa so stavko preložili za nedoločen čas, pogajanja pa bodo nadaljevali jutri (v petek). MG PTUJ • Danes, v četrtek, 5. februarja, bo ob 17. uri na mladinskem oddelku ptujske knjižnice pripovedovala knjižničarka iz Lju- tomerja pravljico z naslovom Čudežne goslice. KIDRIČEVO • KUD Kidričevo prireja danes, v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih kulturni večer s pisa- teljem Ivanom Sivcem. PTUJ • Danes, v četrtek, 5. februarja, bo ob 18. uri v galeriji Drava odprtje razstave umetniškega fotografa iz Istre V. Giuricina. OŠ OLGE MEGLIČ • V četrtek, 5. februar- ja. ob 18. uri bodo v šoli na literarnem večeru predstavili pesniško zbirko Prvi ko- raki, ob tem pa bo še nastop učencev z 01- gice in iz glasbene šole. PTUJ • V četrtek in petek, 5. in 6. febru- arja, si bodo v gledališču ogledali predsta- vo Oj, čudežni zaboj učenci iz Crenšov- cev, G. Radgone, Domave in Cirkulan. ORMOŽ • Jutri, v petek, ob 17. uri bo v počastitev slovenskega kulturnega prazni- ka v knjižnici F.K.Meška srečanje s pisa- teljem Janezom Švajncerjem st., rojakom iz Maribora. Predstavil bo svojo najno- vejšo knjigo Kunika, ki govori o njegovi materi in življenju v teh krajih nekoč. SLOVENSKA BISTRICA • V organizaciji Zavoda za kulturo občine Slovenska Bistri- ca bodo v petek, 6. februarja, ob 17. uri v obnovljenih prostorih grajskega pritličja odprii stalno razstavo kamnin z območja Pohorja pod skupnim naslovom "Kamnine s Pohorja". Zbirko je strokovno obdelal dr. Peter Mioč iz Ljubljane, primerke kamnin sta zbrala Franc PajtIer s Pragerskega ter prof. Vili Podgoršek iz Ptuja, Marjan Grm iz Ljubljane pa je izdelal fotografije. VIDEM • Kulturno društvo F. Prešerna in Osnovna šola organizirata v petek, 6. februarja, ob 18. uri v prostorih šote proslavo v počastitev kulturnega praznika, na kateri bodo nastopili mešani pevski zbor domačega kulturnega društva ter os- novnošolski recitatorji in glasbeniki. GORIŠNICA, CIRKULANE • V občini Gorišnica bodo v tem tednu pripravili proslavi ob slovenskem kulturnem prazni- ku. Jutri, v petek, 6. februarja, ob 18. uri bo proslava v gorišniški kulturni dvorani, v soboto, 7. februarja, ob 18. uri pa še v Cir- kulanah. V kulturnem programu sodelujejo učenci obeh osnovnih šol in kulturniki obeh prosvetnih društev v občini. SKORBA • Jutri, v petek, 6. februarja, ob 18. uri bo v vaškem domu proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Sodelu- jejo: učenci OŠ Hajdina, moška pevska skupina in ljudske pevke Društva upoko- jencev Hajdina, moški oktet in ljudske pevke KD Skorba, kot gosfle pa bodo na prireditvi nastopili člani FS KUD Franc Ilec Loka - Rošnja. LENART • Jutri, v petek ob 18. uri bo v dvorani lenarškega kulturnega doma premiera lutkovne predstave Bavbav, Predstava je namenjena odraslim. PTUJ • Jutri, v petek, 6. februarja, bo ob 19. uri v Narodnem domu proslava ob kulturnem prazniku s slovesno pode- litvijo priznanj MO Ptuj in ZKO Ptuj. Pri- reditev organizirata MO Ruj in ZKO Ptui, sodelujejo pa DPD Svoboda teater III, flavtistka Klavdija FeguS, člani Pihalnega orkestra Ptuj in akademski slikar Dušan Fišer. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v ormoški občini bo jutri, v pe- tek, ob 19. uri v Domu kulture Miklavž pri Ormožu. V kulturnem programu bodo nastopila ljubiteljska kulturna društva in skupine. ŽETALE • V petek, 6. februarja, bo ob 19. uri v prosvetni dvorani kulturni večer, ki ga organizira šola v sodelovan- ju z domačim prosvetnim društvom. SLOVENSKA BISTRICA • Osrednja občinska proslava v počastitev slo- venskega kulturnega praznika bo v pe- tek, 6. februarja, ob 19. uri v viteški dvo- rani bistriškega gradu. Ob tej priložnosti bo koncert okteta Planika, podelili pa bodo tudi Romihova priznanja za delo na področju ljubiteljske kufturne de- javnosti. SELA • Kulturno društvo Sela praznuje letos 25-letnico delovanja ljubiteljske dejavnosti v kraju. Osrednja proslava ob jut)ileju bo v sol)oto, 7. februarja, ob 18. uri v kulturni dvorani na Selih. Kulturni program bodo obogatili: moški sekstet in pihalni orkester KD Podlehnik, FD Lancova vas, FD Rožmarin Dolena, ljudske pevke KD Sela in učenci OŠ Sela. Ob tej priložnosti bo KD predstavi- lo kratko publikacijo o delu daištva nekoč in danes, v nekaj besedah se bodo spominili na slovenski kulturni praznik in naznanili pričetek delovanja nove KS Sela. ZAVRČ • V soboto, 7. febnjarja, bo ob 18. uri v dvorani prireditev ob kulturnem prazniku, ki jo organizira KUD Maksa Furjana. Predstavili se bodo domači ustvarjalci. DESTRNIK • V soboto, 7. februarja, bo ob 18. uri v kulturnem domu slovesnost ob kulturnem prazniku, ki jo organizira Kulturno društvo Destmik. Predstavili se bodo učenci, recitacijska skupina in obe folklorni skupini Kulturnega društva ter godba Gasilskega društva. Po sloves- nosti bo občni zbor društva. MARKOVCI • V soboto, 7. februarja, bo ob 18. uri v kulturni dvoranijDrireditev z naslovom Naš kultumi večer, na kateri bodo nastopiti učenci domače šole, mlada glasbenika Tomaž in Mojca Sok, MoPZ Markovci in recitatorji. Gost večera bo rojak iz Nove vasi, akademski slikar Janez Sibila. Že ob 17. uri pa bodo odprii tudi likovno razstavo v avli osnov- ne šote. VOLIČINA • V soboto ob 18. uri bo v domu kulture osrednja proslava ob letošnjem kulturnem prazniku v občini Lenart. Pripravljata jo domače kulturno društvo in občinska Zveza kulturnih društev. Zaslužnim kulturnim delavcem občine Lenart bodo podeliti priznanja, pripraviti pa so tudi bogat kulturni pro- gram. PTUJ • V glasbeni šoti bo v soboto, 7. februarja, ob 19. uri nastop učencev od- delka za sotopetje Srednje glasbene šole Maribor iz razreda profesorice Jolande Korat. ROGOZNICA • V domu krajanov bo v soboto, 7. februarja, ob 9. uri proslava v počastitev kulturnega praznika, ki jo or- ganizira Kulturno društvo Rogoznica. Zapel bo kvartet Društva upokojencev Rogoznica in zaigrali učenca ptujske glasbene šole. MAJŠPERK • DPD Svoboda Majšperi< pripravlja ob slovenskem dnevu kulture 8. februarja ob 14. uri v dvorani TVl proslavo. Nastopili bodo; moški zbor DPD Svoboda Majšperk, mešani zbo; sv. Miklavž KUD Majšperk in učenci OŠ Majšperk. Po proslavi bo ob 16. uri v Sestržah slovesnost ob odprtju galerije domačega slikarja Branka Gajšta. TRNOVSKA VAS • V nedeljo, 8. febru- arja, bo ob 17. uri kultumi večer, ki ga bo pripravlja domače prosvetno društvo. Sodelovali bodo MePZ Jakoba Gomilšaka, kvartet Kline, nonet Bol- fenčani, domači ljudski pevci m učenci ptujske glasbene šole. SKORBA • Gledališka skupina KD Skorba bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri na domačem odru v vaški dvorani v Skorbi premierno uprizorila komedijo Trije vaški svetniki v režiji Maksa Fridla. PTUJ • V restavraciji Ribič v Ptuju je od ponedeljka na ogled razstava del ptujske slikarke Vilme Kac. Predstavlja se z olji in akvareli. To je že 34. razstava, ki so jo organizirali v tej ptujski restavraciji. KINO PTUJ • Od danes do nedelje ob 18. in 20. uri Osmi potnik - Ponovno vstajenje. Od 10. do 15. februarja ob 17.30 in 20.00 Sedem let v Tibetu (slo- venska premiera). Kino Ptuj se opra- vičuje, ker najavljeni film Titanik zaradi zadržanosti kopije v Ljubljani ni bil na sporedu v predvidenem času. Ogledali si ga boste lahko od 16. februarja do 15. marca. UMRL NA KRAJU NESREČE V sredo, 28. januarja, ob 15.20 je po magistralni cesti od Ruja proti Slovenski Bistrici vozil osebni avto 38-letni Darko Levart iz Slovenske Bistrice. V preglednem desnem ovinku zunaj naselja Pokoše je ne- nadoma zapeljal na levo, na vozni pas za vozila iz nasprotne smeri, po kateri je prav tedaj pripeljal s to- vornjakom G.A. iz Krškega. V silo- vitem trčenju je osebni avto povsem zmečkalo, voznik Darko Levart pa je bil takoj mrtev. To- vornjak je odbilo na desni rob ces- te, kjer se je po nasipu prevrnil. Za- radi te nesreče je bil promet na ma- gistralni cesti nekaj ur zaprt. Z MOPEDOM NA LEVO IN V SMRT Po magistralni cesti od Pragers- kega proti Slovenski Bistrici se je v soboto, 31. januarja, okoli 8. ure peljal na kolesu z motorjem 19-let- ni Klemen Bračko iz Devine, občina Slovenska Bistrica. Med vožnjo skozi Spodnjo Polskavo je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj vozil tovornjak madžarske registra- cije s polpriklopnikom. Mopedist je najprej trčil v bočni del tovornega vozila, potem pa še v nakladalni del priklopnika, kjer ga je odbilo v desno na bankino. Zaradi hudih poškodb je mladi voznik kolesa z motorjem umrl na kraju nesreče. PO EKSPLOZIJI ŠE POŽAR V središču Lenarta, Kraigherjeva ulica, v prostorih podjetja Vitomar, d.o.o., je v sredo, 28. januarja, oko- li 12. ure prišlo do eksplozije, zara- di katere je potem izbruhnil požar. V podjetju, ki se ukvarja z izdelo- vanjem optičnih in plastičnih leč za očesno optiko, je eksplodiral hla- dilnik s trdilcem za ulivanje plas- tičnih mas. V eksploziji je bil uničen hladilnik in poškodovani štirje avto- mobili, nato pa je izbruhnil še požar, ki se je razširil na ostrešje in streho sosednje zgradbe. Ogenj so pogasili lenarški gasilci. V nepos- redni bližini eksplozije k sreči ni bilo nikogar, lažje opekine je dobila delavka Suzana R, ki je bila v sosednjem prostoru. Skupna gmotna škoda uradno še ni ugo- tovljena, po nestrokovnih ocenah pa naj bi znašala od 5 do 7 milijo- nov tolarjev. GORELO V STANOVANJSKI HIŠI V noči na sredo, 28. januarja, je začelo goreti v stanovanjski hiši Marije J. v Spodnjem Gasterju, občina Lenart. Stanovalci so zvečer kurili peč na trdo gorivo, priključeno na krušno peč. Med kurjenjem so se vnele saje v dimni- ku, ki je bil že precej dotrajan, zato se je vnel leseni opaž na kuhinjski steni ob zidanem dimniku. Ogenj je popolnoma uničil vso kuhinjsko opremo in nekaj predmetov v pred- sobi. Ukrotili in pogasili so ga gasil- ci ob pomoči domačih. Po oceni je škode za milijon in pol tolarjev. MED PREHITEVANJEM TRČILA V TOVORNJAK V ponedeljek, 2. februarja, ob 13.40 je med vožnjo po magistralni cesti skozi naselje Zamarkova pri Lenartu 38-letna voznica osebnega avtomobila začela prehitevati vozi- lo pred seboj, pri tem pa je trčila v nasproti vozeči tovornjak. V trčenju sta bila voznica Marija J. in njen 6- letni sin hudo ranjena. Zaradi te nesreče je blat magistralna cesta Maribor - Murska Sobota na odse- ku pri Zamarkovi dobro uro zaprta za ves promet. PTUJČAN OSUMUEN KRAJE MERCEDESOV Ljubljanski kriminalisti so pred dnevi ovadili 26-letnega L. P. iz Ru- ja zaradi suma dveh kaznivih de- janj velike tatvine, ki naj bi jih bil zagrešil v Ljubljani. Marca 1996 naj bi bil na Poti k Savi ukradel merce- des 320 kupe, maja 1996 pa v Dal- matinovi ulici v Ljubljani mercedes 300 SE. Oba avtomobila je verjetno prodal na Hn/aškem. Sum je ute- meljen s tem, ker so varaždinski RODILE SO - ČESTITA- MO: Simona Bogša, Mali Brebrovnik 9, Ivanjkovci - Karmen; Ivanka Krajnc, Ve- liki Okič 5, Zg. Leskovec - Aleksandra; Kristina Gajšek, Žetale 73, Žetale - Tjašo; Ma- rija Kotolenko-Korpar, Osluševci 42, Podgorci - Gre- gorja; Vesna Glažar, Mestni Vrh 50, Ptuj - dečka; Marija Šalamun, Sitež 2, Majšperk - Alena; Petra Žnidarič, Pav- lovski Vrh 54, Ormož - Tama- ro; Andreja Fendre, Čača vas 46/d, Rogaška Slatina Gašperja; Bernarda Šumen- jak, Lasigovci 15/; b, Po- lenšak - Valentino; Bojana Krajnc, Ljutomerska 4, Sre- dišče - Sandro; Jasmina Škor- janec, Obrež 19, Središče - Božidarja; Tinka Mihorič, Žvab 15, Ivanjkovci - Saro; Dragica Možina, Velika Nedelja 8, Ormož - deklico; Marjeta Golob, Koračice 61, Tomaž - Benjamina. POROKE: Robert Križaj, Mestni Vrh 68, in Majda Veršič, Nova vas pri Marko- vcih 12/a; Franc Lah in Dra- gica Škripač, Gomilšakova ul. 2, Ptuj. UMRLI SO: Vladimir Ver- lak, Stojnci 140/b, * 1951 - = 18. januarja 1998; Katarina Majcen, rojena Skrbinšek, Na Tratah 9, Ptuj, 1921 - 22. januarja 1998; Marija Majcen, rojena Kekec, Senčak pri Juršincihl8,^}:1929-..22. ja- nuarja 1998; Franc Ko ko t, Hrastovec 79, 1946 - ^ 24. januarja 1998; Jožef Medved, Seliškarjeva ul. 20, Ptuj, ^ 1924 - ^ 25. januarja 1998; Jožefa Grmič, rojena Kolarič, Veliki Brebrovnik 43, ^t^ 1907 ; = 23. januarja 1998; Neža Škofič, rojena Šmigoc, Kun- gota pri Ptuju 59, * 1942 - ^ 26. januarja 1998; Anton Murko, Muretinci 45, -i'- 1911 - = 25. januarja 1998; Rozina Zamuda, rojena Zadravec, Mihovci pri Veliki Nedelji 11, ifc 1928 - 28. januarja 1998; Marija Majcen, rojena Zorko, Koračice 56, 1928 -.. 28. ja- nuarja 1998. policisti marca lani v njegovem vo- zilu z mariborsko registracijo našli prenosna telefona iz ukradenih mercedesov. Tudi hrvaški krimina- listi so ga iskali zaradi suma več kaznivih dejanj kraje avtomobilov in ponarejanja dokumentacije. SPOPADEL SE JE S POLICISTI Med opravljanjem nočnega dežurstva sta ptujska policista v noči na ponedeljek, 2. februarja, okoli enih po polnoči na Volkmerje- vi cesti v Ruju opazila avto, ki je nekaj časa vijugal po cesti, potem pa zapeljal na njivo. Ugotovili sta, da sta bila v avtomobilu E. S., ki je bil tudi voznik, sovoznik pa R. P, oba iz Ruja. Posebno R. P. se je odločno uprl preiskusu z alkosko- pom in enega od policistov podrl na tla. Oba policista sta ga končno ukrotila in prepeljala na iztreznitev v pripor. Ker pa je imel poškodbe na glavi zaradi padcev, so ga odpeljali v zdravstveni dom, potem pa so ga v bolnišnici zadržali na opazovanju. Čaka ga ustrezna ka- zenska ovadba, voznika Elvisa S. pa samo srečanje s sodnikom za prekrške. FF