Zgodovina sy. katoli^ke cerkve. Bukev, ki jih družba sv. Mohorja ravaokar razpošilja med svoje ude, je letos, kakor vselej, lepo število, pa so tudi lepe, vredae nasledaice prejšajih let. Častiti bralci ,,Slov. Gospodarja" imajo jili meada že vsi v rokah ia vem, da so vseh veseli; po eaem ali drugem zvezku pa so še s posebnim veseljem segli. Zakaj ? Ker ae jim že prikapi po svoji zvuaanji obliki, ali pa jim je po svoji vaebiai že star zaaaec ali jim ustreza — ,,Slov. pravaik" imam v mislih — v vsakdanjem, praktičnem življeaji. Ne bo toraj treba, da jih človek tu še posebej priporoča. Toda ea zvezek dobe maogobrojai udi v roke, ki se 8kriva v nezaatao obliko ia tudi vsebiae aijma zaaae, veadar pa aij za to, da se prezira. Na-aj bo toraj prav, če obraem v aaslednjib vratah oči častitih bralcev — aa ,,zgodovino sv. katoliške cerkve". Spisaje jo veleag. g. dr. Ivaa Križaaič, profesor bogoslovja itd. v Mariboru, ob eaem tudi že več let predaednik našega ,,tiakovnega društva". Cela zgodoviaa sv. cerkve ima v treb delib. priti aa svitlo; a letoa dobe čast. udje le prvi del, dragi pa jim pride v roke čez dve leti in tretji še le čez stiri leta. Tako hoče odbor. G. spisatelj sam razdeljuje zgodovino vtriveke in vsak ima po dve dobi. V letošajem zvezkn aam podaja zgodoviao sv. cerkve v prvem veku. Začae ga, se ve da, s Kristuaovim rojstvom ia raztegae do koaca 7. stoletja. Prva doba iau traja do cesarja Koaataatiaa Velikega do leta 313. in vpelje jo s Kristnaovim življeajem. V kratkih pa cvrstib potezah aam aariše življeaje, učeaje, trpljeaje božjega Siaii, pride aa delovaaje apostolov Pavla, Petra ia ostalia ter pokaže aa krvavo razdejaaje mesta Jeruzalema ia pa dolgo toda ljnbezfli polao življeaje apostola Jaaeza. Za tem pride na vrsto pregaajaaje krietijaaov, aajprej krvavo od Neroaa (64. 1.) do Dioklecijaaa (312. 1.), potlej pa ajih pregaajaaje ,,z mečem duha". Z zagovoraiki sv. kršeaaske vere ia razvojem sv. c e r k v e koaceai 3. stoletja koaSa se prvo poglavje. V drugera poglavji razpravlja se sicer kratko, pa še akorej predolgo zapleteaa zgodoviaa krivovercev. V tretjem poglavji aam razvrscSuje g. spisatelj plemeaa duhoveastva, aa3 sezaaaja z važaišimi stranmi bogožaatja (tadi prepirov gledž ajega aam aekaj omeaja) ia apisnje u z o r a o ž i v 1 j e a j e tedaajih knatijaaov. To poglavje je toliko lepo, da ga bo bralcem premalo eakrat brati. Reaaica, lepo je bilo ta čas življeaje v krščaaskih družiaah. Z letom 313. začae se druga dobate zgodoviae. Glavao torišče ji je avet aa jatru ia to je učeaemu g. spisatelju, kakor maogim dragim, brž ko ae uzrok, da potegae to dobo do lota 692., kajti od teh mal naprej se postavi zgodoviaa sv. cerkve bolj aa večeraa tla. Razvrščuje se kakor prva tudi draga doba v tri poglavja ia vsako iiaa kakor v prvi sličao vsebiao. V prvem se aamre6 razpravlja razširjaaje sv. cerkve, v drugeai daje mesto glavaiaim krivim veram, v tretjem pa opisaje aotraaji razvoj sv. vere, večji Biožje sv. cerkve, imeaitaiše prikazai glede bogočastja ia njeao uplivaaje na življeaje Ijudstev. Tudi v tej dobi zaaima človeka bolj tretje poglavje, aajde pa tudi v prvem ia drugem marsikaj, kar mu vzbuja resae Sate ali ga Bavdušaje za sv. cerkev. Da se ae spaatimo tu v posamezae reci, to se pač lehko razumeje, zavraemo pa toraj tem bolj bralca aa kajigo saaio. Vidi pa se aicer že iz tega, kar se je aavedlo, da je v celi kajigi veliko rečij, veselih pa tudi žalostaib, a ačeni gospod opisuje aam oboje tako, da denemo povzdigajeai aa dnhu ia srci kajigo iz rok, želeč, da dobomo drugo kmalu v roke. Ne pove aam aamreč le reaaice, ampak daje nam jo tudi v lepi, poljudai obliki. S to knjigo sodimo, se g. spiaatelj lepo prikupi alov. ljudstvu ia ae mara, da ne bo aa kvar družbi, če prav pretrga za voljo nje g. Starč-ta ,,občao zgodovino"} vemo ji za oboje bvalo, vsaka iina svojo ceno. Le ene reči prosirao čast. bralce. Se le čez štiri leta bodo imeli celo zgodovino sv. cerkve v rokah, naj tedaj ta zvezek vsak lepo okovari, kajti če so bnkve cele, veš jim stoprv, kaj so vredne. Dr. Mlakar.