GLASILO ZA SALEZ1JANSKO DRUŽINO DVOMESECNIK LETNIK 74 ŠTEV. 3 (511) V TEJ ŠTEVILKI 12 Janez Bosko ZDRAVAMARIJA 14 razni BLAGOSLOV TRSTENIKA 16 Marko, SDB POSTNE DUHOVNE VAJE 18 Peter, SDB v SVETPOVZORUBOGAOCETA 20 Monika Pajk ANIMATOR MED MLADIMI 22 NA POT Z MLADIMI IZ PAPUE 24 s. Angleca HMP NOVAMISIJONARKA Mis, SDB BRAT MED BRATI talezijanski Vestnik Rakovniška6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.: 01/427.30.28, e-mail: vestnik@salve.si www.sdb.salve.si dvomesečnik 3/2001, letnik 74 (štev. 511) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Tisk: Ducal, d.o.o., Celje ISSN 0353-0477 Na naslovni strani Sestre hčere Marije Pomočnice med mladimi na gospodinjskem tečaju SVizhajav52 narodnih izdajah, v25 jezikih in v 128državah,kjerdelujejo salezijanci (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) in sicer: Antili (Santo Domingo) - Argentina - Avstralija - Avstrija - Belgija (Flamska) - Bolivija Brazilija- Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Cile - Ekvador- Filipini Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško, malayalam tamil, telugu, hindi) - Irska - Italija - Južna Koreja - Kanada - Kenija - Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija - Kongo - Litva- Madžarska - Malta - Mehika - Mozambik Nemčija - Nizozemska - Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska - Rusija Slovaška - Slovenija - Španija - Sri Lanka -Tajska - Urugvaj - Velika Britanija Venezuela - Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo). Spoštovani. Ko pišem ta uvodnik, se čutim močno vključena v ozračje velikonočnega časa in si ne morem kaj, da vam ne bi zaželela radosti, upanja, prazničnosti, skratka vsega tistega, kar. se je na letošnjo Veliko noč porodilo v vaših srcih. Želim vam, da bi bili po naročilu Cerkve in po zgledu salezijanskih svetnikov velikonočni kristjani. -P U apt p "m t apež Janez Pavel II. nam v svojem apostolskem pismu Ob začetku novega tisočletja (ZNT) daje zelo konkretne smernice za aktivno in odgovorno krščanstvo. Vzpodbuja nas: »Kristusa je potrebno spoznavati, ljubiti, posnemati, da bi v njem živeli trinitarično življenje in z njim spreminjali zgodovino vse do njene dovršitve v nebeškem Jeruzalemu.« Vstali Gospod nas vabi, naj dvignemo pogled in odrinemo na globoko. Pravi nam, da je potrebno imeti pronicljive oči, s katerimi bomo prepoznali Božja dela in veliko srce, da bomo lahko postali njegovo orodje. Kristus tudi nam narekuje: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.« (Mt 28,19). Predvsem moramo biti pričevalci ljubezni in občestvenosti (ZNT 4.3). Kaj to konkretno pomeni? Potrebno si je prisvojiti pogled srca, ki ga nosi skrivnost Presvete Trojice; sposobnost, da občutimo brata kot nekoga, ki je z nami povezan v globoki edinosti skrivnostnega Telesa, da znamo z njim deliti veselje in trpljenje, potrebe, da vidimo predvsem to, kar je na drugem pozitivno ... (prim. ZNT 43). 8 s. Mojca Šimenc, HMP TEBI JIH ZAUPAM DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in druge namene iahko nakažete na žiro račun in pripišete, za kateri namen: Salezijanski inšpektorat, Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana štev. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV" ¥ sar^i neil Samo s pogledom, ki je uprt v Kristusa, bomo lahko uresničili to čudovito in zahtevno nalogo: biti njegov odsev, živeti v ljubezni in občestvu. Na ta način bomo prav gotovo velikonočni kristjani. ... NAS VODI ZGLED SV. MARIJE MAZZARELLO Isli Duh, ki je vodil življenje in delo sv. Janeza Boska, je tej pogumni pričeval ki evangelija iz Morneseja navdihnil pastoralno ljubezen do mladih, zlasti do deklet. Ko je po prvem srečanju zaznala gorečnost in svetost duhovnika Janeza Boska, je tudi sama pogumno stopila na pot popolne predanosti Kristusu in vsemu, kar ji je bilo razodeto glede duhovnega življenja in poslanstva med mladimi. Tako je nastala nova redovna družba hčera Marije Pomočnice (HMP), ki se je zelo hitro razširila po vsem svetu. Njen ogenj ljubezni je osvajal srca deklet in jih prilegnil na pot hoje za Kristusom. Slalna skrb Marije Mazzarello je bila, da bi bile sestre, z njo na čelu, vse Jezusove in da bi služile Bogu v mladih. Ko je, še kot dekle, zvečer končala s svojimi opravili na kmetih, je pokleknila k okencu svoje izbe in dolgo molče zrla proti oddaljeni župnijski cerkvi ter se pogovarjala z evharistič-nim Jezusom. Ko je kot predstojnica svojih sester veliko potovala, je opazila vsako cerkev in osebi, ki jo je spremljala, deja- la: »Tam je naša ljubezen! S pogledom in z duhom skušajmo videti tabernakelj in pozdravimo Jezusa, ki je tam zaprt iz ljubezni do nas« (Cronistoria III, 104). Stalni stik z njim, konte m-placija njegove navzočnosti. vse to ji je pomagalo, da je hitro dosegla stopnjo svetosti. Letos slavimo !>Q-!etnico njene kanonizacije in želimo, da bi njen zgled pritegnil srca mnogih ter jih ogrel /a Boga. V enem izmed svojih pisem je zapisala: »Če bom jaz ljubila Jezusa z vsem src em, bom znala to ljube/en vzbuditi tudi v drugih« (Pisma MM 9,2). Ona je uresničila nalogo, ki jo papež danes izroča nam, ko prave »Naše pričevanje bo zelo ubogo, če se najprej mi sami ne bomo zazrli in poglabljali v Njegov obraz« (ZNT 16). ... V PRIZADEVANJU ZA EVANGELJSKO PRIPADNOST Vsi kristjani smo dolžni kaj storiti, da bo »Kristusov obraz odseval tudi pred rodovi novega tisočletja« (ZNT 1 6). Sestre HMP doživljamo to nalogo kot poseben izziv, v času, ko se pripravljamo na inš-pektorialni in vrhovni zbor. V občestvu s celotno družbo HMP poglabljamo temo: V prenovljeni zavezi - prizadevanje za dejavno pripadnost. Naša pozornost je usmerjena v zavezo ljubezni, ki jo Bog sklepa s svojim ljudstvom in z vsakim človekom. Naš posebni poklic je del zaveze, ki jo je Bog sklenil z don Boskom in Marijo Mazzarello. V brazdah te večne in osebne ljubezni je vpisana naša pripadnost. Ta od nas zahteva, da odgovorno sodelujemo pri graditvi nebeškega kraljestva in se v tem duhu vprašujemo, kakšen odgovor dajemo na to zavezo kot HMP in kot skupnosti, kako vzgajamo sebe in druge za življenje po evangeliju v dobi globalizacije. Ce si odgovorno prizadevamo, da bi imele v sebi evangeljsko srce, potem bo naš doprinos svetu gotovo kvaliteten. Računamo na vašo molitveno podporo, dragi prijatelji, da bi tudi nas danes Kristusov duh razsvetlil v iskanju tistih načinov, s katerimi bomo prenesle naprej vzgojni sen naših ustanoviteljev; Vsi skupaj pa se izročajmo Mariji, ki je v romanju Cerkve in v osebni zgodovini posameznikov navzoča kot tista, ki opogumlja, vidi vnaprej in spremlja. Ona, izbrana hči svojega ljudstva, je zaradi pripadnosti Kristusu postala prva »državljanka« Božjega kraljestva. Mesec maj naj bo še na poseben način zaznamovan s češčenjem in z zaupno vdanostjo njej, ki je kraljica naših src in naša priprošnjica pri Bogu. s. Mira Peče HMP inšpektorica MENJAVA V VODSTVU NADŠKOFIJE 31. marca je apostolski nuncij v Beogradu msgr. E. Sbarba-ro sporočil, da je papež zaupal beograjsko nadškofijo msgr. Stanislavu Hočevarju, potem ko ga je pred letom dni imenoval za škofa pomočnika v Beogradu in ko je bil 24. maja na Rakovniku v Ljubljani tudi posvečen v škofa. Vodenje nadš-kofije je uradno in slovesno prevzel iz rok dosedanjega nadškofa F. Perka na velikonočni ponedeljek 16. aprila v cerkvi Device Marije v Beogradu. Pri popoldanski slovesni sv. maši se je zbralo kakih 1000 vernikov (doslej ta Marijina cerkev še ni bila tako polna), 1 5 škofov (tudi škof A. Gla-van iz Ljubljane), zastopnik vrh. predstojnika salezijancev Albert van Hecke s predstojnikom slovenskih salezijancev L. Dobravcem, predstavniki pravoslavne Cerkve, kakih 30 duhovnikov, od tega tudi vsi (18) iz beograjske nadškofije, predstavniki oblasti, pa en avtobus vernikov iz Mužlje, kjer delujejo slovenski salezijanci in še mnogi drugi. Ob prevzemu vodenja nadškofije je msgr. Hočevar med drugim v nagovoru vernikom izrekel tudi te besede: »Kot učenca na poti v Emavs se tudi mi zavedamo, da se je v preteklosti zgodilo marsikaj. Vsega še ne moremo razumeti. Na nek način moramo pustiti vse in iti po poti mistike, da bi nam spregovoril On, čigar beseda je luč za naše korake in ogenj za naša srca ... Zares, danes se dogaja prava sinoda: skupaj smo na poti, da bi nam Gospod spregovoril na srce in da bi v novih časih goreli v ljubezni in razumevanju ... Vabim vas vse: bodimo skupaj na poti, skupaj živimo to sinodo, skupaj po-šlušajmo Kristusovo razlago dogodkov in zgodovine in skupaj lomimo Kruh; da bi se tudi nam odprle oči in bi tako mogli tudi mi vstati v novo jutro. To navsezadnje označuje tudi moj grb: harfa, s katero psalmist prebuja jutranjo zoro ... in zvezda, ki nakazuje odprtost Bogu - ikona te odprtosti pa je Bogorodica ... Kdor je s Kristusom in z Bogoro-dico, njemu se ni česa bati.« Ob zadnjih političnih dogodkih ne gre prezreti nadško-fovih besed, ki jih je pred letom dni izrekel v nekem intervjuju: »Res je politični položaj v Srbiji zelo kompleksen, toda prepričan sem v svojo močno življenjsko izkušnjo, namreč, kadar je tema najmočnejša, se luč že kaže na obzorju. Hočem biti v službi te luči!« MED BLAŽENIMI ŠPANSKIMI MUČENCI TUDI ČLANI SALEZIJANSKE DRUŽINE V nedeljo 11. marca je papež Janez Pavel II. za blažene razglasil 233 španskih mučencev, ki so bili pobiti v času državljanske vojne v letih 1 936-39. Med njimi jih je 32 iz vrst salezijan-ske družine (29 salezijancev, 2 sestri HMP in en laik), na čelu z inšpektorjem Jožefom Calasan-zem, ki je bil sploh prvi posvečeni španski salezijanski duhovnik in nekaj let tudi tajnik bi. Filipa Rinaldija, tretjega don Boskovega naslednika. Dve hčerki Marije Pomočnice, s. Carmen Moreno in s. Amparo Carbonell, sta sicer kot vse druge sestre dobili dovoljenje in potrebne dokumente, da bi se lahko umaknili na sedež Družbe, toda tega nista storili, temveč sta se prostovoljno javili, da bosta negovali težko bolno so-sestro. Bili sta aretirani in obsojeni na smrt z ustrelitvijo, ker sta bili redovnici. Španski mučen-ci nas učijo, da je polnost življenja samo v ljubezni, ki se daruje do konca. Papež je poudaril, da so ti mučenci umrli edi-nole iz verskih razlogov, da je »vsak terorizem sovražnik človečnosti ... in da samo mir izgrajujejo ljudstva!« God blaženih španskih mučencev bomo obhajali 22. septembra. smš in Janez maj - junij • 3*2001 260j k LJUBLJANA VSAKEMU KOSCEK NEBA - ORATORIJ 2001 Pod tem imenom se bo letos dogajal oratorij - v že več kot 70-ih župnijah na Slovenskem, pa tudi v naši diaspori ... Osrednja zgodba govori letos o sv. Janezu Bosku, svetniku mladih. Zakaj? Letos namreč salezijan-ci obhajamo 100-letnico prihoda na Rakovnik. In zato je prav, da v tem jubilejnem letu bolj spoznamo njega, brez katerega tudi programa oratorija v taki obliki tudi pri nas ne bi bilo. V petek 27. aprila se je na Rakovniku zbralo kakih 200 mladih animatorjev iz 50 župnij. Seznanjali smo se s temo letošnjega oratorija. Po jutranji molitvi hvalnic smo se razdelili v deset delovnih skupin (npr. pripomočki za letošnji oratorij; kateheze; delavnice; petje in bansi ...). Vsak se je lahko vpisal v tri, saj smo vsako uro menjali skupine, da bi tako vsak odnesel čimveč vzpodbud za svoje sodelovanje pri oratoriju. Potem kosilo in čas za družabnost. Ob sklepu srečanja je imel mag. Franc Maršič še nekaj vzpodbud o duhovnosti anima-torja, Rafo Pinosa pa nekaj konkretnih navodil za izvedbo tedenskega programa oratorija in kako naj bi izgledal en dan v oratoriju. Srečanje smo sklenili z alelujo - vsi se že veselimo počitnic in trenutkov, ko bomo lahko družno naredili kaj dobrega za naše otroke in za nas same. AWARD MEDNARODNO PRIZNANJE ZA MLADE Program Mednarodno priznanje za mlade, v izvirniku The International Award for Young People ali krajše program Award, je bil v Veliki Bitaniji prvič predstavljen leta 1956 kot priznanje Edinburškega vojvode. Kmalu po tem, ko se je ta program pojavil v Veliki Britaniji, so shemo prevzeli mladinski programi in šole v drugih državah, tako da se danes izvaja že v več kot 100 državah sveta. Kaj je lepšega na svetu, kot uresničevanje svojih sanj in želja? Početi tisto, kar si vedno želiš in sprejeti izzive, ki ti jih ponuja življenje ... Award je ne-tekmovalen program prostovoljnih aktivnosti, ki spodbujajo osebno odkrivanje in rast, samo-zaupanje, vztrajnost, odgovornost do samega sebe in služenje skupnosti. In kar je najlepše, neuspeh je nekaj, česar ta program ne pozna. Že sama udeležba prinaša nove prijatelje, nova znanja, nove avanture, ki so predvsem prijetne, ob uspešnem zaključku pa vsak udeleženec dobi posebno priznanje, čudovito listino z znakom Award-a in značko. Današnji čas prinaša vse hujšo konkurenco, mladim ni preprosto priti do želene službe. Vsak delodajalec želi zaposliti najboljše kandidate. Formalno šolanje torej danes ni dovolj. Prav tu program Award prinaša še eno prednost, vsak udeleženec namreč pri vstopu v ta program pridobi indeks z mednarodno veljavnostjo, ki se lahko uveljavlja kot referenca pri iskanju zaposlitve. Mednarodno priznanje za mlade je program kulturnih, praktičnih in avanturističnih dejavnosti, ki pokrivajo štiri področja: služenje, odpravo, veščine in rekreativni šport. Vsakdo lahko najde nekaj zase. Obstajajo tri stopnje tega programa: bronasta, srebrna in zlata. Da udeleženec doseže priznanje, mora izpolniti osnovne zahteve za vsako od štirih področij. Namenjen je mladim v starosti od 14. do 25. leta. Program pa temelji na odraslih prostovolj- •aMTOA/ -o % - - o«' cih, ki mladim pomagajo, da zastavljene cilje tudi dosežejo. Vsem velja vabilo, da se pridružite. S tem programom se v Sloveniji ukvarja več organizacij, tudi Mladinski ceh. Kdor želi več informacij, naj se obrne na Mladinski ceh, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel: 01/427 71 40 in e-mail: ceh@mladinski-ceh.si. Boštjan Klemenčič, voditelj za program Award pri Mladinskem cehu maj - junij • 3*2001 5j maj - junij • 3*2001 262j TU SE VEDNO KAJ DOGAJA Postni čas je bil zelo razgiban za našo skupnost, ne le notranje, temveč tudi zunanje, saj je prišlo veliko skupin: birman-ci iz Zabukovja in Rakovnika, zakonci iz Maribora, skavti iz Črensovec, postne duhovne vaje za mlade, sodelavci Skale, MPZ iz Murske Sobote, mladi iz Poljske, Norveške in Danske v organizaciji Gimnazije Ljutomer in še mnogi drugi. 4. aprila smo slovesno praznovali 70-letnico zaobljub našega staroste g. Martina Maro-še ob navzočnosti g. inšpektorja in skupaj z župnijskim »občestvom in njegovimi sorodniki. Kmalu pa se bo tudi na zunanjih stenah pokazalo, da se obnavlja in gradi tudi zavod. 28. marec je tisti »otvoritveni« dan, ko smo začeli s pripravami na adaptacijo prizidka, kjer bodo domovali salezijanci. Nekateri sobratje, hišnik in civilnika ter vrli Verženci smo pljunili v roke in začeli z deli. V naši »ekonomiji« smo skupini delavcev že ponudili streho in stanovanje. Tako bomo vsaj malo prispevali tudi k nacionalnemu projektu (gradnji avtocest)! Za bivanje pa je prosila še skupina delavcev, ki obnavlja gimnazijo Ljutomer. Seveda ne na škodo in motenje premnogih skupin, ki se bodo v nezmanjšanem številu vrstile in bogatile sebe ter zavod v prihodnjih mesecih. Zavod je dovolj velik in bolje je, da živi v svoji različnosti kot pa da nazaduje. Tako je velikonočna aleluja napolnila naše pestro življenje z novim navdihom in zagnanostjo, da je začrtana pot prava. Ob koncu vas vse prav lepo vabimo na slovesno praznova-je praznika Marije Pomočnice, ki bo v nedeljo 20. maja ob 16.00, na dvorišču Salezijan-skega zavoda Veržej. Slovesnost bo vodil škof ordinarij dr. Franc Kramberger, sodelovali bodo združeni otroški pevski zbori Pomurja. Ob tej priložnosti in ob stoletnici prihoda sale-zijancev v Slovenijo, bo na voljo jubilejna polnitev vina, znamka »Kloštrsko vino«, negovano v župnijski kleti sv. Mihaela. Celoten izkupiček od prodaje je namenjen za sklad "Prijatelji Marijanišča". Salezijanci iz Veržeja MLADI IZ ZELIMELJ NA FESTIVALU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V CELJU V Celju je letos od 10. do 1 3. aprila potekala tradicionalna izobraževalno - sejemska prireditev, ki smo jo doslej poznali pod imenom Dnevi slovenskega izobraževanja. Prav v letošnjem letu pa je prerasla v Festival vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport si je kot pokrovitelj prireditve izbral geslo »Ustvarjalnost, inovativnost - nova kakovost« . To je bil prvi Festival vzgoje in izobraževanja, kjer je bila postavljena vzgoja na prvo mesto že v naslovu prireditve, saj je ob izobraževanju neločljivo povezana v procesih učenja v vseh obdobjih življenja. Na tej prireditvi sta že drugič sodelovala tudi Gimnazija Zelimlje in Dom Janeza Boska. Predstavili smo se z učno delavnico na temo »Preventivno vzgojno delo z mladimi«, ki jo je skupaj z dijaki vodil Lojze Dobravec. Učinke preventivnega vzgojnega dela pa so dijaki sami predstavili na razstavnem prostoru. Obiskovalci so nas, ki smo bili z mladimi, veliko spraševali o delu in življenju v naši ustanovi. Presenetila jih je pristna domačnost odnosov, kjer se prepleta strokovnost in prava človeška avtoriteta vzgojiteljev in profesorjev na temelju zaupanja in medsebojnega spoštovanja. Mnogi izmed obiskovalcev si želijo obiskati našo ustanovo, še več pa je takih, ki bi radi svoje otroke vključili v program naše ustanove. Iz zloženk, letnih poročil, slikovitih fotoalbumov, video posnetkov, ličnih izdelkov ustvarjalnih delavnic in ob poslušanju glasbe nove CD plošče »Ko vstaja sonce«, ki je nastala pod vodstvom našega vzgojitelja Petra Pučnika, so se obiskovalci prepričali o celostnem pristopu pri našem vzgojnem delu. Najlepša pa so bila seveda srečanja z mimoidočimi, ki so jih privabile znane melodije in obrazi prijateljev iz želimelj-skih duh. vaj, večernih razmišljanj v našem domu, srečanj na Uskovnici in drugih prireditev za mlade. Vsak dan so naši dijaki poživili nadstropje na našem razstavnem prostoru z veseljem, prepevanjem, igranjem, sproščenimi in iskrenimi pogovori. Marsikomu je ob pogledu nanje sreča zasijala v očeh, saj so izžarevali optimizem in tisto zdravo razpoloženje, ki daje novo upanje nam vsem, saj si prizadevamo za zdrav, vesel in vzgojen mladi rod. vzgojiteljici Marija in Martina Prebežniki in izseljenci Bog je zahteval od svojega izvoljenega ljudstva, da dobro ravna s tujci, ker so bili tudi izraelski sinovi tujci v tuji deželi. "Spominjaj se, da si bil suženj v Egiptu." V preteklosti je bilo veliko preseljevanj. Težava ni bila v zakonodaji, ampak v kulturi, v tem, kako so domačini prišleke sprejemali. Bile so težave z vključevanjem, z druge strani pa nepravično posploševanje. To sem lahko sam ugotovil, ko sem ob priložnosti stoletnice prebiral zgodovino naših ustanov v San Fraciscu in New Yorku. Danes se mešata legalno in skrivno preseljevanje. Nekaterim pomorščakom je prevažanje oseb dobičkonosen posel. Seveda se ob tem ne ozirajo na velika tveganja in legitimne kontrole. Evropa je postala cilj prebežnikov. Javne razprave so se najprej zaustavile ob tem, kako oskrbovati ta nenaden in nelegalen pojav, potem se je zaustavila ob pogojih za sprejemanje priseljencev. Krščanske skupnosti ob tem pojavu niso ostale pasivne. Nekateri že govorijo o trdnjavi Evropa in pri tem mislijo na držo nekaterih narodov in družb, ki se zapirajo pred prihodom drugih: grad, ki že dviguje mostove in zapira vrata, da se brani. Za to seveda ne manjka razlogov. Vprašanje je, če mora ta drža prevladovati in na kakšen način naj odgovorijo kristjani. Vendar je Evropa napravila tudi izračun: v prihodnjih tridesetih letih bo potrebovala nekaj stotin tisočev prebežbnikov in izseljencev za vzdrževanje pokojninskega sistema. V tem primeru le-ti postajajo "podjetje" in prednost. Na srečo mnogi mislijo tudi na njihovo vključevanje v družbo. Izseljenci in prebežniki bodo naši vsakodnevni spremljevalci: živeli bomo v medetnični, medkulturni in tudi raznoverski družbi. Bolj kot civilna zakonodaja bo krščanska zavest pripomogla najti način sobivanja z ljudmi drugih ver. Na civilnem področju vlada ne-diskriminacija, čeprav potem prihaja do dajanja prednosti določenim priseljevalnim pritokom ... Emigrant, nepoznan, drugačne barve, drugačnih življenjskih navad in vernosti, postaja del naše družbe in mora biti sprejet, cenjen, čutiti mora prijateljstvo, človeško podporo, priznanje svojega dostojanstva. Trdnjava, ki se ustvarja v naši skupni miselnosti je trda in nedostopna, ker čustva, predsodki in posploševanje dvigajo zid med staroselci in novoprišleki. Juan E. Vecchi, vrhovni predstojnik Ne samo HMP, tudi drugi člani in prijatelji salezijanske družine gotovo veste, da v mesecu maju, natančneje 13. 5:, obhajamo god sv. Marije Dominike Mazzarello. Morda je nekaterim znano tudi to, da je le nekaj dni prej, 9. maja, tudi dan njenega rojstva. Letos pa je zelo blizu majskega meseca še ena pomembna obletnica, v kateri ima »glavno vlogo« Marija Dominika. V nedeljo, 24. junija, se bomo spomnili 50-letnice, odkar je bila razglašena za svetnico. DELO BOŽJE PREVIDNOSTI Ko gledam podobo te velike žene salezijanske družine, se v srcu porajajo razne misli. Občudujem delo Božje previdnosti, ki je don Boska in Marijo Domini-ko, vsakega na svoj način, vzga- jala, da sta položila temelje posebnemu vzgojnemu delu med mladimi. Opazujem življenjski in vzgojni slog - »morneški duh« ki ga je Marija Dominika zastavila v prvi skupnosti. Veselim se, ker so se besede Marijinega magnifikata: »Velike reči mi je storil Vsemogočni,« mnogo stoletij pozneje tako lepo uresničile v življenju tega ponižnega in preprostega dekleta. Marija Dominika je bila od don Boska mlajša skoraj dve desetletji. Živela je v neki vasi Mornese in niti malo se ji ni sanjalo o tem, kaj se dogaja v velikih mestih, npr. v Tourinu. Od malih nog pa jo je veselilo, da je ob nedeljah zbirala vaške deklice, se z njimi igrala in jih spodbujala, naj bodo dobre. Nekega dne, ko se je vzpenjala po vaški stezi, je doživela videnje. Pred seboj je zagledala polno dvorišče deklic, ki so se igrale in zaslišala besede: »Tebi jih zaupam!« Ko je o tem dogodku pripovedovala svojemu duhovnemu voditelju, jo je strogo oštel, češ, kaj si le domišlja. Nehala je misliti na to. Čas in božji mlini pa so mleli naprej. Marija Dominika je zbolela za tifusom. Po bolezni za težko kmečko delo ni bila več sposobna. Skupaj s prijateljico Petronilo se je naučila šivanja in začeli sta zbirati dekleta v nekakšen orato-rij. kjer sta z vzgojnim namenom povezovali delo, molitev, veselje in igro. Pridružilo se jima je še nekaj sovrstnic in delo je lepo cvetelo. Ko je don Bosko slišal za vzgojno prizadevanje Marije Dominike in njenih sodelavk, je zaslutil, da bo z njihovo pomočjo lahko uresničil dolgoletno zamisel o redovni družbi za vzgojo deklet. ČUTIM, DA JE SVETNIK Marija Dominika je, ko je prvič poslušala don Boskov nagovor, vzkliknila: »Čutim, da je don Bosko svetnik!« Pa tudi Marija Dominika je bila velika Božja prijateljica. Iz te duhovne ug-lašenosti je zrasla nova redovna družina za vzgojo deklet. Marija Dominika je s svojim življenjem in delom postala začetnica tako imenovanega »mor-neškega duha«, ki mora biti tudi danes značilnost vsake skupnosti HMP. Morneški duh ima še druga imena: veselje, dobrota, preprostost, solidarnost, molitev, zbranost, ljubezen do Boga in do ljudi ... Prve sestre so se ga naučile od Marije Mazzarello, naslednji rod od prvih sester in tako se ta dediščina prenaša iz roda v rod. Res, lepo je misliti, da je nekoč, pred več kot stoletjem in pol, Bog poklical v življenje in na pot svetosti neko dekle, Marijo Dominiko, da bi po njej še toliko mladih ljudi, v njeni domovini, v Evropi, po vsem svetu, zaslišalo v svojem srcu Jezusovo povabilo: »Pojdi in tudi ti tako delaj. Hodi za menoj. Jaz sem dobri pastir. Blagor ubogim v duhu, čistim v srcu, tistim, ki delajo za mir. Jaz sem s teboj... Tebi jih zaupam!« HVALEŽNOST OB ZLATI OBLETNICI Hčere Marije Pomočnice, mladi, otroci, starši in sodelavci ob zlati obletnici proglasitve Marije Dominike Mazzarello za svetnico doživljamo veselje in hvaležnost Bogu za velike reči, ki jih dela v zgodovini Cerk- maj - junij • 3*2001 264j »TEBI JIH ZAUPAM!« czujanskd Ari <1 d o \ c}an,-j4Bog pokI i< al k' sebi Franca' Sajo-vica i/ Slane p r. i ž Te h a r j a h, da bi po letu hudega trpljenja končno smel slaviti vstalega Gospoda iz obličja v obličje. Pokojni se je rodil v majhni vasici ob Savinji med Celjem in Laškim leta 1 934. Otroštvo je preživljal v znamenju pomanjkanja in vojne vihre. Tudi mladost ni bila lažja, saj so jo zaznamovala povojna leta, ko nI bilo vedno dovolj kruha. Nelahke razmere In hkrati želja po boljšem življenju -zase in za svojo družino - vse to je naredilo iz njega zavzetega delavca, neutrudnega garača, ki - dokler je mogel - nI poznal miru In počitka. Po rednem delu v službi, pa naj je bilo to v rudniku, v železarni ali v cinkarni, se je vneto posvečal še drugemu delu doma in v okolici. Vse to mu je omogočilo, da si je skupaj z ženo Ivanko zgradil hišo in si tako ustvaril primeren dom za svojo družino. Rajni Franc je ljubil življenje, se ga močno veselil in mu predano služIl, vse dokler mu je dopuščalo zdravje. Veselil se je predvsem svojih pet otrok, ki so se mu rojevali, vsakega posebej: prvorojenca Branka, hčere Renate, sinov Danlja in Mirana in končno najmlajše Romance. Živeti In delati za otroke, za družino, da jim ne bi nič manjkalo, da bi lahko dostojno In srečno živeli. V tej želji je delal In garal vse do tistega usodnega dne, ko se mu v prometni nesreči z motornim kolesom nI poškodovalo le telo, ampak se mu je usodno prelomilo življenje. Težko se je bilo sprijazniti, da prej močni in krepki Franc, sedaj ne zmore več prejšnjega dela, da se je njegov svet skrčil in da bo odslej vse bolj odvisen od pomoči drugih ljudi. Tako so postala zadnja leta zanj polna duševnega In telesnega trpljenja. Bolezen pa se je vedno bolj zajedala v njegovo telo. Kadar je moral v bolnišni- co po pomoč, je bila v njem ena sama želja: da bi se čimprej vrnil domov, da bi bil lahko spet med svojimi, ob svoji skrbni ženi Ivanki, ob svojih domačih in še zlasti zadnji čas ob ljubljeni hčerki Romanci. Zeljo po domu je močno začutil še posebno v dneh, ko je vedel, da njegove življenjske moči dokončno pohajajo. Pogreb je bil 19. februarja na teharskem pokopališču, kjer se je zbralo tudi veliko salezijanskih in dekanijskih duhovnikov. Pogrebno svečanost z nagovorom je vodil salezijan-skl višji predstojnik g. Lojze Dobra-vec, mašo zadušnico pa je v globoki hvaležnosti opravil sin pokojnega. Verujemo, da je Bog, ki ga oznanjamo, Bog živih. Naj pokojnemu očetu podeli življenje, življenje, ki gaje sam tako ljubi in spoštoval, in to življenje naj ne mine nikoli. D iS t LIZIKA PUCKO Tomaž pri Ormožu O svojem življenju je sama zapisala pred smrtjo (umrla je v letu 2000): »Rojena sem bila 12. novembra 1916 kot enajsti otrok očeta Lovrenca Cajnkar in matere Terezije, roj. Le-poša. Končala sem šest razredov osnovne šole in dve leti meščanske v Ormožu. Po šolanju sem se tri leta učila šivati pri Matildi Roškar v Rucman-cih in tako leta 1936 naredila pomočniški izpit za samostojno šiviljo. Učna doba je bila drugačna kot sedaj. Šivale smo pri petrolejki, ne glede na ure, še pozno v noč. Vajenke seveda brez plačila. Nato sem postala samostojna šivilja. Kolikor sem imela časa, sem šivala. Najraje pa sem delala zunaj na polju, travniku In pri živini. Ko so bili bratje v pregnanstvu, sem morala tudi oratl ... Poleg vsega dela sem bila pri katoliškem društvu, pri dekliškem krožku, Marijini družbi, katoliški akciji in kot otrok pri Marijinem vrtcu. Rada sem hodila k maši in k večernicam. Tako so me učili starši.V slabo družbo ali na plese nismo silili, ker sem živela res v strahu in sem tudi ubogala. Leta 1950 sem dobila od soseda posestvo, sicer zanemarjeno. Ni kazalo drugo, morala sem se poročiti, da smo tako z domačimi lažje skupaj delali ... V tem času so nama umrli vsi najini starši, bratje in sestre. 7. junija 1999 mi je umrl še mož. Pri postelji sem mu klicala, naj pride po mene, da ne bom ostala tako sama.« OB SMRTI SALEZIJANSKEGA DUHOVNIKA ŠTEFANA ŽERDINA Vsem gospodom salezijancem, z g. beograjskim nadškofom Hočevarjem na čelu, se še enkrat zahvaljujem za zelo lep pogreb našega rajnega strica salezijanskega duhovnika Štefana Žerdina. Posebna zahvala velja g. Francu Levsteku, župniku na Trstfe-niku, salezijanskemu bratu Izidorju in gospe negovalki, ki so mu tako lepo in požrtvovalno pomagali v njegovi dolgi in težki bolezni. Dobri Bog naj bo bogat plačnik tudi vsem, ki so mu pripravili tako lep pogreb. Nekateri so mi celo rekli, da to ni bil le pogreb, ampak tudi veliko in veličastno vsta-jenjsko slavje. Hvala tudi vsem darovalcem cvetja In darov v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žerdinovi, Žižki t K Bogu so odšli po plačilo naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Asič Ana, Blam a Cerne Cecilija, Ljubljana Donša Barbara, Murska Sobota Hirci Verona, Melinci Knavs Anica, Draga Kokalj Marija, Ljubljana Kragelj Marija, lolmin Krajnc Štefanija, Ponikve .mci Anic.a, Drankovec Krnt Marija, Lj. Rakovnik Malic Magdalena, Radiavica Martinec Ana, Bakovci Martinec Štefan, Bakovci Mavri Lucija, Idrija Mencinger Ro/alija, Ribno Poje lulijana, Draga Poloni i< Marija, Lj. Rakovnik Rojnik Zofija, Šempeter Štrucelj lane/, Criblje, oče salez. duhovnika Žajdela Alojz, sv. Jurij, oče seslre 11MP žerovnik Marija, Šenčur, mama salez duhovnika Žbuelc Ruda, Ljubljana maj - junij • 3*2001 285j POČITNIŠKA PONUDBA ZA OTROKE IN MLADINO O ZA ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH (od 18. leta naprej) KOPRIVNIK (prijave: Miran Sajovic) 15. do 21. julij: 1 .teden salezijanske mladinske duhovnosti 29.7. do 4.8.: 2. teden salezijanske mladinske duhovnosti 0 ZA MLADINO (od končanega 8. razreda naprej...) BLED (prijave: s. Ivanka Berčan) 7. do 12. julij: počitniški dnevi za mlade GORNJI TRG (prijave: s. Damjana Tramte) 2. do 7. julij: začetni gospodinjski tečaj za dekleta 11. do 14. julij: nadaljevalni gospodinjski tečaj za dekleta USKOVNICA (prijave: Jože Vidic) USKOVNIŠKI TEDNI 15. do 21. julij: prvi uskovniški teden 22. do 28. julij: drugi uskovniški teden 29. julij do 4. avgust: tretji uskovniški teden ŽELIMLJE (prijave: Peter Pole) 6. do 10. julij: duhovno počitniški program za srednješolce Z> ZA OSNOVNOŠOLCE BLED (prijave: s. Ivanka Berčan) 23. do 28. junij: počitniški dnevi za OŠ od 3. - 8. r. 30. junij do 5. julij: počitniški dnevi za OŠ od 3. - 8. r. SV. PRIMOŽ (prijave: s. MarijaŽibert) 25. do 29. junij: počitniški dnevi za osnovnošolce 2. do 7. julij: počitniški dnevi za osnovnošolce 10. do 14. julij: počitniški dnevi za osnovnošolce VERŽEJ (prijave: Janez Kmc) 1 .skupina: 16. -18. julij. Za ministrante od 6. - 8. r. 2.skupina: 19.-21. julij. Za ministrante od2. - 5. r. 3.skupina: 22. - 24. julij. Za dekleta od 5.-8. r. ŽELIMLJE (prijave: Peter Pole) 24. do 27. junij: počitniško duh. program za OŠ od 4 - 6. r. 27. do 30. junij: počitniško duh. program za_OŠ od 7 - 8. r. 1. do 5. julij: počitniško duh. program za OŠ od 4. - 8. r. O DRUGI PROGRAMI SALEZIJANSKE MLADINSKE PASTORALE LJ.-RAKOVNIK - ČARNO JEZERO, desetič! (prijave: Rafo Pinosa) 2. junij (sobota): začetek ob 9.00, sklep z mašo ob 15 00. VERŽEJ - PRIPRAVLJALNO SREČANJE ZA ORATORIJ 9. junij (sobota): začetek ob 9.00. (prijave: Janez Kmc) ŽELIMLJE - SREČANJE DRUŽIN (prijave: Jože Krnc) 10. junij (ned.): od 9.00 do 17.00. Predava dr. J. Ramovš O DUHOVNE VAJE ZA MOLIVCE ZA DUHOVNE POKLICE IN ČLANE MAŠNE ZVEZE KUREŠČEK: (prijave: Ivan Turk) 12.-14. julij, avtobus iz Ljubljane v smeri Zapotokpelje ob 15.30. VERŽEJ: (prijave: Ivan Turk) 27.-29. julij. Začetek ob 18.00, sklep s kosilom O PRIJAVE IN INFORMACIJE: BERČAN s. Ivanka, Partizanska 6,4260 Bled tel. 04/5741.075 KRNC Janez, Marijanišče, 9241 Veržej tel. 02/5889.060 ali 041/357.640 KRNC Jože, Želimlje 46,1291 Škofljica tel. N.C. 01/4702.100 ali 01/4702.102 PINOSA Rafo, Rakovniška 6,1000 Ljubljana tel. 01/4277.140 POLC Peter, Želimlje 46,1291 Škofljica tel. 01/4702.115 ali N.C. 01/4702.100 SAJOVIC Miran, Rakovniška 6,1000 Ljubljana tel. 01/4273.028 ali 041/855.351 TRAMTE s. Damjana, Gornji trg 21,1000 Ljubljana tel. 01/4259.204 TURK Ivan, Marijanišče, 9241 Veržej tel. 02/5889.060 ali 040/533.440 VIDIC Jože, Tabor 29,1380 Cerknica tel. 01/7096.880 ŽIBERT s. Marija, Vorančeva 19,2360 Radlje tel. 02/8871.495 NA VRH DR(3GAPC)20 LIR nje in učenje. Roza Febraro, Jožetova hči, ..JIImIH^HHHhrL se spominja, da je bil Janez tako zatopljen ; , v knjige, da ni videl, kako so se mu krave ■ jH razbežale na vse strani. Desetletna deklica I " •• Roza pa je tekala za njimi po koruznih nji- oHR y * ^ vali in jih gnala k Janezu, da se gospodarji 1,1 u ne bi mogli pritoževati nad njim. lHv°iia,kRoVzeaS« '°tile k°mZ ^ Dolgo ga je gledala, potem pa: »Čemu jih vodiš na pašo, potem pa ne paziš nanje?« »Učiti se moram, Roza, zato večkrat pozabim na krave« »Ali boš res postal duhovnik?« »Ja.« »No, če hočeš, bom jaz pazila na krave, ko že moram tudi na svoje.« Janez se ji je zahvalil in se znova poglobil v knjigo. Poleti je vas Montafia praznovala »proščenje«. Ni bilo daleč. Janez je zvedel, da bo tam plezalni drog z nagradami, med njimi mošnja z dvajset lirami. »Zelo prav bi mi prišle,« si je mislil. In je šel na praznik. Drog je bil silno visok, gladek in namazan z oljem in salom. Fantje iz vasi so strmeli v železni obod na drogu, na katerem so se zibali zavoji, salame, steklenice vina in mošnja. Kdaj pa kdaj si je kdo izmed množice pljunil v roke in se oklenil droga. Plezal je počasi in mirno. Katerikrat se je usedel na pete, da bi zajel sapo. Ljudje so nepotrpežljivo vpili in čakali, kdaj bo omagal. Toda Janezu je bil tisti denar prepotreben. V Moncuccu je za 1 5 lir delal celo leto, zdaj pa jih je bilo nekaj metrov nad njim dvajset. Pripravljen je bil prebiti na drogu, če bi bilo potrebno, tudi cel dan. Počasi je priplezal do tanjšega dela droga. Še enkrat je zajel sapo in napel roke. Samo še nekaj zamahov je manjkalo do cilja. Ljudje so zdaj gledali prizor v tišini. Janez je iztegnil roko, snel z oboda mošnjo z dvajsetimi lirami in jo vtaknil med zobe. Snel je še salamo in robec ter se spustil na tla. Mladi Janez je v letih študija večkrat trpel lakoto. Njegov prijatelj Jožef Blanchard je to velikokrat opazil, zato je hodil k materi branjevki in si pri njej napolnil žepe z jabolki ali s kostanji. Dobra žena se je delala, da tega ne vidi. Večkrat je Jožef izpraznil košarico, ko so sedeli za mizo. Brat Leander je nekega dne povzdignil glas: »Mama, ti nikoli nič ne vidiš. Jože ti odnaša sadje na kile, ti pa tega niti ne opaziš.« »Zelo dobro vidim vse to,« je odvrnila. »Vem, kam ga nosi. Tisti Janez je dober fant, lakota pa je pri njegovih letih huda reč.« Besedilo: T. Bosco, Don Bosko, Ljubljana, 1988 ¿^delajte dobro in pustite vrabčkom čivkati JOŽEFOVE SANJE Sinhronizirani risani film o egiptovskem Jožefu in njegovih bratih, o ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in vprašanjih, s katerimi se srečujemo v vsaki družini. Cena videokasete: 1.800 SIT. DELAJTE DOBRO IN PUSTITE VRABČKOM ČIVKATI Šmarnično branje o vzgojnih sanjah sv. Janeza Boska, ki so bile odlično sredstvo pri vzgoji njegovih fantov. Za starše in vzgojitelje, ki se trudijo, da bi otroci in mladi postali pošteni državljani in dobri kristjani, bodo te sanjske vizije velik izziv za vzgojne pogovore. Cena knjige: 1.500 SIT. icfove sanje KO VSTAJA SONCE CD plošča in note enoglasnih pesmi za otroke, ki jih lahko uporabimo pri verouku in bogoslužju. Na plošči je tudi instrumentalna izvedba posameznih pesmi, ki je v pomoč kot zvočna podlaga pri petju. Cena CD plošče je 2.500 SIT, zvezek z notami pa stane 500 SIT. www.salve.si N e d e i j a m življenju k ris tj ana Knlliica 155 NEDELJA V ŽIVLJENJU KRISTJANA Avtor knjižice spregovori o krizi nedelje in išče rešitev v judovski in krščanski tradiciji, kjer je nedelja opredeljena kot pomemben čas za doživetje skupnosti, hkrati pa je tudi dan počitka in sprostitve. Cena knjižice: 250 SIT. tel.: 01 427 73 10 p.p. 2404 • 1001 Ljubljana založba • trgovina • priprava za tisk info@salve video