glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
LETO XVII
ŠTEVILKA 6 (568)
VELENJE, 13. FEBRUARJA 1981
CENA 7 DINARJEV
YU ISSN 0350 - 5561
Šaleška dolina
Osrednje slovesnosti ob jubilejih 30. aprila
Izvršilni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji obravnaval predlog prireditev v Šaleški dolini v tem letu in sklenil, da ga predlaga v potrditev predsedstvu občinske konference SZDL Velenje.
Osrednja slovesnost ob 40. letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, 40. letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnem delavskem prazniku — 1. maju bo v Šaleški dolini, kot je predlagano, 30. aprila.
27. aprila bodo v Skornem odkrili spomenik padlim borcem Šercerjeve brigade.
sicer pa bodo aprila delovni ljudje, občani in mladina tudi v Šaleški dolini kar na-jprisrčneje pozdravili nosilca Štafete mladosti.
Septembra bodo v Šoštanju odkrili skulpturo Jožetu Lampretu. V Velenju pa bo srečanje žena iz občin, pobratenih z Velenjem.
Posebej slovesno bo tudi ob letošnjem občinskem prazniku velenjske občine, 8. oktobru, saj bo minilo 40 let od napada borcev l.Štajer-: skega bataljona na Šoštanj, dogodka, ki so si ga delovni ljudje in občani Šaleške doline izbrali za svoj občinski praznik.
S pohodom po poteh legendarne Štirinajste divizije mladi iz občin celjske regije, skupno z mladimi iz drugih krajev naše republike, mladimi iz pobratenih občin in vojaki, v teh dneh
obujajo spomine na našo slavno preteklost. Pohod bo končan jutri v Ljubnem ob Savinji, danes pa bodo naši pohodniki v Zavodnjah predali prapor pohodni enoti iz Mozirske občine.
Zmanjšati odvisnost od tujega znanja in tehnologije
Seja zborov skupščine občine Velenje
Tokrat o obrambnih pripravah
Pretekli teden so predstavniki sozdov Rek Velenje in MMK Bratstvo iz Pucarjeva v tem mestu podpisali samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju pri proizvodnji opreme za rudnike premoga.
V velenjskem premogovniku se že nekaj let glede na vse večje potrebe po premogu ukvarjajo s vprašanjem, kako čimbolje olajšati delo rudaijem oziroma kako na sodoben način nakopati čimveč premoga. Tako je danes že približno 60 odstotkov čel opremljenih s sodobno opremo, to je s samohodnim hidravličnim podpoijem ter s sodobno transportno opremo. Na tej osnovi je nastala tudi delovna organizacija Elektrostrojna oprema, ki se je na začetku ukvaijala predvsem z vzdrževanjem opreme, postopoma pa je tudi sama začela izdelovati posamezne sestavne dele in končno so dosegli stopnjo, da so se začeli tudi povezovati z zunanjim partneijem, to je z angleško firmo Dowty, s katero so sklenili pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju pri izdelavi samohodnega hidravličnega podpoija in o izdelavi krmilnega mehanizma za samohodno hidravlično podpoije. Ob tem je treba povedati, da so ostali jugoslovanski rudniki razmeroma slabo opremljeni, s sodobno jamsko mehanizacijo. Doslej so jo kupovali v tujini pri najrazličnejših dobaviteljih. To jim gotovo povzroča raznovrstne težave zaradi uvoznih omejitev pa je v bodoče tudi . vprašljiv njen nakup.
Glede na to, da so potrebe po njej zelo velike in ker so v Rek Velenje zavedali, da samo en
izvajalec ne bi mogel narediti vsega, so začeli iskati »sodelavca« na področju Jugoslavije. Začeli so se dogovarjati z Bratstvom iz Pucarjeva, kombinatom iz Bosne, kjer so tudi največji jamski rudniki v državi, in ki ima tudi največje možnosti, da se lahko vključi v izdelavo tovrstne opreme. Sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju so podpisali v sredo, pretekli teden. Predvideva delitev dela pri proizvodnji opreme, saj želijo na podlagi tega sodelovanja pokriti potrebe vseh jugoslovanskih premogovnikov po opremi. S tem bi seveda zmanjšali tudi dragi uvoz, in energetsko odvisnost od tujine, saj bodo na ta način omogočili zanesljivo proizvodnjo premoga. Obenem pa bodo zmanjšali tudi
odvisnost od tujega znanja in tehnologije.
Sporazum med kombinatoma predvideva, da bodo nudili trgu celotno opremo za rudnike, ne le samohodno hidravlično podpor-je, ampak tudi transportne naprave in drugo. Rudnik lignita Velenje naj bi v okviru tega sodelovanja sodeloval pri začetku obratovanja opreme v drugih rudnikih ter usposabljal kadre za njeno vzdrževanje. Skupaj bodo nastopali tudi pri projektiranju in načrtovanju, prav tako pa sporazum predvideva tudi skupen razvoj in nastop na jugoslovanskem trgu, po možnosti pa tudi na tujem.
Čeprav gre pri vsem tem za zelo zahtevno nalogo, so prepričani, da jo bodo z ustrezno delitvijo dela in sredstev tudi uresničili.
V ponedeljek dopoldne so se na skupni seji zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Tokratno zasedanje so v pretežni meri namenili poročilu in analizi temeljnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v velenjski občini. Pred delovnim začetkom srečanja so opravili še manjšo slovesnost na kateri so podelili priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito za dosežene rezultate na področju krepitve sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prejeli so jih občinska konferenca SZDL Velenje, krajevna skupnost Šmartno ob Pakt in Jože Radoslovnik iz krajevne skupnosti Gorenje.
Zatem st> se delegati v uvodnem poročilu seznanili z najpomem-benjšimi novostmi, ki jih prinaša osnutek novega zakona o sblošni
ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in je še v fazi javne razprave. Naslednji poročevalci so delegatom temeljito obrazložili stanje obrambnih priprav v velenjski občini. Spregovorili so o dosedanjih dosežkih, ki jih vsekakor ni malo. o težavah s katerimi se srečujejo na posameznih področjih sistema splošne ljudske • obram be in družbene samozaščite ter seveda o nalogah in načrtih, ki jih bo treba uresničiti v letošnjem ietu ter v prihodnjem srednjeročnem obdobju v celoti.
Glede na to. da se na tem področju pojavljajo še nekatere pomanjkljivosti in nedorečenosti, so delegati pooblastili svet za ljudsko obrambi, varnost in družbeno samozaščito občine Velenje, da jih podrobneje prouči in sprejme ustrezne ukrepe. Poročevalci so delegate seznanili z vsemi sesta-
vinami sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. razen področja narodne zaščite o kateri bodo spregovorili na eni prihodnjih sej. O vseh spoznanjih bodo delegati seznanili člane delegacij v svojih okoljih in tudi tako prispevali k okrepitvi priprav na splošno ljudsko obrambo. Podlaga zato so seveda tudi sklepi in stališča, ki so jih izoblikovali ob zaključku te točke dnevnega reda.
V nadaljevanju zasedanja so delegati obravnavali in sprejeli še samoupravni spoiazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo RTC Golte v obdobju 1981-1985 ki so ga že, ali pa ga še bodo. sprejeli tudi v občinah Celje. Žalec in Mozirje. Obravnavali
so tudi predlog aneksa k družbenemu dogovoru o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin celjskega območja s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi. Ob koncu zasedanja so delegati vseh zborov velenjske občinske skupščine obravnavali še predloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Tako so imenovali občinsko popisno komisijo za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 ter imenovali dva delegata v zbor porabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjskega območja.
0K ZSMS Velenje
Sindikati v moziiski občini
Mladi ocenili svoje delo
Stabilizacija prednostna naloga
Z uresničitvijo delovnega programa občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje želijo v tej občini v dejavnost sindikalne organizacije in v obravnavanje družbene problematike vključiti čim več članstva. S tako povečano aktivnostjo bi seveda bistveno prispevali k nadaljnji demokratizaciji odnosov v zvezi sindikatov, k utrjevanju odgovornosti in socialne varnosti vseh delavcev, predvsem pa k doslednemu uresničevanju nalog na področju gospodarske stabilizacije.
Nenehno spremljanje uspešnosti gospodarjenja v vseh delovnih okoljih je prva naloga na tem področju, v sedanjem obdobju pa seveda še posebej pomembna. Sindikati morajo namreč zagotoviti, da bodo de-. lavci celovito obveščeni o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu in da bo obravnavanje zaključnih računov potekalo v skladu z določili in nalogami, ki so jih opredelili v ustreznem akcijskem programu. Občinski svet bo temeljito analizo obravnavanja zaključnih računov pripravil v začetku marca.
Sindikalne organizacije v moziiski občini bodo v letošnjem letu morale odpraviti slabosti, ki so jih ugotovile na področju nagrajevanja po delu. Predvsem bo treba samoupravne splošne
akte dopolniti tako, da se bodo načela delitve po delu tudi v praksi dosledno uresničevala. Zagotoviti bo treba tudi dosledno uresničevanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letošnjem letu in skladno rast posameznih stroškov. Zato bodo nujni ukrepi proti kršilcem tega dogovora, ki naj. zagotovijo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine.
V času priprav na 3. kongres samoupravijalcev Jugoslavije bodo morale sindikalne organizacij je oceniti samoupravno organiziranost in odnose znotraj temeljnih m drugih organizacij združenega dela, prav tako odnose med temeljnimi organizacijami in enotami, ki imajo sedež izven občinskih meja, pa seveda tudi odnose med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb. Še v večji meri bo treba uveljaviti osnovne organizacije zveze sindikatov kot temeljne oblike političnega organiziranja in delovanja delavcev v združenem delu. V zvezi s tem bodo še naprej dograjevali oblike medsebojnega obveščanja in povezovanja. Sem predvsem sodijo pogostejši posveti z vodstvi osnovnih organizacij in konferenc ter razgovori v posameznih osnovnih organizacijah.
Seveda nalog ne manjka še na številnih drugih področjih. To predvsem velja za področje preobrazbe vzgoje in izobraževanja, za celovitejše samoupravno obveščanje delavcev, za njihovo zdravstveno varstvo in družbeno prehrano, za kulturo in šport in seveda za krepitev sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite. V tem mesecu bosta občinski svet in njegovo predsedstvo ocenila položaj delavcev na področju samostojnega osebnega dela ter ocenila stanje na področju načrtovanja.
Najpomembnejša naloga v marcu je seveda analiza uresničevanja dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka in temeljita ocena akcije obravnavanja zaključnih računov. Občinski svet bo v tem obdobju pripravil še oceno letnih sej osnovnih organizacij sindikata in njihovih konferenc. Ta ocena bo razumljivo sodila v priprave na volilno sejo občinskega sveta, ki bo na vrsti v mesecu aprilu. Seveda v teh mesecih ne bo manjkalo dejavnosti tudi na številnih drugih področjih, kamor med drugim sodita zlasti usmerjeno izobraževanje in problematika zaposlovanja in štipendiranja.
J. P.
Pretekli petek je bila seja konference občinske konference ZSMS Velenje. Seje so se poleg delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, predstavniki občinskega štaba teritorialne obrambe in zveze rezervnih vojaških starešin.
Niseji. ki sojo mladi popestrili s predstavitvijo prve številke lastnega literarnega glasila, so najprej spregovorili o delu v zadnjem tromesečju. Menili so, daje bilo kljub določenim zatikanjem, uspešno in da bodo lahko z odpravo posameznih nepravilnosti v prihodnjem obdobju delovali še bolje. Opozorili so, da mladinska organizacija pri svojem delovanju še vedno ne dosega takšnih uspehov, kot bi si mladi želeli ter pogosto ni dovolj vplivna, da bi lahko zadovoljivo razrešila ži-vljensko pomembne probleme, ki tarejo mladi rod. Seveda je za takšno stanje veliko krivde v neaktivnosti številnih mladincev, ki ne želijo sodelovati pri krepitvi mladinske organizacije.
Na seji so spregovorili tudi o sodelovanju mladih v vrstah teritorialne obrambe ter z zvezo re-" zervnih vojaških stargšin, poseben poudarek pa so namenili ohranjanju tradicij NOB. Poudarjeno je bilo. da seje mladinska organizacija v preteklem obdobju močno otepala s problemom grupaštva in povzdigovanja posameznih delovnih sredin, vendar pa je v zadnjem obdobju najbrž uspela prerasti tudi ta problem.
Poleg programa dela občinske
konference do aprila letos, so mladi na seji potrdili še predlog dopolnil pravil o organiziranju občinske konference ZSMS Velenje ter izvolili organizacijskega sekretarja. To dolžnost je sprejela Nada Borovnik iz osnovne organizacije ZSMS Paka.
B. Z.
Tretji v državi
V Novem Sadu je bilo državno prvenstvo v streljanju, ki so se ga udeležili tudi strelci velenjske družine Mrož. Nastopili so v konkurenci članov, v streljanju s standardno zračno pištolo, in to kot ekipa in posamezno, v posamezni konkurenci pa so tekmovale tudi mladinke.
Člani so v streljanju s pištolo dosegli doslej največji uspeh, saj so v izredno močni konkurenci osvojili 3. mesto v državi. Zmagali so strelci beograjske Crvene zvezde s 2255 krogi. Velenjčani pa so nastreljali 2223 krogov. Za ekipo so nastopili Alojz Trste-njak. ki je nastreljal 566 krogov. Janez Štuhec 556. Hinko Bola 552. Ivan Benko pa 540 krogov. Pri tem je zanimivo, daje Vinko Trinkaus med posamezniki nastreljal 558 krogov kar bi zadostovalo za 2. mesto, če bi velenjski strelci imeli srečo pri izbiri ekipe.
Med mladinkami je nastopila Saška Bola, ki je s 348 krogi osvojila 21. mesto.
Od petka do petka
Številka 6 (568) — 13. februar 1981
Termoelektrarne Šoštanj
G D Lokovica
Na dan 15,4 milijona kWh električne
energije
Šoštanjske Termoelektrarne. kjer seje 2. februarja zjutraj zaradi preobremenitve nosilne konstrukcije z ledom porušil del pršišča hladilnega stolpa petega bloka, moči 345 MW. po uspešni začasni sanaciji poškodovanega dela pršišča hladilnega stolpa spet obratujejo s polno obremenitvijo. Te dni proizvedejo v Šoštanju dnevno od 15.2 do 15.4 milijone k\Vh električne energije.
Posebna komisija je prejšnji teden začela ugotavljati
vzroke nesreče ter dokončno določila način sanacije porušenega dela pršišča hladilnega stolptf. Sicer pa so v šoštanj-skih Termoelektrarnah že
stekle priprave za sanacijo pršišča hladilnega stolpa 345 MW bloka, ki jo bodo. kot predvidevajo, opravili meseca maja.
Krajevna ski^nost Šentilj
SŠGZ Velenje
Pred ustanovitvijo skupnosti za cene
Savinjsko Šaleška medobčinska gospodarska zbornica Velenje nadaljuje skupaj z izvršnima svetoma občin Velenje in Mozirje ter Ljubljansko banko — Temeljno banko Velenje z usklajevanjem srednjeročnih razvojnih načrtov in investicijskih hotenj organizacij združenega dela iz Šaleške in Gornje Savinjske doline.
Med trenutne aktivnosti velenjske medobčinske gospodarske zbornice pa je treba prišteti tudi priprave na ustanovitev občinskih skupnosti za cene. Vso pozornost pa namenjajo še razreševanju trenutnih težav in razvojnih nalog v gostinstvu in drobnem gospodarstvu ter uveljavljanju usmerjenega izobraževanja.
Dobro usposobljene
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti Šentilj je na pobudo občinskegaštaba civilne zaščite in odbora RK Velenje pripravil težaj prve pomoči. Udeležilo se gaje 25 članic, izpit pa je uspešno opravilo 23 krajank. Tečaj je trajal štirinajst dni dvakrat na teden.
Na tekmovanju v Velenju, bilo je sredi preteklega leta, sta obe trojki dosegli lep uspeh. Od 26 ekip prve pomoči so se uvrstile na S do 10 mesto. Precej krajanov in krajank je pokazalo dobro pripravljenost pri nudenju pomoči v naravnih ali drugih elementarnih nesrečah. Ostali krajani pa bodo izpit iz civilne zaščite opravili do konca meseca aprila 1981.
Enote civilne zaščite v krajevni skupnosti Šentilj so gotovo dodro pripravljene in sposobne opraviti težke naloge. Da bi bilo usposabljanje lažje in še bolj uspešno, bo treba kar najhitreje nakupiti potrebno gasilsko opremo, avtocisterno ter urediti prostore za delo civilne zaščite v novem gasilskem domu.
Po uspešno opravljenem tečaju
Lokostrelstvo
Zlata značka za Dušana Perhača
Tekmovanje z lokom se vse bolj uveljavlja med raznimi športnimi panogami. Tudi v Velenju so ljubitelje tega športa pripravili vse za ustanovitev kluba, vendar sedaj streljajo pod okriljem rekreativne dejavnosti Gorenje.
Čeprav lokostrelstvo v Velenju še ni tako razširjeno, so posamez-
niki, predvsem Dušan Perhač, dosegli že lepe uspehe. Nekdanji velenjski reprezentant v zračnem orožju Dušan Perhač je v preteklem letu zastopal barve Gorenja skoraj na vseh -lokostrelskih turnirjih v Jugoslaviji in dosegel lep dosežek v olimpijski disciplini FITA prejel tudi zlato značko
FITA, ki jo podeljuje mednarodna lokostrelska zveza za osvojenih prvih 100p krogov. V neolimpijski disciplini pa je Perhač lani na državnen prvenstvu osvojil četrto mesto in se povzpel med najboljše strelce v disciplini ,,Field and Hunter" v Jugoslaviji.
Dokaj dobre rezultate je dosegla tudi Mirjana Perhač v pionirski konkurenci.
V dvoranskih tekmovanjih, kjer streljajo lokostrelci na razdalji 25 m do 30 puščic, je Perhač dosegel že 250 krogov, Z marljivim treningom, lokostrelci ga imajo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure v Rdeči dvorani, in dobro voljo se lahko dosežejo dobri rezultati.
J. H.
Med treningom v Rdeči dvorani
Rdeča dvorana Velenje
PRIREJA v soboto, 28. februarja ob 20. uri
VELIKO
PUSTOVANJE
i
Zabavali vas bodo: zabavni ansambel »ŠOK« in narodnozabavni ansambel OTTAVIA BRAJKA. Vstopnina je 200 din.
Vstopnice bodo prodajali vsak dan od 6. do 14. in od 17. do 19. (bd 16. 2. dalje) v Rdeči dvorani.
.NAS C AS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od I. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČOP Večtir. Maribor.
Ncnaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega da\ k,, ()lj prometa proizvodov.
Lani zgradili nov dom
V	soboto, 7. februarja so se zbrali v domu družbenopolitičnih organizacij v Lokovici gasilci, mladi in pionirji ter pregledali svoje delo v preteklem letu. Redne letne konference so se udeležili še predstavniki sosednjih gasilskih društev, občinske gasilske zveze ter predstavniki družbenopolitičnega življenja v tej krajevni skupnosti.
Kot je bilo razvidno iz poročila predsednika društva, so uspeli v preteklem letu s pomočjo članov,, mladine, krajanov samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požari, občinsko gasilsko zvezo in nekaterimi delovnimi organizacijami zgraditi nov gasilski dom in štaba za civilno zaščito ter krajevne skupnosti nakupiti razno orodje ter opremo za varstvo pred požari. Gotovo so morali vsi vložiti veliko truda in naporov, da je akcija uspela. Vso pozornost so namenili tudi izobraževanju svojih članov. Vzgojili so gasilske kadre v tečaju za isprašane gasilce, strojnike, i strokovno usposobili operativno članstvo za preventivno in represivno dejavnost z raznimi predavanji, vajami in tekmovanji. Vsepovsod pa so dosegli vidne uspehe in napredek. Udeležili so se tudi raznih tekmovanj, v tednu požarne varnosti pa so opravili preventivne preglede nekaterih objektov. Svoj delež so člani gasilskega društva Lokovica prispevali še v prostovoljnih akcijah krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
V	svoj delovni program za letošnje leto so gasilci Lokovice zapisali vrsto pomembnih nalog. V tem letu načrtujejo tudi nakup av-tocisterne, saj bi le tako lahko pokrivali potrebo po pitni in požarni vodi. V sušnih mesecih jim namreč primanjkuje tega osnovnega življenjskega vira in jih morajo zato oskrbovati z njo sosednja gasilska društva. Vsestransko pomoč pa bodo nudili še pri napeljavi vodovoda v svoji krajevni skupnosti.
Ob koncu pa je predstavnik občinske gasilske zveze podelil najzaslužnejšim članom številna priznanja za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Na konferenci pa so gasilci Lokovice sprejeli medse veliko novih članov, mladincev in pionirjev, ki jih bodo usposobili za čuvaje požarne varnosti vseh dobrin naše družbe.
Miloš Volk
V spomin
Zdenku Silovšku
Konec januarja je v prometni nesreči izgubil življenje Zdenko Silovšek, šestin-tridesetletni delavec Tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
Zdenko Silovšek se je rodil leta 1945 v Skalah. Izučil se je za kovinostrugarja v Gorenju, ki mu je ostal zvest vse do usodnega dne. V letu 1977 je Zdenko uspešno končal delovodsko šolo, nazadnje pa je delal kot nabavni referent v tozdu Vzdrževanje.
Ko smo se zbrali k zadnjemu slovesu ob prezgodnjem grobu, nismo našli be: sed. s katerimi bi se poslovili od njega.
Občudovali smo njegovo možatost, njegovo energično naravo in odkrito besedo. Prevzemal nas je njegov športni duh in zato smo ga imeli radi kot delovnega tovariša in kot prijatelja. Bilje prizadeven družbenopolitičen delavec in vztrajen pri športni dejavnosti, posebej v rokometu in smučanju.
V Gorenju smo mu dolžni izreči zahvalo za njegovo petnajstletno delo in za prijateljske vezi. ki so se zgodaj in tako nepričakovano pretrgale.
SODELAVCI
Jezikovno razsodišče
Individualni poslovodni organ
Janko Liška je pisal o tem v Delu 5. decembra 1980, v pismu Jezikovnemu razsodišču pa je še posebej poudaril:
,,Moram reči, da se je ljudem ta učeni, birokratski, dolgovezni in zveriženi jezik priskutil. Tudi izobražencem; zato menim, da sodi .individualni poslovodni organ in podobno, ves ta način izražanja, na zatožno klop, ne le v jezikovnem pogledu, marveč tudi zato, ker delavcem zapira samoupravljanje, namesto da bi ga odpiral in poglabljal."
S tem je pravzaprav povedano že vse. Tudi Jezikovno razsodišče se pridružuje temu mnenju. Zavedamo se sicer, da družbeni razvoj narekuje tudi novo izrazje. Vemo, da besedila zveznih zakonov nastajajo v srbohrvaščini, in vemo, da se mora potem slovenski prevod ujemati z izvirnikom. Ker pa je srbohrvaščina v marsičem drugačna od slovenščine, nekateri izrazi v dobesednem prevodu napravijo besedilo ohlapno in zapleteno. Prepričani smo, da ljudje tudi po drugih republikah in pokrajinah niso ravno veseli tako zapletenega izražanja, ki ni v prid stvari. Družbeni delavci in delegati naj si zato po svojih močeh prizadevajo, da bo jezik naših zakonov in samoupravnih aktov razumljiv in slovenski.
Izraz individualni poslovodni organ je ob številnih drugih preveč zapletenih izrazih sicer uzakonjen z Zakonom o združenem delu, vendar smo razumna družba: marsikatero okornost in togost smo že odpravili ali popravili. Kadar se pokaže, da kateri od izrazov ne ustreza, ga bomo po preudarku in demokratično zamenjali, že zdaj pa je mogoče v praksi take nerodne posplošene zakonske izraze povedati bolj razumljivo.
Če gre torej pri individualnem poslovodnem organu za direktorja, ravnatelja, upravitelja, poslovnega vodjo, poslovodjo in podobno, ga tako tudi imenujmo. S tem se ne bomo pregrešili ne proti zakonu ne proti ideji o samoupravljanju, bomo pa v izražanju naravnejši in bližji življenju.
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Pisma bralcev
Jezikovni zmazek
V roke mi je prišel izvod osnutka občine Velenje. Ko sem ga prebral, sem bil zagrenjen in zaskrbljen. Nimam v mislih njegovo vsebinsko stran, ampak jezikovno. Kdor ima malo čuta za jezik, lahko ob prebiranju tega stopetdeset stranskega besedila iz člena v člen, od strani do strani ugotavlja nemogoče stavčne zveze, jezikovne, pravopisne in strojepisne napake. Ne vem, kaj na to porečejo slavisti v velenjski občini, očitno pa je skrajni čas, da se ustvarjalno vključijo v odklanjanju takih jezikovnih zmazkov. Morda je pravi trenutek sedaj kot tudi Naš čas objavlja rubriko ,.Slovenščina v javni rabi." V omenjenem besedilu so nekateri členi (64, 203, 233) povsem nerazumljivi oziroma ni jasno, kaj konkretno določajo. V celotnem besedilu kar mrgoli pravopisnih napak. Ne vem ali po krivdi
sestavljalca ali prepisovalca in tudi ne vem, ali je za to prejel poseben honorar ali si je nagrado redno „zaslužil" (ko že veliko govorimo o nagrajevanju po delu), vendar menim, da bi občinska skupščina lahko raziskala, zakaj je tu zatajila odgovornost. Dejstvo pa je, da omenjeni statut ni edino tako slabo sestavljeno besedilo. Tako zmazki zadnje čase tudi z drugih strani butajo v delegate in samou-pravljalce. Toliko, kar se tiče jezikovne kulture. Vendar pa tudi dejstvo, da izdajateljem takih, večinoma za delegate zelo obširnih besedil ni veliko mar, kako bodo predložena samoupravna gradiva razumeli delavci v združenem delu in o njih odločali. Noben izgovor o časovni stiski ne more v tej zadevi služiti za opravičilo.
J. Salmič Velenje
Odgovor
Pravilna je ugotovitev tovariša. Sal-miča o jezikovnih pomanjkljivostih v besedilu osnutka novega statuta občine Velenje. Da so nekatere stavčne zveze slabe, ni samo krivda sestavljalca besedila pač pa je to širši problem pri sestavljanju vseh vrst besedil, zlasti pri oblikovanju predpisov. Medsebojna povezava in odvisnost teh prepisov nujno povzroči v nekaterih besedilih in stavčnih povezavah tudi prenašanje že utečenih besedil in pojmov, ki sicer resnično niso vsakomur razumljivi. Temu se vsaj za sedaj še ne moremo izogniti in potreben bo čas, da se izrazoslovje ustrezno prilagodi ter spremeni. Zato je še toliko bolj prav, da se v to vključijo tudi posamezniki, ki z dobronamernimi opozorili in predlogi opozarjajo na nepravilnosti in pomanjkljivosti, saj so nekatere že kar močno vsidrane v vsakodnevnem jeziku.
Glede jezikovnih pomanjkljivosti v osnutku občinskega statuta 2e sami ugotavljate, da naglica bolj škodi kot koristi. To pa je bil tudi eden izmed vzrokov, da je toliko pravopisnih ali bolje povedano strojepisnih napak. Pri nekaterih členih so namreč izpuščene cele vrste besedila. Zaradi tega je ostalo besedilo nerazumljivo. Včasih pa to spremeni tudi samo vsebino stavka. Zagotovim lahko, da bomo pri sestavljanju in prepisovanju kasnejše-
ga besedila statuta bolj pozorni na to, da vsaj pri prepisovanju ne bomo delali tako grobih napak.
Bralcem moram tudi pojasniti, da je statut sad skupnega dela več ljudi, ki so sodelovali pri oblikovanju posameznih poglavij statuta. Zato vsaj v sedanjem osnutku ni bilo mogoče že uskladiti tudi načina pisanja posameznih sodelavcev, bo pa to zagotovo storjeno v končnem besedilu. Tudi sama naglica, ko smo želeli posredovati osnutek statuta v javno razpravo skupaj s predlaganimi spremembami ustave, je pripomogla, da jezikovno besedilo ni bilo prečiščeno.
Kakorkoli 2e napake so in še bodo, skušali pa jih bomo. vsaj pri oblikovanju gradiv za seje občinske skupščine, v največji meri odpravljati. Mnogo pa je pri tem seveda odvisno od tega, kakšna in kako oblikovana gradiva nam bodo pošiljali drugi, ki v večini primerov po svoje in vsaj na svoj način oblikujejo gradiva, saj tako razvejana področja dela tudi povzročajo tako različne načine pisanja.
In za konec naj potolažim bralca z dejstvom, da nobeden od sestavljalcev besedila in vsebina statuta ni za to prejel nikakršnega honoraija ali nagrade.
Tone Hribar, sekretar skupščine občine Velenje
Zveza prijateljev mladine
Podelili prve letošnje bralne zančke
Odbor za Kajuhovo bralno značko pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je tudi letos pripravil na vseh osnovnih šolah naše občine tekmovanje za Kajuhovo bralno značko za vse stopnje. Tako so sredi tega tedna že podelili nekaterim učencem prve letošnje bralne značke, in sicer na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je prejelo Kajuhovo bralno značko 205 učencev, na osnovni šoli Veljka Vlahoviča Velenje pa preko 350 učencev.
F
Številka 6 (568) — 13. februar 1981
Iz naših delovnih kolektivov

Gornja Savinjska dolina
doseiek Vegrada so betonske konstrukcije za kmetijske objekte, ki so jih sami razvili
GtVcvad
Velika skrb osvajanju tujih tržišč
Izrednega pomena za razvoj proizvodnih organizacij združenega dela so investicije in zato jim v načrtovanju posvečajo posebno skrb.
V	delovni organizaciji Vegrad so za vse tozde v prihodnjih petih letih načrtovali za 438 milijonov dinaijev naložb. Od tega naj bi bik) 202 milijona lastnih sredstev. 63 milijonov združenih sredstev, upajo pa tudi na 173 tisoč dinaijev kreditnih sredstev. Večino investicijskih vlaganj predvidevajo v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja.
Med naložbami, ki jih načrtujejo v občini Velenje, je večjega pomena ždezokrivnica. ki naj bi jo gradili v sodelovanju s HPH in Rudnikom lignita Velenje. Imela naj bi tolikšne zmogljivosti, da bi pokrila potrebe celotne doline. Z delovno organizacijo HPH se pogovaijajo tudi o skupnih vlaganjih v osnovno surovinsko bazo za proizvodnjo betonskih agregatov. Ti dve pomembni investiciji naj bi končali do leta 1983. Ob tem poudaijajo. da mora ostati cena njihovih surovin tudi v prihodnje med najnižjimi v Sloveniji.
V	prihodnjih letih bodo posebno pozornost namenili še proiz-
► vodnemu programu Lesne, ki je v preteklih letih poslovala z izgubo. Poleg tega bodo uredili bazo za pripravljalna dela v Šoštanju ter prestavili skladiščne prostore in nekatere druge objekte z rušnega območja. Tudi iem .jna organizacija Mehanizacija. ki ima svoje delovne prostore v izredno slabem stanju, vendar jih zaradi neustrezne lokacije ne more obnoviti in razširili, išče novo lokacijo. Upajo. da jim bo to vprašanje uspelo razrešiti v najkrajšem času v sodelovanju z urbanisti občine
Velenje. Pospešiti želijo tudi nadaljnji razvoj programa celične gradnje. Kljub temu da je zmogljivost njihove poskusne tovarne pravzaprav premajhna, da bi bila lahko donosna, ne posluje z izgubo. Doslej so uspešno postavili nekaj objektov v Kopru (za Cimos in Luko Koper). Zagrebu. Celju. Preboldu. Levcu in seveda v Velenju. V programu imajo izgradnjo več objektov za celo. srednjeročno obdobje v Zagrebu, gradili bodo v Ajdovščini in Celju. Za letos so si zastavili nalogo, da v domu 101 pričnejo uresničevati program stanovanjskih celic. Tako so letos vsi tozdi odvojili 2.5 milijona dinarjev za ta program. Pripravljajo lokacijo, kjer bodo postavili prvo družinsko hišo. ki bi služila kot vzorčni model. Skupno z zavodom za urabani-zem in stanovanjsko skupnostjo pa načrtujejo majhen stolpič, v katerem bi bilo štirinajst stanovanj. Tudi tega želijo postavili že letos.
Zaradi omejitve gradnje nego-podarskih investicij Vegrad v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerja kar tri četrtine svojih zmogljivosti v stanovanjsko gradnjo, pri čemer bo velik delež celične gradnje.
V Vegradu se zavedajo' velike potrebe po stanovanjih in prav tako tudi tega. da je potrebno ponuditi stanovanje delavcu hitreje. ceneje in seveda v kvalitetni izvedbi. Temu bodo posvetili največ pozornosti. Da bodo to dosegli, je potrebno, da se bolje organizirajo, tako da izvajajo - celotno ponudbo od faze programiranja. projektiranja, izvajanja gradnje, do predaje in vzdrževanja stanovanjskih objektov. Pri takšnih zahtevah pa prihaja vse
Temeljite ocene in obračuni
bolj do veljave ne več klasična gradnja, temveč industrijska.
Za to srednjeročno obdobje načrtuje Vegrad pomembna dela tudi na gradbiščih izven Velenja. Tako so v teh dneh v Beogradu podpisali pogodbo za gradnjo 450 stanovanj. Odkupili so tudi precejšnje zemljišče, kjer bodo gradili samski dom in tovarno za proizvodnjo konstrukcij za kmetijske objekte. Z armirano betonsko konstrukcijo, katero so razvili sami so že postavili kokošjo farmo v Šentjuiju, v Vojvodini pa bodo zgradili veliko kokošjo farmo, ki bo imela kar 12 tisoč kvadratnih metrov. Konstrukcijo za ta objekt bodo naredili delno v Velenju, delno pa v Beogradu. Tovarno v Beogradu bodo specializirali za proizvodnjo kmetijskih objektov, del zmogljivosti pa bodo porabili za izdelavo stanovanjskih objektov.
Največ težav imajo v Ljubljani. kjer imajo kapacitete zasedene le do letošnjega julija. Poizkušali bodo pridobiti nova dela in temeljno organizacijo v Ljubljani dobro usposobiti, tako da bo lahko konkurenčna drugim izvajalcem na tem področju. Drugače pa so temeljne organizacije Vegrada dogovorjene, da v primeru, če kateri primanjkuje dela. preusmeri svoje kapacitete drugam. "
V tem srednjeročnem obdobju so posebno pozornost namenili tujemu trgu. Doslej je Vegrad že dokaj uspešno deloval v vzhodni in manjšem obsegu tudi zahodni • Nemčiji, vendar ni prevzemal celotnega izvajanja del. V tem srednjeročnem obdobju pa načrtujejo tudi takšno ponudbo. Trenutno skupaj z Rudisom iz Trbovelj pripravjjajo ponudbo, za veliko delo v Češkoslovaškem pri izgradnji tovarne celuloze. Vrednost tega dela je ocenjena na približno petsto milijonov dinarjev. Dela bodo pričeli marca. če bo njihova ponudba sprejeta.
Še pomembnejša je ponudba za izgradnjo številnih objektov v Libiji. Ocenjena je na štirinajst milijard dinarje* in če bo Vegrad uspel s svojo ponudbo, bo s tem pridobil delo za celo srednjeročno obdobje in še za nekaj let v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ker pa gre pri tem delu za celovito ponudbo, bi pri tem lahko sodelovale tudi druge or- " ganizacije združenega dela naše--občine. Upajo, da bodo z eno od ponudb tudi uspeli.
Boris Zakošek
Politika ustalitve gospodarskih tokov je nedvomno trdna usmeritev in edina pot s katero lahko premagamo številne nesorazmerja in težave, ki so se nakopičile v zadnjih letih. Njen cilj je seveda tudi nadaljnja krepitev samoupravljanja in vloge delovnih ljudi pri obvladovanju tokov družbene reprodukcije. Z doslednim uresničevanjem dogovorjenih ukrepov bomo ustvarili tudi objektivno materialno osnovo dolgoročnega družbenega in ekonomskega razvoja. Leto 1980 je nedvomno najpomembnejša prelomnica na tej poti.
Ena najpomembnejših delovnih nalog v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela je seveda sprotno in temeljito ocenjevanje poslovnih rezultatov in s tem v zvezi seveda tudi ocenjevanje uresničevanja stabilizacijskih prizadevanj. Takšne ocene so v mozirski občini razumljivo pripravili tudi ob koncu devetmesečnega obdobja. Pri t tem so ugotovili vrsto pozitivnih. pa tudi negativnih gibanj. ki so v zadnjem trome-sečju v pretežni meri ostala nespremenjena. Vsi dobri dosežki seveda še zdaleč ne pomenijo, da šo težave in vzroki za nestabilnost že odpravljene. Jasno je tudi, da letošnje leto prav tako ne bo lahko, saj se domačim teža-
vam pridružujejo še vse bolj naraščajoča gospodarska nestabilnost v svetu. Še odločnejši spopad z vzroki težav je žato več kot nujen, saj bomo le s povečanjem storilnosti, z večjo delovno disciplino in z znatno večjo ravnijo odgovornosti vseh zaposlenih lahko ponovno izboljšali tudi živinski standard.
Izredno pomembna naloga pri tem je seveda realna in poštena ocena doseženih rezultatov in na podlagi tega oblikovanje novih predlogov in rešitev. Zato so se v mozirski občini priprav na oceno poslovanja in na obravnavanje zaključnih računov lotili nadvse temeljito. Jasno je, da *je osnova za uspešnost te akcije razumljiva in objektivna ocena gospodarjenja v lanskem letu. Delavci morajo z njo dobiti kakovostno podlago za svoje odločanje o dokončni razporeditvi dohodka ob sprejemanju zaključnih računov. Takšna ocena je razumljivo prva naloga, ki so jo morali opraviti poslovodni organi in strokovne službe do 10. februarja. Pri tem so še posebej poudarili izpolnjevanje nalog, ki so si jih zadali na področju proizvodnje, likvidnosti, pridobivanja in razporejanja dohodka, poslovnih stroškov, izvoza in uvoza, osebnih dohodkov, naložb in drugod. Prav tako
pomembno je ugotavljanje objektivnih in subjektivnih vzrokov za težave v posameznih organizacijah združenega dela kot so boleznine, delovna disciplina, pomanjkanje reprodukcijskih materialov, odnosi med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami in podobno. Seveda so ocenili tudi uresničevanje svojih lastnih stabilizacijskih načrtov.
Na podlagi opravljene ocene morajo izvršilni odbori sindikata in osnovne organizacije zveze komunistov oceniti stanje v svojih delovnih okoljih in to nalogo opraviti do 15. februaija. Za njimi bodo oceno do 20. februaija obravnavali delavski sveti, nato pa bodo oceno, dopolnjeno z mnenji tielavskih svetov, obravnavali še delavci. Javna razprava po sindikalnih in samoupravnih skupinah naj bi bila končana do 27. februaija, na vseh sestankih pa bodo morali biti prisotni poslovodni organi, drugi odgovorni in družbenopolitični delavci. Oceno gospodarjenja in zaključni račun naj bi po programu delavci obravnavali in sprejeli na svojih zborih do konca tega meseca, občinski svet zveze sindikatov pa bo oceno akcije obravnavanja in sprejemanja zaključnih računov ocenil v začetku prihodnjega meseca.
J. P.
n.
Velenje
I I
I
I I
h aeia ■ tehn
Inventivna dejavnost v letu 1980
Odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu zVeze sindikatov Slovenije Velenje in komisija za inventivno dejavnost pri občinski raziskovalni skupnosti Velenje sta na skupni seji 2. februaija obravnavala in sprejela predlog skupnega programa dela v letu 1981.
Osnovno izhodišče vseh aktivnosti, tako na ravni občine kot v družbenopolitičnih organizacijah in organih upravljanja v OZD in skupnostih, je povečanje interesa delavcev za razvijanje lastne ustvarjalnosti in ustvaijanje pogojev za reševanje in realizacijo tehničnih inovacij. koristnih predlogov in idej posameznikov kot tudi načrtnega znanstvenoraziskovalnega dela na proizvodnih programih, tehnologiji, področju varstva pri
delu in boljši organizaciji dela.
Aktivnosti, ki jih bosta izvajala v letošnjem letu odbor in komisija, so:
—	anketa o množični inventivni dejavnosti v OZD občine Velenje v letu 1980 in analiza dobljenih podatkov,
—	anketa o stanju razvojno-raziskovalne dejavnosti v OZD in analiza dobljenih podatkov,
—	srečanje inovatorjev občine Velenje, podelitev priznanj najboljšim inovatoijem in organizacija razstave ob DNEVU INOVATORJEV - 12. oktobru.
—	razgovori v OZD za hitrejše uveljavljanje množične inventivne dejavnosti.
—	vključevanje v aktivnosti republiškega sveta zveze sindi-
katov Slovenije in republiške raziskovalne skupnosti Slovenije ter
— programiranje in obveščanje delovnih ljudi in občanov o doseženih rezultatih in o nalogah na področju inventivne dejavnosti.
Na eni prejšnjih sej pa sta odbor in komisija obravnavala in podprla sklepe z nedavnega posvetovanja o inventivni dejavnosti, ki je bilo v Ljubljani. Sklepi so objavljeni v prilogi delavske enotnosti — Sindikalni poročevalec št. 7 (27/9-1980) in so osnova za nadaljnjo aktivnost v osnovnih organizacijah zveze sindikatov ter samoupravnih in vodstvenih ofganov v OZD za pospeševanje in uveljavljanje inovacijske dejavnosti.
I I
I
I I
-I
TG0 Gorenje
Prešernova proslava v tozdu Orodjarna
if&i	Konec lanskega leta so v Celju
■SBBBBnfl	postavili temeljni kamen za
gradnjo prve faze novega objekta
IP^K^Mfea; JBfcJgdM^iTaB	Aera. katerega bo gradil velenjski
^pdiKZfK	MfgM Vegrad s prostorskimi elementi.
Bfc^KŠaiCTŠt 1	|ujgfl|	22)3 Programsko je ta objekt zelo
zahteven, v njem pa bo kar 3200 kvadratnih metrov površin. Po--. .: -ISmHHHHHHBHBHi godhcna vrednost del znaša 67
milijonov dinarjev. To je že dvuj-
Kar tri četrtine slojih zmogljivosti bo usmeril Vegrad v prihodnjih petih seli objekt, ki ga bo Vegrad gradil
letih v stanovanjsko izgradnjo	s prostorskimi elementi.
Že dvajseti objekt h prostorskih elementov
Slovenski kulturni praznik, osmi februar, so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje obeležili z razstavo likovnih del delavcev — samoukov.
V soboto, 7. februarja, pa so priredili proslavo tudi v tozdu Orodjarna v Gorenju. Mladinci so pripravili recital, ki so ga orodjarni s pozornostjo spremljali. Tudi to je lepa zamisel o kulturi na delovnem mestu, ki je vredno posnemanja. Predvsem pa izredna možnost, da se mladi predstavijo tudi na takšnem področju.
Od tu in tam
Številka 6 (568) — 13. februar 1981
DO Gostinstvo in Rdeča dvorana _J	jj
10. marca bodo odločali hhMI;
i* »*.**»•*-♦ .rJ,
V velenjski občini so že dalj časa prisotna prizadevanja po hitrejšem razvoju gostinske, turistične in rekreacijske dejavnosti. Ta dejavnost je dobila posebno mesto tudi v družbenem dogovoru o temeljih plana občine Velenje za obdobje 1981—85 in v resoluciji o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje v letu 1981. V obeh dokumentih je delovna organizacija Gostinstvo Velenje omenjena skupaj z Rdečo dvorano Velenje kot nosilcem razvoja te dejavnosti in tudi dogovora, da uresniči skupno dogovorjene občinske cilje.
Da bi bil razvoj gostinske, turistične in rekreacijske dejavnosti Sel hitrejši, so predlani ustanovili novo delovno organizacijo Gostinstvo Velenje, sedaj pa bo, kot kaže, končno prišlo do združitve Gostinstva in delovne organizacije Rdeča dvorana Velenje. Ob razmišljanju o pomembnosti povezovanja gostinske in turistične dejavnosti je treba zlasti poudariti naslednje: turizem je gotovo dejavnost širšega pomena, v katero sodijo tako gostinstvo, rekreacija, propaganda, sejemska dejavnost ipd., saj so te panoge močno odvisne ena od druge. ,,Ta soodvisnost," je dejal direktor Gostinstva Velenje Tone Hbdin, „se predvsem kaže v skupnem nastopu na turističnem trgu
glede zagotavljanja pogojev za turiste in predvsem njihovo privabljanje v Velenje s skupno prodajno in agencijsko dejavnostjo. Nelogično je, da bi to dejavnost razvijali samo v obstoječi delovni organizaciji Gostinstvo, ko pa je v Rdeči dvorani organizirana turistična agencija. S teko razvito agencijsko dejavnostjo bi bile dane možnosti za razvoj izletniškega turizma, za katerega imamo v Velenju vse pogoje. Nadalje gre za krepitev poslovnega turizma v Velenju, ki se odraža predvsem v povečanju sejemske in propagandne dejavnosti, ki. povečuje dohodek predvsem gostinstvu in je zaradi tega zdo odvisen od te dejavnosti.
Glavni razlog, ki je pospešil dogovarjanje o združitvi teh dveh delovnih organizacij pa je poslovanje rekreacijskih objektov in razvoj turistične rekreacije, ki je nemogoč brez skupnega nastopa in sodelovanja".
Po razpravah, ki so bile v tem času v DO Gostinstvo in Rdeči dvorani ter družbenopolitičnih organizacijah, so izoblikovali naslednji predlog nove samoupravne organiziranosti teh dveh delovnih kolektivov. Združile naj bi se v Turistično, gostinsko in propagandno delovno organizacijo s temi temeljnimi organizacijami združe-
nega dela: tozd Turizem in rekreacija, ki naj bi opravljala z vsemi rekreacijskimi objekti v občini in stroške svojega poslovanja krila s sporazumi na podlagi svobodne menjave dela z interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Druga temeljna organizacija bi bila sedanja delovna organizacija Gostinstvo, ki bi opravljala vse gostinske usluge, tretja pa Ekonomska propaganda, ki bi tudi v prihodnje opravljala že sedaj utečeno dejavnost v rdeči dvorani, le razširila bi jo na področju sejemske in propagandne dejavnosti za o/d.
V tozdu Gostinstvu bi poslovale poslovne enote hotel Paka, gostišče Pod gradom, Kajuhov dom in hotel Golte. V tozdu Turizem in rekreacija poslovne enote Rdeča dvorana. Golte, bazeni in igrišča ter turistična agencija, tozd Ekonomska propaganda pa naj bi združeval poslovne enote, tisk, sitotisk, foto-studio. sejemsko dejavnost in predstavništva izven Velenja.
Referendum o združitvi DO Gostinstvo in Rdeča dvorana bo 10. marec, tako da bi nova delovna organizacija začela poslovati I. aprila letos.
S. V.
V delavnici Doma učencev RŠC
Društvo modelarjev Velenje
Skromna sredstva onemogočajo
boljše delo
Bazeni Velenje
Brizganci ne pokrivajo stroškov"...
vv
Podatki o poslovanju v preteklem letu so v glavnem že znani. V Gostinstvu Velenje so glede na zaostren položaj v preteklem letu vendarle zadovoljni z gospodarjenjem. še vedno pa se srečujejo s težavami pri poslovanju bazenov. Podatki kažejo, da imajo bazeni za 500 tisoč dinaijev nepokrite izgube. Ob tem je treba poudariti, da se o rešitvi tega vprašanja pogovarjajo že od I. julija 1979. vendar doslej brez-
V Gostinstvu Velenje poudarjajo. da je treba stroške poslovanja bazenov zagotavljati na osnovi svobodne menjave dela s pristojnimi interesnimi skupnostmi.
Samoupravna interesna komunalna skupnost Velenje je v preteklem letu sicer pokrila del izgube, potem pa se je s sklepom svoje skupščine odrekla vsakemu nadaljnjemu sodelovanju, kot so nam pred dnevi povedali v Gostinstvu Velenje. Telesnokulturna skupnost pa je menda pripravljena prispevati sredstva le za obnovo in investicijsko vzdrževanje, ne pa tudi za tekoče poslovanje. V zadnjem času je bilo tudi siiši!; češ da se dohodek ustvaijen pri poslovanjem bazenov priliva v gostinstvo.
Da bi v delovni organizaciji dokazali, da to ni res, bodo poklicali službo družbenega knjigovodstva. da bi uradno prikazala stanje. Dejstvo je drugačno, pravijo: Povsod, kjer imajo bazene, so njihovi stroški obratovanja veliko večji, kot pa dohodek, ki ga s tem dobijo. Gre zlasti za visoke stroške ogrevanje, pa tudi voda sama ni poceni. Skratka zatijujejo. da brizganci in druga pijača, pa tudi hrana, ki jo na bazenu prodajo, ne morejo pokrivati stroškov, res pa je, menda tudi. da promet, ki ga v zimski sezoni ustvarijo v lokalu, ni v nobeni zvezi s kopalci. Kopalci namreč najmanj koristijo gostinske usluge.
Težava pri poslovanju bazenov, pa tudi z novo organiziranostjo Gostinstva in Rdeče dvorane ne bo odpravljena, ampak bo s tem skrb oziroma breme preneseno na druge, v tem primeru na ramena tozda Turizem in rekreacija.	»
V Gostinstvu predlagajo, da bi zgubo. kije nastala pri poslovanju bazenov v preteklem letu pokrili z viški interesnih skupnosti ali pa iz sredstev telesnokultume skupnosti i". !"> najkasneje do 25. febru-«rj? da ih bodo še vnesli v njihov zaključni račun. S tem predlogom so seznanili izvršni svet. občinski
svet zveze sindikatov, občinsko konferendb SZDL in občinsko telesno-kultumo skupnost. Najkasneje do 31. marca oziroma pred pričetkom obratovanja nove delovne organizacije pa je treba z ustreznim sporazumom dolgoročno zagotoviti financiranje bazenov. saj niso dolžni kot pouda-ijajo — s svojim dohodkom omogočati rekreacijo'in kopanja drugim. »Kljub veliki potrebnosti rekreacijskih objektov smo se znašli v takem položaju, da bomo 28. februarja prenehali s poslovanjem bazenov, če vprašanje njihovega financiranja ne bo rešeno.« je dejal pred dnevi v zvezi s tem vprašanjem Tone Hladin. direktor Gostinstva.
Upamo, da v Gostinstvu ne bodo uresničili te grožnje in da bodo bazeni tudi do 28. februarja odprti, saj bi z njihovim zaprtjem gotovo zavrli nadaljni razvoj ne le plavalnega kluba, ampak sploh plavanja in s tem tovrstne rekreacije v občini, kajti naj lažje jc nek objekt zapreti. Prepričani smo tudi. da bazenov nismo zgradili zato. da bi jih danes zapirali, in da smo se v občini sposobni dogovoriti. kako zagotoviti njihovo nemoteno poslovanje.
S. Vovk
V naši občini že dvajset let uspešno deluje društvo modelarjev Modelar Velenje. Člani društva so svojo aktivnost usmerili predvsem na izdelavo avio in brodo modelov in z njimi že vrsto let na različnih tekmovanjih dosegajo dobre pa tudi izjemne rezultate. Zanimanje za to aktivnost Je med mladimi veliko, žal pa neurejeno linanciranje zavira njeno večjo uspešnost.
Društvo šteje trenutno 125 članov. ki delujejo pod strokovnim vodstvom mentorjev po osnovnih šolah, člani društva pa imajo svoje prostore tudi v Domu učencev RŠC in v bloku na Jenkovi 11. V preteklem letuje Matjaž Šentjurc z avio modelom dosegel na republiškem srečanju modelarjev drugo mesto, na zveznem srečanju v Beogradu pa tretje mesto, kar je bil gotovo izjemen uspeh za
tega tekmovalca m celotno društvo.
V letošnjem jubilejnem letu nameravajo člani društva sodelovati na različnih tekmovanjih, organizirali pa bodo tudi občinsko in medklubsko tekmovanje. Seveda se bodo udeležili še republiškega tekmovanja, doseženi rezultati pa jim bodo morda omogočiti sodelovanje na zveznem tekmovanju.
Med nalogami, ki so si jih zastavili za letošnje leto je tudi razstava avio in brodo modelov s katero bodo predstavili aktivnost članov društva, obenem pa štorih korak k večji popularnosti tega zanimivega konjička.
Tajnik društva Herman Mas-tnak. nekdanji padalec in jadralec ki je bil pred dvajsetimi leti tudi prvi predsednik društva, pravi, da je den od osnovnih
problemov, ki zavirajo večji razmah tega zanimivega dela. neurejeno financiranje. Delo na področju ljudske tehnike je prepuščeno zagnanim posameznikom. brez ustrezne materialne podlage pa je nemogoče pričakovati. da bodo društva lahko stopala v korak s časom in mlade seznanjala s sodobnimi dosežki na tem področju. Tudi večje množičnosti takšno stanje ne spodbuja. Zal. mnogi ljudje menijo, daje delovanje v društvih ljudske tehnike zgolj igračk anje. ker ne vidijo velikega pomena, ki ga ima ustvarjanje na tem področju za razvoj otrokove osebnosti in njegovo poklicno usmeritev. Velikega pomena, pravi Herman Mas tnak. pa je dejavnost teh d ruši ve tudi za potrebe SLO in družbene samozaščite.
B Z.
Letos 25-letnica delovanja
Šošlanjski ribiči so se zbrali pred nedavnem na rednem letnem sestanku. in ocenili delo v preteklem letu. v katerem so pomembno skrb namenili gospodaijenju in opravljanju z vodami.
Zaradi vodne stihije v začetku lanskega oktobra so v vodotokih nastajale večje poškodbe, ki jih bo letos Nivo Celje uredil in popravil, predračunska vrednost del pa znaša 10 milijonov dinaijev. Denar bodo zagotovila temeljna in območna vodna skupnost. Družifiaje utrpela večjo škodo tudi 7. julija lani. ko so poginile ribe v Paki zaradi onesnaženosti in zastrupljenosti vode z industrijskimi odplakami
Na sestanku so ugotovili, da družina lani ni izpolnila ribiško gojitvenega načrta v zvezi z vlaganjem zaroda in mladic, ker jih pač niso mogli dobiti v
ribogojnicah toliko kot so jih naročili Tudi ulov ni bil takšen kot so predvidevali. to pa zaradi slabih vremenskih rezmer in previsoke vode.
Člani in mladinci so bili v preteklem lelu zelo uspešni pri urejevanju doma ribičev , poligona in okolice jezera ter pri čiščenju vodotokov. Pri čuvanju voda. vlaganju zaroda in rib. pri elek-troulovu. pri čuvanju voda pred onesnaženjem ter pri krivolovcih so opravili več kot 2IOO prostovoljnih delovnih ur. Že vseskozi pa si ribiči prizadevajo in upajo, da bodo v Šaleški dolini vendarle storili vse. da bodo jezera spet čista in naseljena z ribami.
V preteklem letu so dani in mladinci dosegli pomembne uspehe tudi na raznih meddražinskih. območnih, rt pubhških. zveznih in mednarodnih tekmovanjih v lovu rib in v športnih
disciplinah. t lanskackipa pa ježe leta 1976 posula republiški prvak, na državnem prvenstvu pa je Vlado Mcšič dosegel prvo mesto v peteroboju.
Člani družine bodo letos proslavili 25-letnico delovanja, zalo bodo v ju bilejnrm letu še posebej namenih vso skrb upravljanju m gospodarjenju z vodami.
Letne koafcrcncc šoštanjskih rihi-črv so se udeležili radi predstavniki zveze ribiških družin Celje, ribiških družin Velenje, in Štore, pa tudi predstavnik krajevne konference SZDL Šoštanj, kije izrekel posebno pohvalo ribičem za prizadevanja pri ureditvi okolja in pri izgradnji rekreacijskega centra.
Min Volk
Gostinstvo Velenje
Začetek gradije nove restavracije
bazenu se po februarju ne bomo več kopali, it...
Prihodnji mesec ali najkasneje aprila bo delovna organizacija Gostinstvo Velenje začela graditi ob novi cesti Stari Jašek Pesje nadomestni objekt za prejšnjo restavracijo Jezero. To so morali podreti, ker pod njo Rudnik lignita Velenje še koplje premog. Pri gradnji jim bodo v veliki meri finančno pomagal rudnik.
Ce bo vse po sreči, bodo nov objekt zgradili do letne sezone prihodnje leto. Objekt bo imel restavracijski prostor s 150 sedeži, poleg tega pa še nekaj posebnih sob. Ob njem bodo zgradili tudi posamezne rekreacijske objekte — mini golf, teniška igrišča. Na samem jezeru pa naj bi začeli razvijati čolnaijenje ipd., saj je lahko obstoječe jezero velikega pomena za razvoj turizma. Treba ga bo očistiti vsega tistega kar ne sodi v neko turistično jezero.
To pa ni edini objekt, ki ga naj bi zgradili. Načrtujejo tudi, da bi že letos začeli graditi prvi del novega lokala — dnevni bar odprtega tipa v novem naselju Šalek II v Velenju. Gradnjo naj bi končali predvidoma čez dve leti, nato pa bodo zgradili še restavracijski del. V letih 1984—85 bodo zgradili poseben lokal tudi ob Šaleški magistrati. Vsi vemo, da je v Velenju premalo
noatvenih zmogljivosti, saj jc v sedanjem hotelu Paka na voljo le sto postelj. Zato si zaposleni v Gostinstvu skupaj z nekaterimi predstavniki občinske skupščine že dalj časa prizadevajo, da bi že v tem srednjeročnem obdobju s sov laganjem banke in združenega dela zgradili prizidek k hotelu Paka, s čimer bi bili zagotovljeni osnovni pogoji za razvoj poslovne-
ga in i/iet ruškega turizma. S prizidkom bi pridobili dodatnih sto postelj, obenem pa bi obnovili obstoječi deL V novi prizidek bi prestavili tudi sedanjo recepcijsko službo.
S pridobitvijo tega objekta bi lahko v bodoče tudi veliko več storili na področju turistične propagande.
(sv)
= hi
Najprej so začeli urejati okolico
o združitvi
Po poti Štirinajste
Mladi v KS Ravne
Številka 6 (568) — 13. februar 1981	V središču pozornosti
Naši mladinci so odšli na pot
Pod okriljem republiške konference ZSMS poteka letos tretjič združeni pohod po poteh slavne Štirinajste. Pohod seje pričel prejšnji petek v Sedlarjevem. Razdeljen je na štiri etape, nosilke posameznih etap pa so občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, Celje, Velenje in Mozirje. Pot poteka od Sedlarjevega, Bohorja, Svetine, Stranic, Paškega Kozjaka, Graške Gore, Zavodenj, Smrekovca, do Ljubnega ob Savinji, kje bo zaključna slovesnost, ki se je bodo udeležili pohodniki, preživeli borci in domačini. Pohod traja deset dni, na njem pa bo v vseh štirih etapah sodelovalo okoli 600 pohodni-kov.
V naši občini je to že trinajsti pohod. Pričel se je v sredo zjutraj z zborom po-hodnikov na Titovem trgu in položitvijo vencev pred spomenik Onemele puške in spomenik tovariša Tita. Mladi so nato v Stranicah pri Frankolovem prevzeli prapor pohodnikov od mladincev iz Celja. Od tu so pot nadaljevali proti razvalinam Lindeškega gradu, kjer je 14. divizija bila hude boje z Nemci. Od tu'so nadaljevali pot do Senega-škega mlina, kjer je divizija prebila nemško zaporo na cesti Sodska—Vitanje. Nato so odšli do spomenika v Brdcih ter preko Paškega Kozjaka do Pake, kjer so prespali. V paški šoli so pripravili tudi družaben večer z mitingom ter tako popestrili naporen dan.
Včeraj je pohodna enota-nadaljevala pot iz Pake preko
že trinajstič
Škalskih Cirkovc in Plešivca do Grmade. Med potjo so se ustavili pri spominskih obeležjih ter se padlih borcev spomnili s krajšim kulturnim sporedom in položitvijo vencev. Osrednjo slovesnost pohoda pa šo pripravili ob spomeniku Nošenje ranjencev na G raški gori. Od tu pa so odšli proti Fergunovemu vrhu, kjer je Štirinjasta bila najtežje boje na Graški gori. Popoldan seje pohodna enota spustila v Velunjski graben ter od tu odšla do šole v Ravnah, kjer je prespala. Tudi tu so mladi pripravili zanimivo kulturno prireditev.
Danes po zajtrku pa so se mladi namenili k domačiji Kaplan, kjer so borci 14. divizija prebil nevaren obroč, ki so ga Nemci sklenili okoli izmučenih borcev. Pri spomeniku v Sreških pečeh bodo pripravili kulturni program, nato pa nadaljevali pot do Zavodenj in Zlebnika. Pri Žlebniku bo krajša slovesnost, mladi iz velenjske občine pa bodo predali prapor pohodni enoti iz Mozirske občine.
Letošnje tretje etape pohoda, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Velenje, so se udeležili mladi iz šol, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti. Prav tako pa so se ga udeležili tudi mladi iz pobratenih občin Pucarjevo, Vrnjačka Banja, Split in Ormož. V pohodni enoti so tudi mladi iz občin Slovenj Gradec, Ljubljana—Šiška, Zago-ije, Slovenka Bistrica, Ljutomer ter 50 pohodnikov iz občine Žalec. Tretje etape po-
hoda se je udeležuje več kot 150 pohodnikov.
Na celotnem pohodu sodelujejo vojak*in starešine iz garnizije XIV. divizije iz Postojne.
Letošnji pohod poteka v znamenju praznovanja 40. letnice vstaje slovenskega naroda in 40. letnice ustanovitve OF. Ob tem pa je predvsem pomembno, da pohod združuje, ohranja in razvija vrednote naše revolucije, krepi tovarištvo, neguje bratstvo in enotnost ter dopolnjuje družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje mladih.
Pri organizaciji pohoda so našim mladincem precej pomagali občinski odbor zveze združenj borcev NOV, občinski štab TO in zveza rezervnih vojaških starešin ter tudi druge družbenopolitične organizacije. Mladim so pomagali tudi krajani iz tistih krajevnih skupnosti skozi katere je šla pohodna enota.
V tenUednu je v spomin na pohod Štirinajste divizije v občini Velenje predvideno še nekaj prireditev. Tako pripravlja _svet krajevne skupnosti Šoštanj v Zavodnjah sankaško tekmovanje. To za-nimovo trim tekmovanje bo v nedeljo. Osnovna organizacija ZSMS Lokovica pripravlja kulturni večer na temo o Štirinajsti diviziji. Komisija za ohranjevanje tradicij NOB pri OK ZSMS pa je na osnovnih šolah razpisala natečaj za najboljšo likovno in literarno stvaritev, ki bo govorilo o slavni diviziji.
B. Z.
Čimprej urediti članstvo
Mladi v krajevnih skupnostih naše občine so vse bolj prisotni na vseh ravneh življenja. Zgledno in tesno sodelovanje osnovnih organizacij ZSMS z družbenopolitičnimi organizacijami in svetom krajevne skupnosti prinaša tudi lepe uspehe, saj skoraj ni akcije, v katero se ne bi po svojih močeh vključili mladi. Njihov prispevek k hitrejšemu razvoju svojega kraja ni prav majhen.
Lep primer prizadevnega sodelovanja pri uresničevanju načrtovanih nalog je v krajevni skupnosti Ravne tamkajšnja osnovna organizacija ZSMS. Takole je v pogovoru pripovedoval njen predsednik Brane Navršnik: ,,Ustanovitev naše mladinske organizacije sega v leto 1966 in danes je vanjo vključenih 75 mladih. V Ravnah je mladih precej več, vendar niso vsi člani mladinske organizacije. Morda tiči vzrok v preveliki raztresenosti domačij, mnogo mladih pa je doma z večjih kmetij in jih pri prizadevnem delu v naši organizaciji zadržuje delo na kmetiji."
Zanimivo je to, da je ta mladinska organizacija zelo mlada po svoji starostni strukturi, saj so zelo redki tisti člani, ki so stari več kot 20 let.
Z delom v pretekelm letu ravenski mladinci niso najbolj zadovoljni, čeprav so uresničili vse načrtovane naloge. Množično so se vključili v delovne akcije sveta krajevne skupnosti. Kar krepko so zavihali rokave pri ureditvi športnega igrišča pri osnovni šoli. Igrišče je večnamensko in ga lahko sedaj uporabljajo tudi mladi za razne športne aktivnosti. Pripravili so tudi več manjših akcij osnovne organizacije ZSMS, svoj prispevek pa so dali še pri manjših delovnih akcijah krajevne skupnosti, kot je ureditev krajevnih cest, čiščenje okolja, sodelovanje na raznih prireditvah in
proslavah. „V preteklem letu smo načrtovali še srečanje z drugimi mladinskimi organizacijami naše občine in jih tudi uspešno pripravili. Srečali smo se dvakrat z mladinci Šentilja in Škal. Izmenjava izkušenj nam bo gotovo koristila pri nadaljnjem delu," je poudaril Brane Navršnik. Del pozornosti so mladi Ravn v preteklem letu namenili kulturno zabavnemu življenju. Tako so organizirali izlet na Dolenjsko ter se seznanili z njenimi kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Pripravili pa so tudi več družabnih prireditev. Poleg delovnih akcij namenjajo člani mladinske organizacije Ravne vso skrb športni dejavnosti. Vsako leto pripravijo za člane različna tekmovanja, kot so smučanje, namizni tenis, nogomet in šah. V lanskem letu so na občinskem tekmovanju v malem nogometu dosegli lep uspeh, prvo mesto v mladinski ligi.
Program dela sestavijo mladi za pol leta naprej. Vanj so do meseca maja zapisali sodelovanje pri krajevnem prazniku, 22. februarju in proslavi 8. marca, kresovanje, ob 25. maju — dnevu mladosti pa bodo sprejeli v svoje vrste nove člane osnovne organizacije in jim pripravili krajši kulturni program, načrtujejo še organizacijo nogometnega turnirja, sodelovanje na občinski prireditvi za Kajuhov pokal in občinski nogometni ligi. Seveda bodo tudi letos namenili največ pozornosti uresničevanju načrtovanih nalog osnovne organizacije kot tudi krajevne skupnosti. Da bi bilo delo res temeljito izvedeno, so naloge porazdelili med komisije, in sicer kulturno, komisijo za delovne akcije, največ dela pa so naložili športni komisiji.
Vendar delo osnovne organizacije ZSMS Ravne ni tako lahko, saj
Družbenopolitičnemu izobraževanju delavcev namenjajo v organizacijah združenega dela Gorenje Velenje vse večjo pozornost. Tako so v torek, 3. februarja pripravili seminar za vodstvo izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata in delegate v tovarniški konferenci in koordinacijskem odboru sindikata sozda Gorenje. V delovni organizaciji Gorenje—Fecro v Slovenj Gradcu so si udeleženci seminarja najprej ogledali proizvodnjo kos in kovaških odkov-
kov ter izdelkov iz nerjavečega jekla, nato pa so se sestali na delovnem sestanku.
Udeleženci so največ časa namenili razpravi o ustavnih dopolnilih in pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Dogovorili so se tudi za vsebino dnevnih redov sestankov v osnovnih organizacijah, ki bodo v kratkem v vseh temeljnih organizacijah. Beseda bo tekla predvsem o gospodarjenju.
jih na Vsakem koraku ovirajo težave. Največjo predstavlja članstvo. Število mladih v osnovni organizaciji zelo niha. Vsi pa tudi niso naj-
Brane Navršnik
bolj pripravljeni prijeti za delo. ,,Naši člani in vsi mladi v Ravnah vse premalo vedo kakšen je pomen in delo osnovne organizacije ZSMS. Trudimo se, da bi jih pritegnili z raznimi akcijami in prireditvami, toda uspehi niso najboljši. Ker je število naših članov zelo različno, nas to pri načrtovanju večjih in pomembnejših akcij precej ovira. Naša naloga v prihodnje bo gotovo usmerjena na pridobivanje starejših mladincev," je dejal Brane Navršnik. Pri uresničevanju nalog so jim bile v pomoč vse družbenopolitične organizacije, s katerimi dobro sodelujejo. Zato bodo sodelovanje z njimi tudi v prihodnje še krepili.
T. P.
Predlog programske usmeritve SŠGZ Velenje za leto 1981
Usmerjanje razvoja gospodarstva in načrtovanja
Izvršilni odbor medobčinske Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje je na zadnji seji, kot smo že poročali, izoblikoval predlog programske usmeritve dela in aktivnosti Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za leto 1981. Vodilo pri oblikovanju programske usmeritve so bile usmeritve iz razprav v organih gospodarske zbornice, določneje opredeljena družbena vloga in funkcija medobčinskih zbornic v zborničnem sistemu ter smeri in aktivnosti družbenih prizadevanj na področju družbeno-ekonomskega razvoja v letošnjem letu. Nekatere naloge, zapisane v predlog programske usmeritve, pa izhajajo iz razvojnih načrtov obeh družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter drugih združenj in skupnosti. Izvršilni odbor pa bo, kot je že v navadi, opredelil aktivnosti za posamezno trimesečje.
Gotovo je, da- bo tudi v okviru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje v središču
pozornosti usmerjanje razvoja gospodarstva in načrtovanja. Posebno pozornost bodo namenili uresničevanju nalog, ki so zapisane v resolucijah za leto 1981 in izhajajo iz temeljev načrta razvoja za obdobje 1981-1985. V okviru medobčinske zbornice načrtujejo še posebej dogovarjanje med organizacijami združenega dela in skupnih področjih poslovanja. Bistvene opredelitve usklajevanja so potrebne zlasti še v zvezi z uporabo in gospodarjenjem s prostorom, varstvom in izboljšanju človekovega okolja ter infra-strukturno opremljenostjo prostora. Aktivno se bo vključila v oblikovanje osnov in kriterijev presoje investicij z njihovo skladnostjo z družbenimi interesi, opredeljenimi v temeljih plana občin Velenje in Mozirje ter ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje. Opravljene pa bodo tudi potrebne aktivnosti usklajevanja investicijskih namer in aktivnosti združevanja dela in sredstev. Izdelan bo še pregled vseh razvojnih
usmeritev na področjih, ki so infrastrukturnega pomena za razvoj gospodarstva, upoštevaje pregled in ugotovitve pa bo izoblikovan prednostni red vlaganj v infrastrukturo.
Ob tem bo Savinjsko-šaleško gospodarska zbornica preverjala uresničevanje ciljev letošnje ekonomske politike, spremljanje gospodarskih gibanj in pospeševanje večje učinkovitosti in racionalizacij v gospodarstvu v Šaleški in Gornji Savinjski dolini. Tako" bo medobčinska zbornica spremljala uresničevanje smernic obeh družbenopolitičnih skupnosti za letošnje leto; obravnavala in analizirala bo uresničevanje smernic v posameznih obdobjih, redno bo spremljala gospodarska gibanja v obeh občinah ter vodila aktivnosti za objektivizacijo pogojev gospodarjenja. Sproti bo spremljala gibanje blagovnih in denarnih tokov gospodarstva na območju posamezne občine, aktivno pa se bo vključila v izvajanju nalog, ki izhajajo iz družbenih dogovorov o
izvajanju nalog s področja cen in o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Med razgovori s predstavniki organizacij združenega dela bo, med drugim, obravnavala problematiko izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 ter se, če bo to potrebno, vključevala v presojo poslovanja v posameznih organizacijah združenega dela. S sodelovanjem z izvršnima svetoma občin Velenje in Mozirje bo spremljala gibanje menjave s tujino in če bo potrebno organizirala usklajevanje izvozno -uvoznih tokov reprodukcijsko povezanih organizacij združenega dela. Medobčinska gospodarska zbornica bo strokovno sodelovala pri pripravi in obravnavi gradiv za varčevanje z energijo, uporabo sekundarnih surovin in varstva okolja, prav tako pa tudi pri kompleksnejši obdelavi integralnega transporta v Šaleški in Gornji Savinjski dolini ter usmerjala aktivnosti za preusmeritev blagov-
no — prometnih tokov s cest na železnico.
Nadalje bo Savinjsko šaleško gospodarska zbornica Velenje pospeševala uresničevanje samoupravljanja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu, aktivnosti pa bo "usmerila tudi v pospeševanje hitrejšega razvoja lokalno — regionalnih dejavnosti, posebej drobnega gospodarstva, gostinstva in turizma, agroživilstva in preskrbe ter komunalne in stanovanjske dejavnosti. Med drugim bo pripravila posvetovalne programe z nosilci družbene kmetijske proizvodnje o pogojih razvoja družbenih kmetijskih obratov, z organizatorji proizvodnje z združenimi kmeti, kmetijskimi pospeševalnimi službami in kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi pa o krepitvi kmetijske proizvodnje, razvoju kmetijstva v hribovitem svetu ter o razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Sodelovala pa bo še pri
razvijanju možnosti turistične dejavnosti.
Kar zadeva naloge s področja kadrovske politike in izobraževanja pa bodo namenili vso potrebno pozornost uresničevanju nalog iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, ocenila bo uveljavljanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse v organizacijah združenega dela ter uveljavljanje kadrovskih služb v organizacijah združenega dela, organizirala pa tudi instrakturažne seminarje za predsednike izpitnih komisij za. pripravnike. Kadrovala pa bo udeležence v vse oblike funkcionalnega izobraževanja.
V načrtu je nadalje reorganizacija nekaterih zborničnih organov v prizadevanjih, da bi celoviteje uveljavili koncept medobčinske zbornice, S kadrovsko okrepitvijo nekaterih organov pa želijo poživiti njihovo delo.
M. L.
KS Bevče
6l\5	Naši kraji m (udje	Številka 6 (568) — 13. februar 198t
doma krajevne skupnosti
Najpomembnejša naloga - ureditev
nja denarja te naloge niso v celoti uresničili. Tako so šele v preteklem letu začeli gradnjo. Druga večja neuresničena naloga je ureditev telefonskega omrežja. Krajevna skupnost Bevče je ena tistih krajevnih skupnosti, ki nima še nobenega telefonskega priključka. Zato je ureditev telefonije ena od velikih želja. Nalogo so postavili v to srednjeročno obdobje. V načrtu so imeli tudi izgradnjo več škarp na plazovi tem področju. kar pa jim prav tako ' m uspelo. Uredili pa so vodovodno zajetje in tako omogočili zadostno preskrbo z vodo za številne domačije na tem območju. Pri tem pa se je pojavila težava, ker je zaradi dvojnega prečrpava-nja. prispevek za vodarino celo višji kot v mestnih krajevnih skupnostih in je to med uporabniki povzročilo precej nezadovoljstva. Redno pa so vzdrževal.i tudi krajevne ceste ter poskrbeli za pluženje v zimskem času.
Letos bodo seveda skušali uresničiti vse tiste naloge, ki so ostale nedokončane v
V prihodnjih letih bodo tudi Bevče dobile telefonsko omrežje
preteklem letu. Tako bodo nadaljevali gradnjo doma družbenopolitičnih organizacij. Ta dom gradijo v več fazah. Dogradili so že dvorano h gasilskemu domu. Ko bo objekt v celoti dograjen, bodo dobile v njem prostor vse družbenopolitične organizacije. ki delujejo v krajevni skupnosti, štab civilne zaščite in SLO. V večji dvorani bo prostor za različne prireditve.
Za dokončno ureditev doma bodo krajani potrebovali nekaj več kot milijon dinarjev.
Med nalogami, kijih bodo krajani uresničili do konca tega srednjeročnega obdobja pa je še ureditev telefonskega omrežja. S pripravljalnimi deli za gradnjo telefonskega omrežja bodo pričeli že letos, leta 1983 pa bi gradnjo končali. Zgradili bodo omrežje, na katero bo možno priključi-
ti približno petindvajset naročnikov. Poleg tega bodo obnovili krajevne ceste. V krajevni skupnosti je zaenkrat asfaltiranih le trideset odstotkov vseh cest. Načrtujejo pa tudi melioracijo površin ob potoku Drajšnica. Na ta način bodo pridobili nove kmetijske površine.
Boris Zakošek
Po številu prebivalstva ena manjših krajevnih skupnosti občine Velenje se krajevna skupnost Bevče srečuje z različnimi težavami, predvsem na področju komunalne ureditve. Sredstva, ki jih zberejo v krajevni skupnosti ali jih prispevajo posamezne interesne skupnosti in delovne organizacije, ne zadoščajo za hitrejše razreševanje krajevne problematike.
V preteklem letu so si krajani Bevč zastavili precej bogat plan dela. vendar vseh nalog niso uspeli uresničiti. Najpomembnejša naloga je bila vsekakor že nekaj let načrtovana ureditev doma družbenopolitičnih organizacij. Gradnjo so nameravali pričeti že leta 1979. dograditev pa načrtovali še v preteklem srednjeročnem obdobju. vendar zaradi pomanjka-
Gradnja doma naglo napreduje
KS Podkraj - Kavče
material. Razsvetljava jih bo veljala 300 tisoč dinarjev. Vendar moramo tudi ob tej akciji zapisati, da so s prostovoljnim delom pripomogli precej krajani.
V letni program preteklega leta so zapisali napeljavo telefonskega omrežja. V Podkraj u so postali bogatejši za' 40 telefonskih priključkov, stroške napeljave so krili naročniki sami. V letu, ki je za nami. so prebivalci te krajevne skupnosti naše občine pričeli z uresničevanjem nalog zadnjega samoprispevka. Modernizirali so 650 m dolgo cesto od vile Major pa do Glavnika v zgornjih Kav-čah. Akcija še ni povsem končaita, manjka le asfaltna prevleka. Zanjo bodo odšteli 720 tisočakov, 300 tisoč dinarjev pa je primaknila samoupravna komunalna skupnost.
Tudi delo družbenopolitičnih organizacij v preteklem letu ni bilo zadovoljivo. Na osnovi analize so ugotovili, da niso opravile svojega poslanstva. Vse premalo so bile prizadevne na vseh področjih dela. Zato so na zadnjem sestanku sveta krajevne skupnosti sklenili, da bodo zadolžili posamezne člane teh organizacij vsakega za določeno področje. Prepričani so namreč, da bo le tako porazdeljeno delo pripomoglo k boljšemu in uspešnejšemu delu krajevne skupnosti. Svoje pa bo gotovo prispeval še statut KS. ki so ga prejeli letos. Del pozornosti bodo namenili še utrjevanju in poglabjanju nalog krajanov v splošnem ljudskem odporu, saj so ugotovili, da so tudi na tem področju vse premalo naredili.
In kakšne so njihove srednjeročne smernice razvoja? »V tem letu nameravamo zgraditi vodovod v Roprčah. ki nas bo stal okoli 400 tisoč dinarjev, naslednji dve leti pa ureditev kanalizacije v Pod-kraju in Kavčah. V program smo zapisali še ureditev in modernizacijo krajevnih cest.« je sklenil pogovor predsednik sveta KS Podkraj— Kavče Zdravko Tanšek.
T. P.
Krajani Podkraja so se dolgo časa jezili zaradi plazu, ki jim je spodjedal cesto. Sedaj je, kot kaže posnetek, kritična točka odpravljena in cesta je spet varna za promet.
RDEČA DVORANA VELENJE
REK Velenje, DS DRUŽBENI STANDARD
PRIREJATA
v soboto 28. februarja ob 20. uri
VELIKO PUST0VANJE
Zabavali vas bodo:
zabavni ansambel „ŠOK" in narodnozabavni ansambel OTTAVIA BRAJKA.
Vabljeni!
Nezadovoljni z delom v preteklem letu
Pretekli teden so se sešli na sejo sveta krajevne skupnosti krajani Podkraja in Kavč. Na dnevnem redu so imeli eno samo točko, ocenitev dela krajevne skupnosti v preteklem letu.
Ugotovili so. da rezultati dela niso najboljši in z njimi nikakor ne morejo biti zadovoljni. saj niso uresničili vseh načrtovanih nalog. V drugem referendumskem programu so imeli zapisane tri naloge, ki bi jih morali uresničiti v preteklem letu. To so razširitev in modernizacija ceste v Tajni, obnovitev doma družbenopolitičnih organizacij in pridobitev potrebnih dokumentov za ureditev kanalizacije v Podkraju in Kavčah. Od tega so uspeli izvesti le prvo nalogo. Za ureditev in modernizacijo ceste v Tajni so odšteli 300 tisoč dinarjev. Stroški bi bili gotovo mnogo večji, če ne bi s prostovoljnhn delom pripomogli krajani sami. V B programu tretjega samoprispevka so krajani Podkraja in Kavč zapisali ureditev kanalnih poti v tem delu krajevne skupnosti, in sicer v letih 1983 in 1984. Zato so se dogovorili, da bodo potrebne načrte naročili takrat. Da niso uspeli uresničiti tudi tretje naloge, ki sojo
načrtovali lani. niso krivi sami. Kljub številnim prizadevanjem. da bi končno pridobili lastništvo vile Major in jo obnovili ter tako uredili prostore krajevne skupnosti, še vedno niso uspeli. Lastnik vile Major je Komunalni center Velenje. Prošnji krajanov so sicer ugodili, vendar se dogovora niso najbolje držali. Krajani so uredili stanovanje za družino, kije bila v domu. lastništva pa še vedno nimajo v svojih rokah. Zato so se reševanja te težave lotili na drug način. V letni program so na osnovi prostorskega plana načrtovali zgraditev majhne trgovine in vrtca v Kavčah, ob tem pa naj bi zgradili še majhno dvorano, kjer bi našla svoje prostore tudi krajevna skupnost. Vendar Era v svojem srednjeročnem programu ni zapisala graditve svojega prodajnega prostora v tej krajevni skupnosti. Stroški za graditev načrtovanega objekta so precejšnji. zanj pa krajevna skupnost nima dovolj denarja. Naloge torej ne bo mogoče uresničiti v tem srednjeročnem obdobju, ampak šele v naslednjem. Kot je dejal predsednik sveta KS Pod-kraj-Kavče Zdravko Tanšek. so morda nekoliko krivi kra-
jani sami, ker niso bili pri načrtovanju srednjeročnih razvojnih smernic dovolj prizadevni. Začasno rešitev te težave so poiskali v krajevni skupnosti Staro Velenje.
V preteki em letu so del pozornosti namenili tudi vzdrževanju krajevnih cest. Za njihovo ureditev so porabili del presežnih sredstev iz drugega referenduma. Sedaj so jim ta pošla, iz tretjega samoprispevka pa ne bo mogoče dobiti presežnih sredstev, saj bo denarja premalo za vsa načrtovane naloge. Povezali so se s samoupravno komunalno skupnostjo. Vendar noče prevzeti vzdrževanja njihovih cest. ker ne ustrezajo zahtevam in predpisom te skrpnosti. Ceste so v propadanju, zato krajani menijo, da bodo morali odločno in kar najhitreje pristopiti k reševanju težave na drugačen način.
Lani so krajani Podkraja in Kavč navezali tesnejše stike s krajevno skupnostjo Staro Velenje. Pripraviliso tudi skupno akcijo, in sicer razsvetljavo cest od Starega Velenja do Kavč. Akcija še ni v celoti izvršena, vendar so krajani prepričani, da jo bodo lahko končali že spomladi, saj imajo pripravljen ustrezen
V vili Major, kot imenujejo zgradbo v ospredju posnetka, so si hoteli urediti prostore, vendar niso mogli pridobiti lastništva.
številka 6 (568) — 13. februar 1981	, Kuhura	_ _;_
Slovenska filharmonija
Kaj bomo slišali na koncertu?
Šaleška dolina
Dostojno proslavili kulturni praznik
Kinoklub Gorenje
Z dobro voljo in vztrajnostjo do uspehov
Pretekli teden so se zbrali na rednem občnem zboru člani kinokluba Gorenje, na katerem so pregledali kaj so naredili v preteklem letu, in sprejeli delovni program za to leto.
V razpravi so člani poudarili, da je bilo delo kluba v minulem letu zelo uspešno, saj so opravili celo več nalog kot so jih načrtovali. V desetih letih delovanja je dosegel kinoklub Gorenje zavidljive uspehe. Že dvakrat je bil proglašen za najuspešnejši kinoklub leta v Sloveniji. Njegova dejavnost je precej pestra in bogata. V lanskem letu so se s svojimi filmi udeležili vseh festivalov raznih stopenj. Pripravili so klubski festival. svoje filme so zavrteli na medklubskih. republiških in celo zveznih festivalih ter v zamejstvu. Uspehi so jih ti spodbujali pri nadaljnem delu. V prostorih velenjske knjižnice so v letu 1980 pripravili šesti klubski festival, s filmskimi izdelki so se občinstvu predstavili na festivalu dokumentarnega filma v Mariboru, na Naši besedi 80 v Cerknici, na festivalu »Mala Pula« v Pulju, izpustili niso še republiškega festivala na Prevaljah in srečanja radioamaterjev Jugoslavije. S svojimi kamerami so se podali tudi po poteh štirinajste divizije in posneli kratek dokumentarni film.
Izkušnje in napotki drugih tovrstnih klubov širom Slovenije, s katerimi zelo tesno sodelujejo, so jim prišla še kako prav. Žato so člani kinokluba Gorenje tudi v preteklem letu pripravili več srečanj, in sicer s kinoklubom Mavrica iz Radomelj, Minifilmom iz Ljubljane, v goste pa so povabili še člane kinokluba Duplje. Z namenom. da povečajo svoje vrste z novimi člani prirejajo kinoklu-bovci Gorenja filmske večere po krajevnih skupnostih naše občine.
ki so vedno dobro obiskani. Filmsko kulturo širijo tudi med najmlajšimi. Na vseh osnovnih in srednjih šolah v Velenju in Šoštanju imajo filmske krožke, v katerih mladi člani spoznavajo osnove tovrstne dejavnosti. Kulturno življenje bogatijo filmarji Gorenja na Petkovih večerih, v okviru Oktobrskih prireditev so našim občanom prikazali filme o Velenju in Velenjčanih. Nastopili so tudi na tednu slepih v Celju, kjer so zavrteli film Zmagovalci teme in bili deležni mnogih priznanj. Praznovanje dneva JLAso člani kinokluba Gorenje obogatili s projekcijo dveh filmov v Domu učencev. V klubu pa so zavrteli tudi 16 mm filme iz zagrebške filmoteke ter si z njimi pridobivali nove izkušnje in spoznanja. Svoje pogleda pa so tako še bolj razširili na domačo in tujo filmsko ustvarjalnost.
Težav, takšnih ali drugačnih, nikjer ne manjka. Nasploh pa ki-noklubovci Gorenja o njih neradi govore. Prišli so namreč do spoznanja. vsaj tako zatrjujejo, da se z dobro voljo in vztrajnostjo lahko marsikatero težavo spremenijo v težavico ali jo povsem odpravijo, kar so člani kluba že večkrat dokazali. Obseg njihove dejavnosti je precej odvisen od uvoza naprav in filmskega materiala. Omejitev uvoza in prepoved nakupa osnovnih sredstev za to dejavnost jih je močno prizadela. Filmska tehnika je zelo občutljiva in se pri množični rabi kaj hitro pokvari. Na domačem trgu pa ni moč kupiti niti rezervnih delov.
Njihov delovni program za letos ni nič manj obsežen kot lanski. V januarju so že organizirali klubski festival, sedmi po vrsti, na katerem so se predstavili z vsemi zvrstmi svojega filmskega ustvarjanja. in sicer žanrski, doku-
mentarni, igrani, animiram in eksperimentalni film. V tem mesecu pa so že gostili člane kinokluba iz Dupelj. V svoj delovni program so zapisali še navezovanje stikov z ostalimi tovrstnimi klubi v Sloveniji, kot so Koroški kinoklub Prevalje, LT Emo Celje, kinoklub Duplje. Mavrica iz Radomelj, Maribor, Minifilm ter slovenskimi kinoklubi v zamejstvu. Bolj kot doslej bodo priza-devano sodelovali pri širjenju filmske vzgoje v obliki tečajev, krožkov, seminarjev, predavanj, filmskih večerov, svoj prispevek pa bodo dali še v usmeijenem izobraževanju. Del pozornosti bodo kinoklubovci Gorenja na-""menili pridobivanju novih članov. Seveda ob vsem tem smemo pozabiti zapisati še snemanja filmov vseh zvrsti in žanrov, usposabljanja novih kadrov za tovrstno izobraževanje ter sodelovanja na filmskih seminarjih in filmski šoli v Pulju. Po svojih močeh pa bodo sodelovali še na raznih prireditvah in proslavah naše občine s projekcijami svojih filmov. Vso skrb v teh dneh namenjajo člani kinokluba Gorenje pripravi na 10. letnico delovanja.
Ob koncu pa naj zapišemo še nekaj misli ustanovitelja tega velenjskega filmskega kluba:« »Danes so filmi članov kinokluba Gorenje znani širom republike, pa tudi v zamejstvu. Oblikujeta jih svežina in enostavnost filmskega podajanja, iskrenost in .izpove-dnost. Vendar pa je njihova vrednost še v nečem: filmski zapisi o razvoju doline in življenju naših ljudi so neprecenljiva zgodovinska vrednost, to so poročila, ki bodo živela, izpovedovala in osveščala še pozne rodove.«
T. P.
Foto bodica
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so pred desetimi leti odprli sodobno samopostrežno restavracijo. V njej imajo delavci na voljo topel obrok v času odmora med delom, kuhajo pa tudi kosila. Poleg redne malice lahko kupijo tudi mleko, pecivo in druga živila. Letos pa so poskrbeli tudi za dietno prehrano. Res lepi vzgledi. Ker pa je v restavraciji samopostrežni način razdeljevanja hrane, je navada, da delavci pladnje odnašajo Judi k pomivalnemu traku. Žal, tega ne delajo vsi. So tudi takšni, ki pladnje kratkomalo odložijo na tla. In tako je nastala tudi naša fotobodica. -jh-
: :

dvorni orkester razvil v vodilni tovrstni orkester v tedanji EvroDi. Na koncertu v Velenju bomo slišali njegov Koncert za flavto in orkester, v katerem bo kot solist nastopil Rudi Pok.
V drugem delu bomo slišali Simfonijo št. 8 v G duru, skladatelja Antonina Dvoraka.
Češki skladatelj Antonin Dvorak se je rodil leta 1841 kot najstarejši sin vaškega gostilničarja in mesarja ob Vltavi. S šestnajstimi leti se je vpisal na orglarsko šolo v Pragi, ki jo je v dveh letih končal že kot priznan talent.
Skromna pomoč od doma je usahnila in mladi Antonin je več let igral violo v nekem praškem orkestru ter zasebno poučeval. V tem času je bil Bedrich Smetana že priznani skladatelj, dirigent in pianist, ki se je navduševal za npvo-romantizem. Tudi Dvorak je začel skladati in napisal prve opere pod Wagnerovim vplivom. Za svoja dela, zlasti III. simfonijo, je dobil dunajsko državno štipendijo, ki mu je omogočila iskreno poznanstvo z Brahmsom in ga osvobodila tujih vplivov, daje kmalu dosegel lastni stil. Znane so njegove skladbe Stabat mater in Slovanski ples s katerim je dosegel svetovni sloves. Za Dvoraka lahko rečemo, da je bil pozni romantik, lirik, ki je bil podvržen oblikovanju elegijskih in liričnih razpoloženj. Čeprav pri njemu ni izrazite borbenosti kot pri Smetani, pa ga je vodila velika ljubezen za češki narod in za njegove napore za dosego politične samostojnosti. V razvoju novejše češke glasbe je bil Dvorak utemeljitelj češke simfonične, kon-certantne in komorne ter orato-rijske glasbe. Zelo pomembna je njegova VIL VIII in IX. simfonija, godalni kvarteti, klavirski kvinteti in opere, kjer pa ni dosegel Smetanove višine. Najpomembnejše so Čert a Kača in Rusalka, ki je še danes zelo uspešna lirična bajka. Dvofak pa je pomemben tudi v svojih delih oratorijske in cerkvene glasbe (Sveta Ljudmila, Requiem in Te Deum). Umrl je leta 1904 v Pragi.
deta Robarja. ki so prinesli svoja dela na razstavo predstavil akademski slikar Lojze Zorko. razstavo pa je odprl predsednik skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič. Ob koncu so vsi udeleženci prejeli v dar knjižico Kajuhovih pesmi. V uvodnem delu koncerta pa so nastopili tenorist Rudolf Franc, mezosopranistka Eva Novšak in pianist Andrej Jarc.
Istega dne zvečer so v galerijskih prostorih knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli pregledno razstavo Frana Tratnika, ter z njo obenem počastili 100-le-tnico rojstva tega slovenskega slikarja.
Tudi v krajev ni skupnosti Škale so dostojno proslavili slovenski kulturni praznik in počastili spomin na pesnika Franceta Prešerna. Na predvečer praznika je v prostorih gasilskega doma kulturno društvo Stane Sever pripravilo srečanje pevskih zborov. Srečanje je zbudilo med krajani veliko zanimanje, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano, ki je komajda lahko sprejela vse, ki so prišli na prireditev. V njej se je zbralo več kot 200 krajanov Skal. Hrastovca in sosednjih krajevnih skupnosti.
N astopili so štirje zbori: Mešani zbor Gaberke in moški zbor Čebelica iz Raven, ki jo vodi Andrej Pačnik. mešani zbor Konovo pod vodstvom Izidorja Florjana, za konec pa je štiri pesmi zapel več kot 30-članski mešani zbor iz Škal pod vodstvom zborovodkinje Pavle Lipnikove. O življenski poti pesnika ter o pomenu 8. februarja je spregovorila mladinka Zdenka Lipnik.
Tudi ta prireditev v krajevni skupnosti Škale je pokazala, kakšno zanimanje kažejo krajani za razne kulturne prireditve izven mestnega središča. Žal. pa v mestu ni tako. saj so prostorne dvorane pogostokrat napol prazne.
V soboto. 7. februarja so proslavili kulturni praznik tudi krajani Šentilja. Proslavo je pripravila tamkajšnja osnovna šola, osnovna organizacija ZSMS ter pionirska organizacija Šentilj. Pester program, sestavljen iz pesmi. recitacij in proze, si je ogledalo le manjše število odraslih krajanov, ki v Šentilju, kot kaže, nimajo časa za kulturo in razvedrilo (nasprotno kot v Škalah), dvorano pa so napolnili učenci in mladinci. Med proslavo so člani pionirskega odreda Franc Rozman — Stane razvili nov prapor, ki ga jim je podarilo domače prosvetno društvo Enotnost.
V Šaleški dolini je vse več pevskih zborov. Na posnetku MPZ krajevne skupnosti Škale—Hrastovec (S.V.)
Dirigent Anton Nanut
V sredo 18. februarja 1981 ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje gostoval simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Anton Nanut. Orkester bo izvedel tri skladbe.
Najprej se bo predstavil z delom domačega skladatelja Pavla Merkuja. Merku se je rodil leta 1927 v Trstu. V Ljubljani na univerzi je končal študij slavistike, nato pa je iz iste stroke doktoriral na rimski univerzi. Poučeval je na klasičnih gimnazijah v Ljubljani in v Trstu, kjer deluje še danes, kot glasbeni urednik in urednik slovenskih oddaj italijanske radio-televizije.
Merku je znan skladatelj, glasbeni pisec in kritik. Njegova skladba Ali sijaj, sijak, sonce,
slovenska rapsodija za godala, ki je nastala leta 1977, je ena najboljših slovenskih skladb te vrste, ki je — zlasti v vertikalnih »vozlih«, — v nekoliko priostreni: neobrittnovski govorici, ujela patino slovenske grude, posebno Benečije. Skladba začne lmitacij-sko. a spevno, se prelevi v bor-dunsko ostinatni ples in se sočno razpoje. da kar diši po domači zemlji, nato postane spet razgibana in se povrne k citiranju lastnega'začetka.
V Šaleški dolini je bilo več prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika in obletnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. V domu kulture v Šoštanju so v petek popoldne odprli razstavo del članov kluba šaleških likovnih ustvarjalcev, na kateri je spregovoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Velenje Peter Krapež. Ob tej priložnosti je omenil velik pomen ljubiteljskega kulturnega udejstvov.inja v šaleški dolini. pa naj si gre za pevske zbore, dramske skupine godbi na pihala ali likovno in drugo dejavnost. Pohvalil je velii.i pripravljenost tistih občanov, ki si že leta in leta prizadevajo dos - i v svojih kulturnih društvih ka, najboljšo kvaliteto. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da v kulturno prosvetnih društvih v občini kot v kulturi sploh deluje 5000 ljudi, tako da je vsak 6 občan aktivno udeležen v takšen ali drugačnem amaterskem kulturnem udejstvo-vanju. Po statističnih podatkih pa je v velenjski občini skoraj vsak dan ena kulturna prireditev.
Za tem je šaleške likovnike Aristida Zornika. Marjana Vodi-ška. Danila Toreja, Veronika Svetina, Petra Matka, Andreja Krevzla, Milana Matka, Milojka Kumra, Iva Gorogranca in Pol-
Druga skladba, ki jo bo zaigral Simfonični orkester Slovenske filharmonije, bo skladba Jan Vaclava Stamica: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER, Sta-mic je bil češki skladatelj, ki se je rodil leta 1717. Njegov oče Martin. po rodu Slovenec iz Maribora, seje leta 1660 naselil v Nemackem Brodu (danes Havličkov Brod). kjer je bil učitelj in orglar. Imel je 11 otrok, od katerih so se z glasbo ukvarjali kar trije. Jan Vaclav Stamic je bil med njimi najpomembnejši. Bil je skladatelj, violinist in dirigent. Gimnazijo je obiskoval v Jihlavi. Koje leta 1741 stopil v vrste slavnega Mannhe-imskega orkestra, je bil že priznan i n slavni virtuoz, kije igral violino, violo d'amore, violončelo in con-treviolon solo. Bil je dvorni glasbenik in je mnogo potoval po Nemčiji in Franciji. Njegove skladbe in novi način muziciranja je bil med tedanjo publiko odlično sprejet. Kot slavni dirigent, skladatelj in virtuoz — koncertni mojsterje umrl v Mannheimu leta 1757.
Stamic je bil utemeljitelj in prvi predstavnik t. im. Mannheimske šole, ki so jo sestavljali v pretežnem številu glasbeniki iz Češke in Moravske. Pod Stamicovim vodstvom se je mannheimski
Naši kraji in ljudje
Številka 6 (568) — 13. februar 1981
60 let skupnega življenja
„Vsak je prej mlad kot star...
it
V strmo pobočje nad Rovtom pri Šmatnem ob Dreti je stisnjena Viclovnikova domačija. Prava kmečka hiša je lepo vidna tudi iz doline, še lepši pa je nasprotni pogled. Pri Viclovniko-vih se namreč ponuja čudovit pogled na Zadrečko in spodnji del Savinjske doline, seže pa tudi preko njenih meja. Vendar pa čudovit razgled ni bil povod za obisk te domačije, čeprav bi bil nemara tudi sam zase dovolj tehten. Obisk je bil namenjen jubileju, ki je tudi v širši domovini dovolj redek in zato toliko bolj vreden spoštovanja. Na Viclovnikovi kmetiji sta namreč Marija in Jože Nadvežnik skupaj preživela 60 let. Biserne poroke nista slavila. Svatje in matičar bi morda že prišli, če bi jih kdo opomnil, sami se, žal. niso in niti nageljčka niso kupili. V domačem krogu na resnično visoki jubilej seveda niso pozabili, sla-
vje pa je skalila bolezen hčerke, ki živi doma in skrbi za očeta in mater. Zatoje bil doma samo oče Jože, še vedno dokaj zdrav in veder 85-letnik, pa najbrž nekoliko preveč svojeglav tudi. Hčerke zaradi bolezni ni bilo doma. zato sta z mamo odšla k sinu v dolino. Kljub vsem ugodnostim pa očetu to ni bilo všeč in je skorajda »pobegnil« nazaj domov in pravi, da ga od tu zlepa ne dobijo več. Zato tudi skupni posnetek seveda ni bil možen, upajmo pa, da so v teh dneh Viclovnikovi težave le razrešili.
Oče je sedel na peči in se pogovarjal z vnukom, ki je tiste mrzle dni skrbel zanj. Ko je zvedel za namen obiska, je brez mnogo razmišljanja dejal naj se takoj poročim, če se še nisem, saj se na ohcet ne splača predolgo čakati, je preveč luštno na njej in
Precej vedrih in tudi pikrih je povedal Jože Nadvežnik.
Zdravje je Mariji Nadvežnik res nekoliko opešalo, njena dobrota pa ni minljiva
še dobro ženo- dobiš, če imaš srečo.
Spomin Viclovnikovega očeta še ni prav nič zapustil in je svojo ohcet lepo podrobno opisal. Povedal je tudi. da ga fantje iz ženine vasi niso šrangali, ker so bili že leta prej dobri prijatelji, zato pa je vse povabil na ohcet. Tudi tega. kjeje ženo spoznal, se zelo dobro spomni. Po svetovni vojni je moral za tri mesece na orožne vaje v Ljubljano. »Bilo je na vlaku«, pravi. »S prijateljem Janezom sva se peljala na vaje v Ljubljano. Janez je k nama povabil prikupno dekle in mi jo predstavil, čeprav tega najbrž ne bi bilo treba. Marijo sem poznal že iz šolskih dni, po dolgih letih vojne pa je nisem več spoznal. Ob tisti priliki se je peljala v Maribor, kjer je imela brata v bolnišnici. Vojna mu je namreč vzela nogo. No, takrat se je ljubezen začela. Ce je bilo luštno? Pa še kako, vsak je prej mlad, kot star, in ko si mlad je seveda najlepše. Sicer bom pa kmalu star 100 let, teh preostalih 15 bo kaj hitro minilo,« je z nasmehom pripomnil.
Prižigal si je cigareto za cigareto in na vprašanje, koliko let že kadi, je odgovoril, da se ne spomni, kdaj je pričel. Z zdravjem ni imel nikoli težav in zdravnika v življenju ni spoznal, le z zobovjem je imel težave. »Te grablje pa so mi dale vetra,« je dejal in pokazal na zobe. Vse življenje je delal na kmetiji in trdo delo mu je utrdilo zdravje, mu zagotovilo, da živi tako dolgo in daje še vedno kolikor toliko zdrav. Tako je rekel in dejal, da so vsi njegovi vrstniki, ki so živeli dobro in bolje od njega, že pod zemljo. Kadar doma ni bilo preveč dela, je spravljal les na gozdni in si tako prislužil kak
dinar za obleko, čevlje in kakšen frakeljček. Slednje je kasneje dodala žena Marija, sam pa je kaj takšnega odločno zanikal.
Pravi, da so danes veliko, veliko boljši časi, kot so bili nekdaj. Pravi pa tudi, da najbrž ne bodo dolgo. Z roko je pokazal skozi okno in proti dolini ter dejal: »Poglejte, včasih je bilo tole polje vse zlato-rumeno, danes pa nič. Le kako bo lepo na svetu, če ni hrane in je nihče ne prideluje. Vsi drvite v trgovine in si tam nakupite kar hočete in kar dobite.« Na koncu pogovora je bil celo nekoliko zagrenjen, pa je prej tudi vice pravil. Nekoliko ga je prizadela hčerkina bolezen, nekoliko to, da »so mu odpeljali ženo«, kot je dejal, pa tudi zato, ker nihče ne ve zanju. Nihče, da mu niti hvala ni rekel, ker je med vojno vseskozi skrbel za partizane in terence, nihče se ju z mamo ni spomnil ob njunem jubileju. Če je bil prvi problem večkrat tudi stvar osebne iznajdljivosti, pa drugi gotovo ni. Nekdo je tukaj preveč pozabil. Le kako je bilo pri srcu njima in njunim, če sta nekaj dni nazaj na televiziji in v barvah videla dve biserni poroki, sama pa niti stiska roke in šopka nista bila vredna.
Najbrž, da je nekaj takega mislila tudi mama Marija, ko je zvedela za namen obiska. Solze soji kar zalile zgubano lice, pa se je kasneje vseeno nasmehnila, povedala nekaj besed, pa tudi odpor do slikanja ni bil tako hud, kot je sprva kazalo. Prvič se je nasmehnila, ko je zvedela, da oče ni hotel povedati, koliko otrok sta imela v zakonu. Na vprašanje je namreč odgovoril: »Jaz nobenega, vprašaj mamo v dolini.« Pa je mama povedala, daje bilo pri hiši šest otrok, da je
Trdo je bilo življenje na Viclovnikovi domačiji
živih še pet. da imata danes 11 vnukov in 12pravnukov. Marija Nadvežnik je dve leti starejša od moža. rojena je bila leta 1894, precej bolj kot njemu pa ji je opešalo tudi zdravje. Zatoje kar nekoliko žalostno dejala: »Ko smo že toliko stari, do smrti bomo že zdržali.« Povedala je, da je bilo včasih bolje, kot je danes. Ne zaradi česa drugega, pač pa predvsem zato, ker sta bila mlada in močna. Res pa je, da so bili takrat časi bolj hudi kot dobri. Oče je doma dejal, da boljše žene ni imel nihče, mati pa ga je dopolnila: »On že lahko reče tako, kolikokrat pa sem trpela zaradi njegove trme in svojeglavosti, pa ni povedal.« Potočila je nekoliko solz, se nato
zamislila in znova nasmehnila. Kdo ve, kam je poletel njen spomin. K možu zagotovo, saj je dejala, da bo morala kmalu za njim domov, da ne bo sam, spomin pa je gotovo poletel še nekam, v teh 60 skupnih let. Veliko je to in razumeti sta se vseeno morala. Če pa je bil oče in mož včasih trmast in svojeglav, pa njegove besede, da je imel najboljšo ženo. veljajo še toliko bolj. Res je bila Marija Nadvežnik dobra mati in žena; in je še. Tudi in predvsem zato na Marijo in Jožeta Nadvežnika ter njunih 60 skupnih let ne bi smeh pozabiti. Opravičila ni.
Janez Plesnik
Prispevki mladih dopisnikov OŠ Gustav Šilih Velenje
Devet zapovedi
Odločil se se, da bom pisal o svoji bodoči ženi. Najprej kakšna mora biti:
1.	Ne sme biti preveč prekla-sta. Zakaj? Ja zakaj, vendarle! Nočem, da se mi žena po dveh letih prelomi na dva dela in slišal sem tudi, da od kosti človek nima veliko.
2.	Ne sme biti predebela, ker »gazda« v hiši se mora na prvi pogled spoznati in občutiti.
3.	Mora dobro kuhati. Ja, kuhati. Nočem, da bi v najboljših letih zgledal kot kakšen »cvirn«.
4.	Ne sme biti prevečjezikava (To se ve).
5.	Biti mora dobra gospodinja. No, ja, saj bom jaz tudi kaj pomagal, vendar se mora spoznati na osnovna gospodinjska dela.
kot so: pranje, likanje, pospravljanje itd.
6.	Mora biti odločna in se ne sme pustiti zafrkavati.
7.	Biti mora zabavna in zvesta. Da da, ob takšni ženi je res biti mož pravi užitek.
8.	Najvažnejše je, da bo moja žena lepa kot mucimucika in da bo sladka kot cukrček bonbon-ček. (Uf, se mi že sline cedijo).
9.	Hočem, da mi ženo zavida (skoraj) vsak mož in naj vidi, da nisem brez okusa.
Tu sem napisal devet zapovedi. kijih bo morala upoštevati vsaka kandidatka, ki bi želela biti moja žena. Če pa ima še kakšno dobro lastnost, več, bo ta vplivala na končno uvrstitev.
Tomo Verstovšek 8. a
Smeh iz šolskih klopi
Takoj, ko stopi v razred, se Sreč zadere:
»Fantje, kdo ima nalogo, naj mi jo da za prepisat, če ne ...!«
Ko je dobil zvezek, se je malo pomiril, a še ne povsem.
Ciril seje ravno pripravljal, da vrže vanj že tolikokrat vrženo, čisto razcefrano gobo. A ravno tedaj stopi v razred tovarišica:
»Eee ... saj sem ... samo hotel pobrisati tablo .. .« seje znašel.
»A tako. Samo jaz nič ne vem o tem, da so tablo prestavili na drugo stran razreda,« je rekla tovarišica.
Začel se je pouk. Učiteljica je govorila o nekakšnem sorazmerju in ko je končala, je poklicala pred tablo Ota. Napisala mu je račun. On pa je samo gledal po razredu, da bi videl, če bo od kod prišla rešitev. Ampak nič takega se ni zgodilo.
»Ja, ja Oto. Klepetal bi, znal pa nič.« Le kjeje tvoja matematika?« gaje vprašala učiteljica.
»Ja, saj imam matematiko v malem prstu, a kaj ko mi noče v glavo,« je dejal Oto in se odmajal na svoje mesto. Tovarišica je hotela ravno »narediti pridigo« o poslušanju in učenju, toda prehitel jo je zvonec. Zadrli smo se in
planih skozi vrata in skoraj pohodili malega Lojza.
Pet minut odmora in spet je na vrsti nova ura. To je tista zagulena fizika, ki nam vsem dela preglavice. Med to uro ni bilo nič posebnega. razen Branča, ki se je stegoval, da bi videl v Jocin zvezek in je pri tem telebnil z glasnim ropotom na tla.
Rudi Cirilu se ne godi nič bolje. Hotel je Lemeža udariti po g ..., pa gaje zgrešil in namesto Lemeža je dobil udarec star, zarjevel radiator. Ciril je tulil od bolečin, Lemež pa seje samo smejal. Spet seje oglasil zvonec in reditelje je kar odneslo po malico. Ko je Jože dobil svoj kos z eurocremom, je veselo vzkliknil: »Fantje, to pa diši po čipi. čipsu!?«
- Folk, to je cela 8. a.in še tovarišica zraven, je planil v smeh.
Sedaj je na vrsti glavni odmor. Po pravilih šolskega reda bi morali do zvonenja počakati v avli. Ampak kot zmeraj, se nekaj učencev zmuzne v razred, da se lahko obmetavajo s kredami, gobami. krpami; pač z vsem, kar je pri roki.'
Ko je zazvonilo in je v razred prišla z nekaj minutno zamudo tovarišica. smo takoj vedeli, da ni
na sporedu »mučenje« kot ponavadi. Res, ta ura je potekala še kar OK. Ampak zdaj je na vrsti biologija.
Tovarišica je govorila nekaj o krvi in ko je videla, da Branč spet klepeta, gaje nenadoma vprašala, če imamo za kri kakšno nadomestilo. Nekdo je bleknil nekaj o nekakšnem prahu in on je to takoj pobral in rekel:
»Da, seveda. To je kri v prahu!«
Kaj je potem sledilo, najbrž sami veste. Nazadnje je na vrsti angleščina. Kot vedno porabi to-
varišica najmanj deset minut, da nas pomiri. Potem odpre redo-valnico in oznani spraševanje.
Po treh neuspelih poskusih, da bi komu napisala cvek, je prišel na vrsto Branč. Kot ponavadi, je samo gledal v zrak. Nazadnje je učiteljica obupala in mu zastavila vprašanje, kako se reče po angleško plašč. Kot iz topa je ustrelil: »Mantl (po domače)!« Ja, taki smo mi in taki so drugi razredi na naši šoli.
Jaz pa sem čisto v redu fant!?
Toni Šmerc 8. a
SOS za naše okolje
Na svetu poznamo veliko znamenitosti in naravnih lepot, ki pa jih z vse večjo rastjo industrije uničujemo. Japonski kitolovci pobijejo na leto mnogo kitov. Grozi jim, da bodo popolnoma izumrli. Na svetu so že ustanovili klube 2a zaščito kitov. Naloga klubov so, da se z ladjo postavijo med kitolovko in kitom in tako s svojimi telesi zaščitijo kita.
Pogin grozi tudi mrožom, kijih ubijajo samo zaradi dragocene kože, masti in oklov. Vse bolj pa iztrebljajo tudi gozdove, ki so za človeka zelo pomembni. Človek mnogokrat sploh ne pomisli, zakaj je gozd koristen. S podiranjem dreves krčijo tudi življenjski prostor živalim, ki se morajo tako vse bolj umikati. Izumrlo je že veliko vrst živali in rastlin, ki se v novem
okolju ne morejo preživljati, ker so premalo izkušene in jih njihovi sovražniki zlahka ulovijo. Človek pa zastruplja tudi vodo in zrak. Tako, na primer, spuščajo v morja ogromne količine industrijskih odplak, med katerimi so zelo nevarni strupi in povzročajo grozne muke ribam, preden poginejo. Poznamo tudi veliko tovarn, ki zastrupljajo zrak z mnogimi nevarnimi strupi, ki so tudi za človeka nevarni. Človek pa škoduje sebi tudi z atomskimi elektrarnami, ker ne ve, kam z atomskimi odpadki.
Če človek ne bo nehal onesnaževati okolja, se lahko zgodi, da bo poleg mnogih živalskih vrst izumrl še sam, a za njim bo ostal onesnažen in neciviliziran svet.
Jože Kortnik 8. a razred
Moj bodoči
Minilo je že petnajst let od tistih veselih, brezskrbnih dni, ko sem hodila v osnovnošolo. Kaj vse seje zgodilo od tedaj.
Tri leta sem že poročena in življenje mi razveseljujeta mož in trileten otrok. A vedno ne morem biti doma in pospravljati za njima, kuhati in sploh streči vsaki njuni muhi: Odločila sem se, da bom odšla na tridnevni seminar na Dunaj. Vendar je moje veselje zagrenil dejstvo, da si nista moj mož in gospodinjstvo prav nič v , sorodu.
»Tri dni bosta pa le preživela,« sem si dejala. Mož ni bil preveč zadovoljen, a moral sejesprijaznit z mislijo, da me ne bo.
Preden sem odšla sem ju ves dan pripravljala na svoj odhod. Razložila sem jim,, kaj je treba
pogreti in kaj si naj skuhata. Končno sem le odšla in ju prepustila usodi z upanjem, da bosta to srečno prestala. Ne bom opisovala. kako je bilo na seminarju. Raje poslušajte, kaj seje zgodilo mojemu možu.
Prišel je čas za kosilo in sklenil je speči pečenko. Dal joje v pečico in šel gledat televizijski program. Na njegovo nesrečo pa je bil prav tedaj na sporedu slalom. Čez čas priteče v sobo Grega,, ga pocuka za rokav in pravi: »Očka, zakaj pa si zakuril v kuhinji?« Takrat je mojega moža vrglo pokonci, stekel je v kuhinjo, a žal je bilo prepozno. Odprl je pečico, zgrabil ponev, takoj za tem pa zakričal in jo spustil na tla.
Sinka pa je bilo treba tudi
okopati že ta večer in moj možje odprl pipo. daje voda tekla v kopalno kad. Takrat pa ga je prišel obiskat prijatelj in ob šahiranju je pozabil na vodo. Spomnil ga je spet Grega, ki seje (5o začetnem navdušenju le preplašil in ves moker pritekel k očetu z novico, daje Jadransko moije res veliko, a
se s tem v kopalnici ne da prime-ijati.
No, vidite, kako je, če grem zdoma. Ko pridem domov, me čaka poplavljeno stanovanje, mož z opečenimi prsti, vrh tega pa še umazan sinko.
AL SAYEGH AHBEER 8. b
Kam, oblaki, preko polja, kam
Nebo je sinje modro, le tu in tam se v plavajočih kupčkih zib-ljejo beli oblaki tako dolgo, da se skrijejo za obzotje in jih ni več ne vidimo. Hitijo in opravljajo vedno daljšo pot, a se ne starajo. Takšno je njihovo življenje.
Človek pa mora enako hiteti, če ne še bolj, da ujame vsaj nekaj svojih srečnih dni, preden se postara. O, ko bi bil človek oblak! Njegovo življenje se ne bi končalo in dolgo bi bil srečen ob svojem poklicu, pri svoji družini in v deželi. ki jo ljubi in čuva. Vendar to so le sanje človeka, ki želi biti v življenju, ki ga čaka srečen in ve-
sel. To so sanje mladega človeka, ki je na razpotju življenja, ko se odloča za svoj poklic, ki ga bo moral opravljati vse svoje življenje. Tažka je ta odločitev, težka za tega m ladega človeka, ki stoji pred njo. Vendar enkrat pride čas, pride konec osmega razreda, ko moraš iti drugam, moraš, pa čeprav je težko. Tisto kratko poletje in za njim jesen in nova šolska vrata, nove tuje šole, ki je ne poznaš. vendar ti bo le ta odprla pot v srečno in lepo življenje.
Danica Novinšek
8.c
Nogometna tekma
Svojega moža si nikoli nisem predstavljala kot princa, pa sem vendar dobila takšnega, ki mi vse želje bere že iz oči. Edina njegova napaka so nogometne tekme.
Nekega dne: »Greva malo ven?«
»Joj, draga, danes to ni mogoče, kajti na sporedu je važna tekma.«
»Kaj že spet? Le kaj vidiš v tem nogometu?«
»Eh, kaj govoriš, ko pa se na to ne spoznaš!« mi odgovori in se zatopi v igro, jaz pa odhitim v kuhinjo. Naenkrat zaslišim krik. Hitro odhitim v sobo.
»Kaj se je zgodilo?« prestrašeno vprašam.
»Ah. kaj. gol so nam dali!«
»No. zaradi tega pa ti ni treba tako kričati, še otroka boš zbudil.«
»Ja, kaj pa morem za to, če naši tako slabo igrajo!«
»Ti res ne moreš nič storiti, lahko pa si vsaj tiho. Sicer me pa tako ne poslušaš«. Malce užaljeno odidem v kuhinjo. Čez nekaj časa zaslišim ponoven krik. Odhitim v sobo.
»Kaj je že spet?«
»Crknil je!«
»Kdo?«
»Ja, televizor, madona!«
»Kaj pa zdaj?«
»Nič. k sosedu grem,« reče in odide. Čez pol ure pa se vrne ■ ves slabe volje. Že na vratih mi pove: »Izgubili so. Tako so me razočarali, da se od danes požvižgam na nogomet.«
Res je minilo šitirnajst dni, ko sporeda še pogledal ni. Sklenil je, da bo postal lovec. Toda še njegov prvi lov se je končal neuspešno. Celo noč je čakal na plen. Proti jutru je le nekaj zagledal. Bilje medved. Pomeril je in ustrelil, toda zgrešil/Takrat se mu je razjarjena žival približala in ga napadla. Posrečilo se mu jo je ukrotiti, toda dobil je velike rane, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Po dolgotrajnem zdravljenju seje končno vrnil domov, jaz pa sem si vsa srečna oddahnila, ko je spet prižgal televizor.
NATAŠA PRISTOVŠEK 8.b
Številka 6 (568) — 13. februar 1981
Vaš obveščevalec
ISS11
Koledar
Petek, 13. februar — Katarina Sobota. 14. februar — Valentin Nedelja, 15. februar — Julka Ponedeljek, 16. februar — Julija-na
Torek. 17. februar — Silvin Sreda, 18. februar — Simeon Četrtek, 19. februar — Julijan
iMali oglasi
RTV SERVIS JOŽE RŽEK, Šlandrova 16, Velenje, (pri Tržnici Era) obvešča cenjene stranke, daje servis odprt vsak dan od 8—12 ure ter od 15—18 ure, ob nedeljah pa od 10 — 12 ure. IŠČEM SOBO ali garsonjero v Velenju, Šoštanju ali bližnji okolici. Marijan Kolenc, Meliše 2. 63333 Ljubno.
PO UGODNI CENI PRODAM magnetofon znamke »GRUN-DIG« in 10 trakov. Prodam tudi kasetni radio »GRUNDIG«. Elizabeta Samec, Šaleška 16, Velenje.
PRODAM PO UGODNI CENI avto AMI - 8 letnik 1974. Ogled mogoč vsak dan po 15. uri na Jenkovi 11 (telefon 852-482.) DVEMA FANTOMA oddam opremljeno sobo s posebnim vnodom. Prodam tudi črnobeli televizor. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dobro ohranjen globok italijanski otroški voziček. Naslov: Petrovič, Prešernova 22 e, telefon 852-255.
PRODAM globok otroški voziček. Majda Dvorjak, Jenkova 23, Velenje.
30.1. 1981 je bila v Šoštanju, na avtobusu za Ljubno, najdena vrečka — z žensko konfekcijo. Lastnica dobi naslov na upravi lista.
MAESTRAL 18 in Tomos 4,5 enkrat rabljena, ugodno prodam. Plačilo tudi s kreditom. Kelc, Rudarska 2, Velenje, tel. 852- 895.
PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro. Tel. 851—098.
Dežurstva
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
13.	2. — 19. 2. Franc Blatnik, dipl. vet.. Velenje. Prešernova 22/e. telefon 852-253
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
14.	2. — 15. 2. dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3. Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
13.2. dr. Zupančič (dnevni), dr. Kopitar (nočni)
14. 2. — 15. 2. dr. Popovič (dežurni). dr. Prenc (pom. dežurni) 16. 2. dr. Zuber (dnevni), dr. Natek (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
13. 2,— 15. 2. dr. Menih" 16. 2. — 17. 2. dr. Stupar
18.	2. dr. Lazar
19.	2. dr. Lazar
tona Foersterja: Gorenjski slavček. Nastopajo operni pevci iz Ljubljane. Vstopnine ni!
•	V nedeljo 15. februarjaob 18. uri bo v domu kulture Šmartno ob Paki. koncert odlomkov iz opere Antona Foersteija: Gorenjski slavček. Nastopajo operni pevci iz Ljubljane. Vstopnine ni!
•	V sredo 18. februarja ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent bo Anton Nanut. Na sporedu so dela Merkuja, Stamica in Dvor-žaka. Predtem bo ob 17. uri koncert za Glasbeno mladino Velenje.
•	V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je odprta razstava oljnih podob in risb Frana Tratnika ob stoletnici rojstva.
lotil M. B. in ga telesno poškodoval. Na kraj pretepa so morali delavci postaje milice, ki so kršitelja prijavili sodniku za prekrške.
8. februarja je ob 20. uri prišel v stanovanje P. S. vinjen G. Z. Od P. S. je zahteval naj gre z njim. Ker pa je ta odklonila njegovo povabilo, je vinjeni G. Z. potegnil lovski nož in jo zabodel v prsi. Hudo ranjeno so morali prepeljati v slovenjegraško bolnišnico. G. Z. je po dejanju pobegnil, vendar so ga miličniki takoj izsledili, zoper njega pa uvedli kazenski postopek.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠALEK - GORICA
vabi vse. ki se zanimajo za nakup garaž, ki bodo zgrajene ob novi trgovini, da pišejo na svet krajevne skupnosti oz. to sporočijo tovarišu Alojzu Merčunu, Cesta VI/1. najkasneje do 15. marca 1981.
MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Danilo ČAS, roj. 1958. RTV mehanik iz Velenja in Tanja BAHČ, roj. 1961, uslužbenka iz Velenja; Ljubomir JOVIČKO-V1Č, roj. 1953, delavec iz Velenja in Hazema MUSTAFIČ, roj. 1960, daktilograf iz Velenja
SMRTI:
Marija HUDOVORNIK, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23. stara 86 let; Marija KORUN, gospodinja iz Velenja. Bračičeva 2 stara 68 let; Jožefa BUČAR, upokojenka iz Velenja. Tomšičeva 1, stara 61 let; Ana ŠPEGEL, upokojenka iz Velenja, Celjska 61, stara 77 let.
REDNI KINO VELENJE
13.	2. — petek ob 18. in 20. uri DEMONSKO SEME — ameriški znanstveno fantastični; režija: Do-nald Cammell; v glavnih vlogah:
Julie Christie, Fritz Weaver
14.	2. — sobota ob 18. in 20. uri HOTEL DRACULA — nemška
komedija; režija: Carlo Ombra; V glavnih vlogah: Gianni Garko, Betty Verges
15.	2. - nedelja ob 18. in 20. uri HOTEL DRACULA — nemška komedija
16.	2. — ponedeljek ob 18. in 20. uri GIMNAZIJKE — fran-cski; režija: Diane Kurys; v glavnih vlogah: Eleonore Klarvvein, Odile Michel
17.	2. — torek ob 18. in 20. uri
V	VRTINCU — ameriška saga —
I.	del režija; Victor Fleming; v glavnih vlogah: Vivien Leight, Olivia de Havilland
18.	2. — sreda ob 18. in 20. uri
V	VRTINCU — ameriška saga —
II.	del.
19.	2. — četrtek ob 18. in 20. uri ZGODBA O BUDDY HOLLYU — ameriški glasbeni; režija: Steev Rush; v glavnih vlogah: Maria Ritchwain
KINO DOM KULTURE VELENJE
16. 2. — ponedeljek ob 20. uri - FILMSKO GLEDALIŠČE — V VRTINCU — ameriška saga — I. in II. del 19. 2. — četrtek ob 18. in 20. uri POTUJOČI KOMEDIJANTI — avstralska komedija; režija: John Power; v glavnih vlogah: Rod Taylor, John Meillon
KINO ŠOŠTANJ
14.	2. — sobota — FILMSKA PREDSTAVA ZARADI DRUGE PRIREDITVE ODPADE
15.	2. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri DEMONSKO SEME— ameriško znanstveno fantastični
16.2. — ponedeljek ob 19.30 uri HOTEL DRACULA — nemška komedija
18. 2. — sreda ob 19.30 uri BEN HUR — ameriški zgodovinski spektakel
KINO ŠMARTNO OB PAKI
13. 2. — petek ob 19. uri V VRTINCU — ameriška saga
17. 2. — torek ob 19. uri BEN HUR — ameriški zgodovinski spektakel
KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« VELENJE
•	Drevi ob 18. in 20. uri bo v domu kulture Velenje koncert ročk pevke Nece Falk in ansambla Predmestje.
•	V soboto, 14. februarja bo ob 19. uri v domu kulture Šoštanj koncert odlomkov iz opere An-
Neizkušen voznik
Dne, 6. februarja okoli 8.30 je vozil po Kidričevi cesti v Velenju voznik osebnega avtomobila Hajrudin Pašalič. Zaradi neizkušenosti, vozil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja, je trčil v pe-šakinjo M. J., ki je padla po cestišču in se poškodovala. Voznik na kraju nesreče ni ustavil, ampak je z vožnjo nadaljeval. Vendar so ga še isti dan izsledili miličniki.
Kršili so javni red in mir
4. februarja sta ob 21.50 prišla v zdravstveni dom v Šoštanju vinjena Z. M. in S. D. ter nasilno hotela vstopiti v ambulanto. Kljub večkratnemu opozorilu dežurnega zdravnika, naj se odstranita, sta z dejanjem nadaljevala. Posredovati so morali delavci postaje milice, ki so oba kršitelja javnega reda in miru prijavili sodniku za prekrške.
6. februarja je ob 18.40 prišel v samski dom Vegrada močno vinjen C. M. Začel je izivati k pretepu stanovalce, nato pa brtez vzroka nekajkrat udaril H. S. Dejanje so mu preprečili delavci milice in kršitelja pridržali v primernih prostorih do istreznitve. Čaka pa ga še zagovor pred sodnikom.
8. februarja je okoli 22.40 prišel v gostilno Stanka Podbregarja v Ravnah močno vinjen S. P. Začel je izivati goste k pretepu, nato se
PRODAM dvostanovanjsko hišo (93 x 103 m) z okrog400 m2 zemljišča v Pesju pri Velenju. Interesenti za nakup naj pišejo na naslov: Jože Suk, 7000 STUTTGART 1, Dornhalden-strasse 23 (telefon — j 99-49-711-64-39-44), BRD.
Komisija za delovna razmerja upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
RAZPISUJE
dela in naloge
URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
v inšpekcijskih službah
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno	izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
—	da imajo ustrezne moralno politične vrline, ki se
^izražajo v družbenopolitični 'aktivnosti in poznavanju družbenopolitičnih razmer.
Prijave sprejema kadrovska služba Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi.
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame
MARIJE KORUN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo za skrbno nego osebju doma za varstvo odraslih, za pozornost hišnemu svetu in sosedom, kolektivu Gorenja in občine, pevcem za pesem in govornikom za tople besede. Vsem iskrena hvala za nesebično pomoč, za darovano cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, sinova Franci in Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega sina, moža, očeta in brata
ZDENKA SILOVŠKA
iz Velenja, Jenkova 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, godbi Zarja, pevcem in govornikoma. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogrebne svečanosti in ga v tako velikem številu'spremljali do njegovega groba in mu darovali vence ter cvetje.
Posebej hvala predstavnikom TGO-tozd Vzdrževanje, ki so nesebično priskočili na pomoč v
najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi.
REK Plastika
n. sol. o., Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija
RAZPISUJE naslednja prosta dela in naloge:
1.	VEČ REZKALCEV
2.	VEČ BRUSILCEV
3.	VEČ STRUGARJEV
4.	DVA ELEKTRO SERVISERJA
Pogoji (1., 2., 3., 4.):
—	končana poklicna šola ustrezne smeri
—	zaželjena praksa
—	odslužen vojaški rok
Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nudimo stimulativne osebne dohodke po pravilniku o osebni uspešnosti TOZD, kateri se gibljejo za razpisana dela okrog 10.000 din. Kandidate želimo opozoriti tudi na urejen prevoz na delo oziroma z dela iz vseh okoliških krajev.
Razpis velja do zasedbe del in nalog. Pisne prijave pošljite na REK Plastika, področje, Velenje, Koroška 61.
kadrovsko splošno
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh od dneva prijave.
TOZD Kovinski izdelki in galanterija vabi k sodelovanju kooperante, kateri lahko opravljajo dela in naloge kovinske obdelave. Pričakujemo, da se bodo možni kooperanti osebno zglasili na gornji naslov v 15 dneh po objavi tega oglasa.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE
Po določilih 22. čl. ZDR (Ur. I. SRS 24/77.), določilih pravilnika o delovnih razmerjih, statuta, sklepa delavskega sveta z dne 21. 1. 1981 ter sklepa razpisne komisije z dne 7. 2. 1981
I. RAZPISU JEMO prosta dela oziroma naloge:
I.	VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo:
—	diplomirani inženir strojništva,
—	pet let delovnih izkušenj pri opravljanju del oziroma nalog v proizvodnji in konstruiranju.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Mandatna doba je štiri leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z oznako — „RAZPIS — TO".
II.	OGLAŠAMO prosta dela oziroma naloge:
1.	ORODJARJA - 2 izvršitelja Pogoj:
širok profil, poklic orodjar,
1 do 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji orodij.
2.	STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA -1 izvršitelj Pogoj:
širok profil, poklic strojni ključavničar, 1 do 2 leti delovnih izkušenj.
3.	BRUSILCA - 2 izvršitelja Pogoj:
širok profil, poklic brusilec, 1 do 2 leti delovnih izkušenj.
4.	REZKALCA - 4 izvršitelji Pogoj:
širok profil, poklic rezkalec, 1 do 2 leti delovnih izkušenj.
5.	TEHNIČNEGA RISARJA - 2 izvršitelja Pogoj:
širok profil, poklic strojni tehnični risar,
1	leto delovnih izkušenj.
6.	SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTORJA - PROJEKTANTA - 2 izvršitelja
Pogoj:
profil inženir strojništva,
2	do 3 leta delovnih izkušenj v konstr. in proizvodnji orodij.
7.	SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA - 1 izvršitelj
Pogoj:
profil diplomirani inženir strojništva,
2	do 3 leta delovnih izkušenj v konstr. in proizvodnji orodij.
8.	KONSTRUKTERJA - 1 izvršitelj
p°9°i:	. . .,
profil tehnik, poklic strojni tehnik,
3	do 4 leta delovnih izkušenj v konstr. in proizvodnji orodij.
9.	TEHNOLOGA - 1 izvršitelj Pogoj:
profil tehnik, poklic strojni tehnik,
3 do 4 leta delovnih izkušenj v proizv. orodij ali strojegradnji.
10.	STRUGARJA - 2 izvršitelja Pogoj:
širok profil, poklic strugar,
1 do 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Pod točko I in II se osebni dohodek določa v zvezi z določili
pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in
sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov
TOZD Tehnološke opreme.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova št. 3, Kadrovsko-socialni sektor.
Pod I je razpisn. rok 15 dni od objave razpisa, pod II pa je rok oglasa do zasedenosti del oziroma nalog O izbiri bodo kandidati seznanjeni v zakonitem 30-dnevnem roku. Srečno!
12IN5
Številka 6 (568) — 13. februar 198?
~ Šaleški alpinisti tudi pozimi ne počivajo. Marko Lihteneker m Tone Vovk sta 24. januarja preplezala steber Štajerske Rinke (IV), dan kasneje pa je P. Svatina preplezal Hudi prask v Mrzli gori, Lihteneker pa Tschadovo smer v Turški gori. V sredo, 30. januaija pa je Lihteneker skupaj s Knezom in Pečovnikom (oba AO Impol) preplezal »Skriti slap« (60,40—50 stopinj, 120 m), Lihteneker in Knez sta potem še preplezala »Kristal« (70,40—50 stopnj, 120 m), okoli 100 m desno od prvega ter slap nad domom Elektrokovine (90, Al, 60 stopinj, 100 m).
Alpinistični odsek nadaljuje z alpinistično šolo. Na fotografiji vidimo, kako se tečajniki urijo v »stenah« Pustega gradu nad Šoštanjem.
I. Avberšek
TRGOVSKO PODJETJE	OC Ipf.
nama
LJUBLJANA
v korist potrošnikom
od 12.2.1981 do 18.2.1981
GOSPODINJSKI TEDEN
nama
v veleblagovnicah NAMA
10%
popust
za nakup - posteljne in namizne konfekcije
-	preprog, zaves, odej, pregrinjal
-	kuhinjskihkrp
-	brisač in -predpasnikov
Šport, telesna kultura, rekreacija
Smučarski skoki
Prvenstvo osnovnih šol
Smučarski skakalni klub Velenje je pripravil pretekli teden občinsko prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih na 15 m skakalnici.
Pri mlajših cicibanih je bil najboljši Viki Čepelnik (o. š. GŠ), ki je zbral 156,1 točke, drugi pa je bil Igor Jelen (o. š. MPT) s 136,9 točkami.
V kategorijo starejših pionirjev je zmagal Boris Pušnik (o. š. AA) s 194 točkami, pred Dani-jem Zajcem (o. š. AA) , ki je zbral 185,1 točke, na tretje mesto se je uvrstil Tomi Muršec (o. š. GŠ) s 180,9 točke, četrti je bil Roman Tamše s 180,5 točkami, peti pa Boris Trs (oba o. š. G§), ki je zbral 169,9 točke.
Med mlajšimi pionirji je zmagal Marko Centrih (o. š. GŠ), ki je za skoka dobil 198,1 točke, drugi je bil Branko Poličnik (AA) s 190 točkami, tretji Rudi Omerzu (AA) 185,5 točke, četrti Aleš Ocvirk (GŠ) 178,6 točke, peti pa Iztok Golob (AA) s 172,5 točke.
Smučarski teki
heroja Rada lršiča. Udeleženci bodo lahko tekli na 20 km, 8 in 4 km. Vsi pa bodo prejeli značke, štartne številke, najboljši pa seveda kolajne in priznanja. Tekmovalec z najboljšim rezultatom na 20 km bo prejel spominsko skulpturo.
Zadnje prijave in vplačilo star-tnine bo v gostišču Merks na dan tekmovanja od 7. do 9 ure. .
Prvi tek ob partizan skih domačijah
Društvo za rekreacijo in telesno vzgojo ,,Partizan" Mislinja organizira za vse ljubitelje smučarskega teka ,,Prvi tek ob partizanskih domačijah." Prireditev bo 15. februarja 1981 v Mislinji s pričet-kom ob 10. uri pri rojstni hiši
treh starostnih skupinah — moški rojeni v letu 1951 in mlajši, v letih od 1950 do 1941 ter leta 1940 in starejši. V ženski konkurenci bo-v sta dve starostni skupini, in sicer rojene leta 1951 in mlajše ter rojene leta 1950 in starejše.
Razmah smučanja je dosegel svoj vrh v letošnji sezoni, saj so že bila na sporedu številna tekmovanja, ki so jih imeli delavci posameznih tozdov in skupnih služb.
J. H.
Prvenstvo Gorenja v veleslalomu
Letošnje prvenstvo Gorenja v veleslalomu bo jutri, 14. februarja s pričetkom ob 12. uri na Kašti-vniku na Kopah.
Tekmovalci bodo nastopili v
Šah
Občinska delavska liga
Šaleško šahovsko društvo in občinski sindikalni svet Velenje sta
pripravila zanimivo tekmovanje v občinski delavski šahovski ligi. V njej nastopa 12 ekip delovnih in drugih organizacij naše občine. Ekipa šteje 12 članov, med katerimi igra za vsako ekipo tudi po ena ženska.
Turnir se je pričel zadnje dni preteklega tedna v prostorih šahovske sekcije Rudarskega šolskega tentra Velenje. Odigrali so že prvo kolo in dosegli naslednje rezultate: Vekos :Vegrad 2:10, RŠC : Gimnazija 10:2, skupščina občine : upokojenci 2:10, V1Z-TUŠ 9,5:2,5, Rek : Veplas 9:3, Gorenje : RŠC-mladi 12:0
Občinska delavska šahovska liga je vsekakor prijetna osvežitev za razmah množičnega šaha v Šaleški dolini.
H. Jerčič
Na vseh tekmovanjih Gorenja merijo čas z elektronskimi napravami
ŠA0-Odprava Pamir1981
V letošnjem jubilejnem 20-letnem uspešnem delovanju Šaleškega alpinističnega odseka se bo uresničila dolgoletna želja šaleških alpinistov. Organizirali bodo samostojno alpinistično odpravo v tuja gorstva.
Šaleški alpinisti so bili sicer že udeleženci večjih alpinističnih od-
prav, in sicer v Kavkaz, Trolltind, Ande, Novo Zelandijo, Fanske gore in Himalajo, vendar do sedaj samostojne odprave še niso organizirali.
Ze lani so imeli priložnost, da obiščejo PAMIR v Sovjetski zvezi, in sicer področje 7500 m visokega Pik Komunizma, najvišjega vrha
Alpinizem
ZIMSKI VZPONI
Sovjetske zveze, vendar zaradi objektivnih razlogov odprave niso mogli izvesti. Letos akcijo nadaljujejo. Veliko podporo je odpravi dala Skupščina občine Velenje, ki bo pokrovitelj odprave, pomoč pa alpinisti pričakujejo tudi od združenega dela.
Precej stroškov odprave bodo krili udeleženci, saj bodo osebno alpinistično opremo, ki mora biti zaradi velikih nadmorskih višin kvalitetna, prispevali sami, kar pa ni ravno majhen strošek.
Število udeležencev odprave bo odvisno tudi od razpoložljivih sredstev, vendar računajo, da bo odprava štela 10 članov. Vodja odprave bo Dušan Kukovec, izkušen alpinist, drugi udeleženci pa bodo alpinisti, ki so doslej sodelovali v različnih odpravah ter opravili pri nas in na tujem vrsto težkih vzponov, to so: Ivč Kotnik, Tone Vovk, Silvo Jošt, Marjan Prelog, Silvo Cerjak, Marko Lihteneker in Ivo Avberšek, dva udeleženca pa bodo povabili iz celjskega alpinističnega odseka.
Člani odprave redno trenirajo, kajti predstavljati jugoslovanski alpinizem v tako visokih gorah, ni majhna stvar.
I. Avberšek
V soboto, 14. februarja gostuje v Rdeči dvorani Velenje kulturno umetniško društvo »BUDUČNOST« iz Banjaluke, ki bo predstavilo svoj folklorni ansambel, narodni zabavni orkester ter oktet »starogradskih pesmi«. Kulturno umetniško društvo deluje že 40 let in je s svojo dejavnostjo znano po vsej naši domovini. Lani je društvo dobilo visoko državno odlikovanje.
Predstava bo gotovo doživetje za ljubitelje folklore.
Jamarski klub Speleos
Odkriti želijo tretjo etažo Hude luknje
Prejšnji teden je bil' redni občni zbor jamarskega kluba Speleos Velenje, ki že uspešno deluje od leta 1972. Ja-marji lega kluba so se izkazali predvsem pri raziskovanju hriba Tisnika. kjer je tudi Huda luknja največja jama na Štajerskem. Predsednik kluba Janez Ravljen je na občnem zboru dejal, da je klub v preteklih letih deloval / zelo omejenimi finančnimi sredstv i in da je bila uspešnost kluba odvisna le od velike zagnanosti posameznikov. V tem obdobju so bile opravljene pomembne raziskave ter izdelane številne karte podzemnih rovov, odkrita pa je bila tudi druga etaža v Hudi luknji, ki sojo zaradi najdišč okostja jamskega medveda poimenovali Medvedja jama. S temi uspehi se je jamarski klub Speleos povzpel med najbolj delovne klube v Sloveniji. Med težavami je bilo tudi pomanjkanje lastnih prostorov. Zato so se jamarji odločili, da zgradijo v bližini Hude luknje manjšo zgradbo, ki bo omogočala uspešnejše delo kluba in kjer bo zbrano dokumentacijsko gradivo o raziskovanju Hude luknje in drugih jam. Z gradnjo objekta so pričeli lani. Opravili so že preko dva tisoč udarniških ur. Ob tem niso pozabili na njihovo osnovno nalogo, raziskovanje jam. V njih so preteklo leto prebili približno sto ur. Pri tem so odkrili nekaj zanimivosti, ki jih nameravajo podrobneje raziskovati v letošnjem letu. Pozabili niso tudi na pridobivanje novih članov, kar je prav gotovo pomembno za nadaljnji razvoj tega kluba.
Na občnem zboru so sprejeli delovni načrt za letos, ki
je zelo obsežen in zahteven, saj nameravajo ob gradnji jamarske koče opraviti številne raziskovalne akcije. V prvem polletju bodo skušali dokončati gradnjo koče. Do meseca maja pa bodo skupno s potapljaškim klubom Velenje pripravili raziskovanje sifona v Hudi luknji. V drugem polletju bodo organizirali jamarski tečaj za člane. Poizkusno pa bodo raziskovali del jame Špehovke in nekatere požiravnike Ponikve. Seveda pa bodo nadalje-vali z raziskavami, ki naj bi
jim omogočale dostop v morebitno tretjo etažo Hude luknje.
Seveda pa je njihova največja želja, da bi v prihodnjih letih uredili vsaj del Hude luknje za turistične oglede. Veliko zanimanje za to so pokazali v občini Slovenj Gradec, seveda pa upajo, da bo pri ureditvi sodelovala tudi občina Velenje, saj bi bila ureditev te zanimive jame koristna za obe občini in bi delno pripomogla tudi k razvoju turizma na tem področju.	Boris Zakošek
Bo Huda luknja ponovno urejena za turiste