List
10.
Tecaj XLII.
i
Jzhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemarie za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošilj
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 5. marca 1884.
O b s e g : Kmetijsko šolstvo na Kranjskem
izkušnje. (Dalje.)
Vprašanj
odgo
Domaćim sadjerejcem za pomladanski čas. (Dalje.)
Kmetijske novice in
C. k. kmetijska družba kranjska
Knezo-nadskof dr. Andrej Golmajer.
Govor poslanca dr. Riegerja proti postavnemu proglašenji nemškega jezika za državni jezik 25. janu
arija 1884. (Dalje.)
Naši dopisi
Novič
Gospodarske stvari.
Kmetijsko šolstvo na Kranjskem.
Če sem sklenil spisati čianek o kmetijskem šolstvu na Kranjskem, ni mi dalo k temu toliko sedanje žalostilo stanje tega šolstva povod, kakor le želja, da bi nekatere napačne misli in nazore, ki ,se jih ima o kmetijskem poduku, sploh popravil.
Kmetijski pouk, kakor je uravnan v Avstriji, deli se :
1.	Kmetijski pouk v zvezi z natoroznansťvom na ljudski šoli.
2.	Kmetijstvo na nadaljevalnih šolah.
3.	Kmetijski pouk na strokovnjaških šolah:
a)	niže občne gospodarske in posamesnim strokam
kmetijstva namenjene sole;
b)	srednje gospodarske sole;
c)	velika šola za kmetijstvo ili gozdarstvo na Dunaji.
Kar se tiče kmetijskega pouka na ljudski šoli, je oni vsled določil, ki veljajo za te šole, omejen na ono, kar se zamore otroku na podlagi ravno raztolmače-nega natoroznanstva dopovedati. Koliko natoroznanstva se na ljudski šoli (pred očmi imam solo na kinetik) zamore otroku v glavo ubiti, je vsacemu neprena-peteniu učitelju znano !
Od onih strok natoroznanstva, ki so podlaga kme-tijstvu, dovoljujem si pa trditi, da je nemogoče jih otroku primerno razložiti, še manj pa na njih podlagi kmetijstvo učiti. Kmetijstvo na ljudski šoli je mlat prazne slame, brezvspešna potrata časa, ki se godi na škodo branja, pisanja in računanja. Prepričan sem, da kmet, izurjen v pisavi in računu, bo bolje gospo-daril kot oni, ki vse to le površno zna, po glavi mu pa rojijo nerazumni odlomki iz kemije, geologije ali
celó astronomije.
Edino, kar se na ljudski šoli za kmetijstvo zamore storiti, je, otroka učiti spoznavati kmetijstvu škodljive živali in njih pokončevanje, spoznavanje koristi tičev, vzbujati v otroku ljubezen do snage in reda, in konečno, ako je učitelj zmožen in ako ima izgledno upravljen vrt na razpolaganje tudi toliko sadjereje in zelenjadoreje, kot je z ozirom na starost otrok in njih razuma mogoče. Nemogoče mi je misliti, da se bode
kedaj naš konservativni kmet pustil od svojega deset-letnega sinčeka v kmetijstvu podučevati; ko bode pá priložnost prišla, da bode sinček zamogel v ljudski šoli nabrane nauke iz kmetijstva dejansko porablje-vati — je pa uže vse pozàbil. Koliko se je denarja uže potratilo za subvencijo in nagrade učiteljem, potem kmetijskega poduka na ljudski šoli. Kako pristransko in nepravično so se nagrade delile ? Ko bi se ta denar bil porabil za nakup sadnega drevja, katero bi se zastonj med kmetovalce razdelilo, ali pa za vzdržavanje drevesnice, iz katere bi se po prav nizki ceni dobivalo dobro in izgledno izgojeno sadno drevje; koliko boljše obresti bi donašal tako naložen kapital ! Res je, da imamo precejšnje število šolskih vrtov — ali v ka-košnem stanu? Sicer pa, kaj je krivo temu? Včasih učitelj sam, dostikrat pa občina ali pa šolski svèt, katera urada mislita, ako se učitelju le samo prostor za vrt odloči, je pa dovolj storjeno. Iz nič je samo Bog svet vstvaril!
Ako pa učitelj za kmetijstvo nič ne stori, ali mu je za zameriti? Tišti, ki je uže skusil podučevati, vé, kaj se pravi, 5 ali še več ur na dan se s paglavci ukvarjati, potem pa še za to bore plačo, ki jo dobiva, kmetijstvo podučevati in šolski vrt v izglednem stanu vzdrževati ? Ne, prav nič mu ni zameriti, toliko manj ker je upanje v nagrado ne samo od sreče odvisno (o zaslugi še ne govorim ne), ampak tuđi od protekcije.
Pridimo coraj do spoznanja, da ljudska šola ni za take eksperimente, kmetijstvo na-nje naj se omeji na zgoraj zaznamovane predmete, šolski vrt naj pa učitelj po svoji moči tako obdeluje, da mu zamore služiti v dokaz svoje zmožnosti, ako želi biti poklican za vodjo šoli, katera je sklenjena z nadaljevalnim kme-tijskim tečajem. Na taki šoli naj bode pa učitelj znatno bolje plačan, da vsaj vé, čemu děla. 0 takih nadaljevalnih šolah prihodnjič.
Domaćim sadjerejcem za pomladanski čas.
Spisa! M. Rant.
(Dalje.)
Vse druge zemlje so pa sadjereji več ali manj ugodne. Kolikor bolj globoka je zemlja in kolikor več redilnih snovi (raznega gnojila) se v nji nahaja, toliko
Ï4
obilnejšega in boljšega pridelka moremo tudi od sad-nega drevja pričakovati. Nekatere sadne vrste so gledé mesto sledece dokazale in potrdile :
so gledé preglobokega nasada sadnega drevja na stalno
zemlje bolj kočljive, a druge so pa v tem obziru tudi prav z malim zadovoljne, kakor razne sadne vrste katere v gospodarstvu 11a razne načine vporabljujemo
?

užé v 15
Drevó 2 stara palca pregloboko vsajeno. zamré
20 letih.
Drevó 2
to je, katerih sadje ni surovo dobro in prijetno za vži- uže v
12 1 etili.
stare palce pregloboko vsajeno. zamré
vati, ter je sušimo, kuhamo, meljemo, iz njega mošt
Drevó 5
za-
ali sadno vino in pa kis napravljamo. tem mora domaći sadjerejec na fizikalične lastnosti in pa 11a spodnje plasti zemlje sadnemu vrtu namenjene posebni pozor jemati,
pri vsem mre uže v
Drevó
mre vže v
Drevó
starih palcev pregloboko vsajeno
letih.
starih palcev pregloboko vsajeno 2 letih.
12 starih palcev pregloboko vsaieuo
za
y
uči, da črešnja ljubi bolj rahlo, suhljato vsahne navadno uže isto leto. Domaći sadjerejci, opa-in globoko zemljo, v kakoršni najčvrsteje raste in naj- zujte navedene razmere na svojih sadnih vrtili v svojo
obilnejše rodi ; češpljam vgaja bolj vlažno (volhko), tudi še celó bolj plitvo zemíjišr-e; hruška zahteva glo-
korist !
Ta kmali pogin pa ni še edini slabi následek pre-boke in gorkejše zemlje , nego jabolko; orehi in ko- globokega nasada; sadno drevo pregloboko vsajeno
stanji obnesejo se pa najbolje v globoki in suhi zemlji.
0------— ------~-------- ~ t ~
tudi nikdar rodovitno ne postane.
To nam je očitni migljej, da mora domaći sadjerejec sadno drevje nekoliko bolj
pri
nasadu rodnega
plitvo nego pregloboko na
stalno mesto saditi.
Globoko naj se sadé edino in le hruševa drevesa
drevja na stalno mesto ob enem
tudi vrh ali krono taistega , v kakoršno se naravno	--------- —„ ------- ------- - - -------- ----------
razrasti ima, pred očmi imeti; kolikor višja in obsež- na kutno, a jabolčna pa na „ivanšeka" požlahnjena ;
nejša se ta razviti ima, toliko globokejše zemlje tudi ta morajo se vsedej do požlahnjenega mesta globoko v
drevó za pravilni razvoj svojih korenin potřebuje in *	~	~
zahteva. Bolj ko je zemlja rodovitna in globoka, v
katero sadno drevo stalno posadiš, lepše in krepkeje bode se ti razvijalo in 0 svojem času tudi toliko lep- dalje tudi zavoljo tega, ker so te podlage proti mrazu
zeló občutljive, morajo se do požlahnjenega mesta v
zemljo posaditi, kjer so pred pozebljenjem in zmrzli-
zemljo posaditi. Zakaj to ? Zato, ker kutnine in „ívan-šekove" podlage, kolikor jih je v zemlji, tudi iz debla
poženó ;
v zemlji tičečega čvrstih in dobrih korenin
šega in okusnejšega sadu rodilo.
Samo ob sebi je umevno, da se mora praktičen domaći sadjerejec 0 kakovosti spodnje zemlje, kjer na-merava nov sadni vrt stalno napraviti, popřeje dobro
nom popolnem obvarovane.
u
Nad vse me bode veselilo, ako sem s temi svojimi
prepričati. To doseže pa najgotoveje s tem, da tu
111
vrsticami
enemu samemu domaćemu sadjerejcu kaj
tam 11a takém zemljišči od 1 do 1*30 metra globoke poskuševalne in preiskovalne jame izkoplje. Drug naravni dokaz 0 dobroti in vrednosti spodnje zemlje za sadjerejo so mu pa bližnja sadna drevesa in tudi druge gospodarske rastline, katere svoje korenine globoko v spodnjo plast rinejo in rastó na enakem zemljišči gledé zemeljne dobrote, kot je ono novernu sadnemu vrtu namenjeno.
Zemljišče, kateremu je spodnja plast stalno přeni okr a; mora se po drenažah ali pa po pokritili jarkih pravilno osušiti; ono pa, ki presuho, mora se s potrebno vlago ali mokroto preskrbeti. Ako kakor izvesti mogoče ni,
koristnega v povzdigo in zboljšanje prekoristne sadje-
naprednjakom zakličem pa na-
reje s veto va ti zarnogel.
Vsem
vdušeno : Neustrašeno naprej za prekoristno stvar i Bog daj obilnega blagoslova!
pa tega 111-
, se taka (premokra in pre-sulia) zemlja potem za sadni vrt nikakor koristilo in vspešno več rabiti ne more.
Naj povedano le-sem zadostuje!
Za nameček le še nekaj malega.
Prav pogostokrat sem uže slišal domaćega sadje-rejca-samouka lamentirati 0 tem, da se mu presajeni divjaki ili pa 11a stalno mesto posajena žlahna sadna drevesa, če 11e uže v istem letu, pa vsaj prav gotovo v malo letih (prezgodaj) vsušé in pod zlo pridejo.
Kmetijske novice in izkušnje.
Dobri zakoni.
Deželni zbor moravski je bil sklenil in předložil zakone o spojanji kmetijskih zemíjišč. 0 délit vi vkup-nih zemíjišč in 0 uravnanji vkupnih, užitnih in upravnih pravic, ki se teli zemíjišč držé; 0 postavi deželnih komisij 0 zadevali odstranjevanja enkláv po gozdih in o zakroževanji gozdnih mejá. Le-tem jako primeraim in posnemanja vrednim zakonom je cesar potrjenje po-
dělil z najvišim sklepom dne 13. februarija Narod , I
Dober ribji lov.
(„Slov.
Grof Wilczek je na svojem posestvu Hrušavi iz
Temu utegnejo razni vzfoki povod biti 7 med katerimi ribnjaka dal za prodaj k božičnim praznikom vse karfe
poloviti. Ribnjak meri 160 oralov, ter so nalovili
je pa prvi in najpoglavitnejši : „pregloboki nasad", tej veliki in škodljivi sadjerejski napaki govori „der praktische Obstzuchter" kot organ „deželnega sadje-
17.880 karfov, katerih vsak
vagal
funte.
rejskega društva nižje-avstrijskega
u
111

c. kr. avstrij-
Gnojenje sadnemu drevju
skega pomologičnega društva" v svoji drugi letošnji zamore se storiti s suhim ali mokrim gnojem, številki nekako tako-le: vNajveča napakaje, sadno hoče gnojiti, da pospeši rast lesa^HI^^H
pregloboko saditi. Kdor sadno drevo sadi^^^^^^^^tfH^M^H^H^I^^^H
naj
gnoji
Kedor konec
1
naj
^^	^v^^^v , ——j o —,)- -------
meseca marca, začetek aprila; cvetnim očesom na ko-
pred vsem pazi, da od pravega drevesnega debla prav rist gnoji naj se pa v avgustu m septembru.
Gnoj -
nič v zemljo ne pride, j.«,*« , ^^ ov, 1 am^ u^u, n^^ ^	«	^^	—
navzdol v korenine (kjer se loči koreninični vrat od ter nekoliko od debla proč, drevesu prilivati; prime-
pravega debla), naj se pri na novo vsajenem drevescu šati se sme tudi nekoliko pepela.
locita tudi površje zemlje in prosto ozračje. (Korenine
s koreniničnim vratom vred naj bodo v zemlji, a pravo
deblo z drugimi deli vred naj pa brez zadržkov čist in
Tam
kj er S6 razrasca deblo nica se mora pred porabo s polovico vode pomešati
Kdor ne ver uje, naj sam izračuni.
neki družbi se je trdilo, da je le malo ljudi na sveži zrak vživajo). Obilne nabrane dejanske skušnje svetu, kateri bi bili v stanu plaćati podkovanje konja,
ako bi prvi žebelj V2 kr. stal, vsaki sleđnji pa še en-krat toliko kot njegov pređnik. Tn res je ! Račun pové, da 32. žebelj stane 10,737.418 gold. 24 kr. m vseh 32 žebljev skupaj 21,474.829 gold. 47 % kr.
Vprasanja in odgovori.
(Na tem mestu bode vredništvo radovoljno sprejemalo, odgovarjalo in rasinotravalo vprasanja zadevajoča vse kmetijske stroke, katere bodo stavili p. n. bralei Novic4'. Odgo-varjali bodemo po svoji naj bolj ši moči, zagotovljeno nam je pa tudi sodeíovanje izkušenih strokovnjakov. Vprašanja, katera se tičejo tacih stvari, ki jih uredništvo ne more poznati, pa so znana kateremu drugemu bralcu „Novic" , prosimo víjudno za njih pojasnenje. Vred.)
Vprašanje 1. Ali so tropine iz pivovarnic za krmo zdrave? Ali ima njih krmenje pri plemenskih kravah katere slabe nasledke? (V. v S.)
Odgovor. Sveže take tropine so prav dobra in zdrava krma za krave, kakor za goved sploh. Krma pa sme obstati k večem le do polovice iz tropin, druga polovica naj bo suha klaja, kakor seno, slama itd. Ni pa res, da vsled krmenja tropin krave prezgodaj storé ali pa da postanejo navdušljive.
Vprašanje 2. Kupil sem v jeseni bo leto, starega vina, katero sem spravil v skoraj novo, dobro osnaženo posodo. Přetečeni teden vino pretočim in zapazim, da vino v kratkem času v kozarcu temno postane. Kaj je temu vzrok in kako pomagati? (Gr. Š. v R.)
Odgovor. Da vino temno postane, pride od železa v njem. Preiščite železo od sodo vili vrat, če ni prišlo z vinom v dotiko. Ako je to slučaj, zakapajte železo sè žveplom. Železo se na zraku spoji s čreslevino, in vino zato stemni. Napaka se pa tako-le popravi : Pretočite in prezračite vino takoj in očistite ga z želatino.
Vprašanje 3. Slišal sem, da vse pokončevanje pre-denice ne bode pomagalo, dokler kmetovalci ne bodo deteljnega semena na sito čistili. Kje so na prodaj taka sita in po kakošni ceni? Ali se opravi morebiti tudi z navadnim sitom? (Župnik R. v V. g.)
Odgovor. Da se zapreci razširjevanje predenice, potrebno je obojno : Plevel na njivi pokončevati in čisto seme sejati. V prihodnji številki govorimo več o predenici. Za čišćenje deteljnega semena morajo biti posebna sita. Najceneje in najbližje se dobi tako zvano Kolilertovo ročno sito pri g. Franc Filli-ju v Celovcu. Cena je s zavojem vred 12 gold.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dné 2. marca 1884
pod predsedstvom gosp. barona Vuirzbacha. Navzoči: gg. podpredsednik Seunig, tajnik Pire in odborniki : Brus, Detelja, Goli, Jerič, Kastelic, Murnik, Neweklov-
ski, Robič, Souvan, AVičel, dr. plem. Wurzbach. Obravnavale so se sledeče zadeve: C. k. kmetijska družba štajarska vabi družbo, da naj se tudi ona pridruži prošnji do si. c. kr. ministerstva za prevredbo določil, ki sedaj veljajo pri vžit-ninskem davku klavne živine 7 ker so uže zastarela. Vsled poročila odsekovega sklene glavni odbor se tej prošnji pridružiti, in sicer tako, da se prosi namesto sedanjega neprimernega davčnega postavka, ki veljá za vso živino sploh, za nov, na podlagi teže progresivno rastoči užitninski davek.
Na poziv slavne deželne vlade od 5. januarija 1.1., da naj se kmetijska družba izreče o ustanovitvi kme-tijskih, nadaljevalnih sol, je odsek, kateremu se je to
v pretres izročilo, sledeče predlagal, kar je tuđi glavni odbor sprejel : Z ozirom na seđanje razmere je ustanova nadaljevalnih sol na podlagi „učnega crteža od leta 1876. za kmetijska nadaljevalna izobraževališča" nemogoča. Kmetijska družba je za provizorično na-daljevanje sedanjega modusa kmetijskega poduka na ljudski soli, prosi pa slavno vlado, da naj na to delà, da se bode na učiteljski pripravnici namestil strokov-njak v kmetijstvu, da bode mogoče v svojem času pri-četi z osnovo nadaljevalnih kmetijskih sol. Tudi priporoča ukreniti, da se spiše kmetijsko berilo za na-
daljevalne šole.
Deželna vlada vpraša kmetijsko družbo v dopisu od 12. februarija t. 1. za njeno mnenje o prihodnji organizaciji kmetijskega popotnega poduka na Kranj-skem. Po daljši razpravi je z večino glasov sklenil centralni odbor, imenovani dopis tako resiti:
Glavni odbor v prvi vrsti naglaša veliko potrebo nameščenja strokovnjaškega učitelja na pripravnici, priznava pa za ta čas, da se to zgodi, potreba popotnega poduka, usoja si pa opomniti, da mora organizacija tega poduka predrugačena biti, ako se le količ-kaj vspeha od te ustanove zahtevati hoče. Glavni odbor prosi, da vlada instrukcije potnega učitelja v soglasji s kmetijsko družbo izdela.
Nadalje se resi več vlog, ter se za ude na novo v družbo sprejmejo sledeči gospodje: Pretnar Jakob iz Srednje vaši, Sodja Josip iz Bohinjske Bistrice ; oba gospoda nasvetovana od podružnice bohinjske; Avbelj Anton iz Hleviš, Mal Janez iz Peče, Švarcelj Janez iz Prevoj, Škerjanec Janez iz Skerjančevega, Jerman Franc iz Radomelj, Šmon Franc iz Rodice, Dolžan Janez, župnik v Ihanu, Stupica Franc, župnik pri sv. Heleni, Kavka Josip iz Vidma ; vsi nasvetovani iz podružnice v Podpeči; Premrov Franc iz Martinjaka, na-svetovan od podružnice planinske.
/iivo(o|>iK?)c èrtice.
Knez-nađškof goriški
dr. Andrej Golmajer.
(Dalje.)
V malo letih je bil spravil nadškof Golmajer podložno osobje in vse reči v tako lep red, da je bila ško-fija, kolikor človeška slabost dopušča, ena najbolj ure-jenih in oskrbovanih. To se je pokazalo jasno sosebno zadnja 2—3 leta, ko je višega pastirja zapuščal spomin in ni mogel več vsega tako opravljati, kakor nekdaj. Vkljub temu zadržku je bila škofijska vlada redna, rekel bi, dobra, in bila bi še bolja, ko bi si bil onemogli starček. privzel pomočnega škofa, kakor so vsi želeli. Ali on se je držal menda — vědoma ali nevedoma — pregovora slovenskega: „Meni luč — tebi ključ". Omenil sem redno vladanje poslednja leta Golmajerjeva zato, ker mu moramo to v veliko hvalo šteti in ker nam opravičuje resnico, da, če je kolo pomazano, teče samo. Denimo, da ni bil Golmajer poprej vse dobro, naravno uredil in napotil, ampak kak umeten burokratiški stroj napravil, moral bi se bil zadnja leta ustaviti. Marsikaj, kar se le umetno blišči, razsvetljuje uže naprej prihodnji prevrat.
Dvakrat je bil nadškof Golmajer pri škofovskih konferencijah na Dunaji, ko je šlo namreč za izvrše-vanje konkordata ali za druge cerkvene zadeve v Avstriji.
%
76
V	gosposko zbornico državnoga zbora, katere ud je bil, je zahajal le malo. Morda, da so ga zadržavala škofijska opravila, ali pa ni hotel hoditi za to, ker ni maral biti priča svojih lastnih pobojev. Tako je rekel včasih on in1 so rekli tudi drugi škofje, češ, da pravi katoličan ne sme privoliti v postave, katere žalijo svobodo sv. Cerkve. Jaz nočem soditi, je li prav tako misliti in delati, samo toliko naj smem reči, da, če se tako postopa, imajo nasprotniki katoliške reči odprto pot in lahko zmagajo brez truda in boja. Kdo vé, ali bi bilo šio vse tako, kakor je šio, da bi bili mnogi in veljavni govorniki od katoliške strani povzdignili glas, kakor linški škof Rudigier? Denimo pa tudi, da bi bili lažiliberalci škofe prevpili iu z večim števiiom pokazali svoje junaštvo, bilo bi to za škofa častao, saj bi padel v boji braneč resnico in za-njo trpeč. Za pravico trpeti, to je naša zmaga. — Govorim namreč o protiverskem viharji, ki je razsajal v Avstriji leta 1867. ia pripihal grenak sad njenim ljudstvom. Nadškof Golmajer je z drugimi škofi vred prosil, protestoval, cerkvene pravice krepko bránil — in duhovščiua mu je bila za to hva-ležna; toda njegovih škofovskih tovarišev prizadevanje ni imelo srečnega vspeha. Golmajer je obžaloval to nesrećo v tistem učenern pastirskom listu, ki ga je izdal leta 1868., v katerem daje duhovnom modre zapovedi, kako naj se zadržé v težavnih okolnostih svoje službe.
V	Rim je nadškof dvakrat potoval: maja meseca leta 1862., da je bil priča slavnosti, ko so bili razgla-šeni za svetnike mučenci japonski, iu ga je neumrljivi Pij IX. s prisrčno ljubezuijo sprejel, česar se je Golmajer vselej rad spominjal; in v drugo decembra meseca leta 1869., ko se je imel pričeti vatikanski cerk-veni zbor. Vdeležil se je vseh občnih sej in kongre-
gacij do sred marcija 1870. leta. Dne 3. avgusta 1871.
je razglasil konstitucije in dekrete omenjenega zbora, kasor je bil 1. 1865. „syllabus" razglasil. Vatikanske sklepe je priobčil z jako primernim pastirskim listom, v katerem dokazuje, da ima zbor vsa znamenja občnega zbora, da so se vse posamne reči obširno in temeljito pretresale, na dolgo in široko razpravljale, ter da je imel vsakdo prosto besedo in prosto oddal svoj glas, kar so potrdili celó pošteni protestantje.
Golmajer je papeža Pija IX. odkritosrčno spoštoval
in ljubil in visoko ceail tudi osebne njegove lastnosti. Leta 1872. se je udeležil velikaaske zaobljubne procesije za sv. Očeta na Sveto goro (pri Gorici), dasi 76 let star. Imel je 40.000 pobožnih Pijevih in sv. Cerkve otrok okoli seûe. V spomin tega slavnega shoda sveto-gorskega, kateremu je menda malo enakih v zgodo vini sv. Cerkve, postavili so 1. 1877. zaobljubijen altar sred cerkve, ki ga je nadškof Golmajer 2. septembra tistega leta posvětil. Procesije leta 1872. se je vsi&dar ginje-nega srca spominjal.
V mnogih sitnostih in trudapolnih opravkih svoje škofovsKe službe, doživel je blagi knez le malo pa slad-kih tolažeb. Iuiel je na pr. veselje in srečo, da je 15.
avgusta 1863. slovesno kronal podobo Matere božje na otoku Barbaui. To redko svečanost so poveličevali patrijarh beneški, rnons. Alojzij Trevisanato, in nadškof
videmski, nions. Andrej Casasola. — Ko se je 1. 1876. (13. julija) osemstoletnica posvečbe slavne patrijarške bazilike oglejske, posvećene 1. 1031. po patrijarhu Po-ponu, posvětil jo je nadškof Golmajer v drugo, ker je moralo zarad spiošuih poprav po cerkvenih zapovedih tako biti. 0 tišti prilici je nosil nadškof-posvečevavec kristalno pastirsko palico Poponovo, ki se hrani v re-likvijjšći prvostolne cerkve v Gorici.
Skofov je Golmajer posveti! pet: dr. Dobřilo za Poreč, dr. Pogačarja za Ljubljano, dr. Glavino za Poreč (po odhodu mons. Dobrile v Trst), dr. Feretiča za Krk
in dr. Zorna za Poreč (po odhodu dr. Glavino v Trst). Poslednji — mons. Zorn — je odličen cerkvenjak, prava cvetlica iz vrta metropolitovega. On ga je namreč iz-volil in poslal v više izobraževališče na Dunaj; on ga je imel pri sebi v škofiji; on ga je imenoval bogoslov skega profesorja, postavil ga pozneje za direktorja centralnoga bogoslovskega semenišča ter podělil mu častni in pravi kanouikat; on ga je slednjič v škofa posvětil 62 dni pred svojo smrtjo. Nadškof Golmajer je spoštoval in ljubil vse svoje duhovnike, kakor Kristus apo-steljne, ali dr. Zorn je bil njegov Janez apostelj, njegov ljubljenec. (0 času konsekracije, ko je bil mons. Zoru nekega dne pri nadškofu pri obedu, rekel je sicer po-zabljivi in razmišljeui starček proti drugim: ,,Der kônnte mein Nachfolger werden". Nekaj tednov po njegovi smrti se je pokazalo, da je bil dober prerok. (.Prestao-Ijosvec.) Ko je šio za konsekracijo ljubljanskega škofa dr. Pogačarja, šel je prvostolnik Golmajer sam v Ljubljano, katera je gojila za-nj zmiraj staro ljubezen. 0 tišti priliki je obiskal dvoje imenitaih božjih potov na Kranjskem: Matere božje cerkvi na Brezjah in na otoku biejskem; spremljala ga je povsod množica kranjskih cluhovnov, ki je bila dvor 80ietnega starčeka metropolita. Poveličevali so ga na vse načine in sosebno tudi s petjem, ki se je razlegalo po hribih ia dolih gorenj-skih. To, da je častitljivi prvostolnik obhodil svoj rojstni kraj ia rajsko njega okolico, vzbudilo je v rojakih njegovih veliko navdušenost in veselje; mnogi časniki slovenski, nemški in italijanski so potovanje Golmajerjevo v jeseni 1875. obširno in zanimivo popisovali. V Ra-doljici ni našel več svojih dražih na rojstnem domu ; spremenil ga je v ubožnico s primerno ustanovuo za-logo; molil je na grobeh svojih starišev, prvih učiteljev i. dr. Tišti čas je obiskal dražega svojega prijatelja in znabiti prvega bogosiovca v Avstriji, Jerneja Widmerja, ki se je bil prostovoljno odpovedal škofijstvu ljubljan-skemu in je mirno bival v Kranji — svojem rojstnem mestu. (Umri je maja meseca 1883). — Ljubljana je vselej želela in većkrat izrazila željo, imeti dr. Golma-jerja za svojega škofa; ali Bog je vse talio obrnil, da se te naravne želje niso uresničile.
V 28 letih školovske službe je posvětil nadškof Golmajer kakih 400 duhovnikov; nekateri pa so bili iz
sosednih škofij.	*
Dne 24. septembra 1871. leta je obhajal petdeset-letnico svojega mašništva. Med drugimi raznojezičnimi slavospisi priobčenimi za tisto svečanost sestavil je tudi sedanji životopisec naslednji napis, ki priprosto našteva razne pomenjive dobe v nadškofovern življenji in ki ga je poslavljenec hranil obešeaega na steni svoje sobe do smrti: Andreas . Gollmayr . Goritiensis . Archiepiscopus . et. princeps. solio . pontificio . assistens . sacrae . caesa-reae . majestati . a . penitioribus . consiliis . a . magna . cruce . ord . Leopoldi. plus . quam . annis . gestis . et . mentis . aetatem . dimetitus . in . sublimioribus . sacr . scientiae . studiis . Viennae . per . tres . annos . versa-tus . doctoris . lauream . consecutus . totidem . fere . in . animarum . cura . Labaci . prolusit . dein . sacrorum . dogmatům . ibidem . septennio . magister . juribus . ec-clesiae . cum . imperiali . gubernio . componeudis . Ter-gestum . decennio . subsequo . adscitus . augustissimo . deinceps . principi . in . negotiis . scholasticis . imperii . prornovendis . Vindobonae . binis . lustris . ab . aulic . consiliis . ad . hane . metropolit . sedem . novissime . evectus . tribus . de . viginti . annis . hucusque . charissi-mam . sibi. dioecesim . gubernans . docti . prudentis . mitissimi . praesulis . nomen . adeptus . hodie . XXX . septembr . MDCCCLXXI. sacerdotii. sui . annum • quin-quagesimum . célébrât . res . ecclesiastica . omnimodis . incrementis . aucta . studia . theologica . suifalta . pro-
mota . domus . militiae . sacrae . candidatis . patefacta .	Gospoda moja, jaz mislim, da državnega jezika V
illum . patrem . familiae . suae . bene . praepositum . re- tem smislu, kakor si ga vi želite, do danes še ni bilo,
ali pa vsaj povsod ne, kajti v Dalmaciji država govori
laški.
nuntiant.
(Dalje prihodnjiě.)
Politične stvari.
Govor poslanca dr. Riegerja
proti postavnemu proglašenji nemškega jezika
za državni jezik 25. januarija 1884.
(Po stenografieneiii zapisniku.)
(DaJje.)
in je resnično ondi še dandanes laški jezik državni jezik in v Istriji ravno tako. Sicer pa država, kakor smo uže rekli, tudi skozi usta deželnih zakonov govori in to tudi v drugih , kakor v nemškem jeziku, kar mislim, da mi ne boste vtajali.
Izvršitve enega samega izključljivo državnega jezika pri toliko čudnih razmerah v celi državi dejanski ni, in si je tudi misliti ni mogoče, ker je dejanski nemogoča; da so gospodje na levici to težavo prav dobro spoznali, sklepam iz tega, ker so se med seboj večkrat pogovar-jali, naj bi se Dalmacija in Galicija izvzela ter naj se jima odkáže posebno stališče. Gospoda moja, če vam
Toda
je res toliko na enolični državi ležeče, kako pa priđete na tako misel? (Prav dobro! na desni.) Iz vsega mo-
1
gospoda moja, povrnimo se k svojim vpra- ranio sklepati, da vam ni prav nič na tem ležeče, da
šanjem: ako ostanemo pri nazorih, kakor sem jih ravno bi državni jezik zaradi enoličnosti države vpeljali, tem-razvijal in na katere se naši nasprotniki, gospodje od več na tem vam je največ ležeče, da bi se temveč ko mo
one strani tako radi opirajo, da mora država vse pre- goče pouemčevalo, kolikor bi se vam ravno ponemčevati
neiz- dalo. (Tako je ! na desni.) In to je cele reči tajnost.
Toraj pravim, da se državni jezik v tem smislu in
področje državnega jezika
skrbeti, potem je pa merno. Gospod poslanec Lienbacher je jezik je jezik, ki ga država pri svojih najbolj imenitnih v tem področji, kakor si
rekel: „Državni
opravilih govori. Izgledov navesti je pa le enega
vedel,
vi želite, ne dá vpeljati. Saj ga pa tudi potreba ni, kajti bili so časi, ko je naša
namreč tega, da država pri nas državne in cesarstvene država več državnih jezikov imela, pa je bila veča in postave v nemškem jeziku izdava, daje nemški stávek v mogočneja, kakor danes; kakor hitro bomo zasledili
postavah prvotni, toraj nemški jezik državni jezik.
Da
sredstvo za osrednjo oblast, katerega potřebuje za spo
gospoda moja, ako ne zahtevate več pod pojmom dr- razumljenje, smo za državni interes uže zadosti skrbeli. žavnega jezika, kakor le toliko, glasoval bom za-nj z Da je dandanes pri centralnih uradih nemški jezik ve-obema rokama. Toda po izborno centralističnih nazorih, činoma in skoraj edino vpeljan in tudi še za naprej
katere imate o državi in njenem pokliču vas soditi, res ne vem, kako daleč da bi se vaše zahtevanje gledé državnega jezika podaljšati utegnilo.
ostane rekel, jamo
?
je očividno kakor na dlani. Kakor sem uže
tudi nič ne ugovar
razmere so take in mi jim Zato pa tudi ne razumem, ako ima nemški jezik Gospoda moja! Ne le ministerstvo, tudi cesarska uže tako veljavo zagotovljeno, kar tudi drugače mogoče
Go-
imenu države in državno službo opravljajo. Še več vam spod poslanec Lienbacher in gospod poročevalec manj-povem, tudi župani, redarji, čuvaji in orožniki oprav- šine sta z menoj enih misli. da se reč ravno ne dá
namestništva, sodnije in okrajna glavarstva govoré v ni, kaj je vam k temu potem še postave potreba?
ljajo državno službo. Kdo mi je porok, da če boste predrugačiti.
pojem o državnem jeziku tako daleč raztezali, da ne	Gospod poslanec Lienbacher je tudi te misli, da je
boste zopet iz tega sklepali: „Tudi orožnik (žandar), to uže v naravi sami ležeče. da se s človekom, ki le
čuvaj in berič ne sme drugače govoriti, kakor v držav- slovaširi govori, ne more francoski govoriti. Kaj ne, nem jeziku. (Prav dobro! na desni.) Germanizacija (po- gospoda moja, da vam je brž ko ne znano, da je slo-nemčevanje) bi iz tega nastala, da bi bilo strašno, vaščina dijalekt češčine. Ravinera je nekako taka, kakor
(Smeh na levi.)
med solnograškim dialektom in med nemškim pismenim
Saj vam je znano, da je država tu pa tam jako	jezikom. Nečem verjeti, da je gospod poslanec Lien-
neprijetna. Kedar vam, na pr. davkar v hiši palce pri-	bâcher sè svojo opazko slovaščino oziroma slovaški di-
vija, je gotovo prav neprijeten patron, država pa tudi	jalekt zasramovati hotel, zgovoril je pa ob enem jako
še prav robata in surova postane, ako z vami skozi	važno opazko, to opazko namreč, da je bedarija, da je
usta beriča ali pa orožnika (žandarja) govori. Ali mora	ostudno, ako se govori s človekom v jeziku , katerega to morda nemščini na čast res vse nemško biti?
Kje
on ne razume, kateri mu je popolnem ptuj (prav dobro!
__j____: \ • j. ~ ___________•	•	_____„ i._____ .. i • ___U
se potem državni jezik začenja, kje končuje? To ste na desni) in to, gospoda moja. je „punctum saliens nam pozabili povedati in ker se ne morem zanašati, da (taka je).
ne bi vmes prištulili reči, katere bi po mojem prepri-
Mi nečemo, da bi država, in naj ima tudi sto dr
čanji za nas pogubljive, državi pa čisto brezkoristne žavnih jezikov, sè svojimi podaniki drugače govorila, bile, mi je zaradi tega nemogoče za „državni jezik" kakor v jeziku, katerega razumejo (živahna pohvala na glasovati. Sicer je pa resnica, da gospodom na levici desni), ker je to ostudno, ker je krivično! In gospoda
ni nič na tem ležeče, da
se jezikovna postava na
***	WVJLJL1 lVíiVVV i Uít Ul OU J \JJLil .IVU Y JLLCJU V7 O U Gt> Y CL ULGt-	Hl OJ îi ^ J\UÛA/ I VOUlV^UVř OU JU	JJViOlULl^U ui vu vu/vu vi
pravila, kajti v odboru se je predlagalo, da naj se točka	ob neki drugi priložnosti izrazil rekše: „Nemec bi ni-
?;da se pridrži nemški jezik za državni jezik"	kdar ne trpěl in ves njegov naroden ponos dvignil bi
izpusti ali pa naj se za njo posebej glasuje, in nikdo	se nasproti, ako
kako resnično se je gospod poslanec Lienbacher
se inu
usojalo, da
naj sprejema na
. *-----------—j	j^wv^vj	,	~	-—>	- ----—
iz one stranke (levice) ni hotel pritrditi. (Čujte! na govore in pisanja od države bodi-si kakoršne koli v
desni).
To nam je živ dokaz, da je bila gospodom drugem kakor v svojem uemškem jeziku. Pri nas se
dan godi,
glavna reč beseda sama v svojem nepristopnem pomenu,	pa to dan na
ki se ne dá ograditi in ne raztolmačiti. Zaradi tega so	pisanja, katerih ne razumejo,
jo tudi pođčrtali v poročilu manjšine v Wurmbrandovem	mislijo, da je to potrebna posiedica uradnega ali sod
predlogu.
da podaniki prejemajo državna
ravno iz tega vzroka, ker
Danes toraj se ne gre za vravnavo jezikovnih raz-
nijskega jezika.
Za to se toraj gre. da ne bomo več te krivice pre
mer pri tem predlogu, temveč za ustanovitev državnega našali. Vprašam vas, ali se tako član XIX. enakomerno
jezika.

g OJ 1 :
9
Vprašam vas pa tudi, kaj pa ima nemški narod
naših planinskih cležel od tega dobička, ako se pri nas državui kot službeni jezik|tako raztegne, kakor se sedaj
vsak dan godi.
Ali morda to narodno čut nemškega prebivalstva po planinskih deželah toliko povzdviguje, če se nam po oddaljenih kotih cesarstva v Bukovini, na obalih morja ali pa pri nas v Cehah delà, kar bi sami nikdar ne trpeli; ali se mar to vašemu narodnemu ponosu laska, da nam nagajate z jezikom, ako se uže moram narav-nost izraziti (živahna pohvala na desni), katerega ne razumemo. Da pa po tem trdna zveza države in splošna zadovoljnost nikakor ne pridobi, ako se krene na taka pota, da vsled tega oboje le trpi, da se splošen napre-dek ovira, da je zato brezštevilno uradnikov potreba, da je cela gromada přestav iz enega jezika v druzega potrebna, da to vse mnogo časa in velikanske stroške zahteva, katere morajo tudi nemške in planinske dežele plačevati, tega, gospoda moja, morda niste premislili. Mislim, da sem dokazal, da nemški prebivalci nimajo no-benega dobička od izključljivega državnega jezika, mi vsi Nenemci pa imamo očividno zgubo od načina, kakor se preimenitno vprašanje v mnogojezični državi obrav-nava. Kdo ima toraj dobiček od tega? Da! Sedaj mi pride nekaj na misel. Morda, da je za veliko nemško reč, za reč Velikonemčije. Tu pa uže moram reči, gospoda moja, da mož, o katerem mi ne boste dvomili, da spada med največe možé, kar jih je Nemčija v teku stoletij imela, mož, ki je več naredil za velikost Nem-čije sam, kakor pa inilijoni druzih Nemcev, da se ta mož s politiko, ki jo vi Slovanom nasproti vganjate, nikakor ne strinja, da je ta mož vašo politiko obsodil z besedo, katere ne maram tukaj ponoviti, in da vam po časnikih, ki so od njega navdihnjeni, dan na dan dober svèt daje, da ne bi tako napadali Slovanov, tem-več da bi s priprosto enakopravnostjo zadovoljni bili in da boste na ta način in le na ta način Avstriji in nemški reči več koristili, kakor pa tako, kot ste cio sedaj postopali ; in gospoda moja, ta mož, ki je več naredil za Nemčijo kakor milijoni druzih Nemcev in kakor vi vsi skupaj, kaj da je nemški reči koristno in gospod poslanec Tomaszczuk mi bo uže dovolil, da sem teh misli, da Bismark bolje razume, kaj nemškemu narodu koristi, kakor pa on. (Veselost ua desni.)
Ako je pa stvar taka, da reči ni potreba in se
tudi izpeljati ne dá, ako je ona Slovanom škodljiva, Nemcem pa nič ne koristi, in če je uže celó za veliko-nemško idejo brezvspešna, potem vas moram pa vendar le vprašati, kak smoter da naj bi imel državni jezik ? Predlog grofa Wurmbranda ni druzega nego Geslarjev klobuk , ki ste ga semkaj pripravili, cla bi Slovane ž njim poniževali (živahen ugovor na levi) in pa da bi jim pokazali, da ptuj rod nad njimi vlada. Je to vprašanje , ki nas na najbolj občutljivi strani zadene in o občutljivosti se ne dá prepirati.
Gospoda moja, občutki so včasih jako vplivni na državno življenje in prav lepo bi vas prosil, ako nain-reč o Avstriji pošteno mislite, česar se nadjam (čujte! čujte ! na desni), da se nam ne dotikate strun, katere se pri nas preveč tresejo, da bi si dopasti dali, kar nas ponižuje in nam enakopravnost krati. Država bi za Boga ne imela nobenega dobička od tega in vi tudi ne.
Gospoda moja, z državnim jezikom je; kakor z državno vero. Državna vera, kar je toliko, kakor vlada-joča vera in kjer je ta, ondi je tudi druga, ki se vladati daje, ki se zatira, ki hlapčuje. Da, gospoda, ako je v državnem interesu, da ima samo en jezik, mogoče je tudi, da bi bilo v njegovem interesu, le eno vero imeti. (Ugovor na Jevi.) Da, gospoda, kakor čndno se vam zdi, vendar ni novo; kdor je imel kedaj zgodovino v rokah, znano mu mora biti, da je bilo po trideset-
letni vojski po celi Evropi znano načelo: „cujus regio7 ejus religio" (čegar vlada, tega vera) in da tudi v našem cesarstvu niso druge vere trpeti hoteli.
Po tem načelu se je pri nas zvršila protireforma-cija. Kdor pozna zgodovino, čisto nič ne bo dvomil, da je res tako. Pripoznavam pa, da dandanas ne bo nikdo tako neumne misli gojil.
(Dalje prihodnjie.)
Naši dopisi.
Z Dunaja 3. m&rca. (Državni zbor; anarhisti.) Državni zbor pretresa še zdaj, predno preide na razpravo budgeta, marsikatere pomenljive zastanke, in med temi omeniti nam je posebej one postave v brambo upnikov in pa zarubljenih zemljišč, po kateri uže toliko let kli-čejo kmetje in kmetijske družbe vseh dežel, izrekoma
tudi kmetijska družba kranjska. Dolgo so se pričkali med seboj pravdarski cloktorji zbornice gosposke in po-slaniške, přetekli petek pa je vendar srečno pritrdila tudi zbornica poslancev zadnjemu sklepu gosposke zbornice, tako, da je zdaj le treba še najvišjega potrjenja,
in potem takoj stopi v veljavo težko pričakovana postava.
Ravno zdaj razpravlja se in bode razprava jutri dokončana gledé postave zarad pridobivanja petroleja
v Galiciji.
Med tem pa, ko ste samo po dve javni seji državnega zbora na teden, delujejo odseki na vse kriplje. Budgetni odsek je rešil proračun za leto 1884. iu temeljito poročilo glavnega poročevalca grofa H. Clama kaže na kratko rečeno, da potrebščine tekočega leta presegajo zalogo za okroglih 40 milijonov, toda ta pn-manjkava zadeva redne potrebščine samo s 5 milijoni (toraj za 4 milijone menj kot v preteklem letu), ostalih 35 milijonov pa zadeva stroške za železnice in druge take izredne potrebščine. — Levičarji napovedali so po dr. Sturmu, da bodo tudi letos kakor vsako leto naspro-tovali iz rečnih, pa tudi iz političnih razlogov.
Sploh pa so levičarji postali tako pohlevni, da jih je komaj spoznati, so se preveč opekli pri zadnjič sklonjenih obravnavah.
V davkovskem odseku bil je zaupen razgovor o predlogu zarad delavskih hiš, predloženem po Portheimu in pa o predlogu Lienbacherjevein zarad oproščenja hišno-razreduega davka pri praznih hišah. — Enako marljivo delujejo obrtnijski, delniški in še več druzih odsekov.
Tukajšnja policija segla je přetekle dni s krepko roko med anarhiste in posrečilo se ji je na Dunaji zagrabiti prav nevarnega člověka, ki je přišel iz Sviće. Pripisuje se mu sokrivda pri umoru policijskega ko-1X11 s âi cL v Florisdorfu in je baje nameraval ponoviti morebiti enako hudodelstvo. V njegovem stanovanji našla je policija bombo 2 kilograma teško, zato pa ga je policija přijela na ulici, kjer se je dolgo branil, in na policaje streljal; tri je ranil in podili so ga policaji in občinstvo skozi veliko ulic, predno je bilo moč prijeti in premagati ga.
Ob enem přijela je policija več anarhistov v Budapešti! , obligacij oropanih pri Eisertu, pa žalibog, niso tam našli, kakor se je trdilo začetkom.
Iz Gorice 3. marcija. (Izv. dopis.) Tudi v Gorici
bode imela kupčijska in obrtnijska zbornica prav kmalu volitve, ki bi morale Slovence toliko bolj zanimati, ko-likor manj se ta zbornica ozira na interese slovenskih prebivalcev. Ta zbornica pošilja dva zastopnika v go-riški deželni zbor, ki šteje na levici (laški strani) toliko poslancev, kakor na desni slovenski strani. Oba zastop*

Ï9
nika kupčijske in obrtnijske zbornice pa seđita med la-škimi poslanci, tako da sta ona dva vzrok, da nimajo Slovenci v deželnem zboru večine, čeravno je Slovencev na Goriškem velika većina. Kakor so razvideli Slovenci predlanskem, je bil proti predlogu dr. Tonklija za raz-širjenje volilne pravice ravno tišti zastopnik kupčijske zbornice, kateri je bil izvoljen skoro samo s sloven-skimi glasovi. To pa je dokaz, da bi Slovenci utegnili, če tudi ne zdaj, s časom pa le prodreti tudi v kupčijski zbornici, in bi potem imeli vsaj enega deželnega poslanca večine v deželnem zboru. Zato pa nikakor ne dvomimo, da bi polit, društvo „Sloga" ob tej priliki ne storilo svoje dolžnosti in še o pravém času tudi pri se-danji volitvi ne obudilo potrebnega gibanja med glaso-valci slovenske strani. Prava politika se pripravlja, če tudi vé, da zaželjenih vspehov očitno ne more se doseči. Naši voditelji pa tudi vedó, da se tega načela niso držali in da so vsled tega mnogo .zaraudili.
Iz Novega mesta 29. febr. — Kakor ste morda iz
družili časnikov uže posneli, umri je v Celji 23. t. m. naš bivši župan g. Mihael Kmetič. Pokojnik se je malo poprej poročil z gospo Valenčakovo iz Celja, kamor se je tudi preselil ter se vsled tega daljnemu županovanju odpovedal. Umrli bil je rodom Belikranjec , izšolal se je v Novem mestu ter je potem pri vojakih kot aktiven častnik službovah Ves čas svojega življenja, bodi-si kot aktiven častnik ali sedaj kot stotnik v pokoju in župan bil je rajnki vedno odločen narodnjak. R. I. P.
Vsled odstopa M. Kmetiča bil je v seji mestnega zbora 16. t. m. županom našega mesta izvoljen gosp. dr. Albin Poznik. Prepričani smo, da se bode novi g. župan enako svojemu predniku, vsiiidar za korist mesta.
kakor tudi cele Dolenjske, katere metropola je Novo-mesto. potegnil.
Sliši se, da se letos zopet misli napraviti na Dolenjskem kmetijska razstava. Prav tako ! Ustrajno in energično delovanje bode vendar le enkrat zaspano Do-lenjsko nekoliko vzdramilo. Prava pomoč zboljšati žalostni stan Dolenjske je pa edino le ustanovitev kmetijske oziroma vinařské sole in pa železniška zveza naših pokrajin s planinskim! deželami in Hrvatsko. Bog nam daj kmalu to pomoč!	A.
Dovje 28. febr. (Tombola.) Pustno nedeljo priredila se je pri nas tombola na korist revnih šolarjev. Prav obilo ljudstva se je zbralo in večinoma le dobrovoljnih ljudi. Vse hvalevredno se je obila množica obnašala pri igri. Nobenega sitneža ni bilo zraven.Jd bi bil kalil ljubi mir in razdiral občno veselje. Še le proti jutru začela se je množica razhajati proti domu. Vsak je šel zadovoljen in vesel domu, čeravno ni nobenega dobitka dobil, zadovoljen je bil, da je bil deležen tako prijaznega in prijetnega večera in kratkočasa.
Nabralo se je za revno šolsko mladež nekaj čez
42 gld. čistega dohodka. Dobra pomoč ubogim učencem.
Hvala, najlepša zahvala bodi vsem, ki so k tolikému znesku sè svojo radodarnostjo pripomogli!
V
iz Ljubljane. (Castno občanstvo.) Občina blejska, kjer so, kakor znano, pri zadnjih volitvah v občinski zastop narodnjaki po hudi borbi sijajno zmagali proti onim tamošnjim elementom, kateri si ven in ven prizadevajo, rajskému našemu Bledu natvesti nemško haljo, izvo-lila je soglasno gospoda deželnega predsednika barona W i n i£ 1 e r j a in deželnega glavarja grofa T h u r n a za častna občana.
— (Pri dopolnilnih volitvah v trgovinsko zbornico kranjsko), dovršenih přetekli četrtek zmagala je, kakor zmiraj pri prostih volitvah, narodna stranka sijajno. Izvoljeni so bili: a) v trgovinskem oddelku Vaso
Petri čič in Franc Ko lm an vsak z 196 glasovi, Janez
Knez, Alfred Lede ni g in Jože Lozar vsak z 192 glasovi. Nasprotni kandidatje E. Mayer, M. Treun. J. Zenari, L. Biirger in J, Kordin přejeli so po 61 do 58 glasov; b) v obrtnijskem oddelku izvoljen je J. Horák z 1893, M. Pakič pa z 1892 glasovi; v oddelku za véliko industrijo izvoljena sta Otomar Bamberg in Karol Mali vsak z 7 glasovi, J. Baumgartner pa s 6 glasovi; v oddelku za rudarje pa Pankrac Eichelter in K. Lukmann vsak s 15 glasovi. Narodna stranka v teh dveh oddelkih ni stavila svojih kandidatov.
—	(„Ljubljanske g a Lista") slovenske večerne izdaje uradne „Laibacher Zeitung" prva številka prišla je na svitlo přetekli četrtek dne 28. prêt, meseca. „Ljubljanski List" naglaša v svojem programu opravičene tožbe, da nemški deželni uradni časnik „Laibacher Zeitung" ne zadostuje potřebám kranjske dežele, ker ga ogromna ve-čina njenih stanovalcev, nezmožna nemščine, ne more čitati. — Razen uradnih naznanil v posnetku obeta „Ljublj. List" v kratkih člankih poročati o vseh zani-mivih prigodkih na obširnem polji politike, šolstva, ob-činskega življenja, trgovinstva itd. — Glavni namen svoj pa imenuje ;;Lj. List" vsikdar poučevati slovenski narod in pospeševati njegovo blagostanje, in v ta namen bode zadovoljno odpiral svoje predale željam in nasve-tom slovenskih rocloljubov.
Vrednik „Ljublj. Listu" je profesor Suklje, cena za celo leto v Ljubljani 6 gold., po pošti pa 10 gold.
—	(„Kmetovalcau prva številka) i z šla je 1. t. m. na celi poli. Ker bode „Kmetovalec" redno le na polovici pole izhajal, dodalo se bode tekom leta toliko priloge, da bodo čast. naročniki za zaostale številke meseca ja-nuarija in februarija odškodovani. Urednik novemu listu je g. Gustav Pire, tajnik c. k. kmetijske družbe.
—	(Imenovanje ) Naučni minister imenoval je za okrajna šolska nadzornika za Radoljico profesorja A. Senekovič cl » Zčl Kočevje pa ravnatelja B. Hrovata; minister pravosodja pa je imenoval za adjunkta pri deželni sodniji ljubljanski dr. Ka v čiča, avskultanta J. S tari ča pa za adjunkta okrajne sodnije v II. Bistrici.
—	(Davkovske knjižice.) „Slov. Narod" prinesel je přetekle dni telegram iz Ptuja, da je fioančno vodstvo štaiarsko ukazalo vsem tamošnjim davkovskim uradora naročiti si izključno nemških davkovskih knjižic, in ves svet bi bil po tem telegramu sodil, da se hočejo take knjižice vsiljevati slovenskim posestnikom. — K sreči telegram ni bil natančen, ker izpuščena je bila v njem pomenljiva beseda „tudi". — Nek štajerski Slavo fob se je baje pritožil, da je dobil nemško-slo-vensko davkovsko knjižico, in ker so učenjaki društva „Deutscher Schulverein" baje dokazali, da slovenščina med Němci zato tako silovito napreduje , ker je nekaj njegovih družabnikov davke plačevalo na nemško-slo-venske knjižice, odpravila se je ta očividno proti nem-štvu na južnem Štajarskem obrnjena nakana bodisi državne tiskárně ali pa vse sedanje nenaštvu „sovražne" vlade. — Če bi slovenski kmet nasproti nernščini v davkovski knjižici storil kaj enacega, potem pa bi popisa! Dežman cele strani svojega lističa o fanatizmu Slovencev za dobo Taaffe-Winklerjevo na Kranjskem.
—	(Vřeme.) Po lepih solnčnih dnevih, kateri so nam raztopili v ravninah zeló vso zimsko poljsko odejo, nastopilo je zopet koncem preteklega tedna snežno vřeme. Sušec kaže po svoji dolžnosti zavihan rep — in bera-škega gnoja bo. kakor se kaže, letos dosti.
80
\
Dragi rojaki!
Pri dopolnilûih volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico zmagali so naši kandidatje z ogromno većino. Nad tem zahvaliti se imamo v prvi vrsti Dárodnim vo-lilcem, v drugi pa onim domoljubnim zaupnim možem po mestih in na deželi, kateri so s svojo delavnostjo in požrtovalnostjo pripomogli, da se je toliko narodnih trgovcev in obrtnikov vdeležilo volitve.
Národni centralni volilni odbor ima prijetno dolž-nost, zahvaliti se najtopleje vsem, ki so sodelovali pri sijajni národni zmagi.
V Ljubljani 1. marca 1884.
Za národni centralni volilni odbor
Dr. vit. Bleiweis-Trsteniški.
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Velikonoćni ponedeljek odpeljeta se cesarjevič Rudolf in njegova soproga na potovanje v izhodne dežele in to tako , da se mudita nekaj časa v Carigradu in si ogledata tudi podonavske dežele Rumunsko in Srbsko. — Dunajski volilci pripravljajo se
za volilni boj v tamošnji mestni zastop, strogo se uže ločite v tamošnjih krogih dve stranki, namreč nemško-narodna, sedanji vladi nasprotna stranka pod vodstvom levičarskih matadorjev v državnem zboru, in pa iz sprav-Ijivejše meščanske stranke. V tem obziru bo prav za-nimiv izid predstojećih volitev.
Državni zbor nadaljeval je včeraj razpravo o postavi zarad pridelovanja petroleja na Gališkem, govoril je med drugimi tudi minister Falkenhayn, večidel seje izpolnila sta dolgočasna levičarska govornika Men-ger in Matscheko. — Prihodnjo sejo odločil je predsednik za petek in je na dnevni red stavil razun na-daljevanja razprave zarad petrolija tudi drugo branje državnega proračuna za leto 1884. Temu ugovarjala sta Tausche, ki je zahteval da se pred reši 3 poročil o pe-ticijah, in pa Heilsberg, ki je zahteval da se tudi še pred obravnava postava o najvišjem računskem uradu, — pa pri glasovanju o tej zadevi obveljal je predlog
predsednikov, vendar pa se bo po vsem tem splošen razgovor o proračunu pričel še le v soboto in od tega dne naprej bode zbornica zborovala dan za dnevom razun nedelj, od 10. ure zjutraj naprej.
Kolikor se sploh o delovanji državnega zbora čuje, želi vlada in tudi večina razuu proračuna resiti tudi še nekaj druzih važnejih postav, in se ima zato zborovanje nadaljevati tudi še po véliki noči.
Poročilo gosposke zbornice o odobrenji izjemnega stanja na Dunaji pritrjuje vladinim naredbam še odloč-neje, kakor zbornica poslancev, poročevalec je grof Belkredi.
Maribor. — Okružna sodnija celjska ustavila je po zaslišauji državnega pravdništva izhajanje „Slov. Gospodarja" in pa nemškega, tudi sedanji vladi prijaz-nega lista „Sudsteierische Post" zato, ker se baje njuna odgovorna vrednika sama čisto nič ne pečata z vredni-štvom. — To so vsikakor znamenja na površji sedaj-nosti, katerih tudi potrpežljiva vlada Taaffejeva ne bode smela prezirati.
Laska. — Preteklo nedeljo izročili so v Rimu kardinali papežu povodom šestletnice njegovega ven-čanja za papeža v adresi svoja voščila. Po zahvali za voščila omenjal je sv. oče o bolj in bolj rastočih zapre-kah, katere se stavijo od vseh strani vladanji cerkve,
posebno o bolj občutljivih in težkih, katere mu priza-deva Laška, ker te cerkev zadevajo v nj enem središči in v njenem poglavarju. Izrekoma omenili so sv. oče zadnje razsodbe zadevajoče „propagando", po kateri je ta prisiljena, svoja posestva spremeniti v dolžna pisma in jo s tem podvrže spremenljivosti javne rente, in pa ker oddajo in pa pomnoženje njenih kapitalov stori od-visno od državne oblasti. Z ozirom na posebnosti te naprave omenili so sv. oče na dalje, da ima propaganda namen širiti sv. vero in da je to poglavitno sredstvo v rokah papežev v izvršitev apostolata po vsem svetu, da mora tedaj imeti kakor papež sam n a j p o p o 1 n e j š o ne-odvisnost od vsake posvetne oblasti. Njena posestva, katera je za ome njeni namen přejela od papežev in pa od katoliškega sveta, so nedotakljiva. Ta so tudi sploh v prejšnjih vi-harnih časih ostala nedotaknjena.
Iz teh razlogov vložil se je protest zoper najnovejšo razsodbo, ker žali prostost propagande pa tudi prostost in neodvisnost papeževo v izvrševanji njegove apostolj-ske oblasti. Zato opozorujejo sv. oče katoliški svet na to novo razžaljenje.
Dalje pravijo, da bodo kolikor mogoče dobro skr-beli za potrebe v upravi propagande in v nadi na pripomoć sv. kolegija in pa velikodušno podporo katoličanov podělili so nazočim apostoljski blagoslov.
Francoska. — Telegrami iz Tonkina od 1. t. m.
naznanjajo: Francozi zasedli so sedem pagod (tempel) v kotu med Songkanom in kanalom. Zasedanje izvršilo se je dne 20. februarija brez boja s pomočjo enega ba-talijona ptujcev in ene baterije. Sovražniki pa so v noči od 25. februarija pagode dvakrat napadli, toda so ga naši z izdatnimi zgubami odbili. Francozi imeli so samo enega ranjenca. Koncentriranje (zbiranje) vojakov je dokončano.
Angleška. — Dinamit in peklenska mašina na vseh^kolodvorih, take novice ponavljale so se dan za dneyfom, tako da je tudi mrzlokrvnim Angležem začelo pripekati in v parlamentu se je ministru živahno ploskalo, ko je naznanjal, da hoče vlada najojstreje po-stopati zoper dinamitiste in da bode, ako treba, zbornico prosila za izjemna pooblastila.
Iz Egipta oziroma od rudečega morja, došla so
zadnje dni vendar konečno enkrat tudi Angležem povoljna naznanila. Dne 29. preteklega meseca bojevala je angleška vojska celi dan krvav boj z uporniki na poti od Trinkitata proti Tokaru; Angleži zmagali so sicer po velikih zgubah vendar na vsem bojišči in vsled tega se je dne 2. t. m. tudi utrjeno mesto Tokar udalo.
Koj po teh zmagah raznesla se je neverjetna no-vica, da hoče Angleška takoj umakniti iz Egipta vso svojo vojsko , pa ministerski predsednik Gladston pre-klical je v javni zbornici ono čudno govorico. General Gordon v okrajih pod Hartumom ni opravil ničesar s svojo politiko in uradno se potrjuje, da so poskušnje njegove po vsem spodletele.
Žitna cena
v Ljubljani 27. februarja 1884.
Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr. — bauaške 8 gold. 46 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. —sorsice 6 gold, 70 kr. — rži 6 gold. — kr. — ječmena 5 gold. 20 kr. — prosa 5 gold. 70 kr. — ajde 5 gold. 53 kr. — ovsa 3 gold, 25 kr. — Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vređnik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.