štev. 34 — Leto VI. PTUJ, 21. avgusta 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI orednistvo O. oprava ptdj HLO, U nadstropjt telefon 81 15« Čekovni racuv pri narodni banki podružnica ptuj ste\ 043-1-20« ORBJOje UREONISKt odbor oooovorn' urednik vRaBI j02i ROKOPISOV K* VRAČAMO nSKA MARIBORSKA TISKARNA .jnu NAROČNINA 400 OIN. POU,ETNA 200 din ČETRTLETNA lOO DM Cena din 10.— SZOL se pripravlja na volitve T Zvezno in republiško skupščino SZDL bo podpr'a kandidaturo tov. dr. Potrča Jožeta za zveznega posiarca v preteklem tednu so imeli občinski odbori SZDL razširjene eeje, katerim so prisostvovali tudi zastopniki vaških odborov SZDL, predstavniki organizacij ter društev v občini. Razprav- ljali so o pripravah za volitve v zvezno in republiško skup- ščino, ki bodo v novembru t. 1. Sodeč po udeležbi na teh sejah — saj je bilo v večini občin navzočih od 30 do 70 ljudi — lahko trdimo, da se aktivisti za- vedajo važnosti volitev, pri ka- terih vsi državljani odločajo o nadaljnjem razvoju države, kaj- ti Izvoljeni poslanci b)do v skupščini urejevali gospodar- sko, kulturno in politično živ- ljenje v bodočem mandatnem obdobju. Razprave na s«jah so bile povsod živahne in so se dotak- nile vrste vprašanj, ki zanimajo delovne ljudi in ki so v tre- nutni situaciji najvažnejša. — Mnogo je bilo govora o izvaja- nju zakona o zemljiškem skla- du in zakona o odpravi viničar- skih in podobnin razmerij, o davkih, elektrifikaciji, cenah industrijskih predmetov itd. Diskusija je pokazala, da aktiv SZDL te probleme pozna, da pa je Se premalo sposoben in raz- gledan, da bi znal v vsakem primeru najti globljo sociali- stično vsebino posameznih go- spodarskih in političnih ukre- pov. Mislim, da Je bila v tem pogledu razprava precej plodn?. v Cirlculanah. kjer so resno In stvarno razmišljali o tem, kako se bodo oblikovale gospodarske organizacije, ki bodo na osnovi zakona odkupljeno zemljo pre- vzele, kako se bo razvijalo delo na njih in podobno. Prav je, da aktiv SZDL o teh vprašanjih razpravlja povsod in da stopi v neposredno politično akcijo in tolmači delovnim ljudem socia- listično vsebino zakonov, k{ v bistvu zasledujejo osnovni cilj socialistične družbe, to je od- pravo izkoriščanja človeka po človeku in ustvarjanje sociali- stičnih odnosov v naši državi. Občinski aktivi SZDL so iia teh sejah premalo usmeri ali razpravo na druga pomembna vprašanja, ki jih v predvolilntn pripravah za rep. volitve v rep. in zvezni forum mora poznati vsak državljan. Tako se ni do- volj govorilo o splošnem na- predku gospodarstva v obdobju zadnjih štirih let in njegovi perspektivi o bodočnosti, o zu- nanjepolitičnih vprašanjih, o vlogi Jugoslavije v mednarod- nem življenju in predvsem tudi o splošnem poglabljanju sociali- stične demokracije, ki je dobila v Ustavnem zakonu svojo kon- kretno vsebino. Čeprav so Čla- ni okrajnega odbora SZDL, ki so na sejah imeli uvodne refe- rate na ta vprašanja obč. aktive opozorili, vendar ta niso poka- zsJi posebnega zanimanja. V na- daljnji politični razpravi za vo- litve — na sejah vaških odbo- rov in na vaških sestankih SZDL — mora aktiv tem vpra- šanjem posvetiti vso pozornost, ker se morajo volivci zavedati, da gre pri volitvah za nadaljnje urejevanje socialističnih odno- sov v merilu celotne države, v tem pa bo našla svoje mesto tudi vsaka občina in vas ter vsak poSten državljan. Na sejah so razpravljali tudi o vlogi nove skupščine in po- slancev. Aktiv SZDL je pravil- no doumel, da morajo biti po- slanci taki ljudje, ki bodo v svojem konkretnem delu v naj- višjih predstavniških telesih iz- vajali program SZDL, se borili za izgradnjo socializma v naši državi. Brez dvoma bodo tej osnovni zahtevi o moralno po- litičnih kvalitetah bodočih po- slancev zadostili ljudje, ki so s svojim dosedanjim delom na vseh področjih naše socialistič- ne revolucije dokazali svojo sposobnost, razgledanost in pre- danost socialistični stvarnosti. Zato je razumljivo, da so na vseh sejah enodušno sklenili, da bodo podprli kandidaturo tov. dr. Jožeta Potrča, člana CK ZKJ in člana Izvršnega sveta LRS za zveznega poslanca; tov. Goršič Milka, člana CK ZKS, za kandidata za rep. skupščino v I. volilni enoti, tov. Belšaka Franca, dir. drž. posestva Tur- nišče v II. volilni enoti, tov. Bratka Ivana, čl. CK ZKS v III. volilni enoti, tov. Stropnik Loj- zike, podpredsednika gosp)odar- skega sveta OLO v IV, volilni enoti, tov. Tramšek Jožeta, se- kretarja OK ZKS v VI volilni enoti, tov. Bračič Mira, profe- sorja in člana OK ZKS v VII volilni enoti. Naj posebej opozorim, da na- vedeni tovariši s tem sklepom še niso postali kandidati, ker bodo o tem dokončno razprav- ljali zbori volivcev, ki tKjdo po razpisu volitev Vendar bo SZ s svojim političnim vzgojnim delom med svojimi člani storila vse. da jih sprejmejo za kandi- date tudi zbori volivcev Ver- jetno bodo na zborih volivcev predlagani še drugi kandidati pn tem pa je treba poudariti to. da bo Socialistična zveza tudi od vseh drugih kandidatov zahtevala enake moralno poli- tične kvalitete in zagotovilo, da bodo tudi ti v primeru svoje iz- volitve Za poslanca uveljavljali in se borili za izvedbo progra- ma Socialistične zveze. V zvezi z razpravo o kandidatih je bilo na nekaterih sejan postavljeno vprašanje, ali bodo navedeni tovariši razimieli kot poslanci tudi kmeta In kmečko življenje. Videlo se je, da skušajo posa- mezniki dobiti nekako zagotovi- lo, da bodo poslanci predvsem odpravljali bremena in naloge, ki v okviru graditve socializma padejo tudi na kmečki ž.velj. Zagovornikom take posebne kmečke politike je treba Jasno odgovoriti, da naša država upo- števa in računa tudi g kmeti in da morajo ti za Izgradnjo so- cializma prav tako izvrlevati določene naloge in obveznosti kot ostali delovni sloji. O vlogi poslancev pa lepo odgovarja osnutek volilnega zakona, ki v svojem prvem čl. poudarja, da so poslanci predvsem politični zastopniki delovnega ljudstva FLRJ odnosno LRS. S tem za- kon nalaga poslancu izredno veliko dolžnost in odgovornost za razvoj družbe kot celote, v okviru tega Pa tudi za reševa- nje perečih problemov iz naše- ga kmetijstva. Prepričan sem, da se navedeni tovariši prav dobro zavedajo vloge kmeta v socialistični družbi in da bodo v smislu tega izvršfevali svojo poslansko dolžnost za napredek vseh delovnih ljudi našega okraja. Organizacije SZDL morajo vložiti ves trud, da bodo ob vo- litvah vsj delovni ljudje spo- znali perspektivo naše sociali- stične graditve. F. L. Dr. Poire Jože na %bororan*u viničarjev r Leskorcu Pretekli teden v sredo Je bilo v Mariboru veliko zborovanje viničarjev iz ptujskega, ljuto- merskega in mariborsko-oko- liškega okraja Zborovanja so se udeležili tudi vinlčarji iz Les- kovca, ki so tu prišli v stik s svojim srveznim poslancem dr. Jožetom Potrčem in ga povabili naj se udeleži širšega viničar- skega sestanka, ki so ga orga- nizirali za večer istega dne. Tov. Potrč se je odzval njiho- vemu povabilu in prišel v Leskovec, kjer je bilo zbranih okrog trideset viničarjev tn ne- kaj kmetov. Tov. dr. Potrč jim Je v daljšem govoru govoril o važnih zunanjepolitičnih dogod- kih in prešel nato na vprašanja zakona o zemljiškem skladu in zakona o odpravi viničarskih odnosov. Tu je poudaril pred- vsem dejstvo, da hočemo s tem zakonom odpraviti polfevdalne izkoriščevalske odnose, ki so koi sramoten madež na naši sociali- stični stvarnosti, istočasno pred- stavljali močno zavoro hitrejše- mu gospodarskemu razvoju na- šega gospodarstva v Halozah. Z dosledno izvedenim zakonom bomo odpravili izredno grde primere izkoriščanja ter isto- časno ustvarili pogoje za hitrej- ši razvoj in za lepše življenje haloških ljudi na splošno in vi- ničarjev še posebej. Z odpravo viničarskih in njim podobnih odnosov bo namreč ostal ves narodni dohodek, ki ga ustvar- jajo haloški ljudje v Halozah, dočim so ga sedaj gospodarji odnašali v ostale predele. To bo vplivalo tudi na rast kulturne- ga nivoja tega predela. Poudaril je, da morajo vedeti viničarjl, da je na njihovi strani velikan- ska večina delovnih ljudi Slo- venije in da jim zato ni treba biti v negotovosti ali celo v strahu. Samj morajo postati bolj borbeni in enotni v borbi z svoje osnovne pravice. S poseb- nim poudarkom je tov. Potrč govoril o tem. da moramo vedno ostro ločiti med kmetom-špeku-' lantom In izkoriščevalcem tn med poštenim delovnim kme- tom. Pri tem Je poudaril, da je poštenih kmetov ogromna ve- čina in da proti njim nima nibče ničesar. Po govoru tov. dr. Potrča se Je razvila živahna razprava, v katero so posegali predvsem vi- ničarjl. ki so iznašali primere, kako jih gospodarji izkoriščajo. PosebiK) težek primer nečlove- škega ravnanja gospodarja je iznesla viničarka Viher Alojza iz Strmca, ki Je viničarki od- vzel 21. Julija krave, ki jih je imela prej vedno v reji, Čeprav so ga otroci na kolenih prosili, naj Jim Jih pusti. Ta gospo- dar Je svoji viničarki popu- lil nasajen fižol in buče ter še druge povrtnine, Ji zmetal vse snopje pšenice na dvorišče in pri vsem tem še grozil, da jih bo postrelil itd. Tudi kmet Merz, ki Je bil navzoč na se- stanku, Je po izjavah prisotnih grozil svoji viničarki, t^o da si ni upala P^iti na sestanek. Na sestanku je sicer skušal to aa- nikati. V diskusiji so sodelovali tudi člani in predsednik okraj- ne komisije za izvedbo zakona o zemljiškem skladu in odpravi viničarskih odnosov. Na izjave viničarjev o grož- njah gospodarjev, da bodo po- žgali hiše in podobne stvari, je tov. dr. Potrč jasno povedal, da bi pomenilo vsako tako de- janje sabotažo In da bo vsak odgovarjal pred sodiščem in sicer moralno in materialno, to je, moral bo vrniti državi vso narejeno škodo in poleg tega bo še kaznovan z zaporom. Opozoril pa je viničarje, naj saradi tega ne zaostrujejo svo- jih razmerij z gospodarji, tako da bi prišlo do prepirov in podobnega, temveč naj s svoji- mi resničnimi izjavami in po- jasnjevanjem zakona pomagajo komisijam pri delu. Po skoraj triurnem razgovoru se Je tov. dr. Potrč poslovil, vi- ničarji pa so zadovoljni odšli domov, prepričani v pravičnost svoje borbe za osnovne pravice človeka proti izkoriščanju in strahovanju. Izdane so prve odločbe po zakonu o zemliiškem skladu Okrajna komisija za izvedbo zveznega zakona o zemljiškem skladu In zakona o odpravi vi- ničarskih odnosov Je s svojim delom že močno napredovala. Njene podkomisije, ki delajo po občinah zaslišujejo prizadete, ugotavljajo na terenu dejansko stanje in pripravljajo material za izdajo dokončnih odločb. Ko- misije so do sedaj zaslišale in na terenu preverile že več sto primerov, prav tako pa tudi ce- nilne komisije hitro delajo. Na osnovi tega dela je komisija iz- dala z današnjim dnem tua učenje raznih tabor- niških veščin — to je bUo na- še delo. V dveh skupinah smo se podali tudi v planine ter se — razen dveh deklet— povzpeli vsi na vrh Triglava. Vsekakor je bil glavni namen taborjenja vzgojiti kader, ki bo vodil organizacijo v Ptuju. Na- men je dosežen, p>et taborečih je položilo I. taborniški izpit, s čimer so dokazali zrelost za dobre taborniške vodnike. Med našim bivanjem v Bohi- nju nas je obiskal član Izvršne- ga komiteja CK ZKJ, predsed- nik Centralnega odbora ZSJ tov. Djuro SalaJ, ki se je po ogledu tabora zadržal med na- mi še dobro uro, zanimajoč se za življenje v taboru, pa tudi za življenje doma in v šoli. ilfo«/e, ki se jih bomo spominjali ob letošnjem jubileju Muzejskega društva Muzejsko društvo v Ptuju se marljivo pripravlja na svoj vi- soki in častitljivi jiabilej — na 60-letnico svojega obstoja Ta- krat bo sprejelo pet novih čast- nih članov, katerih imena so v sedanjosti povezana ne le z ob- stojem mesta, daleč po svetu znanega društva, temveč tudi s preteklostjo Ptuja. V času pri- prav in svečanih dneh pa «e bomo spomnili tudi imen mož, kj so v preteklosti dalj gvoj pri- spevek k zgodovinopisju Ptuja in ki so tudi ustvarili temelje društvu, da se je skozi 60 let razmahnilo in uvrstilo med po- membne kulturne institucije naše domovine. ^ To so imena Simona Povod- n a, Ferdinanda R a i s p a, pro- fesorja P e r k a in pokojnega ptujskega notarja Viktorja Skrabarja. ★ Malo m vse premalo cenimo spomenike, ki nas spominjajo naših velikih mož, ki so bili ustvarjalci naže kulture in Se hitreje padajo v pozabljenje njihova imena. In tako je tudi z imenom Simona Povodna. Malokdo med Ptujčani ve za hišo v Muršičevi ulici štev. 14, kjer je umrl ta naš prvi in naj- starejši ptujski zgodovinopisec. Rodil se je, kakor to zaključu- jemo Po zapiskih drugih, leta 1753 pri Sv. Juriju ob Pesnici. Filozofijo in bogoslovne študije je dokončal v Gradcu. Kot ka- plan je nato služboval po raz- nih krajih Štajerske, od koder je prišel leta 1784 v Ptuj kot kaplan v bolnico. V Ptuju je ostal vse do svoje smrti 1. 1844, ki ga je pričakala v omenjeni hiši v Muršičevi ulici (zraven sedlarja Kaisersbergerja). To so skopi življenjski po- datki moža, ki ga je vsega pre- vevala ljubezen do zgodovin- skega mesta, ki je prav v tistem času razkrivalo bogastvo doku- mentov iz njegove preteklosti. Vse Povodnovo življenje je bilo izpolnjeno z neumornim de- lom. Zapustil nam je več važ- nih in pomembnih zgodovinskih spisov, ki so žal večinoma ostali le v rokopisu in med katerimi je za Ptuj neprecenljive vred- nosti delo: »Biirgerliches Lese- buch«, izšlo leta 1825 v dveh delih. To je Ptujska kronika, ki je sedaj v originalu v Studijski knjižnici v Mariboru, prepisa pa v ptujskem muzeju. Vsebuje pa starejšo in mlajšo zgodovino Ptuja vse do leta 1825. Kronika je prevažna zato, ker predstav- lja dragocen vir za proučevanje preteklosti Ptuja, saj so iz nje črpali gradivo vsi, ki so prouče- vali preteklost našega mesta, mnoge pa še čaka njeno bogato gradivo, ki ga nudi. Sicer pa je bil Povoden skro- men in morda je prav zaradi te lastnosti ostala večina njegovih del le v rokopisu. Kakor mno- gim drugim zaslužnim možem, tako tudi Povodnu ljudje niso izkazali trohe hvaležnosti. In čeprav je ustanovil prvi in naj- starejši ptujski muzej s tem, da ^e vzidal ob cerkvenem stolpu rimske nagrobnike, ki so se z več stoletij tam stoječim Orfe- jevim spomenikom sklenili v družno celoto, ter jih s tem ohranil nam in zanamcem, je ta 88-letni starček umrl sam in za- puščen, ljudje so pozabili nje- govo ime in nihče ne ve več za njegov grob, ki je moral biti nekje na mestnem pokopališču. Nič manj nehvaležnosti so Ptujčani izkazali tudi drugemu zaslužnemu možu, Ferdinandu Raispu (1818—1898), ki je ka- kor Povoden posvetil vse svoje sile proučevanju preteklosti na- šega mesta. Bil je slovenskih staršev sin, a rojen v Vicenzf v severni Italiji, kjer je bil njegov oče avstrijski častnik. A še kot mladenič se je naselil v Ptuju in postal najprej urad- nik v Invalidskem domu, ki ga Je ustanovila cesarica Marija Terezija leta 1751, nato pa urad- nik na ptujskem gradu, ki so ga takrat še posedovali Dietrich- steini. Zgodovinsko okolje, preboga- to živih prič preteklosti, je tudi! v Rai^u vzbudilo smisel za zgodovinopisje Kmalu po pri- hodu na ptujski grad Je napi- sal njegovo zgodovino in zgo- dovino njegovih posestnikov, zatem Je napisal delo, v kate- rem opisuje zgodovino gotske proštijske cerkve, ki jo upravi- čeno uvrščamo v vrsto naših najlepših gotskih in tudi naj- starejših romanskih spomeni- kov. Podrobno se je tudi spustil v proučevanje vseh važnejših gradov v okolici Ptuj?* in napi- sal njihovo zgodovmo. 1858 pa je izdal samostojno delo o Ptu- ju najstarejšem štajerskem mestu. (Pettau, Steiermarks al- terste Stadt). Ob otvoritvi že- leznice, ki je stekla od Prager- skega do Velike Kaniže leta 1860, je napisal obsežnejše delo o pomenu te proge, v dopisih, ki jih je pošiljal v takratno ča- sopisje, pa se je odločno tudi zavzel za pravice štajerskih Slovencev in jim tako izkazal svoje simpatije. Kakor Povoden, pa je bil tu- di Raisp znan kot kronist. Nje- gova kronika vsebuje dogodke od leta 1857—1892 in to brez dvoma dragocen vir za prouče- vanje zgodovine Ptuja v 19. stoletju. Poleg tega, da je mar- ljivo zapisoval dogodke v do- mačem kraju, je Raisp mnogo pomenil tudi kot javni delavec, ki si je pridobil največ zaslug za šolstvo in druge dobrodelne ustanove v Ptuju. — A njegovo osebno življenje je bilo kakor Povodnovo osamljeno. Zarad' simpatij, ki jih je izkazoval do Slovencev, se je hudo za- meril Nemcem in večkrat se je zgodilo, da ga je ignorirala Mestna občina. Tudi on je umrl precej pozabljen v hiši v Krempljevi ulici št 5 v Ptuju. > ★ To je kratek vpogled v do- godke v Ptuju, ki jih beležinrK) pred ustanovitvijo Muzejskega društva. To je bila doba zbira- nja zgodovinskega gradiva. Sre- di in v drugi polovici 19. stolet- ja pa so pričeli izkopavati bo- gata tla rimske Petovione in prenekatera dragocenost je s ti- stimi, ki so izkopavali, romala iz Ptuja v Gradec, na Dunaj in drugam. Seie Muzejsko društvo je preprečilo škodo, k^ bi mogla nastati s tem v kasnejših letih. In med njegovimi prvimi usta- novitelji je zanisano ime profe- sorja Franca Ferka (1844—1925). Po rodu je bil iz Gomilice v današnji Avstriji v bližini Er- novža. Toda že kot deček je prišel v Ptuj v osnovno šolo k svojemu stricu, ki je kaplanoval v mestu. Za zgodovino se je za- čel zanimati po zaslugi svojih profesorjev že v gimnazijskih letih. Znanie pa je nato poglo- bil s študijem zgodovine in germanistike v Gradcu. Čeprav je bil pozneje le eno leto — 1874 — kot profesor na nižji gimnaziji v Ptuju, se je zanimal za njegovo historično bogastvo v toliki meri da je dolga leta prihajal sem in sistematično prekopaval in raziskaval pod- ročje nekdanjega Poetovia, ki mu je znova in znova razkriva- lo zanimivosti ne le rimske an- tike. temveč tudi prazgodovine. Ferk je bil med prvimi usta- novitelji muzejev na Štajerskem — 1901 je tudi pomagal usta- noviti muzej v Mariboru 1893 pa je pomagal ustanoviti Mu- zejsko društvo v Ptuju in že pet let pozneje mu je poklonil svojo privatno muzejsko zbirko, ki jo je dotlej čuval v svojem rojstnem kraju Gomilici v Av- striji. S to zbirko in bogato knjižnico je postavil prve, čvrste temelje ptujskemu mu- zeju, ki se je nato preimenova- lo ravno po njem. In v tem je bila ena največjih zaslug za Muzejsko društvo poleg ne- umornega dela, ki ga je Se po- zneje vlagal v raziskavanja ar- heoloških tal publiciranju znan- stvenih izsledkov in nenehnega zbiranja etnografskega gradiva tako s področja materialne ka- kor duhovne ljudsKe kulture. Vse do svoje smrti leta 1925 v Gradcu je ohranil te^ne in pri- jateljske stike z na?Hm mectnm in društvom, čigar častni član je bil dolga leta. 2iv most med Muzejskim društvom v stari Avstriji in v Jugoslaviji po letu 1918 pa je bil pokojni ntujski notar Viktor Skrabar (1877—1938), Se ■ kot študent na graški univerzi se je zanimal za zgodovino, posebno pa še za arheologijo, ki jo le v prostem času poslušal pri Bor- mannu in drugih. Brez dvoma je tudi na njega vplivala boga- ta zgodovinska tradicija rojst- nega kraja In mu usmerila vso pozornost v raziskavanju peto- vijskih tal. Čeprav je bil vse življenje v notarskem T)o1no vnesli v raziskavanje Petovia siste- matičnost in znanstv»?no meto- do ter skrbeli za obiavlian^e rezultatov Roko v roki z dr. Abramirem ie voehom Pod vnd- stvom Josipa Valente so bile v tej tovarni v pičlih dveh letih štiri stavke. Okrožni komite je sklenil pri- rediti Valenti dostojen pogreb. Valenta je bil ugleden delavski borec in tudi socialni demokra- ti so si lastili pravico do njega, govoreč, da je bil pokojnik član Socialno-demokratske stranke že leta 1910 Zato so na Valen- tov pogreb prišli komunisti In socialisti Prvič so v tem kra- ju položili na mrtvaški oder de- lavcu venec z rdečimi trakovi, s srpom in kladivom. Ta venec so nosili na čelu pogrebnega sprevoda in to je zapustilo med delavstvom globok vtis. Pri pre- nosu krste iz hiše bi moral snregovoriti zastopnik socialnih demokratov katoliški duhov- nik. Ričko z imenom, pa se je temu uprl Pomagali so mu starši Josipa Valente, ki so bili zelo konservativni Socialni demokrat se je tedaj umaknil. Na pokopališču bi moral go- voriti komunist Ko so položili krsto v zemljo je pristopil k rakvi Josio Broz in se poslovil od svoiega mrtvega tovariša. Govor je končal z besedami: »MI, tovariš, pa se ti zakll- nlamo, da se bomo do konca živlienia borili za idejo ki si ji bil tako vdan.« V tem trenutku so razvili rdečo zastavo nad grobom Jo- sina Valente, Tako je br nogreb končan, katoliški pop Pičko na ie pri of^Sol r>q in prijavil, »da je bil to komuni- . stičen pogreb in da on ni mogel 1 v redu izvršiti svojega cerkve- ' nega obreda.« Orožniki so ta- koj začeli preiskavo in se obr- nili do staršev po podatke o de- lavcu, ki je imel govor Le-ti niso vedeli za govornikovo Ime. Prav tako niso vedeli povedati, kateri ljudje so sodelovali pri organizaciji pogreba. Ko so orožniki daHe poizvedovali, so dobili podatke da je bil v za- devo vpleten Diuro Segovič. ki so ga aretirali. Vprašali so ga, kdo je 'mel govor, toda Sego- vič tega ni maral povedati. Na neki način so orožniki zvedeli, da je govornik po poklicu mli- nar. Vodeč aretiranega Segovi- ča s seboi so obšli vse mline v okolici Bjelovara. Tako so pri- šli tudi v Trojstvo O aretaciji Josipa Broza pripoveduje Djuro Segovič: »Orožniki so me prignali v Trojstvo in me vso noč imeli vklenjenega na občini. Zjutraj so poklicali vsp delavce iz mli- na predse in jih začeli zasliše- vati. Josina Br-nzr^ "i V^ilo v mlinu, pač pa je prišel, ko so začeli orožnik' zasliševati de- lavce Vprašali so tudi njega, kdo Iz tesa Tilina je bil na no- erehn Jo«:ir>q Valente In on jim je odgovoril: »Jaz sem bil na posrrebu.« Orožniki so mu na to veleli, naj gre z njimi na oblino. Na obi^inl so mu pokazali mene. Joža me jf^ noT-1-rgvil in I pokazal s tem. da se poznava. Orožniki so se tedaj obrnili k meni z vprašanjem: »Je ta govoril?« Broz je dejal, ne da bi čakal moie.ga odgovora : »Tako jej^ jaz sem govoril.« Tedaj so naju oba čvrsto vklenili z verigami in naiu od- gnali na bjelovarsko policijo.« Josipa Broza in Segoviča so gnali orožniki po železniškem tiru, ker je bila ta pot malo kraiša, kakor če bi hodili po cesti. »Morali smo pešačiti celih deset kilometrov po progi,« pripoveduie Josip Broz »Sego- vič je padal, ker je bil slab in je še mene vlekel za seboj Ta- ko sva prišla vsa krvava v Bie- lovar. Orožniki so naju vkle- njena vodili po mestu, da so naju videli liudie. naiu met-^li iz enega zapora v dru^esa do- kler naiu niso vrgli slein^ič v zapor v Demetrnvi ulici. ševal naiu ie neki pristav ki ni bil v dobrih odnosih s popom Ričkom, Svetoval nama je, kaT^$nIh formulacli nai sp po- služuj eva. da n^^iu ne mosli soditi r^ ZaVonu o 7."*- .^i^itl države P^^i^^^al Ti-ai-t-ici ig^ da naiu ie ovarlH dM- hovnik. Prl^^tav je bil ri''-"'-'^^- nik in to i« poglavitnih vzrokov za^--^^ ie da bi m i" sodbe. To se io tud' kaiti ko ie n— (jodHo cp ip T^rvVoT^ilo Hi T' nil in sva bila oproščena V zaporu Ftuj, 21. avgusta 1953 PTUJSKI TErNTK Stran 3 18. avgust - zgodovinski dan za Makole v naši domovini ni vasi. občine ali kraja, ki bi ne imel dneva ' iz časov NOB. ki bi mu pomenil nekaj več kakor vsi drugi. Tak pomemben dan je za Makole 18. avgust. Bilo je 18. avgusta 1942 leta, ko so v zgodnjih jutranjih urah prihrumeli v Makole s tovorni- mi avtomobili gestapovci Iz Ce- lja. Mnogim je ostalo to jutro v bridkem spominu Marsika- tera mati je to jutro zadnjič videla svojega sina, žena moža, sestra brata. Prošenj mater ni nikdo poslušal, odgovor Je bil puškino kopito. Tega dne je bilo v Makolah aretiranih največ ljudi obenem, kolikor je bilo množičnih are- tacij v našem kraju ves čas so- vražne okupacije. Iz vseh strani so gestapovci vlačili svoje žrtve; od Ane, Varoža, Struga, Stop- nega, Pečk Mostečnega, Ložni- ce in iz Sp. Makol. 21 ljudi so zbrali Nemci tega dne in polo- vica od teh je bila v narodno- osvobodilnem pokretu že od je- seni leta 1941. Organizator osvobodilnega gi- banja v Makolah je bil Skale Ivan, ki je bil povezan z odre- dom Staneta Rozmana na Po- horju ter z Lackovo četo. Za- prli so ga v januarju leta 1942, ustrelili pa 11. aprila istega le- ta v Mariboru. Po njegovi smr- ti je prevzel vodstvo inž. Hri- bemik. In njegovo skupino so po odkritju 18. avgusta odpe- ljali v celjske zapore. Tam se je začelo pravo mrcvarjenje ljudi, kakor ga ne pomnijo ljudje. Ce zaporniki niso pri- znavali tega, ker so jih gesta- povci dolžili, so jih zapirali v klet, katere stene so bile vse oškropljene s krvjo. Iz te kleti so prihajali nečloveški glasovi do smrti mučenih zapornikov. Konec septembra so makolske zapornike prepeljali v Maribor, kjer je bilo 2 oktobra 1942 9 ustreljenih, v Mauthausen so jih odpeljali 7, enega v Dachau in enega v Auschwitz. Iz tabo- rišč so se vrnili samo trije, vs! ostali pa so podlegli nečlove- škemu postopku Tako imamo v Makoiah na- slednje žrtve narodno-osvobo- dilne borbe: 23 ustreljenih in v taboriščih umrlih, 8 padlih bor- cev, na Sagadinovem je grob 7 žrtev, na Dednem vrhu je padlo 12 partizanov, tu Je grob 8 tal- cev. To je krvni davek našega kraja za osvoboditev. Kdo mo- re zahtevati večjega? Ko se spominjamo te dn. vseh teh naših žrtev in temmn dni, ko so jugoslovanski narodi s krvjo in bolečinami ustvarjali današnjo svobodo, lahko reče- mo, dg žrtve niso bile zaman, da njihovo delo stoji trdno kot kamen. Poudarili bi še opozo- rilo vsakemu, da bomo ikrbno čuvali pribor j ene pridobitve ter da bomo s trdo roko udarili po tistih, ki bi hoteli rušiti to, kar so s krvjo in bolečinami ter strašno borbo ustvarili naSi borcL -a. Lepi jesenski dnevi vabijo na Gomilo v Slovenskih goricah Delavski sveti fn uprovni odbsri gospod, pod etij našega okra o »Ptujski tednik« je že lani in letos pisal o delavskih svetih in upravnih odborih naših gospo- darskih podjetij. Kot je znano, se volitve de- lavskih svetov in upravnih od- borov podjetij izvedejo v za- četku vsakega leta po sestavi zaključnih računov, najpozneje pa do konca meseca marca. To- da zaradi raznih vzrokov so se volitve Izvajale tudi po danem roku, v vseh večjih podjetjih pa so že končane, V podjetjih, ki imajo manj kot 30 delavcev in uslužbencev, ni volitev v delavske svete, temveč sestav- ljajo delavski svet vsi člani de- lovnega kolektiva, ki imajo vo- lilno pravico, pač pa volijo upravni odbor v začetku vsake- ga leta po sestavitvi zaključne- ga računa. Vrano, da delavcev in usluž- bencev ne zanima samo njihovo podjetje, kjer so zaposleni, tem- več tudi druga podjetja v okra- ju. Spodnji tabeli nam kažeta podjetja, število zaposlenih itd. ter koliko članov voli posa- mezni delavski svet v upravni odbor svojega podjetja. Pregled Članov delavskih svetov in upravnih odbo- rov podjetij s 7 ali več delavci in uslužbenci v letu 1953 Opomba: Od tega je 22 podje tij s 7 do 29 delavci in usluž- benci. ki ne volijo delavskega sveta, temveč so vsi člani „Vljuden" uslužbenec Prejšnji torek sem vstopila ob 7. uri 10 min. v pisarno ptuj- ske posredovalnice za delo, kjer se je že nahajal zaposleni usluž- benec, ki je gledal skozi okno. Ko sem vstopila in pozdravila, se je ozrl. nato pa se je naslonil zopet na okno. Po približno treh minutah se je ponovno ozrl ter se obregnil, da »so uradne ure za stranke ob 8, uri.« Oprostila sem se ter povedala, da moram biti ob 7. uri 30 minut po službeni dolž- nosti na kazenskem oddelku tu- kajšnjega sodišča ter prosila, da bi zadevo lahko prej uredila, posebej še zato. ker bom morala ostati na sodišču Se preko druge ure popoldne. Uslužbenec mi je na to rekel, da ga to nič ne briga in da zame veljajo urad- ne ure prav tako kot za druge. Sla bi preko te birokracije, če bi uslužbenec opravljal nuj- no delo, ali če bi se sploh s čemerkoli ukvarjal, toda mize so bile prazne, omare pa zapr- te, Uslužbenec je malomarno gledal skozi okno, ne glede na to, da se je delovni čas že pri- čel Po vsem tem se moram vprašati, kaj poreče k takemu odnosu delavec, ki v tem uradu išče dela ali delavske zaščite. BM OBJAVA OLO Ptuj obvešča glede na dejstvo, da prihajajo stranke v urade izven delovnega časa, da so uradne ure le ob torkih in petkih od 8. do 12, ure, ob osta- lih dneh pa se sprejemajo sa- mo predsedniki 5n tajniki obč. ljudskih odborov. Iz pf«ame ta,iništva OLO. IZ PODLEHNIKA V soboto, 15. t. m., smo imeli v Podlehniku konferenco vseh organizacij ter na njej razprav- ljali predvsem o jesenskih vo- litvah Naša volilna enota ob- sega Podlehnik, Leskovec, Cir- kulane in Zavrč Na konferenci smo spovi-zunifij o kandlda- t jn lov Bračjča, k' jo bo pod- pirala organizacija SZDL v na- šem kraju Poleg tega Je bil tudi govor o potrebi, da kan- didira še kakien drugi dober Član SZ, da ne bi na volitvah nastopal samo eden kandidat in da bi volivci potem res lahko tudi izbirali. Tudi zadružno poslovanje Je bilo predmet razprave na kon- ferenci, ker je v našem kraju postavil »Rožnik« nekaj poslo- valnic za nakup sadja ter se zadružniki bojijo konkurence močnega trgovskega podjetja. Menijo, da je v večjo korist kraja, če odkupuje sadje KZ, ker v tem primeru ostane do- biček tukaj in gre v korist za- družnikov, v nasprotnem pri- meru pa odhaja drugam, B IZ SREDIŠČA Ali veste, da v Središču že več kakor leto dni ne deluje krajevna pekama in da si mo- rajo Središčani hoditi po kruh na Grabe, v Ormož ali celo v Ptuj? Središka pekama Je že precej časa zaprta. Občinski možje že namreč skoraj eno leto rešujeio vprašanje preselitve stranke, ki stanuje v prostorih pekarne, pa ga še niso rešili, Središčani pa potrpežljivo čakajo, da si bodo lahko nekoč zopet kupili kruh v domaČi pekarni. Središka občina tu in tam do- deli komu še kakšno stanovanje, le vprašanje pekarne ji ne gre od rok, kakor da se boji zame- re, toda ne pri volivcih. Hudomušneži v Središču tr- dijo, da je problem središke pe- karne dobil od vztrajnega ča- kanja že sivo brado in da bi bilo koristno, če bi volivci to brado malo povlekli, da bi ob- činski odbor zadevo že enkrat rešil. Potrošnik iz Središča TD Partizan v Središču ;e dobil od Fizkulturne zveze Slo- venije lepo vsoto denarja za po- pravilo doma in telovadnice ter se na tem mestu za darilo prav iskreno zahvaljuje z obljubo, da bo še bolj okrepil svoje vr- ste. Štiričlanski komisiji, ki ima nalogo dom urediti, pa želijo te- lovadci središkega Partizana mnogo uspehov in iznajdljivo- sti. IZ VELIKE NEDELJE v nedeljo, 23 t m ob 15 uri, bo gostovala v našem Zadruž- nem domu Igralska skupina iz Gorišnice pri Ptuju. Predstavili se nam bodo z Remčevo dramo z dežele v štirih dejanjih »Uči- teljica Pavla«. Delo režira Zlar- ko Sugman, scene je izdelal La- do Danč, v naslovni vlogi pa nastopa Marija Matjašičeva, Izobraževalno umetniško dru- štvo iz Gorišnice nam je dobro znano po zadnjem svojem go- stovanju z Linhartovim »Ma- tičkom«, zato upamo, da nam bodo tudi tokrat nudili prijeten umetniški užitek MESTNA KOMUNALNA USTANOVA v PTUJU oddaja sledeče lokale: 1) v Prešemovi ulici štev. 7 (lokal s pis. prostorom); 2) v Prešemovi ulicj štev, 7 (skladišče na dvorišču); 3) v Prešernovi ulici štev. 17 (gostinski lokali s pritiklinami; 4) na Trgu Svobode štev, 2 RabeljčJa vas 18 (Ljudski vrt) trije gostilniški prostori, (dva pis. prostora) Vsa pojasnila daje MKU — Ptuj, IZ GORIŠNICE SE O »UČITELJICI PAVLI« V prejšnji številki našega Tednika je bil objavljen članek o uprizoritvi Remčeve »Učitelji- ce Pavle« v Gorišnici, v katerem je bilo omenjeno, da nastopa v naslovni vlogi dijakinja šestega razreda ptujske gimnazije Ma- rija Mlinarič iz Zamušanov. Dober teden pred premiero je Mlinaričeva izostajala od skušenj in kakor smo izvedeli kasneje od njenih staršev, od- potovala s teto v Zagreb na »zdravljenje«. Svojo vlogo je sprejela prostovoljno ter ob de- litvi vlog, kakor tudi pozneje, ni omenila niti besede o svojem zdravstvenem stanju oziroma potovanju v Zagreb. Ce bi bila resnično bolna, bi se prav go- tovo ne zabavala na vrtni vese- lici v nedeljo, 9. avgusta, v Go- rišnici. Omenjena dijakinja o svojem odhodu ni obvestila niti odbora društva, niti kakšnega igralca, marveč je na nesramen način zapustila igralski kolektiv tik pred premiero. S tem je otežko- Čila delo naše sekcije in jo je spravila v neprijeten položaj. Zato odbor in igralci IZUD »Ruda Sever« obsojamo njeno početje. Prepričani smo, da je njen izgovor, ki smo ga dobili pri starših, lažnjiv. S svojim izigravanjem društva pa se je prav tako zelo zamerila vsem občanom, ki jo smatrajo za ma- lomarno osebo, brez vsakega čuta odgovornosti. Namesto omenjene bo nasto- pila v naslovni vlogi drame »Učiteljica Pavla« Marija Ma- tjašičeva, Milko bo igrala Min- ka Vesenjakova, drugo učitelji- co pa Tilka Zamudova. Odbor in igralski kolektiv IZUD »Ruda Sever«, Gorišnica. IZUD »RUDA SEVER« GORISNICA uprizori v soboto, 22. avgusta, ob 20. uri v Zadružnem domu v Gorišnici Remčevo dramo v 4 dejanjih •UČITELJICA PAVLA« (premiera) V nedeljo ob 15, uri gostovanje v Veliki Nedelji! Vabljeni! Tečaj za operaterje ozkih kino-projektorjev Izvršni odbor Ljudske pro- svete Slovenije in Glavni odbor Ljudke tehnike bosta priredila 1., 2. in 3. septembra v Ljub- ljani ter 7., 8. in 9. septemora v Mariboru tečaja za operaterje ozkih kino projektorjev. Teče i v Mariboru bo prirejen za ude- ležence iz Maribora in sosednj-h okrajev. Na programu je prak- tično ravnanje s projektorji in nekaj teorije. Vabimo vse =ole, organizacije in podjetja, ki imajo na razpolago ozke kino projektorje, da pošljejo svoje zastopnike na tečaj. Stroški za tečaj znašajo 2210 din. Prijave za oba tečaja naj interesenti pošljejo na Izvršni odbor Ljud- ske prosvete Slovenije, Ljublja- na, Miklošičeva cesta 7-1 Cene na ptujskem trgu v sredo, dne 19. avgusta 1953 za kilogram, liter ali komad Vrtnine: čebula 20, fižol (lu- ščeni) 40, fižol (stročni) 20, ku- mare 10, krompir 10, kumare (za vlaganje) 30, peteršil 10, pe- sa (rdeča) 20, solata (ndiv.) 30, solata v glavah 40, zelje v gla- vah 6. Maščobe: maslo surovo 400, zaseka 230. Žitarice: ječmen 30, koruza 30, oves 30, pšenica 30. Perutnina: kokoši 300 do 400, piščanci 250 do 500. Sadje: breskve 40 do 60, hru- ške 25,, grozdje 60, jabolka 20 do 25, orehi 120 slive 25. rin- glo 25. Mlečni izdelki: mleko 20, smetana 120, sir 50 do 80 DVE NAMESCENKI iščeta ve- liko opremljeno sobo ali pa dve mali, mirni sobi. Dopis na upravo lista pod »Takoj« OBVESTILO Vse upokojence in invalide iz ptujskega okraja, ki so pre- jemali svoje pokojnine od Re- publiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, obve- ščamo, da je bilo izplačevanje teh pokojnin in invalidnin pre- nešeno s 1. septembrom 1953 na Okrajni zavod za socialno zava- rovanje v Ptuju, Za pojasnila ali za event. reklamacije se le odslej obračati na Okrajni za- vod za socialno zavarovanje v Ptuju ' Vse pokojninske upravi,:enre opozarjamo, da predložijo v me- secu septembru potrdila o šola- nju Za one otroke, ki so dopol- nili 14. leto starosti, a se še nadalje šolajo. — Brez teh po- trdil se jim od 1. septembra otroški dodatek ne more naka- zovati. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ptuj, opr. št. 794-1 1953 ■MM——BagH—BMWi,tLi|.?T ■■■BaKM ZAHVALA Vsem. ki ste spremili našega očeta in moža FRANCA MAROHA •službenca Mestne mizarne in žage Ptuj na njegovi zadnji poti ter daro- vali številne vence in izrekli Osebna sožalja, iskrena hvala. Posebna zahvala Mestnemu kolektivu mizarne in žage za polnoštevilno udeležbo na po- grebu, ter tov, Muhiču za po- slovilne besede pri odprtem grobu Nova vas pri Ptuju, dne 17. avgusta 1953 Žalujoča žena Marija z otroki, mati in sestra. MESTNI KINO PTU.I predvaja sledeče filme- v dneh od 21, do 24, avgusta 1953 ameriški film »Viva zapa- ta« in v dneh od 25, do 27. avgusta 1953 francoski film »Frizer za dame« sva bila osem dni. S Segovičem sva jedla z isto žlico.« Politična situacija na Hrva- škem je bila tedaj nenavadno napeta. Stjepan Radič je živel v ilegalnosti. Posamezne orga- nizacije HRSS so na terenu po lastni Iniciativi začele zbirati orožje v pričakovanju oborože- nih spopadov z orožniki in vo- jaštvom. Okrožni komite KPJ v Križevcih takisto ni sedel s prekrižanimi rokami Brozu, Sabiču in Segoviču je bila za- upana naloga zbiranja orožja in prinrave za oborožen boj. Ker je bil Sabič v vojni častnik, je pri tej nalogi največ delal. Vse zbrano orožje — bile so to raz- ne nuške Ir samokresi — se je hranilo v tajnem skladišču na nekem hribu v Velikem Troj- stvu. V Imenu Okrožnega komiteja je Josip Broz pogosto odhajal po zvezo v Zagreb k Pokrajin- skemu komiteju KPJ za Hrva- ško. Tu sfc je nekoč srečal z Liubom Radovanovičem, ki Je bil tedaj sekretar Oblastnega komiteja KPJ v Osijeku Josip Broz je obvestil Radovanoviča o situaciji na terenu, o razpo- loženju množic o akciji radi- čpvce^'- o kontaktih, ki jih je Okrožni komite za bjelovarsko- križevačko okrožje upostavil z njimi o tem da je bilo na Ini- ciativo Okrožnega komiteja zbrano veliko orožja Josip Broz je na koncu odkrito dejal, da mora Partija v vprašanjih sprejeti neko odločbo. »Ljuba Radovanovič — pripo- veduje Josip Broz — je od- klonil vse naše predloge. To je bilo precejšnje razočaranje za nas Ko sem se vrnil v Trojstvo, sem reke' Sabiču: »Pod takim vodstvom KPJ nikdar ne pride na oblast.« Tudi Ljubi Radovanoviču ni bila všeč moja razlaga Tajnik zveze lesnih delavcev Predoje- vič mi je na nekem sestanku povedal, da se je Ljuba Rado- vanovič po najinem razgovoru zbal in da me je imel za provo- katorja.« Na terenu v Bjelovaru so imeli komunisti najtrdnejše zveze z radičevskiml organiza- cijami. Med temi ie v za- četku leta 1927 Neodvisna de- lavska partija prepovedana in za prnpagiranie linije KPJ so izkoriščali radičevske politične organizacije O tem nripoveduje Dragan Dužanec: z »Ker nam režim ? te1 dobi ni dovolieval političnega dela vobče. smo na predlog Josipa Broza ckl<=>nill, da Izkoristimo shnde HRS? za DODularizacIjo naših paro' Na shodih smo točno porazdelili tovariSe ki so vzklikali nrša gesla* j^roti re- akciji. proti terorju, za demo- kratične nravlce in pvoboščine. za delavsko-kmečko republiko, za zvezo delavcev in kmetov za nriznanje Sovjetske Pu^jIip Ta- ko smo v Bjelovaru Križevcih. Kalniku in drugje dajali radi- fevskim zborovanjem ponolno- ma n?)5o barvo Po nasvetu Jo- sipa Broza smo bili v dogovorih 2 radičevskimi funkcionarji na terenu: s kmetom Josipom Cižmekovičem narodnim po- slancem za okraj Bjelovar, in z Miškom Crljenakom, narod- nim poslancem za okraj Gareš- nica Ta dva poštena Človeka sta bila tudi člana glavnega odbora HRSS Imeli smo tudi zveze z vodjo HRSS v Bjelovaru. / odvetnikom Jožo Leboviče-n Okrožni komite malo ni imel skupnih sej, če- prav okrnjenih, ali pa jih je Imel zelo poredkoma ker je to bilo v tistih časih težko, narav- nost nemogcčp Vsi bolj znani komunisti so bili nod stalnim policijskim nadzorstvom in ob- čevati smo mogli večidel po kurirjih A ne glede na ta te- ror smo nadaljevali delo. Praz- novali smo ' maj. Prvega ma- ja 1924 je zavihrali rdeča za- stava ob zgodovinski lipi Gor- njega mesta v Križevcih. Zara- di tega so bili zapr+I tovariši niuro Bo^čak Ivan Konfic in Tgnac Bošč^P « V ča.su med tem pa je prišlo v začetku 1925 leta do po- membnih snrememb v nolitič- nem žlvlienju dežele HRSS je prišla v še ostrejše nasprotje z režimom posebno no vrnitvi Stjenana Radiča Iz Moskve sre- di leta 1924 Krali Aleksander ie odredil decembra 1924 da se mora Zakon - zaščiti države unorabljatl ^idi za radičevce Vod=;tvo HRSS ie bilo aretira- no Stienan Radič se je nekaj časa skrival v Zagrebu, kjer ^e imel na stanovanju svojega ze- ta Avgusta Košutiča na Zri- njevcu skrivno zaklonišče. Po- licija pa je zvedela za to zaklo- nišče, ga našla v njem in ga prijela 5 januarja 1925. Tudi proti delavskemu razre- du se je povečal teror CK KPJ je sklenil izdajati svoj Ilegalni organ »Komunist« Nalogo za organizacijo tiskarne je dobil Moša Pijade — le-ta je v nekem stanovanju v Djuričevi ulici na Bulbulderju v Beogradu mon- tiral majhno tiskarno ter natis- nil tri številke »Komunista«. List se je tiskal na ta način, da je bil najprej postavljen z ročnim stavkom nato pa se je odtis prenesel na navadne Gestetnerjeve matrice in raz- množil Tako je bilo videti, ka- kor da je izdelan v tiskarni. Medtem pa ie novembra 1.1924 provokator Vlada Mitič. tedaj sekretar sindikata lesnih delav- cev, ki je vedel, kje Moša Pija- de tiska »Komunista«, ovadil stvar policiji Sodna razprava preti MošI Pijadu se je začela sredi borbe zoper radičevce. Na beograjsko sodišče prvi- stonnje so bili iz notranjosti države premeščeni posamezni sodniki v katere je imel režim več zaunanja samo da bi se Izrekla za Mo?a Pljado kazen, kakr?'*.- je zahteval dvor. Eden od teh sodnikov Kostič iz PriStire je celo zahteval smrino kazen Sodnik Marinko- vič ie predlagal ?0 let roblje, a sodnik Vukajlovič. po svojem prepričanju republikanec 15 let. Končno je izreklo sodišče kazen 20 let robije. Ko je Mo- ša Pijade brat David prišel na Apelacijsko sodišče poizvedo- vat, zakaj je bila izrečena taka kazen, so m j po nekih prijate- ljih odgovorili da je dvor ho- tel tako. Kazen Moša Pijade naj bi prestrašila radičevsko vod- stvo. V februarju 1925 so bile vo- litve v narodno skupščino. HRSS je dobila 67 mandatov od skupnih 3)5 Medtem pa je 27. marca Pavle Radič po odo- britvi Stjepana Radiča, ki je sedel v zaporu, nenadoma po- dal v skupščini izjavo s katero je priznal monarhijo in vidov- dansko ustavo Kmalu nato so bili izpuščeni iz zapora vsi vo- ditelji Radičeve stranke in po letu 1925 je sam z nekaterimi člani vstonii v tako imenovano vlado RR (radikalno-radičev- sko), k1 ji je bil na čelu Nikola Pa.?ič, V hrvaških vaseh je na- stala splošna prepadenost Člo- vek. ki jih je vodil doslej, .le izdal Interese kmetov. Zavlada- la je apatlia Borbenost kme- tov ie popustila Nihče lokalnih vodij ni nudil nomembnejše.ga odpora. Velikanska večina se je uklonila Rad^čevi Mnlji Tako razpoloženjf ie vladalo v okolici Bjelovara Kmetje so bili razočarani pobi'i brez vo- lje Josip Broz .p..> Vo"ika Ne- delja V spomin na to bitko, v kateri so bili Madžari odbiti. j:e izvaja tudi krajevno ime. Gle- de tega imena pa je mnogo bolj verjetna razlaga letopisca Pr^ra Da^nka (znana je njegova kro- r.;!:a). ki je služboval 40 let kot dekan v tem kraju, da se je prvotno, to je še pred astano- vitvijo fevdalnega gospostva ve- likonedeljskih križnikov, naselje ob ustju Pesnice imenovalo Vuzentija, Vuzentinci ali slično. Vuzem pomeni pri tukajšnjem ljudstvu veliko noč. V času pred pokristjanjenjem pa je bil vuzem prvi pomladni praznik in so takrat ^vili zmago ix)- mladi nad zimo s kresovi m ve- selim rajanjem. Tudi krščanstvo se je prilagodilo temu pogan- skemu običaju in začelo obh=i- jati krščansko vstajenje ob istem času. Se danes se je ohranil v teh krajih običaj, da kurijo o veliki noči kresove, ki j.im pravimo vuzemice. Verjetno je, da so križniki, ki so bili Nemci, prevzeli krajevno ime prvotnega naselja in ga za- čeli imenovati v nemščini GroB- Sonntag in je slovensko ime le uradna prestava iz nemščine. Prastari slovenski nazi v pa b: bil Vuzentija ali Vuzentinci, ka- kor piše Peter Dajnko v svcji kroniki. V tem mnenju nas po- trjuje tudi dejstvo, da 'e ne- davno vasi Velike Nedelje sploh ni bilo in se je tako imenovala le občina, pošta in železniška postaja. Sele pred 20 leti so pre- imenovali vas Sossdsko, ki je najbližja gradu, v Veliko Ne- deljo. Zanimivo je, iz katerih raz- logov so naselili »nemške vite- ze« k Veliki Nedelji. Salcburški škof Eberhard potrjuje leta 1236 naselitev križnikov in ustano- vitev župnije pri Veliki Nedelji s pripombo, »da bodo lahko nemški bratje tamošnje sloven- sko prebivalstvo s previdnim ravnanjem poboljšali«. Iz istin vzrokov so poklicali križnike tudi na Belokranjsko, kjer so dobili okrog Črnomlja in Metli- ke velike površine zemlje. O ta- mošnjem slovenskem ljudstvu pravi oglejski patriarh Bertold, »da je zaslepljeno po zmotah :n posnema poganske navade«. Tz vsega tsga sledi, da je naše ljudstvo v obrobnih slovenskih pokrajinah še v 13. stoletju Ži- velo po svojih starih slovenskih zakonih in po starem običaju verovalo v Peruna, Svetovita, vile, škrate, rojenice in sojemce. Toda fevdalcem ni šlo zato, da privedejo naše ljudstvo »k luči resnice«, da ga poučujejo in mu lajšajo življenje. Zidanje cerkva, gradov, hospitalov, usta- navljanje novih župnij, vse to so jim bila le sredstva, da nage ljudstvo duševno in telesno za- sužnijo in sedejo kot cd boga poklicana gospoda na hrbet, na- šega slovenskega tlačana. Mnogi smo čitali napeti zgo- dovinski roman poljskega pisa- telja Sienkiewicza »Križarji«, ki nam v živih barvah opisuje bor- bo poljskih vitezov z nemškimi križarji, ki so hoteli z ognjem in mečem kolonizirati slovanske pokrajine ob Baltiškem morju, pa so jih dobili v bitki pri Grun- waldu od Poljakov po grbi. Jas- no je, da nemškim vitezom tu ni šlo za krščanstvo, saj je bila Poljska takrat eden glavnih ste- brov katolicizma v Evropi, tem- več se jim je zahotelo le gospo- stva nad slovanskimi deželami. Slovenci takrat nismo imeli svojega plemstva In svoje drža- ve, da bi se posrav^ii po robu nasilju in germanizaciji. Nemški križniki pri Veliki Nedelji so v 13. stoletju dokončno poteptal; tukajšnjemu ljudstvu j.v doma- čih šegah utrjene postave«, ka- kor pravi Prešeren. Prav nič ne pretirava Simon Gregorčii, ko piše o pokristjanjenju Sloven- cev: In prišli so, krstiti jih želeč, v levici križ, a v desni meč, in dede naše so krstili sred dednih širnih njih planjav, a ko so krst zvršili, njih dom J« bil in tuji meč krvav. Se hujša kakor odprta borba na bojnem polju, ko sta se kri- žala slovenski in nemški meč, je bila borba za duše. Dolga so bila desetletja in stoletja, pre- den je mračno srednjeveško krščanistvo tudi duhovno zasuž- nilo slovensko ljudstvo. Svo- bodni slovenski človek Je moral zavreči svoje bogove in svoje pravo In se ukloniti tujemu bo- gu in zakonu. Nemški fevdalni red Je uve- ljavil svojo oblast od rim&ko- nemškega cesarja preko salc- burškega nadškofa, ptujskega grofa in nemških križnikov nad našim ljudstvom v najširši oko- lici Velike Nedelje. Najlepši travnati in njive okrog Velike Nedelje so bile Križniške. Naj- lepši vinogradi? Križniški. Naj- lepši gozdovi do Tomaža? Križ- niški. In vse fare okrog Velike Nedelje so bile križniške: Or- mož, Središče, Miklavž. Lahko se reče, da je le malokateri grof imel taka posestva. Naše ljud- stvo je 700 let tlačanilo križ- niškim gospodom, jim obdelo- valo polja in gorice, delalo v gozdovih, dajalo desetino, za plačilo pa prejemalo listje in šibje iz gozda, smelo pasti ži- vino na gmajni, viničarji pa so imeli spet svoje odnose, ki se- gajo še v današnje dni. Kadar je bilo ljudstvu le prehudo, n. pr. ob slabih letinah, so ga du- hovni gospodje odpravljali s Po- ceni tolažbo o vdanosti v božjo voljo in boljšem življenju na onem svetu. Tako Je naše delovno kmečko ljudstvo životarilo na tem le- pem kosu slovenske zemlje, ki je dajala polno žlico in kupico le žlahtnemu gospodu skozi sto- letja, V tem času so tu ljudje 1 okušali mnogo tegob in malo veselja. Sodelovali so pri kmeč- kih uporih in s tem pokazali kljub priučeni krščanski poniž- nosti svojo trmasto upornost, doživljali so turške plenitve, odbijali vpade Krucov, gledali so ruske čete, ki so korakale v Italijo, dočakali so revolucij sko leto 1848 in z njim kmečko od- vezo, doživljali vzpon kapitaliz- ma in uveljavljanje vaV^ih bo- gatinov in pogumno bili narod- nostne boje z Nemci .n rem- čurji. Po prvi svetovni vojni so na- vdušeni pozdravili Jugoslavijo in bili prav kmalu nad njo raz- očarani. Saj se je menjal le go- spodar. Kapitalistično gospodo in cesarja na Dunaju je zame- njala beograjska čaršija s srb- skim kraljem na čelu. Tudi križniki so ostali. Leta 1936 ob priliki 700-letnlce ustanovitve župnije pri Veliki Nedelji so križniki še enkrat in poslednjič manifestirali svoj ob- stoj z veliko proslavo, ki jo tra- jala več dni. Prispel je s (^eške- ga sam veliki mojster križni- škega reda in škof pater "Robert Schalzky. Navzoča sta bila tudi mariborski škof Tomažič in ljub- ljanski Rožman in številni kle- riki — sama imena slabega zvo- ka iz časov narodnoosvobodilne "vojne. Narodnoosvobodilna vojna je pometla z vso to navlako. Obšir- na zemljišča križnikov je pre- vzela agrarna reforma. Ostali so le sivi zidovi gradu, ki kli- čejo po obnovi. In to po pravici! Ali ne bo slikoviti, obnovljeni grad vsemu sedanjemu in bodo- čemu rodu spomenik žilavosti in vztrajnosti našega delovnega ljudstva, ki je grai s svojimi žulji in znojem pos*^vilo, zate ga želi tudi ohraniti kot pričo svoje nekdanje sužnosti, borbe in zmage, . V. K. Posdrar delareem in nameneencem is Sila Iz Sila smo sprejeli pismo otrok delavcem in name- ščencem delovnih kolektivov v okraju, ki so podprli usta- novitev zdravstvene kolonije v Silu na otoku Krku. Otroci pišejo: Po zaslugi delovnih kolekti- vov v ptujskem okraju že nad 10 dni bivamo v Silu na otoku Krku otroci delavcev in name- ščencev iz ptujskega okraja. Z njihovim prispevkom Svetu za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj za zdravstveno kolonijo v Silu je omogočeno zlasti otrokom, ki bi sicer ob skromnih razmerah naših star- šev in skrbnikov še dolgo ne imeli prilike videti lepot naše- ga Jadrana, živeti tri tedne ob morju, se v njem kopati, spo- znavati tukajšnje ljudstvo, nji- hovo delo in življenje in si ta- ko nabrati nove vtise in izkuš- nje za naše mlado življenje. Po njihovi zaslugi bomo odslej zdr=!vstveno trdnejši in veselej- ši, ker nas bo hrabril ob teža- vah spomin na tukaj preživele dni. IMno.so mislimo nanje, saj so nam takoj povedali, da so z vo- ljo in razumevanjem odtrgali od svojega truda in znoja lep d''.GŽ in ga vložil; v fond za nas otroke br"7 očeta ali mate- re. za naS otroke kmstijskih in industrijskih delavcev s števil- nimi otroki ter za tiste, ki so jih skromne prilike zdravstve- no vedno ogrožale. Zavedali so se, da z deležem za nas ne da- jejo miloščine, temveč da dobro nalagajo za bodočnost, da s tem podpirajo mlado pokolenje, ki se bo pozneje v enakih prime- rih izkazalo, ko bo potrebna kolektivna pomoč. Tudi mi bo- mo vedno radi delali, varčevali in pomagali otrokom, da si bo- do lahko ogledali lepote naše domovine, naužili zraka, sonca in morja ter se zdravi, srečni in veseli vračali na svoje domove. Vemo, da so kolektivom ena- ko kot mi hvaležni tudi otroci iz prve in druge izmene, pa tu- di njihovi starši in skrbniki, saj so se otroci vrnili zdrav- stveno utrjeni, zadovoljni in pripravljeni na marljivo učenje v prihodnjem šolskem letu. Enako' kot kolektivom, pa se zahvaljujemo z« vso skrb, trud, razumevanje in pomoč usluž- benkam Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo pri OLO Ptuj ter načelnici. da so se tako mate- rinsko brigale za nas, preden smo prišli sem. Prisrčno vse pozdravljamo te^- vsem želimo mnogo uspehov v vsakdanjih naporih za boljše življenje Otroci tret.i«» Izmene kolonije Silo Po desetkratnem poo^su je ostalo vse pri starem v zadnjem času je bilo mnogo govora, pa tudi v časopisju smo čitali o finančnih podporah otro- kom padlih borcev NOV. To me je spodbudilo k temu, da opišem zadevo vdove po padlem Dorcu NOV iz Velike Nedelje, katere hčerka obiskuje nižjo gimnazijo v Ormožu. Vdovo so od 1. 1945 do junija 1953 vsako leto klicali na občino, kjer je referentu da- jala podatke o svojem padlem možu In hčerki. Poleg tega je tudi hčerka morala dajati razne podatke in izjave razredniku v šoli. Letos jo je celo doma obi- skala tajnica invalidske podruž- nice In medicinska sestra iz Ormoža, ki sta Prav tako po- pisalj vse podatke. Skupno je bilo torej gotovo več kot deset popisov, hčerka pa kljub temu doslej še ni bila deležna ni- kakšne podpore. Zakaj ^ndar tolikokratno zbiranje podatkov iz leta v leto, če se potem kljub vsemu nič ne ukrene? Mati te učenke — vdo- va po borcu NOV — uživa mi- nimalno pokojnino ter brez otroških doklad in z malim pre- moženjem le s težavo vzdržuje družino in ji vsakoletno popiso- vanje prav nič ne pomaga. Boljše bi bilo, njeni hčerki po- magati, če ima za to pogoje, aH pa opustiti vsakoletno popiso- vanje. ZM hoiisfie im is \mm Klub za konjski šport »Dra- va« v Ptuju, ustanovljen v le- tošnji spomladi je takoj v po- četku svojega razvoja pokazal vredno živahnost, eian in smi- sel za to športno panogo. S pod- poro organov Okrajne zadružne zveze, kjer je klub našel svoje osnovne zametke, je v kratkem času uspel nabaviti si najpo- trebnejša osnovna sredstva, zla- sti ekipo jahalnih konj in pri- bor, urediti si hlev in manež ter pričeti z rednim sistemat- skim treningom. Po nekoliko uspelih nastopih na raznih de- želskih dirkah je klub v nede- ljo, dne 9. avgusta 1953, ob 13. uri organiziral pod svojim okri- ljem prvi javni nastop — konj- ske dirke na dirkališču Držav- ne kobilarne Tumišče. S širo- kogrudno in hvalevredno pod- poro raznih lokalnih gospodar- skih podjetij je zbral lepa de- narna sredstva za nagrade, kar mu je omogočilo pripraviti ob- širen in pester spored ter priva- biti na sodelovanje konjske športnike iz Ljubljane, Maribo- ra, Ljutomera, Lenarta in Rad- gone ter seveda tudi Drž. ko- bilarno Tumiče in žrebčarno Pragersko. Na pravilno pot je krenil klub še s tem, da je pritegnil k udeležbi kmečke konjerejce in ljubitelje konj. Zavedati se je treba, da konjski šport ne more biti sam na sebi namen kot je lov posameznikov za re- kordi. temveč ima širše in glob- lje naloge: poleg vzgajanja svojih članov v zavedne in okretne športnike propagirati plemenito konjsko rejo in s tem aktivno sodelovati v načrtnem pospeše- vanju te panoge za splošno go- spodarske in narodno obrambne namene. Ker je Klub za konj^^i šport »Drava« našel močno oporo v Okrajni zadružni zvezi, je tu podana in samo možnost, pač pa tudi garancija, da se bo klub po žilah zadružnega organiza- cij ^ega sistema v navedeni smeri lahko lepo udejstvoval in dal primeren delež k pospeše- vanju naše konjereje. Program konjsddh ddrk je imel 13 točk. K nastopu se je prijavilo preko 60 konj, in sicer kasaških, jahalnih in kmečkih. Med kasači so prednjačili ko- nji in vozači kobilarne Tumi- šče in Ljutomerčani. Med ja- kači pa je napravila posebno prijeten "škis ženska ekipa. Na splošno se je nastop odvi- jal prožno in so ga gledalci z užitkom in pohvalo spremljali. Rezultati ko naslednja: I. dirka »Rožnik«, enovprežna vožnja za dvoletne kasaške ko- nje. Proga 1400 metrov. I. žrebec »Vidor«, last kobilar. ne Turnišče, vozač Tkačev Šte- fan. Kilom. čas 1,47. II. dirka »Zeleznina«,' ravna galopska dirka za ženske. Proga 1400 m: 1. kobila »Mirjana«, ja- hačica Teršavec Iva, klub »Bo- rec«, Maribor. Kilom. čas 1,16; 2. kobila »Violeta«, jahačica Ceh Marija, klub »Drava«, Ptuj. kilom. čas 1,19. III. dirka »Perutnina«, Ptuj ; enovprežna heat vožnja za 4— 12-letne konje. Proga 1600 m. V 1. heatu je prišla prva na cilj kobila »Santa«, Bojana Puše- njaka iz Ljutomera, V 2. heatu, ki se je vozil kot V. točka spo- reda, je bila prva kobila »Gena« I kobilarne Tumišče z vozačem Tkačevim Štefanom. V 3. heatu (VII. točka sporeda pa je bil zmagovalec žrebec loLido« kobi- larne Turnišče z vozačem Šte- fanom Kučero. Ziri je priznal prvo mesto kobil} »Santi«, ki je v vseh treh heat-vožnjah po- kazala najboljši kilometrski čas 1,29. Za pestrost sporeda je po- skrbelo preskakovanje zaprek, ki so ga izvajali Jahači žrebčar- ne Pragersko ter klubov »Dra- va« Ptuj, »Borec« Maribor in klutaa »LJubl.tnnu^ir. ncisi aO^ je prejel jahač Matevž Krasna \ državnim žrebcem »Amurath Thaisom«. Tudi v kmečki dirki (dvo- vprežna vožnja na 1600 metrov) se je razvila ostra konkurenca, ker je tempo, sporeda tudi kme- čke vozače pognal v ogenj. Prvo nagrado je dosegel vozač Rudi Matjašič, Sv. Kungota pri Ma- riboru, drugi pa je bil Ivan Vobič, Hajdina. Napetost publike je izzvala 12. točka »Spominska dirka heroja Jožeta Lacka« — dvovprežna vožnja za kasače na progi 2400 metrov. Zmagal je znani ljutomerski dirkač Ludvik Sla- vič s kobilama »Santo« in »Fi- nejšo«, ki je tudi na letošnjem kasažkem derbyju v Zagrebu bila kot zmagovalka. Prireditev je zaključila ga- lopska dirka z zaprekami, ki se je razvila v ostro borbo med jahači kluba »Borec« iz Mari- bora in jahači domačega kluba »Drava«. Zmago je odnesel Ma- riborčan Zelezinger Jože na ko- bili »Zorki«, dočim je bil do- mačin Pabst Ferdo na žrebcu »Saku« drugi. Klub za konjski šport »Dra- va« je začel svojo dejavnost z neverjetnim i>oletom. Zato smo prepričani, da bo razne organi- zacijske p)omanjkljivosti, ki se ■ nujno še tu in tam ixinavljajo, znal najlepše ugladiti. Priznati moramo, da je v kratkem času vzgojil " kader delovnega član- stva in pritegnil v svoj krog roj mladincev. Z mladimi konji, ki so še v začetnem treningu, je dosegel že dosedaj prav ler>e uspehe. Tako naj še na tem mestu omenim, da so se v ne- deljo, 16. t. m., ptujski jahači spustili na konjskih dirkah v Krškem v dirko z rutiniranimi zagreškiml jahači, polnokrvnih priznanih konj. med katerimi je bila celo kobila »Višnja«, ki je dirkala že na Dima'«, In da so v tej težki konkurenri do- segli III. in IV. mesto, kar jo zelo časten reriiltat. kateremu ie treba samo čestitati. Le tako naprej za dvig konj- skega športa in plrmonite koniske reje! Ing. Hv. SVETIT.KA. KI UNIČUJE ŠKODLJIVCE Neka angleška tovarna je iz- delala električno svetilko, h kateri se lahko položijo neke po.sebne tableta. Prižgana sve- tilka s svojo toploto spremeni tablete v plin, ki na prostoru 40 kubičnih metrov uni^^i vse konarj-^ in ost-^li mrčes. Sve+il^^a mo^-^ eno uro in poi- NEGA ZOB Zravi zobje niso človeku le v okras, temveč mu zagotavlja- jo tudi zilravje prebavil. Zato je dolgost slehernega, da se napoti zobozdravniku takoj, ko začuti bolečine v zobu. Se dosti pametneje pa Je, če si da- mo zobe dvakrat na leto pre- gledati, tudi če nas ne bole. Moderna medicina je namreč odkrila vzroke nekaterih bole- zni vprav v pokvarjenih zobeh in granolomih. Seveda se tudi zgodi, da so pokvarjeni zobje posledica bo- lezni. V takem primeru kozme- tika ne more prav nič Poma- gati. Dokazano pa je, da lahko zdrav človek s pravilno nego zob le-te ohrani do visoke sta- rosti, kar ugodno vpliva na zdravstveno stanje vsega orga- nizma. Ze otroke moramo navaditi na čiščenje zob, čeprav vemo, da bodo mlečniki izpadli. Pra- vilno pa negujemo zobe takole: najprej si splaknemo usta z mlačno vodo, da odstranimo vse ostanke jedi iz ustne votline. Nato zobe krtačimo navpično z vlažno krtačko. Medtem se pa zgornji zobje stikajo s spodnji- mi Krtačimo pa tudi dlesni, da se utrde Potem usta odpremo in krtačimo kon-ce zob. s kate- rimi grizemo Končno skrtaCl- mo zobe z notranje strani. Ko smo s krtačenjem gotovi, usta dobro splaknemo, zakaj spi ako vanje ni nič manj važno od krtačenja. Ustno votlino splaknemo tri- krat: usta napolnimo z vodo in s pomočjo ustnic in lic speremo :obe in prostor med njimi. Ko to vodo izpljunemo, usta po- novno napolnimo z vodo in s pomočjo jezika izperemo spred- nji del ustne votline. Nazadnje pride na vrsto grlo. Pri splako- vanju grla vržemo glavo vznak, kolikor le moremo, in pustimo vodo čimdlje v požiralnik, tako da nas sili skoraj na povrača- nje. Tretje grgranje je važno zlasti za tiste, ki jim iz ust ne- prijetno diši. Za izpiranje ustne votline u- porabljamo blago raztopino hi- permangana, ki odvzame slab vonj. Dobra je tudi voda za ne- go ust. v kateri je alkohol. Ti- sti. ki trpijo zaradi preobilne sline naj usta splakujejo z vo- do. ki so ji dodali boraksa Kmetijske zadruge, podprite svoj kmetijski naraščaj s štipendijami uCencem Kmetijske šole v Turnišču!