Vestnik meščanskih šol. OSNUTEK NAŠEGA GLASILA.* (Poročilo D. Humeka, določeno za kongres meščanskošolskega učiteljstva.) I. Potreba ^lasila. S spočetjem in rojstvom naše države je stopilo tudi šolsko vprašanje z veliko silo pred vse one, ki jim je vsestranski razmah in napredek domovine njih lastno življenje in spas. Na vseh koncih in krajih se oglašajo poklicani in nepoklicani strokovnjaki in nestrokovnjaki, ki bi radi čez noč preobrazili naše šolstvo v ne vem kako modernem smislu. Zdi se pa, da navzlic vehki gorečnosti reforrnatorjev njih delo Je počasi napreduje. i5koraj bi rekel, da danes. po skoraj štiriletnem obstanku svoje države nismo prišli v šolstvu preko najnujnejših nasvetov in osnutkov, pa raznih umestnih in neumestnih naredb, ki so ostale to kar jim je sojeno: cunje papirja brez življenjskega toka in ustvarjajo.če sile. Že so prevelike razlike med tremi brati in njili mišljenjem in shvataniern nalog o napredku. Prevelika je še njili Ijubezen do starih odnošajev in urcdb in prevelik strah pred izpremembami, ki bi slučajno ne ugajale na tem ali onem koncu države. Za podkrepitev svojih trditev navajam samo zakon o osnovnih šolah, ki ga mrcvarijo na žive in mrtve, pa ni upanja, da bi postal v doglednem času kri in meso. O zakonu za meščanske šole si pa sploh ne upam govoriti. ker se bojim, da ga ni več niti v osnutku. Meščanska šola^ je v Jugoslaviji sploh čuden pojav. Živi, a ne more živeti, umira, a ne more umreti. Skoraj tako je tudi ž nje učiteljstvom, ki danes koleba med drugimi tpvariši in ve samo to. da zahteva obiast od njega izpitov in težkega dela, ni pa še ustvariia niti črke, ki bi bili ž njo zasigurani delu in izobrazbi primerni življenjski pogoji. Kdor ni slep. mora spoznati, da visimo v zraku in da smo nekako »vogelfrei«. Ali ve kdo danes, bo li obstojala meščanska šola in kakšna bo? Ali bo taka, kakršno hočemo mi in kakršna je potrebna narodu? Ali ne bodo iztegnili po njej svojih pregrešnih prstov oni, ki so povsod, kjer jih ni potreba, pa bodo ubili na.šo idealnp šolo ali pa ustvarili potvoro, nevredno nas in našega rodu? In kje so vzroki, ki so vstvarili to za meščansko šolo toli zatohlo ozračje? Nekateri, ki imajo navado, da iz kdove kakšnih nečednih razlogov obmetavajo Beograd z blatom, trdijo, da se godi to radi tega, ker v Srbiji niso poznali meščanskih šol. Taka trditev se mi vidi ničeva! Nekaj resnice je sicer morebiti * Pričujoča razprava je bila name- njena za kongres v Zagrebu, kjer sem pa radi pičlega časa govoril le o gospo- darskem vprašanju lista, ki bi bil sta- novsko glasilo učiteljstva meščanskih šol za vso državo. Kongres je enodušno pozdravil izdajanje takega glasila, in so prve priprave za njega udejstvitev žc v tcku. D. H. na tem, največ sp pa krivi oni činitelji, ki so vedeli, da pri nas obstoja meščan.ska šola, pa niso ob pravem času opozorili na njo in nje učiteljstvo. Mnogo krivde je. pa v nas samih. Poznali se nismo vse do poslednjih dni, do polnočne ure, ko nas je živa potreba poklicala na krov. Še je med nami tovarišev, ki nimajo nikakršnega ožjega .stanovskega ponpsa in nič navdušenja  za meščansko šolo. In te šole, kako so  različne! Tu je pravzaprav višja osnov na šola, tam trgpvska šola, pndi strpkovna poljedelska šola, pa «prava me.ščanska šola in tako dalje. In še proti tej tako neenotni stavbi so venomer naperjeni napadi. Prepiičan sem, da so v :Beogradu proti njej trajno na delu skrivne sile, ki so v strahu, da bi se ne tlačila od osnovnih šol ali pa bi se ne vrnila med srednje šole ali bogve kam. Morebiti bo navzlic vscm zaprekam  končno vendarle vstala meščanska šo!a kot velika kulturna pridobitev in bo vseeno potrjen zakon, ki bo osigural nje razmah in preporod In tedaj bomo stali pred novimi nalogami prilično nepripravIjeni, in naše vrste bojo navzlic organizaciji brez tesnejše duševne vezi. Enotnost meščanske šole bo sicer na papirju, ne pa v našem pojmovanju in delu, zakai tovariš na jugn ne bo znal, ka.i dela in kako shvata svojo zadačo tovariš na severu. Poleg tega si bomo morali vzgojiti naraščaj, ki bo zmožen, da naredi iz mcščanske šole to, kar bi morala biti. Nje dobrine bomo morali prenesti v vse pokrajine naše države, tudi v one, ki je doslej niso poznale. In kako naj izvedemo vse to? Ali samo z zborovanji in konirresi, ki s-e jih more vdeležiti le pič-Io število tovarišev? Ali samo z osebnim dopisovanjem od tovariša do tovariša? Pravo in edino orožje za stanovski boj in edino možno torišče za skupno in enotno delo je glasilo, ki bi služilo nam, našim težnjam in razvoju meščanske šole. Res je, da imamo danes že mnogo šolskih in učiteljskih listov, a kdor jih čita, bp našel v njih prav malo o nas in naših'šolali. Nekateri menda še niso imeli na svojih straneh natisnjene besede meščanska šolaT Pravijo, da smo deloina krivi sami, ker ne pišemo in poročamo. Na tej trditvi je gotovo nekaj resnice, res je pa tudi, da ostane tako dopisovanje lokalizirano, kakor so več ali manj lokalnega pomena posamezna glasite ali revije. O političnili listih ni da bi govoril. V njih je prostora za vse drugo, le za šolo in nje učiteljstvo -ga ni. Olasilo, ki bi hotelo v polni meri vršitf svojo nalogo, JM moralo, prihajati ne le v vsako meščansko šolo, ampak kot veren svetovalec in prijatelj k vsakemu tovarišu. Če in ko bo sprejct in podpisan zakon o meščanskih šolah, se bomo šele zavedli, da se komaj prične naš boj, pa bilo z ozirom na naš pravni položaj ali pa glede uredbe moderne meščanske šole. II. Kakšnp bpdi glasilo. Kdor hoče dati mnpgim, mora imeti velikp. Naširn potrebam bi mogel ugoditi le prilično obsežen list s skrbno izbranp vsebino. Ker je pa v današnjih razmerah izdaja najskromnejše publikacije zvezana z neizmernimi stroški, bi morala biti vsebina lista še bolj iskreno izbrana in aktualna tako. da bi nam na čim manjšem prostoru nudila klenega zrnja, brez ničvrednih lupin, brez besedičenja in dolgoveznosti. V prvi vrsti bi mpral biti list ppremiien s č'ianki. ki bi osvetljevali in se zavzemali za učiteljstvo meščanskih šol. Skrbno bi moral registrirati vsako izpremembo v naš prid ali v naše zlo. Moral bi biti neizprosen bojevnik za našc pravice, ki so danes v primeri z dolžnostmi enake ničli. Boriti bi se moral za izcnačenie naših prejemkov po vseh pokrajinah ali oblastih države. V tem oziru so vladale doslej neverjetne razlike, ki so v svojih posledicah docela neupravičene, često smešne in nam v nečast m škodo. Po sprejetju zakona p meščanskih šolah se bojo pokazale potrebe ustroja in preureditve meščanske šole in določitve nje razmerja do drugih zavodov. Tudi tu ni javnosti, in je meščanska ŠPla često zapostavljena na škodo svpjemu ugledn in brez vskaršne potrebe. Opozarjam samo na dejstvo, da je v novem zakonu o kmetijskih šolah dpločeno, da tvori njih podlago spodnja gimnazija ali realka, o meščanski šoli pa ni govora. In vsakdo ve, da je absolvent četrte meščanske šole neprimerno zmožnejši za praktičen študij na strpkpvnih šolah kakpr pa na primer gimnazijec s svojp dosedanjo jezikpvnp izpbrazbp. Nasprptno pa srednje obrtne šole od nekdaj rade sprejemajp absolvente meščanskih šol, ki tvorijo njih najboljši materijal. Takih obsurdnih določb je še mnogo in so posledica naše dosedanje neorganiziranosti. Tudi v tem oziru bi naše lastno glasilo mnogo koristilo, ker bi pravočasno opozarjalo tovariše in oblasti na nepravilnosti, ki bi se jim bilo na ta način lahko izogniti. Če bo ideja meščanske šole prodria in jo bo sankcijoniral zakon, se bo v na,rodu kmalu utrdila in priljubila. Dokaz priljubljenosti teh šol nudi Slpvenija, kjer se je njih število v treh letih potrojilo. V tem hipnem narastku se pa kažejo tudi slabe strani. Predvsem se vidi, da nimamo zadosti zmožnega, z idejo meščanske šole zadosti prepojenega učiteljstva. Tudi če bi imeli zadosti primernih vzgojevališč za meščansko učiteljstvo, bi s tem še ne odstrani!; zla. Poleg znanstvene izobrazbe je potrebna praktična izurjenost, ki je učitelju na meščanski šoli često bolj potrebna nego znanstvena navlaka, ki je slab metocHk ne zna s pridom prodati učencem. Zato bi moral list prinašati poleg znanstvenih razprav iz vseh panog človeškega znanja tudi dobra metodična navodita. ki bi bila posebno mladim tovarišem najboljša pomoč v prvem času njih praktičnega udejstvovanja. Koliko lepih poizkusov novili metod in učnih pripomočkov, ki so jih ustvarili dobri učitelji na meščanskih šolah ostane nepoznanih vsem drugim tovarišem samo zato, ker nimamo skupnega glasila, ki bi bilo vsem učitelj iri izvestitelj. Če hočemo našo mladino vzgojiti v oni veliki ljubavi do domovine, ki je v bodočih dneh potrebna za nje utrditev in razmah, moramo sami poznati in ljubiti te naše gore in ravnine, naše bistre reke in sinje morje, pa naš narod, ki je v bistvn dober in nepokvarjen. In koliko grešimo v tem poglcdu! Ali n'sino še po pokrajinah zaplankani in le s strahom gledamo preko plotov kaj delata brata? Koliko dobrega bi v tem oziru lahko storil dober list, ki bi redno poročal o delu naših tovarišev širom domovine. pa o domovini sami, nje napredpvanju, o kulturnih pridobitvah, o drugih nčnih zavodih in njih odnošajih do nas! Nam ki živimo često na sampti, daleč od velikih kultnrnih središč, je knjiga in časopis vse kar nas veže z zunanjim svetom. Žal, da nam današnji politični listi ne morejo nuditi nikakršne hrane in da se vsebolj množi vrsta ljudi, ki političnih poročil ne čita, ker se boji zastrnpljenja. Tembolj pa nam je potrebno, da poznamo sodobna dela, ki so posvečena vzgoji in pouku. Naš list bi vršil važno nalogo tudi s tem, da bi prinašal ocene novih del iz znanstva, literature, pedagogike in metodike, zakaj potrebno je, da se vsebolj posvetimo knjigi in prepustimp politiziranje ljudem, ki imajo že od rojstva za to patent. Nikakor nisem imel namena, da bi izčrpno očrtal in ugotovil vsebino, ki bi jo moral obsegati naš list. Je to stvar spretnega urednika. Hotel sem le pokazati, da imamo pred seboj širno neobdelano njivo, ki pričakuje oračev. Se li čutimo dovolj močne po številu in energiji, da bi se lotili tega dela in ga vršili meščanski šoli v prid in nam v čast in ponos? Ni mi docela znana celotna statistika meščanskih šol, prepričan sem pa, da naše število ni majhno. Treba je le ngotpviti veličino naše požrtvovalnosti in volje. In še nekaj. V nas je lahko dostt dobrih pisateljev, poročevalcev in končno tudi spretnih urednikov. Denimo, da bi bila prva številka spisana in urejena po vseh pravilih moderne revijske žurnalist;ke. In kaj! Biti mora tudi tiskana in razprodana! S tem prehajam k tretji točki poro-čila. Vprašanje je to vse okrutno realnp, a prav zato tembolj potrebno pojasnila. III. Gpsppdarska stran. Stopil sem k temu in onemu tiskarju in sem ga prašal, koliko bi stal tak in tak list. Prav pri vseh sem najprej izvedel, da sp danes cene nestalne — to sem sicer vedel že sam — da pa nimajo tendence padanja, ampak bodo še naraščale. Še in še! No, pa povejte za informacijo sedanjo ceno. In so mi povedali. Prvi je dejal: IJst v obsegu 32 strani ali dve tiskani poli navadne revijske oblike, z mehkimi platnicami iz barvastega papirja, tisk deloma v latinici deloma v cirilici, 500 izvodov za ceno 2679 Din ali izvod za nekaj več nego 5 Din. Pri tem pa ni vsteta vezava zvezkov, ki bi stala za izvod 75 para. Druga ponudba je bilo podana bolj okroglo z besedami: Ppsamezen komad kompletno 15 K. V mislih je bila ista velikost in isti obseg s platnicami vred. Tretja ponudba je bila najsolidnejša in se je glasila: 500 izvodov 5900 K ali komad okroglo 12 K, 600 izvodov 6200 kron ali komad 10.66 K. Oprema ista, ki sem jo onienil v prvem slučaju. Če bi ostale cene količkaj stalne bi se dala naša namera udejstvi, a le na la način, da bi bil naročen na list vsak organiziranec, zakaj s tiskarno še niso spravljeni vsi stroški, ampak nam je računiti še z upravnimi stroški, s pošto in končno z nagradami, ki bi pa zpočetka ne mogle priti vpoštev. Na vsak način je dober premislek prav na mestu. Če izvedemo popolno organizacijo in se zavežemo plačevati t.iko velik organizačni davek, da bodo kriti stroški organizačne uprave in uprave lista, ki bi moral biti seveda obligaten, potem se lotimo dela, da ndejstvimp našo namero. V nasprotnem slučaju pa naši stvari gotovo ni na kvar, da smo si vprašanje lastnega glasila ogledali nekoliko bliže.