Dobro razpoloženl so sedeli o praz ¦Iklh naši znanci skupaj, da so se porazgovorill. »Politlka pa nlma nlC praznikov«, \\n omenil župan. »Prl nas ˇ Jugoslavijl ima politlka favno deset let že praznik, pravega tfelavnika še nl bllo«, tako je za šalo tekel naS Saljlvec. mislll pa je za res »Imaž prav«, mu je pritrdil gospo4ar. »Samo, da ti praznikl politike v Jugoslaviji se mi zdijo kot nepretrftano popivanje in pretepanje. Kakor m m fantje dajali, tako ]e eden zgofej pa zopet spodej in še ne vidiš ne prav, kdo je močnejši, kdo je kriv, da Jo Je ta ali oni po grbl dobil. Mrtvi so že obležall v tem političnem pretepu, a še nl konca. Nekaj pa se sdaj vendarle godi, nekaj, kar se Igodi tudi po vsakem vaškem pretepu. Vsl začno popraševati: kdo je bil kriv? In tako ae danes vsi v Jugollavlji lzprašujejo: kdo je bil vseh leh deset let kriv, da je trajal ves ta 6as politični pretep? In oči vseh se Obračajo \ enega, črnega, s ciganskitni očmi in zlatimi zobmi . . .« »Ne imenuj ga! Preveč ga poznamol Preveč se ga je imenovalo, prereč se ga je poBlušalo«, tako je odlo811 župan. Saljivec pa se ni dal, da bl ga ne Imenoval. Zapel je po melodlji eiganske sirote: »Slrota jaz okrog blodim, ubog Prlbičevič! Za Badnjo vejo se lovim, pa ne pomaga nlC!« »Ta J« tal Ree, peli bomo o njem, pa ta pesem bo pesem tuge za Jugollarljo. On blodl: od centralizma, h k&torcmu ]e sapeljal Srbe, ]e zablo411 k relelzdajstru, h kateremu Je Bahujakal Hrvate, in zdaj, ko je sprl brat«, Bdaj se lovi — na Davidoviča, Itaro grto ob političnl reki, kjer pa fodl na bo zanj rešitve. Za novo leto ftamreC nafll liberalci in Pribičevičerl prl»t«5i niso kupili le novega kotedarja, ampak tudi novo politiko. tT« pNivzaprav niso kupili, ampak •(< -i jo ukradli, ker denarja nilctaJo vač«, mu J« ugovarjal fialjivec. ¦Pri njlb odlofta politiko — denar, ZdaJ, ko pri Hrvatih ne doblvajo več, ko bankam in velelndustrijam, ki so plačevale namesto državnega davka — davek naravnost liberalni stranki, ni treba tja plačevati, zdaj se je ustavila politična lajna liberalna in nobene prave viže ne spravi več iz sebe.« »Tista bo še šla: »0, zdaj pi'emo, o zdaj gremo, nazaj nas vefi ne bo!«« »No, no«, ie poftaral župan, »danes sta pa oba razposajena. Sta morda kaj veselega slišala!« »Kako da ne bi! Pomislite, prijatelji! Mora, ki je ležala nad celo Hrvaško, ta mora je vržena ob tla in Hrvatje dihajo svobodno in govorijo svobodno. Ta njihova beseda je zdaj pametna. Ta njihova beseda gre za tem, da preneha ta dolgoletni spor v Jugoslaviji. Ta njihova beseda kaže, da bodo sprejeli ponujeno roko v spravo in šli"tudi oni, kakor je že šel naš voditelj dr. Korošec, na delo za boljšo bodočnost. Ne more bitl več dolgo, ko se bodo tudi oni pokazall, da so drugačni, kakor jih je slikal Pribičevič, da so boljši, kakor so si mislili o njih Srbi. Danes se Hrvatje že v celoti, tudi radičevci, veselljo, da je skozi najbolj napeto dobo vodil državo dr. Korošec in jo je rešil notranjih bojev in zunanjih vojaških posredovanj, do česar vsega bi lahko prišlo vsled hujskanja gotovih politikov!« »Kaj bodo pa zdaj llberalci«, ]e resno vprašal župan. Prav hitro mu je odgovoril šaljlvec: »Te bi bilo najbolje dati v špirit, da jih shranimo za svarilen zgled vsem potomcem v Jugoslaviji, kdo je bil prvih deset let največji škodljivec v drž&vi!«