Leop. Podlogar
Iz zgodovine kranjskih trgov
6. LašCe.                                 ^^
(542 m, 466 prcbivalccv.)                                                     *
Rtfgfi|ftŠb cestni progi Ljubljana—Kočevje, med slaviioz-nanim TuijaJcom |L|^HJl in Ribnico, leži na položnem griču trg VelUce Lašče. To je n a j - J BBJtjII " " " " i " :  kranjski trji.   L.  1912. je povzdignil  avslrijski cesar I FrSnc Jožef (1848—1916) notranjski  trg  Postojno v vrsto mcst.   Število^ kranjskih trgov se je s tem skrčilo. Toda takoj drngo lelo se je dopolnilo s tem, da ie isili vladar clne 31. majnika leta 1913. pnvzdignil vas Vžlike . Lašče do časti Irga.                                                                               J
Od lela 1848. je v Laščah sedež okrajne sodnije in davkarije. Uradi ' spadajo pod kočcvsko okrajno glavarstvo. Občina šte)e 610 prebivalcev; vunjo spada poileg trga še Gorenje Retje (31), Spodnje Reije (28), Sro-botnik (45) in Slrmec (60 prebivaJcev). Prostrano župiiijo, ki šteje 3215 duš, oskrbuje župnik z enim duhovnini pomočnikom. f-judska šola \e pct-razredtia z dvema vzporednicama.                                                          ¦
Iz preteklosti tega 'kraja, ozir. prcišnjih staletij, nimamo posetmo 3 zanimivih podatkov. Laški vikarij Štefan Konič (1781 —1795) je sestavil aa par listih o preteklosti Lašč kralke črtice, ki se nanašajo im ustna izročila starčkov. Sam pravi, da je slišal vse to, kar pišc, iz ust sedem-desctletnih starin. Ti so m\i pravili, da se še dobro spomvnjaio, ko ni bilo okoli cerkve nobene hiže. Vas, ki je spadala k ccnkvi, je stala par streljajcv pod cerkvi)o, ob poti, držeči skozi Laški Jozd v Dobržpolje. Nckako med sedanjim trgom in kolodvorom je stalo kakih sedcni lesenih, s slamo in J
škodlami pokritih hišic. Pri cerkvi }c stalo malo župnišče, kjcr ie prebival od 1. 1662. lašfci vikarij. Ta jc v imenu dobrepoliskega župnika upravljal laški vikariat, sedanjo župnijo. Počasi so pa začele rasti hiše v bližini cerkve. Koncem 18. stolctja, ko Jc zapisal Konič omenjene spomine, je žc stala okoli cenkve lesena in slamnata vas, broječa kakih dvajsel Številk. Svet je bil ondi sploh bolj redko naseljen in slabo obdelan. Ljudstvo se je pečalo večinoma s prodajo lesenih izdelkov, z žganjem apna in solno kup-čijo, Mogoče je vzel Levstik, rodom Laščan, ko ye pisal Martina Krpana, ta vzor tihotapca s soljo, ki vkljub vladni zabrani le naprej skrivaj uganja prepovedano kupčijo, kakega starega laškega očanca iz one dobe? Šele potem, ko je vlada trgovino s soljo popolnoma zalrla, so sc poprijeli La-ŠČanjc z vso vnemo kmetiistva. PotrebiH so gozdovc in pustoto izpremenili v rodovilno zcmljo. Hišc in gospodarska poslopja so rastla- V bližini prvotne ~vasi )e naslala ^mga vas; Male LašČe, ki ši-ejeio dancs 227 duš.         |
Leta 1839. je prisilil ribniški komisar Mihael Ambrož, poznejši Ijub-   ^ Ijanski župan  (f  25,  aprila  1864), okoliške občine, da so začele  graditi ckrajno ccsto od Ribnice proti Laščam.   Njegove odredbe pa ljudje niso bili nič kaj veseli.   Ponekod jc pfišlo cel6 do očitnih odporov. Pritoževali   J so sc okoličani v Ribnici in v Ljubljani, da jih namerava komisar menda    1 s takimi troški in nepotrebnim delom pregnati z gruntov. Ce!o pri dežel-   1 nem predscdniku so sc hudo znašali, ^naj komisar, če se hoče voziti v   I Ljubljano v kočiji, cesrto sam dela;  zanje so pa  ta pota, kar jih  imajo, dobra.v.  Toda Ambroi, odločeti, previden in po-djetcn mož,  ni odnchal. Komaj je bila  cesta  do  Lašc  gotova, je prisilil  sosednje  občinc,  da  so    1 začele s ccsto proti Turjaku.  Do Icta 1842. je bila dodelana tudi ta.  Sedaj,   1 so mislili Ijudje, da bo miroval, Pa ni. Tako) je začel uravnavati cesto po ražko-dobržpoljski kotlini,  in  v  nekaj  lctih  je bila  gotova  cestna  zveza med  Blokatni,   Dobrepoljcm  in  Krko.    Sedaj   se  jc   začelo   tudi   Ijudstvo gibati, ko je prišlo v stik z zunanjim svctom.   Nepregledna vrsta vozov sc  ]*c  pomikala  ponoči  m  podnevi na   vsc   strani.    Proti  Krki  so  vozili železno rudo v fužine ob reki Krki: v Zagradec in na Dvor pod Žužem-berkom.   Proti Blokam pa so vczili obdelan les, Iramovje in deskc.   Ob vodah so začele peti hlodoreznice  in ropotati mlini.   S cestami Je prišel v te kraje nov oživljajoči duh, pestro živ]ien.je.   Tisti, ki v teh časih nisn pratikariii in rok držali križeni, ampak se lotili dela  iji  izrabili priliko, so si hitro opomogli.   Hišc in domovi, ki od nckdaf v tem kraju slove po blagostanju, so naslale v teni času.                                                            I
Leta   1848. so nehala   ^raščinska  sodišča;  začeli   so  se  ustanavJiatl   I c. kr, sodni akraii, Takral so premcslili ludi sodniio iz Turjaka v LašČe.   1 To je bila za Laščc spet preccjsnja pridobiiev. — Osem let pozncje, na   I pomlad leta 1856., so pa podrli staro cerkev iz leta 1624. Stari zvonik so   1 pustili in ob njem sezidali sedanjo vcličastno cerkev.   Ravno ob letu fc   ^ bila nova cerkev srečno pod streho.   Pa o»b istem času — ravno, ko so najneravali podreii stavbne odre, so Lašče popolnoroa pogorele.   Ostala fe Ie nova cerkev, tako da je zdaj ona edina naistarcjša stavba.  NaČrt za   J
1
to cerkev je izdelal šenh-upertsld župnik Vincencii Vouk (1855—18681. Zldavo nove ccrkve je pa sprožil in vodil, — kakor kaže vklesani napis na cerkvi: »Matrl CoeLestl Ioannes BroDnlk aC ParocChlanl« - 1856 — laški župnik Janez Brodnik (1848—1871), doma s Ponikev v dobfčpoljski župniji. Ta ie zgradil z Laščah tudi novo župnišče (1. 1858.) in šolo. Temeljni kamen navi laški cerkvi ie blagoslavil Ijublianski stolni prošt dr. Simon Ladinig 13. majnika 1856. Lela 1857., 25. oktobra, je pa blago-slovil novo cerkev Vincencij Vouk, posvetil pa \o je 16. septembra 1860 škof Jernej Vidmar (1860—1875).
Kakor omenjeno: leta 1857., dnc 28. majnika, so Lašče pogorele. Požar je povzročila — tako se pripoveduje — neprevidiia jjospckdinia, ki Ie spravljala pepel pod slamnaito sireho v lescna skrinjo. Veter je oživil ogli'c, zanesel iskre v streho, in nesreča ie bila tu. V malo urah so bile Lašče žalostno pogorišče. Upepeljenih je bilo 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij.1 Ostalo je le 8 bornih kočic zunaj vasi in toliko kozolčkov. Tako je potem sedanji trg začel rasti čisto jztiova na pogorišču iz lcta 1857, Ncve hišc niso bile več lesene, ampak vse od kraja z-idane. Stari Ijudie so pa pomnili še tudi velik požar iz leta- 1828. Slrašili so drug drugega, da gre v trctje rado, in zato so, da bi se taki nesreči lažje izognili, zidali hiše tako, da so bile razstavljene kolikcr mogoče na daleč vsaksebi. Se prej enkrat so bile namreč Lašče tudi pogorele, namreč 1. aprila 1699. Takrat je pogorela cerkev in župnišče, ker vasi takrat — če se smtmo zanesti na omenjeno poročilo vikarija Koniča — še ni bilo.
Prav ie, da gremo zdaj na tcm mestu preko tega poročila nazaj in pogledamo, kai nam povedo zgodavinski viri o tem kraju in okolici zanes-
Ijivcga  pred  to dobo.                                                            INadalicvanjc.)
• Danica 1857. 93.