I N F O
,fl Velenje, 27. januarja 1993
R M A T O R
gorenje§2®p®dooTi|]s[l apuii
Leto XXVI.	Številka 4
Rezultati 1 skupnih l prizadevanj
nS Odločitev, da so rezultate razvojno jo raziskovalnih projektov predstavili Javno, je prav gotovo dobrodošla novost ne le za naročnike in nosilce W Projektov, ki so bili večinoma uresničeni v Gorenju Gospodinjski aparati, [emveč tudi za Ministrstvo za znanost aj» 'n tehnologijo, kar je bila tudi ino u9°tovitev njihovih predstavnikov na on Podstavitvi minulo sredo, 20. januar-Ja’ v Gorenju.
:ij(Kot smo v Informatorju že poročali, je pri Uresničitvi 13 razvojno-raziskovalnih Projektov sodelovalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo in v ta namen Prispevalo nad 23 milijonov tolarjev. Od ega denarja so v Gorenju Gospodinjski Parati porabili za lastne projekte 17,9 /fmHijona tolarjev ter iz lastnih sredstev n/viozili še 5,2 milijona DEM. V Gorenju £r osPodinjski aparati je sodelovalo 60 ^vojmkov od skupno 90, kolikor jih je v Podjetjih Gorenja v Velenju, je v uvodu -ijcPovedal direktor skupnih razvojnih dejav-’6f Krep ^0renia Gospodinjski aparati Peter
iet(Da je takšna javna predstavitev Pomembna za današnji čas, je poudarila ■ tih tavn'ca Ministrstva za znanost in IIP hnologijo Vanda Mušič Chapman in sstitala tudi k dosežkom. Izrazila je ^H^Pričanje, da bodo v ministrstvu tudi v odoče namenjali vso pozornost in podporo razvojnim projektom, ki se ures-^ dujejo v industriji.
o, gosti so na predstavitvi bili še prof. v , ar70 Strmčnik, nacionalni koordinator an ^.'^ovalnega polja Sistemi in kiber-ko a’. Pr°f- Božo Hribernik, nacionalni IFl <L.rdinator raziskovalnega polja 1 6 ret tr'ane naPrave, Slavko Hozjan, sek-mr sekretariata družbenih dejavnosti — ei Clne Velenje ter novinarji večine vc^p°Vanskih časopisov in radia. miSj Ustavitev projektov, ki so jo opravili iA°aarn.ezn' voc|je projektov, je usmerjal zh/v n^re* ^esman, mag. elektrotehnike, ra'odia raziskovalne enote Gorenja ^gospodinjski aparati.
°jekt Slovenski dom je predstavil anko Blatnik, dr. fizike, koordinator ..jrj orenju Inova. Osnovni cilj projekta je Praviti slovenske proizvajalce opreme <a °°rn (Gorenje Gospodinjski aparati,
Po predstavitvi razvojno-raziskovalnih nalog so si gostje ogledali del uresničenih projektov v proizvodnji Gorenja Gospodinjski aparati.
Gorenje Elektronika, Iskra Terminali, PAR Intel, PTT podjetje in Titan Kamnik) za nastop na trgih razvitih držav, v katerih potekajo intenzivne priprave za vzpostavitev inteligentnega doma in kjer pripravljajo standarde za področje avtomatizacije doma. V okviru projekta so bila razvita potrebna orodja in mreže, ki omogočajo povezavo opreme za dom v inteligentni hišni sistem. V letu 1993 bodo naročniki na osnovi rezultatov raziskav Fakultete za elektroniko in računalništva, Instituta Jožef Stefan in Gorenja Inova prilagodili izdelke za njihovo medsebojno povezavo.
Vodja projekta Elektronsko komutirani elektromotor za pogon pralnega stroja je bil Mirko Gaser, lastnik patenta, predstavil pa ga je Florijan Renar, predstavnik EKM d.d., Ljubljana. Naloga projekta je razvitje pogona pralnega stroja, ki se bo v primerjavi z doslej znanimi pogoni odlikoval po manjši porabi energije, vhodnih materialov v proizvodnji in izboljšano tehnologijo pranja perila. Razvit je bil prototip novega elektronsko komutiranega elektromotorja, ki dosega pričakovand karakteristike. Letos pa bo prototipno razvit pralni stroj z novim pogonom (elektromotorjem). Jakob Koželjnik iz Gorenja Gospodinjski aparati je predstavil projekt Senzorji v elektronsko krmiljenih aparatih široke potrošnje. Osnovni namen projekta je raziskava, uporaba
in vgradnja novih elektronskih senzorjev v velike gospodinjske aparate, da bi tako zagotovili njihovo večjo ekonomičnost, funkcionalnost, zanesljivost in ekološko neoporočnost. Dosedanji rezultati so razvit elektronski vžig plina v plinski pečici in elektronski regulacijski sklop za hladilno zamrzovalne aparate, razvijajo pa elektronski sušilni stroj.
Projekt Substitucija CFG v izdelkih industrije hladilne in klimatske tehnike v skladu z zahtevami montrealskega protokola je predstavila Dragica Cam-loh, ki je skupaj z mag. Marijanom Penškom vodila ta projekt Gorenja Gospodinjski aparati. Hladivo kot delovna snov hladilnih sistemov hladilnih in zamrzovalnih aparatov za gospodinjstva je še vedno CFG 12 (fluorklorogljikovodik 12). Montrealski sporazum zahteva zamenjavo CFG 12 z okolju bolj prijaznim hladivom, istočasno pa se postavlja zahteva, da hladilno zamrzovalni aparati za svoje delovanje porabijo čim manj električne energije.
Proizvajalci hladilno zamrzovalnih aparatov v svetu, med njimi je tudi Gorenje Gospodinjski aparati, so opravili številne raziskave o zamenjavi hladiva (CFG 12), ki bi zagotavljala tudi zahtevano porabo električne energije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Rezultati skupnih prizadevanj
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ozonsko plast pa, prav tako kot CFG 12, razgrajuje tudi CFG 11 kot gonilno srestvo za trdo poliuretansko peno. Doslej opravljeno delo dokazuje, da je mogoče CFG 12 uspešno zamenjati z drugim hladivom in da je mogoče CFG 11 kot gonilno sredstvo za trdo poliuretansko peno zamenjati s potencialnimi alternativami R 141 b, R 134 a in R 22/ R 142 b. Zadnja novost je direkten prehod od CFG na CFG "free" poliuretansko izolacijo brez vmensne faze s HCFC, se pravi za zamenjavo poliuretanske izolacije s cik-lopentanom.
Razvoj sistema za zajemanje, zbiranje, transport in reciklažo CFG je predstavil Rudolf Kronovšek iz Gorenja Inova. Izdelan je koncept zajemanja, zbiranja, transporta in reciklaže fluorklo-rogljikovodikov CFG iz hladilnih naprav v Republiki Sloveniji. Razvita sta tudi dva tipa sesalnikov freonov, ki skupaj s predlaganim konceptom pomenita osnovo za ravnanje z rabljenimi CFG v Sloveniji in za izpolnitev vseh obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih protokolov v zvezi z ravnanjem s CFG.
Daniel Mrevlje iz Gorenja Gospodinjski aparati je vodil Razvoj sistema za merjenje temperatur v zamrzovalno hladilnih aparatih, merjenih na proizvodni liniji. Za kakovost funkcionalnosti hladilno zamrzovalnih aparatov je pomembno predvsem dosedanje in vzdeževanje deklariranih temperatur, ki so jih v proizvodnem procesu (na proizvodni liniji) doslej nadzorovali s kontrolo ohlajevanja oz. merjenja doseženih temperatur v shran-jevalnem prostoru. Ta sistem je bil zasnovan na konceptu ugotavljanja modifikacije tehničnih značilnosti. Nov, boljši sistem za merjenje temperatur v zamrzovalno hladilnih aparatih, merjenih na proizvodni linijči, zmanjšuje čas kontrole, odpravlja subjektivni faktor in izboljšuje zanesljivost podatkov, bolj obvladan pa je tudi celoten proizvodni proces. Ta nov sistem je bil najprej uveden v proizvodnji hladilnikov. Dokončanje razvoja inteligentnega vmesnika za merjenje temperaturnih karakteristik je predstavil Marko Agrež (ProSys, Velenje). Novi trendi na področju kakovosti so tudi v Gorenju Gospodinjski aparati narekovali postavitev novega sistema za merjenje temperature v shranjevalnem prostoru hladilnikov in zamrzovalnikov v proizvodnem procesu. Razvit je bil inteligentni vmesnik za merjenje temperaturnih karakteristik, ki v fazi testiranja meri gibanje temperature v shranjevalnem prostoru hladilnika. Po končanem merjenju podatke brezžično odda nadzornemu računalniku, ki na podlagi izmerjenih podatkov izriše ohlajevalno temperaturno karakteristiko. To zatem primerja s karakteristično temperaturno krivuljo za določen tip hladilnika in odloči, ali je izdelek dober ali slab. Slabe izdelke avtomatično preusmerja na linijo za popravila. Sistem je že razvit in vključen
v proizvodnjo hladilnikov.
Komponente za kontrolne in merilne naprave je predstavil Vinko Medved iz oddelka za merilne naprave Gorenja Procesna oprema, vodja projekta pa je dr. Stanko Blatnik. Razvojna naloga zajema razvoj štirih podsklopov komponent za naprave za kontrolo in meritve serijsko izdelanih izdelkov. Naprave so namenjene za kontrolo vhodnega reprodukcijskega materiala, za medfazno kontrolo, za končno kontrolo, za kontrolo v obratnih laboratorijih proizvajalca izdelkov in za kontrolo v servisih. Z njimi je mogoče kontrolirati delovne in varnostne karakteristike naprav in aparatov, ki uporabljajo za svoje delovanje energijo iz električnega omrežja.
Razvoj gospodinjskih aparatov in procesov proizvodnje z uporabo Taguchijevih metod načrtovanja poskusov je predstavil Matjaž Marovt. V Gorenju Gospodinjski aparati so začeli intenzivno propagirati in uvajati metode dr. Taguchija leta 1990. Z njimi so bili prej seznanjeni razvojniki, konstrukterji, tehnologi, raziskovalci in vsi, ki delajo poskuse. Prvi poskus pa je bil opravljen v razvojnem laboratoriju kuhalnih aparatov, in to na ventilatorski pečici. Leta 1991 je bilo v Gorenju Gospodinjski aparati opravljenih 5 načrtovanih poskusov po teoriji dr. Taguchije, leta 1992 pa se je začelo organizirano formativno izobraževanje po službah in oddelkih podjetja. Opravljenih je bilo tudi nekaj kompleksnih poskusov. Trditi je mogoče, da so Taguchijeve metode že postale sestavni del vsakodnevnega dela zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparati. Niso prinesle revolucijo, pač pa evolucijo v mišljenju zaposlenih, ki se ukvarjajo s poskusi.
Inteligentni merilni pult je predstavil mag. Gorazd Lipnik s Tehniške fakultete v Mariboru. Izdelan je inteligentni merilni pult za izdelke pralno-pomivalne tehnike. Zanj so bili izdelani senzorji za spremljanje veličin, ki jih zahteva standard pri varnostnem preizkušanju. Meriti je mogoče uporabnost navitij elektromotorjev, temperaturo, porabo moči, tok, napetost in pretok vode. Merilni pult je povezan z računalnikom, ki spremlja meritev in določa pogoje izvajanja. Osnovna namembnost pulta je izvajanje meritev po standardu PPA, z nekaj posegi pa je mogoče spremeniti namembnost merilnega pulta.
Zorko Mohorko (TCL Velenje) je predstavil projekt Določanje površinskih porazdelitev temperature pri gospodinjskih aparatih. Meritve površinskih temperatur električnih kuhalnih aparatov so se dosedaj izvajale ročno. Z računalniško podprto mertivijo in avtomatskim krmiljenjem registriranja izmerjenih vrednosti pa so bile odpravljene težave starega načina izvajanja meritev, dobljena pa je tudi povezava s pripravo poročila o testiranju aparata. Računalnik spremlja meritve in določa pogoje izvajanja,testiranja aparata. Računalnik spremlja meritve in določa pogoje iz-
Predstavnici Ministrstva za znanost J* ^ tehnologijo Živa Žlajpah in Vanda Mušj' n° Chapman sta z zanimanjem prisluhim™a razlagi Rudija Kronovška o zbiranju CFC'nje proizvodnji	hladilno-zamrzovaln^se:
aparatov.	tek
vajanja mogoč pa je tudi takojšen pose80Zj v spremembo aprata. Z novim načinofpo, izvajanja meritev je mogoče meriti podpre tudi drugih fizikalnih veličin, kot so hrupkat magnetno polje, osvetlitev itd.	"Kc
Optimiranje parametrov pri kontrolpre nem preskušanju varnosti gosje podinjskih aparatov na proizvodnePe|6 traku je predstavil Ervin Serše(do (Gorenje Inova). Skladno z evropskilfdol normami, predpisanimi za preskuse va1^ nosti na proizvodnem traku in izkušnjan'|<0r pri izvajanju preskusov z različnin,2n. parametri, so bili predlagani optimalt^g parametri za končni preizkus varnos'me gospodinjskih aparatov pri proizvajali prav tako pa tudi pri dobaviteljih.
Za dobavitelje je predlagan1 dokazovanje opravljenih preskusov; (
parametri, določenimi v pogodbi po
sprejetem slovenskem standardu Sl-EN 54000 (ki je povsem enak eV^
ropskemu), kar bo zagotovo prispevalo ^ ^
nadaljnjemu dvigu kvalitete. Preskušani1^ z optimalnimi parametri bo pocenilo proi^j, 1 vodnjo gospodinjskih aparatov.	°
Razpoznavanje in zmanjševanje hrup|j;IK gospodinjskih hladilno-zamrzovaim ®-aparatov je predstavil Nikola Holečei z (Gorenje Gospodinjski aparati).	'c
uspešno zmanjšanje hrupa gospodinjskj^0c hladilno zamrzovalnih aparatov je bil aj
potrebno najprej razpoznati
in določil.
hrup glede na velikost in vzroke nastani^
I	i nnH 1	-r'iX/~iI \f GiorG^ '
Leta 1991 je začel v ^u,=;.-ng Gospodinjkski aparati z delom akustic^
laboratorij, njegov sestavni del pa ie vtlJto • gluha soba, ki je po svojih akustični^'!
parametrih vodilna v Sloveniji.
Izdelana je bila analiza obstoječega stafZac ja in izoblikovani izhodiščni cilji za tay6 . emitiranega hrupa, upoštevaje predpisi razvitih držav.	j or
Po opravljenih meritvah in analiz^ vzrokov za nastajanje hrupa so v GorenJ™lai
Gospodinjski aparati znižali raven zvočf an moči pri posameznih hladilno zamrzov^3 nih aparatih za 2 do 5 db (A). Projekti’ rešitve so že prenešene v redno pro^J
vodnjo.
Slo
Voc
I Srečanje na delovnem mestu - Vida Balant
Cfprav v proizvodnih procesih na mar-sjkaterem delovnem mestu pri Za9otayljanju kakovosti že lahko Pn%ler'i° kakšen postopek z računalniško pomočjo in njegovo nezmotljivostjo, pa tudi zavest zaposlenih n ■ ta^šna, da si vsak po svoje Pnzadeva za kar najbolj natančno in anesljivo delo, je vendarle ostalo tudi 6 veliko dela za kontrolorje proizvodna procesa.
y Kuhalnih aparatih smo se tokrat srečali Vido Balant, ki opravlja delo "tekoče" °ntrole, njeno delovno mesto pa se J?mZpr°st.'ra °d nakladalne cone, ob ®!, °Ptažnih takovih vse do strojev ?a em-ni oaiiranje kuhalnih aparatov. Torej se nik en° začenja še pred pričetkom tlslav|jania aparatov, nadaljluje na kocih trakovih in na koncu potrditi, daje :eCP?rat sestavljen natančno po sestavnici 3fH°^lrorija računalniškem izpisu. Kaj >!anr em' to za kontrolorja proizvodnega yp,N °cesa. je bilo eno od naših vprašanj, na , eregaje Vida Balant odgovorila takole: oLf0n,r?!or mora poznati ves material in iS'j reyerit'’ če se ujema s šiframi. Preveriti 3if | Jr®ba veliko vrst materiala, od etdo triCne^a cl0 amajlimiškega, od matic iriH° Podl°žk, dobro poznati spremno aftpKiUrnentac')°> garancisjke liste in iitiT ,Ce’ preveriti po načrtih iz vhodne i^ontroie ustreznost materiala in na sploh
ilrS^rebra,i načrt-
jsl^JV?0 pozornosti je treba nameniti ob cUmenJavah tipov izdelkov. Prvi aparati
morajo biti sestavljeni popolnoma tako, kot piše v sestavnicah in načrtih." Določenega dela se človek nauči in tudi Vida Balant je morala v tečaje za kontrolorje, a vseeno ti tečaj ali šola vsega ne more ponuditi. Zato pa moraš veliko storiti tudi sam, je omenila naša sogovornica, ki ji v programu kar radi priznavajo, da je "mojstrova desna roka". Verjetno Vida Balant pred 22 leti, ko je prišla na delo v Gorenje, še ni imela prave predstave, kakšno bo njeno delo. V osnovni šoli si je želela, da bi postala frizerka, a so bile tedaj možnosti za ta poklic minimalne. Končala pa je šiviljsko šolo in napisala prošnjo za zaposlitev v Gorenu IGO Najprej je tri leta delala v proizvodnji pralnih strojev, "na preši" v surovinskem obratu. Po vrnitvi s porodniškega dopusta je delo nadaljevala v dodelavi surovinskega obrata Štedilnikov,
kjer pa se je prvič srečala s kontrolo proizvodnega procesa dodelave. Po drugem porodniškem dopustu je leta 1976 v obratu Štedilniki prišla na delovno mesto tekoče kontrole. In tu je še danes. Kaj se je v tem času spremenilo? "Organizacijsko spadamo kontrolorji ponovno v program, vendar smo samostojni in neodvisni od mojstrov ali obratovodje. V obratu Kuhalni aparati nas je okoli deset, po dve sodelavki pa nadzirata celoten proces v montaži na treh tekočih trakovih, poleg tega pa še pri sestavi plinskih ramp in vsadnih ploščah. Obseg dela je izredno velik, saj je treba bdeti tudi nad estetskim videzom aparatov. Stanje je veliko boljše kot včasih, saj že delavci sami veliko pripomorejo k zagotavljanju kakovosti. Nagrajevanje po osebni uspešnosti lahko prispeva k nadaljnjim učinkom dela in prav z osebnim ocenjevanjem sem zadovoljna."
Njeno delo je fizično naporno, saj mora biti vseskozi na nogah. V športnem žargonu bi rekli, da mora biti v dobri kondiciji. Sicer pa ima ob novi hiši nekaj vrta in dela ji tudi doma nikoli ne zmanjka. V bolniški že dolgo ni bila, sicer pa gre k zdravniku, če je treba, dobi zdravila, vzame kak dan dopusta in spet pride na "šiht".
"Da bi le bilo dela dovolj in da bi bil mir in zdravje," so bile njene želje ob sklepu našega pogovora.
H.J.
T Gorenje Kulturnica u d-o.o.
eVR
ol^azstava v Galeriji Gorenje Servis
nji Petek, 29. januarja 1993, bodo v Galerij ^lik°ren*a Servis v Velenju odprli razstave Q,;?Vr]ih del Jožeta Ciuhe, akademskeg; ip|s'lkarja iz Ljubljane.
n Kry?,avo bo odprl likovni kritik Zorar 'snik iz Ljubljane, slovesnost pa se bc ibnH 3 ol313- uri- Istega dne, ob 19. uri, p; ikL 0 tudi v Galeriji Kulturnega centra Ivar Potnik odprli razstavo slik Jožeta Ciuhe.
^Ustvarjalni manager
-t9P«ek, 5. februarja 1993, bo v sejni sob Drim V prostorih koncerna Gorenje :UL . stavitev knjige Ustvajalni manager, av :nlVJ.a R0gerja Evansa in Petra Russela.
J'90 bo predstavila prof. Nada Mulej
a^cetekpaboob13.uri
je
’'SNo^arna Gorenia Kulturnice priporoča:
ja rrnan V. Reale: Moč pozitivnega mišljen
7-L
Kremžar: Prevrat in spreobrnjenje ikaL-68 van Flee,: Skrita moč podzavest ^ Ko sprostiti moč podzavesti?
aif^nje Kulturnica - delavnice
Voh 6ask' iez'k in pisno komuniciranje enje sestankov - video delavnice
Gorenje Rekreacija d. o. o.
V nedeljo na Paškem Kozjaku
Nedeljska akcija, ki jo je organiziralo Društvo za športno rekreacijo Gorenje, je na Paški Kozjak privabila nad sto udeležencev, največ pa je bilo pohodnikov.
Vzpon je bil zelo zanimiv tudi za tekače in kolesarje, prvih je bilo 22, drugih pa 10.
Med tekači so bili po kategorijah najboljši Angelo Novkovič iz Šmartnega ob Paki,
Vasja Jerčič (TS Gorenje), Lado Urh iz Kamnika - rekord proge 29,40, Dušan Peer (APS) in Stane Lipnik (TS Gorenje). Med ženskami sta postali prvakinji vzpona Suzana Cesar in Edita Jerčič (obe TS Gorenje).
Med kolesarji so zmagali Andrej Marovt Helešič (Epsi), Tomaž Kolar (TS Gorenje), Janez Markovič (Uniteam Ljubljana) - rekord proge 30,43.
Po teku so se člani Tekaške sekcije Gorenje zbrali na letnem sestanku, na katerem so za vodjo sekcije izvolili Aleksandra Loziča (na sliki v sredini).
Bilo je veliko lepega...
Obvestilo
"Bilo je veliko lepega in tudi slabega, tako kot pač je v Gorenju, pa tudi v vsakdanjem življenju ni nič drugače... "je dejala Kristina Iršič med poslavljanjem od sodelavcev v oddelku kontrole proizvodnega procesa v obratu Kuhalni aparati.
Kristina Iršič se je v Gorenju zaposlila septembra 1966 in prvih devet let Gorenja prestala ob točkalnem stroju za sestavne dele štedilnikov na trda goriva. Od leta 1976 naprej pa je delala vseskozi v kontroli proizvodnega procesa. Lani 28. aprila je bila na operaciji hrbtenice in se morala žal invalidsko upokojiti.
Vinko Krajnc in Franc Dolinšek sta o njenem delu, posebej še v zadnjih letih, izrekla le pohvale. In zakaj ne! Kristina si jih je zaslužila še več.
Po 29 letih dela se je prav tako 1. januarja 1993 upokojila Marjana Mir. V oddelku montaže obrata Kuhalni aparati so ji minuli petek v popoldanski izmeni pripravili lepo slovo. Za njeno 26-letno delo v Gorenju, ves čas pa je delala v proizvodnji štedilnikov, sta se ji zahvalila mojster Alojz Habjanič in oddelkovodja Vili Lamovšek.
Malica		
		Navadna
PO	01. 02.	Jota, prekajena rebrca, jogurt
TO	02. 02.	Dolenjske kepe, pražen krompir,
		solata
SR	03. 02.	Ragu Stroganov, široki rezanci
ČE	04. 02.	Piščančji zrezki, rizi-bizi, solata
PE	05. 02.	Goveji golaž, polenta, sadje
Dietna
Pečena jajčka, jogurt Mesna štruca, svaljki, cvetača v solati
Dušena govedina, pire krompir, špinača
Piščanec z grahom, riž, sldoled Govedina v jihi, pecivo
Zavod za zdravstveno zavarovanje zahteva, da ima vsak zavarovanec (in po njemu zavarovani družinski člani) v zdravstveni izkaznici vpisano dodatno šifro k registrski številki. Da bi ob obisku pri zdravniku ne imeli težav, vas pozivamo, da se z zdravstveno izkaznico oglasite pri svoji poenterki ali pa v kadrovski službi, da vam bomo vpisali dodatno šifro.
Kadrovska služba
1
v<
Planinska sekcija Gorenje Servis
PROGRAM 1993	^
19.
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
Osankarica, G°r‘
Oljka
Peca
Snežnik, Raduha
Vo
V<
jar
vej
Za
me
10 let plan. sekcije Gorenje Servis Golica, Pohod 3 srca Smrekovec,
Obir - Avstrija Mangrt -planinska noč Kamniške alpe, Jalovec
V|
43.
jan
Za
POf
Pre
jan
so
Triglav, Olimp Grčij* Hle
Pohorje, Donačka gora
Zaključek Turno smučanje
41
om
del
Za,
za
za
VSI V GORE!
dr.
Namizni tenis
Na turnirju za pokal Gorenja v namizne^ tenisu po 8. kolu vodi Ivan Zera s 7l točkami, sledijo: Spasoje Tešanovič 6' Tone Leber 50, Milan Goršek 46, Zora Gajšek 42, Dušan Kurmanšek 34, Jo*' Javornik 32 itd.
Zahvala
Ob boleči izgubi drage sestre se iskre' zahvaljujem sodelavcem HZA ‘ l darovano cvetje in denarno pomoč.
Ludvik Šum3
INFORMATOR, list za obveščanje delavk Gorenja Gospodinjski aparati. Ureja: Urednf odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Je," c Strokovna sodelavka:	Dagmar Vrtačnik. Izh8
tedensko. Naklada: 5400 izvodov. Grafična pripre1
Raster, Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Veleli __
Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1/7 dne 23.1.1974.