Št. 15(2069) Leto XL Novo mesto, četrtek, 13. aprila 1989 Cena: 2.500 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI EiB4nw«iiai ££ E»UwiM:««n?n >q Ei)m,>IRw4i4uI dolenjski list KtJiiCIMUBnUi E2EBG53GE3 E332223ES1 ESSilEjZESi • E222S3ES1 DOLENJSKI LIST Priprava na trg ^5fP° so sklenili za poslovod-re s .j0* v regij> organizirati razgovo-zak P •?dstovn?ki tudi iz zveze o novih PreJ; iP°g°j*h itd> novega je namreč boli Jr;,'x>n?‘ca v bodoče skušala zakrm?!"?11111 0zde v sprejemanje pod-Drirvll!.*1 ,ktov> z delom pa naj bi tudi iJPontogla, ^ bi bilo dolenjsko gos- rjuarstvo v vseh ozirih sestavni del re-terimi ^ ^ bi imel° Programe, s ka-v rennurT^0 konkuriralo za sredstva skl*Hn'^kl Razvojni dinar, denar za ločili^1 ^onalni razvoj ipd.). Od-rnenit^Se'*)r't' tudi za to, da se obre-zavz»r 6 ne bl P°ve^ale glede na lanske, ^u so se tudi za borzo v Ljubljani. Cviček bo imel prvo besedo Jutri začetek Tedna dolenjskega cvička NOVO MESTO — Tradicionalna prireditev Teden dolenjskega cvička, ki jo že sedemnajsto leto zapored pripravlja Društvo vinogradnikov Dolenjske, bo letos ponovno v večnamenskem prostoru Srednje kmetijske šole Grm pod Trško goro. Cviček bo stopil v veljavo že jutri popoldan, ko se bo med 16. in 17. uro z brezplačno pokušnjo pred rotovžem tudi začela tridnevna prireditev. Nadaljevala se bo v velikem pokritem prostoru pod Trško goro, kjer bo ob 19. uri slavnostna otvoritev. Govoril bo Franci Šali, predsednik občinske skupščine Novo mesto. Prvi dan bo igral ansambel Ivana Puglja. Veselo bo tudi drugi dan ob zvokih Medijskih odmevov iz Izlak, povezovalec bo Toni Gašperič. V nedeljo bo ob 9. uri skupščina delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske. Ta dan za vinogradnike pripravljajo strokovno predstavitev Zupanovega programa racionalnega škropljenja. Zadnji dan bodo vse goste zabavali Fantje vseh vetrov. Gostinski del so letos prevzeli delavci Krkinega tozda Zdravilišča in obljubljajo poleg cvička tudi mnoge domače dobrote. Za popestritev bodo poskrbeli učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem s kulinarično razstavo, svoje izdelke pa bo predstavil tudi lončar Pungeršič iz Šentjerneja. Za tiste, ki se na to prireditev iz znanih razlogov ne bodo odpeljali s vojimi vozili, bo prostor v avtobusih Gorjancev, ki bodo pod Trško goro peljali vsak dan ob 17. in 20.30 uri, vračali pa se bodo ob 20. in 24. uri. J. P. Pobratimstvo še zmeraj velja Novomeščani v pobratenem Bihaču — Hrbtenica sodelovanja naj bo gospodar-stvo — Okrogla miza naj razčisti gledališča, ki se zdaj precej razlikujejo NOVO MESTO — S celodnevnim obiskom v Bihaču je prejšnji četrtek občinska delegacija, v kateri so bili predstavniki skupščine, izvršnega sveta in DPO, izpolnila del priporočila, ki gaje že decembra lani dala občinska skupščina, namreč, da se preučijo možnosti za okrepitev stikov s pobratenimi občinami v Jugoslaviji. Del zato, ker je Bihač le ena od treh, obiskati pa bo treba še Leskovac v Srbiji in Hercegnovi v Črni gori. Novomeščani so lahko z obiskom v pobratenem mestu ob Uni v celoti zadovoljni. Ne zato, ker bi lahko prišli domov s konkretnimi rezultati — teh niti niso pričakovali — pač pa zato, ker so se vrnili z občutkom, da na jugoslovanski politični sceni le ni vse tako črno in se da v neposrednih stikih in razgovorih marsikateri nesporazum hitro zgladiti, če že obstaja, često pa se zgodi, da imamo na iste pojave že tako ali tako podobna gledišča. S tem spoznanjem se bodo Novomeščani lažjega srca odpravili dlje na jug, kjer pa pričakujejo, da se bodo mnenja nekolikanj bolj razhajala. Prav zaradi tega so Novomeščani predlagali, Bihačani pa zamisel podprli, naj bi še letos v Novem mestu organizirali okroglo mizo predstavnikov vseh štirih občin. Kot že prej v stikih s partnerskim mestom Langenhagen sta si obe strani bili popolnoma edini, da je za oživitev medsebojnega sodelovanja nujno treba navezati tudi gospodarske stike, ki bi bili hrbtenica vsemu ostalemu. Novo mesto naj bi bilo nosilec gospodarskega sodelovanja, to pa v teh časih, ob nizki aku- JAKAC ZOPET V KRAJINI — V znak poglabljanja stikov med obema pobratenima občinama je iz rok predsednika novomeške občinske skupščine Francija Šalija prejel njegov kolega Dragutin Šipka iz Bihača monografijo del krajišnikom dobro poznanega Božidarja Jakca. JURJEVANJE V LJUBLJANI VINICA — Juijevanje, stari belokranjski običaj, se je v deželi ob Kolpi ohranil le med viniškimi osnovnošolci, kjer vsako leto 24. aprila osmošolci popeljejo zelenega Jurija v vsako hišo v viniški krajevni skupnosti, pa tudi onkraj Kolpe. Letos se bodo s tem običajem predstavili tudi v Ljubljani, in sicer v soboto, 22. aprila. Pred Rotovžem, po ljubljanskih ulicah in pred maksi-marketom bodo zeleni Jurij in folklorna skupina, tamburaši, otroška folklorna skupina, ljudski godec Jazo in viniške kresnice prikazali del belokranjskega ljudskega izročila. Na stojnicah pa si bodo obiskovalci lahko ogledali izdelovanje pisanic, razstavo domače obrti, tolčenje lanu in kulinarično ponudbo Bele krajine. V gostišču Rotovž bodo v petek in soboto na jedilniku tudi belokranjske jedi. Za veselo razpoloženje bosta poskrbela belokranjski ansambel in Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko. mulaciji in slabi investicijski zmogljivosti njegovega gospodarstva, nikakor ne bo enostavno. Sicer pa —je bilo rečeno — politika tako ali tako nima pri navezavi gospodarskih stikov druge naloge, kot vzpostaviti ugodno vzdušje, ostalo naj opravijo gospodarstveniki na osnovi dejanskih možnosti in interesov. To bi šlo toliko lažje, ker imata obe mesti dokaj • «Vsako sodelovanje je dragoceno,« so izjavili Bihačani in Novomeščanom razkazali delovno organizacijo Gorenje hira kot uspešen primer. Skupaj so sklenili, da bodo oživili stike, ki so jih med obema gospodarskima zbornicama že vzpostavili aprila 1987, pa so le ti potem zopet zamrli. podobno gospodarsko strukturo, vendar je Bihač močno paralizirala afera Agrokomerc, v kateri je potonila tamkajšnja banka, pa se občina zato duši v nelikvidnosti in brezposelnosti. T. JAKŠE PRIZNANJE ZA DR. MILENO HADL LJUBLJANA — Ob dnevu zdravja so v petek, 7. aprila, v Ljubljani slovesno podelili letošnje nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča, s katerimi vsako leto odlikujejo izjemne dosežke na področju zdravstvenega varstva v praksi in teoriji. Med letošnjimi dobitniki priznanj dr. Jožeta Potrča je tudi Milena Hadl, dr. medicine iz novomeške splošne bolnišnice, kjer vodi infekcijski oddelek. Na dveh bregovih prebučne reke V Črnomlju republiška proslava ob svetovnem dnevu Romov — Okrogla miza, športne in kulturne prireditve — Romi: v Jugoslaviji ne želimo biti tujci ČRNOMELJ — Odnos do Romov je bil vedno odklonilen, zato so se tudi razvijali drugače, doživljali psihične in fizične pritiske, ki pa jih težko prenašajo. Pri navajanju Romov na drugačno življenje pa nismo toliko strpni, da bi njihove napake tolerirali. Žal se romsko vprašanje še vedno rešuje preveč nestrokovno, nezavzeto, miloščinsko, pavšalno. To je le nekaj misli z okrogle mize »Romi kot problem družbe«, ki sojo preteklo soboto pripravili v Črnomlju na osrednji republiški prireditvi ob svetovnem dnevu Romov. Največ besed je bilo izrečenih o zaposlovanju Romov, saj jih je med iskalci zaposlitve vedno več, njihove želje po zaposlitvi pa navadno niso usklajene s prostimi delovnimi mesti. Poleg tega njihovo zaposlovanje spremlja vrsta oteževalnih okoliščin, kot so nepismenost, nedokončana osnovna šola, slabo zdravstveno stanje, negativni predsod- l* BIENALE slovenske grafike OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989 Konflikti prihajajo Socializem se je, hoteli ah ne, izčrpal. Tak, kakršnega smo gojili v iluzijah. 2e v začetku sedemdesetih let so se pokazali dovolj jasni prepoznavni znaki, vendar jih nismo hoteli videti, kaj šele sprejeti S prekomerno zadolžitvijo v tujini je oblast še lahko kupila socialni mir, vendar le začasno. Z represijo seje takrat še dalo utišati kritiko, ki pa je kasneje s toliko večjo silo udarila na dan. Govorica številk je neizprosna V zadnjih 13 letih je narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji ostal nespremenjen. Na začetku tega obdobja je znašal okrog 5.000 ameriških dolarjev, to je toliko kot v sosednji Furlaniji ali na Koroškem, kjer_/e zdaj eninpolkrat večji Zato k nam odprti socialni konflikti šele prihajajo, zakaj Maribor (lanska delavska stavka i’ tem mestu) je bil šele generalka, je napovedala izvršna sekretarka CK ZKS Sonja Lokar, ko je v četrtek v Novem mestu go vori-ia sekretarjem osnovnih organizacij. Korenita Reforma Zveze komunistov je zato nujna in neizbežna ZK mora sebe razviti v gibanje (brez demokratičnega centralizma ki je iz ZK izgnal demokratičnost) s konkretnimi družbenimi projekti, za katere se bo zavzemala in iskala somišljenike. Spodbuditi in ne le dopustiti mora tudi druga gibanja, končne odločitve pa se morajo oblikovati v pluralni skupščini. To je razumen izhod iz sedanje politične krize, zanj je treba pridobiti tudi druge demokratične sile v Jugoslaviji Če se v tej smeri ne bomo potrudili, bomo tudi sami krivi, če ne bo zmagala demokratična usmeritev. To bitko pa je treba dobiti še pred kongresom ZKJ. M. LEGAN ki, slabe izkušnje delovnih organizacij od prej. Zato so strokovnjaki na okrogli mizi predlagali, naj bi za Rome razvijali oblike dela, ki so za njihov temperament najbolj sprejemljive, jim omogočili daljši čas prilagajanja na delovno mesto, samozaposlovanje, izplačilo osebnih dohodkov večkrat na mesec, delo v romskih naseljih in jih bolj vključevali v • Roma iz Prekmurja sta povedala, da niso vsi Romi tako slabi delava, kot se o njih širi glas. Potrebno pa je, da pridejo v dobro delovno okolje in da jim ne mečejo polen pod noge. »V družbise lahko uveljavimo le z delom, ne pa, če smo na cesti. Če bodo občine reševale romsko problematiko s socialnimi podporami, je ne bodo nikoli rešile, ker nimajo dovolj denarja V Sloveniji se v zadnjem času vse preveč politizira, Romi pa smo zašli v slepo ulico. Pot nam lahko razsvetlijo le tisti, ki se spoznajo na romsko problematiko. kolektivne akcije. Nekaj premikov na tem področju je že, saj so v Novem mestu izvedli tečaj za usposabljanje Romov, pripravljajo ga tudi v Črnomlju, v Krškem pa poskušajo odpreti zanje de- V RIBNICI ZA MILANA KUČANA RIBNICA — Občinski komite ZK Ribnica je predlagal, naj bi Milan Kučan vodil slovenske komuniste kot predsednik tudi v naslednjem mandatnem obdobju. Ta svoj predlog utemeljujejo s tem, daje s svojim delom v težkih in prelomnih trenutkih dokazal, da je voditelj, kakršnega slovenski komunisti v teh časih potrebujejo. lavnico. Vendar problem zaposlovanja lahko družba reši le z reševanjem vseh ostalih problemov v življenju Romov. Dr. Vanek Šiftar, prvi, ki je začel empirično proučevati problematiko Romov, je ob tem dejal, da stojimo na dveh bregovih in kričimo čez reko, ki preveč buči, kajti Romi in ostala družba imajo drug o drugem preveč predsodkov. »Romom je potrebno jasno in odločno povedati, da prihaja čas, ko je njihova usoda odvisna od njih samih. Če prehajamo v tržno gospodarstvo in na trg delovne sile, potem delovne organizacije ne morejo biti več socialne ustanove.« Poudaril pa je še, da se Romi ne bodo mogli potrditi in uveljaviti številčno, ker jih je malo, ampak le s kulturo. Predalgal je, naj bi bila prihodnje leto proslava ob dnevu Romov v Cankarjevem domu v Ljubljani. M. BEZEK-JAKŠE BERITE DANES' na 3. strani: • Dosežen sporazum o odškodnini na 5. strani: • Kdaj konec agonije Kovinarja? na 6. strani: • Šolniki so zagrozili s stavko na 7. strani: • Goli otok — sinonim za Golgoto na 9. strani: • Tudi Slovenija ima svoj jug na 10. strani: • Dalmatinska lepotica iz solza rojena na 11. strani: • Ali si pošten Albanec ali pa te ni na 16. strani: • Iz IMV kradli celo avtomobile na 24. strani: • Sreča Petanovih veseli Senovo »Naj« izvozniki Na spisku 200 najuspešnejših—12naših LJUBLJANA — Slovenija je lani na konvertibilnem trgu dosegla že skoraj tretjino vsega jugoslovanskega izvoza, na klirinških 26 odst. Slovenski izvoz se je v celoti povečal za 10 odst., konvertibilni pa za petino. Vse hvale je tudi vredno, da je v slovenskem izvozu vse več blaga tako imenovane visoke obdelave. Največji kupec našega blaga je sosednja Italija. Na spisku 200 največjih slovenskih izvoznikov je po podatkih Narodne banke Slovenije največja slovenska izvoznica novomeška IMV, ki ji slede Iskra, sozd Gorenje Velenje, sozd Slovenija papir itd. Novomeška Krka, tovarna zdravil, je na 17. mestu. Poleg IMV in Krke je na seznamu naj večjih slovenskih izvoznikov še 10 naših podjetij. Vendar bi bil spisek uspešnih izvoznikov iz Dolenjske in Posavja ter Kočevske prav gotovo Še daljši, če bi statistika upoštevala še tiste delovne organizacije z našega področja, ki delujejo v okviru velikih sozdov. Na tem seznamu namreč manjka ribniški Ri-ko, kije član ZPS, pa TCP Videm Krško, kije vsebovan v podatkih o izvozu sozda Slovenija papir, itd. Precej manj ugodni so za nas podatki o pokritosti uvoza z izvozom. IMV ima negativen saldo v višini 7 milijard dinarjev, Krka v višini 1 milijarde itd. Zato je po teh merilih najbolje posloval sozd Uniles Ljubljana, ki ima pozitivno razliko v višini 70 milijard, sledi mu sozd Unial Maribor s 63 milijardami dinaijev itd. Na slovenski lestvici najuspešnejših izvoznikov se je dobro odrezal tudi novomeški Kremen. V tej delovni organizaciji, ki v ZR Nemčijo izvaža kvarcit, namreč 135-krat več izvozijo, kot uvozijo. Na delavca v jirsovškem rudniku kvarci-ta pri Mimi pa odpade 60.000 nemških mark izvoza. Na seznam največjih slovenskih izvoznikov so se uvrstili: 1. IMV Novo mesto, 17. Krka, tovarna zdravil Novo mesto, 66. Inles Ribnica, 67. No-voteks Novo mesto, 129. Beti Črnomelj, 154. Beti Metlika, 155. Tovarna obutve Novo mesto, 164. Tesnila Trebnje, 167. GG Novo mesto, 169. Labod Novo mesto, 173. Itas Kočevje, 195. Dana Mirna. Na spisek 50 najuspešnejših izvoznikov na klirinški trg pa so se uvrstile: 6. Krka, tovarna zdravil, 7. Belt Črnomelj, 11. Trimo Trebnje, 37. Beti Metlika, 38. Tovarna obutve Novo mesto. J. S. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV ZAČETNIKOV VINICA — Kot smo že poročali, bo letošnje območno srečanje literatov začetnikov jutri, v petek, 14. aprila, v Vinici. Udeleženci se bodo ob 16. uri zbrali v Župančičevi rojstni hiši, kjer bo pogovor o vprašanjih ustvarjanja. Ob 19. uri bo v viniškem kulturnem domu literarni večer. Izbrana dela literatov začetnikov bodo predstavili učenci Srednje šole Edvarda Kardelja iz Črnomlja. Sodeloval bo glasbenik Lado Jakša iz Ljubljane. Gost večer bo pesnik Ivan Zoran iz Novega mesta. V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme. S padavinami v nedeljo se bo zjasnilo in ohladilo. ROMI NAVDUŠILI — Bogat kulturni program in razstava izdelkov romskih otrok, ki so ga v Črnomlju pripravili ob svetovnem dnevu Romov, sta dokazala, kaj vse so sposobni narediti ti ljudje. V kulturnem programu so se predstavili Romi iz Lendave, Novega mesta, Črnomlja, Kočevja, predvsem pa je navdušila romska folklorna skupina iz Pušče pri Murski Soboti (na fotografiji). Udeleženci prireditve so se pomerili tudi v streljanju z zračno puško in malem nogometu, najboljši pa so bili soboški športniki. (Foto: M. Bezek-Jakše) Kako naključna podobnost l Ne moremo reči, kako je bil pred dnevi na cesti med Prizrenom in Prištino ubit 41-letni Albanec Idriz Rahmani Predstavniki jugoslovanskih oblasti trdijo, da je Slo za osebni (kriminalni) obračun med njim in v žensko oblečenim Rizom Smajli-jem. Slednji naj bi bil Rahmanija zabodel, ker ta ni hotel prehiteti kolone oklepnih vozil, nakar so se vmeSali moličniki ki so bili prisiljeni streljati Italijanski televizijski reporterji ki so bili neposredne priče dogodka, opozarjajo, da je v resnici kosovske UNZ obilo lukenj. Po besedah Italijanov je rdeči avto z Rahmanijem, Smajlijem in sopotniki normalno vozil za kolono oklepnikov, nakar ga je ustavil policijski avto, kije poprej stal ob robu ceste. Očitno je čakal nanj. Smajli-ja, ki ni bil oblečen v žensko, naj bi bili trpinčili zunaj avta, Rahmanija pa daje zadel strel, ki so ga sprožili agenti V zadnjem sporočilu Italijanov (resnici na ljubo) ni več grozljive podrobnosti, da je tistemu, ki je streljal v Rahmanijevo glavo, dvakrat zatajila pikola Zakaj ta uvod? Zalo, ker ravno uiki dogodki ustvarjajo mnenje sveta o dogodkih in resnici na Kosovu. Kot smo že napisali ne vemo, kaj se fb dejansko zgodilo v koloni oklepnikov med Prizrenom in Prikino. Sporočilo naših oblasti je tako be- težno, da normalen človek kar hlepi po dopolnilih, pa čeprav iz italijanskih ust Še posebej, ker je Ivo Vajgl predstavnik za tisk jugoslovanskega zunanjega ministrstva, pozabil da je bil nekoč novinar. Sicer se ne bi trudil da bi svojim tujim nekdanjim kolegom povedal čim manj. Zaradi naše nerodnosti in neumnosti zdaj svet še bolj verjame, da se je grozljivi dogodek z dvakratno zatajitvijo orožja res zgodil Kajti večina.sveta za razliko od polovice Jugoslavije verjame, da se Albancem na Koso vu v zadnjih nekaj mesecih gode hude krivice in da jim je bila avtonomija odvzeta z nasilno pravno prevaro. Svetovnega javnega mnenja ne ustvarjajo Tanjugova sporočila o marksistično-leninistič-nih skupinah Jugoslaviji sovražno razpoloženih Albancev (povrh vsega so celo mladoletni) in uganke o imaginarnih iredentističnih gnezdih. Ameriška gospodinja, avstralskifar-mer, švedski uradnik, južnoafriški rudar in nemški poslovnež si svoj pogled na naš kos Balkana formirajo po bolj preprostih receptih. Recimo z (ne)resnico o samokresu, namenjenem v albansko glavo. Svet je medijska vas, njeni prebivalci so se glede svojega kosovskega soseda večinoma že odločili Pod lipo je bilo rečeno, da skuša Srb Al- bancu vzeti domačijo. Vsaka podrobnost, ki bi to podobo izrisala še ostreje, je dobrodošla. Ne glede, na kako trdnih nogah stoji Da je svetovno javno mnenje o dogodkih na Kosovu in v Jugoslaviji očitno že narejeno, priča tudi pisanje najbolj znanega časopisa na svetu New York Times je na strani, kjer objavljajo mnenja uredništva, prinesel komentar z naslovom Tiraniziranje na Balkanu Med drugim piše: »Samo ciničen demagog bi tako brezobzirno podžigal staro etnično sovraštvo zavoljo lastnih političnih ambicij. Slobodan Miloševič, srbski voditelj in 5 tem voditelj največje jugoslovanske republike, počne prav to.« In tako naprej. O Mi-loševičevem zlopočetju na Kosovu, o 24 mrtvih, pučih v Vojvodini in Črni gori Skratka, komentar, ki po ostrini besed na rovaš populistov zlepa ne bo presežen. Kdo bo rekel ZDA niso ves svet, New York Times pa ne edini časnik. Res je, država je, recimo, tudi Sovjetska zveza, časopis pa Pravda Obe imata precejšnje tradicionalno razumevanje za srbske namene. Toda SZ ima tudi Gruzijo, ki (ne edina v tej državi) hoče več ali wo samostojnost V soboto je bilo med nemiri v Tbilisiju, mestu ki ga stražijo tanki, ubitih 18 ljudi Predvsem žensk in otrok. Kako naključna podobnost M. BAUER Pet minut je pred dvanajsto V manj razvitih krajevnih skupnostih Posavja za 80 miiijard dinarjev naložb Veliko vode je moralo preteči, da so se v Posavju zbudili in naredili investicijske programe za naložbe v manj razvitih krajevnih skupnostih, za katere predvideva zakon olajšave samo še prihodnje leto. Tako prednost ima v regiji devet krajevnih skupnosti, predvsem v brežiški in sevniški občini. Zakon o olajšavah za investiranje ve- ga gospodarstva. V regiji so se zadnji lja že osem let, vendar v posavskih občinah niso mogli izkoristiti njegovih prednosti, ker do lanskega leta niso imeli nobenih programov. Za naložbe jih je tedaj odločneje spodbudila regijska gospodarska zbornica in tako so nastajali programi v kmetijstvu, v kovinskopredelovalni industriji, v turizmu, gradbeništvu, tekstilni industriji in telefoniji. Brežiška Agraria in sevniški Kmetijski kombinat sta se odločila za gradnjo hladilnice, za nove programe in posodobitev pa Opekama Brežice, Agroser-vis, Tovarna kmetijske mehanizacije SCT v Krški vasi, Inplet na Blanci ter Tehnološki sistemi in Stilles Sevnica. V Sevnici razen tega gradijo hotel, da bi razvili turizem. Med investitorji so še PTT Novo mesto, Elektro Krško, Agrotehnika Gruda, ABC Pomurka in Gozdno gospodarstvo Brežice. Predračunska vrednost programov je ocenjena na 80 milijard dinaijev. To je velika vsota, za 11 milijard dinaijev večja od lanske akumulacije posavske- hip zavedali koristi tolikšnih naložb, do katerih se sami ne bi mogli dokopati. Uspelo jim je, da so se v razmeroma kratkem času povezali z večjimi delovnimi organizacijami v podravski, obalni, dolenjski, zasavski in velenjski regiji. Zagotovo jim je šlo to bolj od rok kot NAROČENA NOVA CENTRALA KOČEVJE — Pogodbo o izdelavi nove digitalne telefonske centrale s 5.000 priključki za pošto v Kočevju so podpisali v petek, 7. aprila, predstavniki delovnih organizacij PTT Ljubljana in Iskra Kranj. Nova centrala bo veljala 10 milijard dinaijev. Nakup centrale sodi v projekt obnove telefonije v mestu Kočevje in primestnih krajevnih skupnostih, katerega uresničitev bo veljala skupno z obnovo omrežja in nabavo ostale opreme 28 milijard dinarjev. povezovanje znotraj regije, kjer so marsikaj že zamudili. V republiko so na primer odtekle milijarde, ki jih je jedrska elektrarna Krško lani namenila za manj razvite. Porabili bi jih lahko v brežiški in sevniški občini, če bi imeli programe. Letos bo tega denarja okoli štiri milijarde, zato lahko še pohitijo, da ne bodo spet odplavale. V Posavju se nadejajo, da bodo začete naložbe lahko dokončali kljub spremenjenemu zakonu. Bilo bi škoda, če bi ostali na pol poti, saj bi s tem izgubili tisti, ki vlagajo, in tisti, ki na tem gradijo svoj jutrišnji razvoj. J. TEPPEY • Svarilni komentarji slovenskih strokovnjakov v delu tiska, opozorilni in pravi štrajki zaposlenih, mrzlična iskanja parcialnih rešitev za posamezna področja — ta čas še zlasti družbenih dejavnosti — kažejo, da se Slovenija počasi približuje gospodarskemu zlomu in družbenemu razkolu. (Viktor Žakelj) Podpora uredniški politiki DL S seje časopisnega sve-ta in skupščine DL NOVO MESTO — Na 6. redni seji skupščine in časopisnega sveta Dolenjskega lista, ki je bila pretekli četrtek v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu, so dali člani priznanje poslovni politiki Dolenjskega lista, ki mu kljub težkim gospodarskim razmeram uspeva, da posluje brez izgub. Zaključni račun, ki so ga obravnavali na tej seji in tudi potrdili, pa bi kaj lahko bil napisan tudi z rdečimi številkami. Žal se bo to lahko zgodilo letos, kajti samo v aprilu so tiskarski stroški povečali za 128 odst., papir za 32 ost., pošta pa je ukinila popust za dostavo časopisa. Tako da sedaj znašajo stroški za eno časopisno stran ob nakladi 27.400 izvodov preko pol milijarde starih dinarjev. Slej ko prej nosijo največje breme naši naročniki, medtem ko delež sofinanciranja še naprej upada in nekatere občine niti tega skromnega deleža družbenega sofinanciranja ne poravnavajo. Zdaj je naj večja dolžnica trebanjska občina. Člani obeh teles so zato v sklepe ponovno zapisali, da morajo občine poravnati svoje obveznosti, hkrati pa so vodstvu Dolenjskega lista dali proste roke pri nadaljnjem vodenju poslovne politike vključno z določanjem cene za naročnino. Ob tem so spet ugotovili, da je DL med najcenejšimi tedniki v Sloveniji. V takih razmerah seveda ni mogoče pričakovati, da bi DL ostajalo dovolj denarja za razvoj, in bo zaradi tega padla v vodo tudi že načrtovana modernizacija z računalniki. Denarja bo nemara ostalo samo toliko, da se bo uredništvo lahko preselilo v nove prostore, ker v sedanjih že skoraj ni več mogoče normalno delo. Tudi to pot ni bilo pripomb glede uresničevanja programske zasnove DL in uredniške politike, saj so delegati menili, da novinatji dobro opravljajo svoje poslanstvo. Rečeno je bilo le, da bo treba posodobiti programsko zasnovo glede na zadnje spremembe v našem družbenem in političnem življenju. Skupščina in časopisni svet DL sta imenovala glavnega urednika Draga Rustjo še za vodjo tozda Dolenjski list, hkrati pa so na seji potrdili imenovanje Martina Luzarja za urednika in novinarja, odgovornega za trebanjsko občino. J. S. 108 KMETIJ BREZ NASLEDNIKA ŠENTJANŽ — Po besedah bivšega dolgoletnega uspešnega predsednika krajevne skupnosti Šentjanž, Janeza Šušteršiča, je od okrog 400 gospodinjstev v šentjanških hribih kar 108 kmetij brez naslednika, pri čemer so upoštevali le vse nad 45 let stare gospodarje. Od tega je 17 velikih in 43 srednjih kmetij, ostalo pa so bolj ohišnice. Če se ne bo kaj korenito spremenilo, bo leta 2000 v krajevni skupnosti Šentjanž že več kot 300 hektarov zemlje v pušči. Naša anketa Ljubljansko pismo Nova vlada je na hudi preizkušnji Če bo inflacija, reforme ne bo LJUBLJANA — Potem ko smo »ciljno inflacijo« dosegli že lani avgusta, je Z1S po nepolnih sto dneh od sprejema majskega svežnja ukrepov zlahka in nepremišljeno odstopil od lastne ekonomske politike in pred novim letom še sam. S sprostitvijo »nominalnih sider« (za osebne dohodke in tiskanje denarja) je lanski majski sveženj ukrepov zisa, kot kaže, doživel dokončni zlom. Rast cen na drobno je nedvomno najbolj prepričljiv pa tudi najbolj žalosten dokaz, da gospodarstva ni možno upravljati z administrativnimi ukrepi. Tudi zato se proizvodnja v celotni državi še naprej zmanjšuje, cene pa skokovito naraščajo. V takšnih okoliščinah nadaljnje popuščanje »sider« samo doliva olje na ogenj stagflacije. Tudi tisti, ki ne soglašajo s sleherno točko operacionalizacije gospodarske reforme dosedanjega zisa, soglašajo v tem, da reforma ni možna brez brzdanja inflacije. Že oktobra lani so cene na drobno narastle kar za 19,1'/J. To je presenetilo celo l judi iz vlade. ZISje namreč optimistično računal le z. 8-odst. mesečno rastjo cen. To pa se ni uresničilo. zato je bilo nujno treba spn-jiu .»<-ve olajšave za izplačevanje osebnih dohodkov. Novembra in decembra pa so cene spet vrtoglavo poskočile, januarja prav tako. Tudi februarja in marca ista pesem. Prejšnji ZIŠ je obljubljal, da bo v letu 1989 nadaljeval s sproščanjem politike cen, vendar v sedanjem pregretem političnem ozračju tem obljubam le malokdo verjame. Ključno vprašanje, ki se zastavlja v tem trenutku, je, ali bo novemu Z1S uspelo vztrajati pri upoštevanju dejstva (ker bo verjetno to tudi njemu jasno): da v razmerah administrativno krojenih cen ni prostora in ekonomskih kriterijev za selektivno ozdravitev gospodarstva. To pa nikakor ne pomeni, da moramo stati križemrok, kajti v obeh primerih je (bo) izid enak: če se bo inflacija nadaljevala s takšno naglico, kot divja zdaj, od reforme ne bo ostalo nič. Če pa bodo cene administrativno omejene, bo rezultat isti, dolgoročno gledano, pa še slabši. Časa imamo malo, vendar še kar odlašamo z rešitvami dveh bistvenih vprašanj: ureditve davčnega sistema in financiranja manj razvitih, hkrati pa organiziramo različne razprave in simpozije, kako odpraviti neučinkovitost sistema itd., itd. Še vedno je odprto vprašanje deficitarnega financiranja federacije. Če bi ga odpravili, bi takoj izdatno zmanjšali obremenitev gospodarstva. Tudi spreminjanje stroškov na osnovi negativnih tečajnih lazlik v javni dolg države je prav tako še v »načelni razpravi«, prav tako, kot so nove sistemske zakone poslali v skupščino SFRJ samo zato, da bi »izmerili pulz« oz. slišali mnenje delegatov. Žato nastaja vtis, da je reforma gospodarskega sistema še veliko bolj oddaljena, kot je kazalo lani maja, ko smo jo napovedovali s tolikšnim pompom. V BLATNIK Merilo siromaščine Ekonomski strokovnjaki v svetu merijo siromaščino v posameznih državah s seštevanjem stopnje nezaposlenosti in rastjo cen na drobno. Jugoslavija je zd£(j pri tem že v svetovnem vrhu. Indeks siromaščine Stop- Rast Leto * nja ne- cen In-zapo- na dro- deks sle- bno _______nosti______________ 1975 10,4 26,0 36,4 1979 12,2 22,0 34,2 1983 12,8 39,0 51,8 1987 14,1 160,0 174,1 1988 14,4 270,0 284,4 1989 14,5 346,7 361,2 (febr.) V razvitih državah indeks siromaščine le redko prebije 30 odstotkov, že ko se bližjo tej meji, začno biti plat zvona. Pri nas nas več kot 300 odstotkov ne moti, po napovedi strokovnjakov pa bo, če bo šlo tako naprej, indeks siromaščine v Jugoslaviji že poleti več kot 700 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi se prebili na sam svetovni vrh. NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 69 z dne 10. aprila 1989 tečaj za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma ____________in poštne nakaznice_______________ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 7323,46 7334,46 7345,46 Avstrija šiling 100 68704,01 68807,22 68910,43 Kanada dolar 1 7593,84 7605,25 7616,66 Danska krona 100 124761,60 124949,02 125136,44 Finska marka 100 2t5420,51 215744,13 216067,75 Francija frank 100 143272,47 143487,70 143702,93 ZR Nemčija marka 100 483783,15 484509,91 485236,67 Grčija drahma 100 5698,96 5707,52 5716,08 Irska funt 1 12929,61 12949,03 12968,45 Italija lira 100 659,21 660,20 661,19 Japonska jen 100 6868,97 6879,29 6889,61 Kuvajt kv. dinar 1 31263,53 31310,50 31357,47 Nizozemska gulden 100 429819,84 430465,54 431111,24 Norveška krona 100 133378,19 133578,56 133778,93 Portugalska escudo 100 5878,15 5886,98 5895,81 švedska krona 100 142005,47 142218.80 142432,13 Švica frank 100 549673,69 550499.44 551325,19 V. Britanija funt 1 15408,99 15432,14 15455,29 ZDA dolar 1 9080,63 9094,27 9107,91 D Zmagala želja po novem Udeležba Slovencev na nedavnih volitvah, ki niti še niso bile ptwe volitve, ampak neposredno izrekanje ljudi o kandidatu za člana pred' sedstva SFRJ iz Slovenije med dvema kandidatoma, ki sta ostala na temeljitem szdl-jevskem situ, je gotovo dokaz, da ljudje hočejo neposredno odločati o tako pomembni zadevi, kot je šef države. Med ponujenima kandidatoma so se odločili za dr. Janeza Drnovška, kar je p° svoje presenečenje ali pa tudi ne. Marko Bulc, »uradni« kandidat, J<-imel v predvolilnem dogajanju očitno prednost, na predkandidacijskin konferencah je dobil daleč največ podpore in gotovo je bil favorit. Tu® to je vplivalo na končni izid neposrednega izrekanja ljudi, še bolj pa verjetno dejstvo, daje dr. Drnovšek še mlad strokovnjak, predvsem 1» povsem neobremenjen z našo preteklostjo in njeno politiko, katere težke posledice preživljamo že nekaj let in jih bomo še. Marku Bulcu sice tudi ne moremo pripisati nestrokovnosti in starih političnih grehov, a ze to, d>z^ate^a<< ^uPca- Sejmišča .JEŽICE — Na sobotni te-nH ,! sejem prašičev so rejci Poljub 135 do tri in 27 nad tri «arih prašičev. Prvih so 5j?dah 83 P« 25.000 do 26.000 in';dn^ih pa 9 po 8.000 do ‘9.000 din kilogram žive teže. Osnovni problem pri medsebojnem nerazumevanju je namreč prav različna razlaga in pripravljenost zadovoljivo rešiti stvari tako, da bi bil volk sit in koza cela, saj bi se sicer ne dogajalo, da so nekatere lovske družine in kmetijci dosegli že vzorno sožitje. Posebej je tukaj treba omeniti lovsko družino Lazina in KS Hinje, drugod pa med njimi divja prava hladna vojna. Kmetje trdijo, in verjetno z vso pravico, da so dosedanje zakone in sporazume pisali predvsem lovci, medtem ko kmetov ni nihče poklical zraven. • Lovci so opozorili, da se v nasprotju s splošnim prepričanjem stalež divjadi ne povečuje, da pa bi ga dolenjska pokrajina po svetovnih normah in ob pravilni zaščiti imela lahko celo znamo več. Sodobno kmetijstvo, zlasti pa malomarno ravnanje s škropivi in mehanizacijo, je že skoraj iztrebilo drobno divjad, posebno veliko škodo pa povzroča pomladno požiganje. Kmetje so dosegli sprotno ocenjevanje in plačevanje škode na pridelkih, pri čemer naj bi bila odškodnina izplačana NAJBOLJŠE BELO VINO MAVRIČA IN CVIČEK FLAJSA MALKOVEC — Na ocenjevanju vin Društva vinogradnikov Dolenjske — podružnice Malkovec je imela ocenjevalna komisija presenetljivo dosti dela, saj so vinogradniki prinesli ob podpovprečni letini zaradi pozebe nadpovprečno število vzorcev vin, in sicer kar 34. Belih dolenjskih vin je bilo 25, najvišjo oceno pa si je prislužil Franc Mavrič — 16,2. Ciril Tratarje dobil za vino oceno 16,1, Peter Gorenc, Darko Knez, Majda Mesojedec in Lojze Udovč pa 16,0. V konkurenci cvičkov je med 19 vzorci dobil najboljšo oceno cviček Cirila Flajsa —15,5. Marija Malus je za cviček prejela oceno 15,4, prav toliko pa sije prislužil Tone Žlajpah za črnino. Za cviček sta dobila oceno 15,3 Ivan Pungerčar in Lojze Udovč. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Na ponedeljkovi tržnici je veljal kilogram krompirja 3.000 din, semenskega pa 5.000 din, solate 5.000 din, šopek sadik solate pa 2.000 din, kilogram čebule 3.000 din, česna 8.000 din, fižola 17.000 din, kolerabe 2.500 din, skute 12.000 din. Za jajca je bilo potrebno odšteti 700 din, za lonček smetane 8.000 din, za liter čebulčka 7.000 din, sadike različnih rož pa so bile po 5.000 do 6.000 din. Kmetijski nasveti Nad voluharja po starem ji st.ral1 'n trepet sadjarjev. Prav nobenega pretiravanja ni v tej radiji".?111 me sadjarsko predavanje, strokovni pogovor ali vrtičkarska sladu 3 f daJa’ne da bi tekla beseda tudi o njem. Ta glodalec se tako rad boj: tet k?reninami sadnega drevja, zlati jablan (med katerimi pa mu naj-nabitp J1?? e^Pljene na M9 podlagi!), da ga razen mreže in morda gosto običaj Sle , vine nič ne zadrži, da se ne bi prebil do njih. Če se to zgodi, je J**0 Z drCVPSnm Ičnnpr žival > uuja /. vuiuimi Ju, .Je občutljiva in prebrisana, saj se le tako lahko ohrani pri življen-oridelu'7^ 0d nekdaj strežejo po njem. Dobro se počuti tam, kjer zemlje ne rej mujj °’ lud' s‘cer n' kakega večjega hrupa. Prav ji pride zastirka, ‘ itd.a: . trava, ki ostaia v sadovniakn 7 nienn nomočio lazie skol n prebrisana, saj se žejo po njem. Dol ni kakega večjega Zredidric^T uava- ki ostaja v sadovnjaku. Z njeno pomočjo lažje skoti in množit SeSf\rwdovsvoJih potomcev na leto, ki tudi sami kmalu poskrbijo za bolj nevV Narav"‘ sovražniki voluharju skoraj ne pridejo do živega, še naj-je jja l0vljroat,d-e.f>(,dlas‘ca’.k'je z^rad, tega na vrtu zeloželjena, voluharjih us'3c^la se ria doseči s spretno postavljenimi vabami ali pastmi, ja opom VCk n‘kdar ne sme prijemati z golimi rokami. Izvrsten voh voluhar-pr0pa ■ n! na človekovo namero, da se vabe več ne dotakne. Zadnje čase ___gi raj o tudi odganjanje voluharja z elektronskimi napravami, kar pa je lUrarilc je MIMO — Odlok republiškega izvršnega sveta Ijivlto n f »R?1 20/78 in 9/85) določa, daje treba najnevarnejšo škod- san na»? koruzi, koruzno ali proseno veščo, zatirati obvezno in na predpi-p°krm|i fako je določeno, da mora biti s polj pospravljena in uničena ali obolelih *JaiTiPruzn*ca nkjkasneje do 31. marca, saj se tako ličinke, ki so v Zač etkn •.. E'ne morejo zabubiti ter iz njih izleteti metulji, kar se zgodi v ja pa |aJun9a- 2-a kršilce so zagroženi precejšnje kazni, kmetijska inšpekci-"ePosD ,P°°91asti kmetijsko delovno organizacijo, da na stroške lastnika 1 ,—PravUeno koruznico odstrani, če sam tega noče ali ne more narediti. sipg'f jsloia'ov posel ali vzrok za sosedske spore. Noben sadjar ali vrtičkar d°voli * Pr^k>ranjevati še sosedove glodalce, ker ima običajno že s svojimi lr°ne J5 |aV'C,f P«rabna so tudi razna zastrupljena zrnca, tablete in pa-lahk,)’ uape'java izpušnih plinov od bencinskega motorja v rove, kar vse so se je treba b d ’Vendar vedno kratkotrajni načini zatiranja. Z voluharjem Inž. M. LEGAN v gotovini po tržnem ceniku, ki naj bi ga do 15. v mesecu lovskim družinam dostavljala občinska kmetijska zemljiška skupnost. Tistim kmetom, ki potrebujejo odškodnino v naturi, pa naj bi lovska družina izdala naročilnico za nabavo krmila pri kmetijski zadrugi. Odškodnina naj bi bila uveljavljena petnajst dni po sporazumno ocenjeni škodi. Tudi pri postavljanju zaščitnih ograj naj bi skupaj sodelovali lovci in kmetje, da bi bile ograje strokovno postavljene ter pravilno vzdrževane, kar pa je naloga kmetov. T. JAKŠE Kletarjenje kot umetnost Dan vinogradnikov je podružnica Sevnica-Boštanj obeležila s predavanjem, pokušajo in priznanji SEVNICA — Nedeljski dan vinogradnikov je podružnica Društva dolenjskih vinogradnikov Sevnica-Boštanj pričela s strokovnim predavanjem magistra Julija Nemaniča iz Kmetijskega inštituta, ki je govoril zlasti o sortnem izboru. Mag. Nemanič je ob tem, ko je dejal, da je vrenje ena najpomembnejših faz kletaijenja, vprašal vinogradnike, koliko jih nabavlja kvasnice. Ko jih je le približno desetina dvignilo roke, je menil, da je to malo, le nekaj več vinogradnikov te podružnice pa nabavlja matični kvas. K pripravi trgatve je to eno zelo pomembnih opravil, je dejal Nemanič. Opozoril je tudi, da mora vinogradnik dobro opazovati razvoj grozdja. Zanmv"'' pa je, daje v slabem * H I % H N N N N N i N k Nihče več ne gradi hlevov BREŽICE — V živinoreji se je razvoj ustavil pred šestimi leti. Od takrat naprej se stalež živine postopoma zmanjšuje. V občini je okrog 3500 krav. Glede na površine bi jih bilo po oceni vodje živinorejske proizvodnje TOK Kooperacija Jože Strgar Agraria Jožeta Strgarja lahko najmanj 5 tisoč, glede na ekonomske pogoje pa precej manj od trenutnega staleža. Na vprašanje o investicijah v živinorejski panogi je Strgar odgovoril, da tri leta že ni nobenih večjih vlaganj. Tu in tam se kdo pojavi, vendar le kot izjema. Predračunska vrednost novega hleva je 30 milijonov dinarjev na eno kravo. Interesent lahko dobi kredit, toda bančne obresti so zelo visoke, zato živinorejci odnehajo, še preden se česa lotijo. Obresti iz hranilno-kreditne službe so sicer ugodne, od 100- do 200-odstotne, vendar kmetija dandanes že take obresti težko prenese. Za investiranje v živinorejo je bilo obdobje od 1980 do 1983 najlažje, in če se kmetje z zadostnimi površinami zemlje tedaj niso spustili v gradnjo, se tudi zdaj ne bodo, posebej ne tam, kjer so lastniki ostareli. J. T. letniku manj kletarskih nesreč, tedaj je lažje narediti povprečno vino. Letnik 1985 je bil, denimo, čudovit, pa je bilo toliko ciknjenih vin. Kletaijenje je domala umetnost, to ni le tehnika. T udi zato ni moč dati recepta za žveplanje mošta, saj se razlikuje od letnika do letnika. Prav tako se vino- • Predsednik DVD podružnice Sevnica-Boštanj, Rado Umek, je zatem skupaj s predsednikom ocenjevalne komisije Jožetom Peternelom izročil priznanja vinogradnikom za vzorce vin, ki so jih prinesli na pokušnjo. Teh je bilo res le 14 (zaradi lanske pozebe), so pa bila vsa vina zelo kakovostna, saj ni bilo ocene pod 15. Za belo vino je naj višjo oceno 16,50 prejel Stane Lipar (Topolovec), Janez Hohkravt (Zajčja Gora) 1636, Alojz Lipar (Topolovec) 16,22, Janez Mlakar (Zajčja Gora) 16,14, Tone Kragl (Podvrh) in Franc Pompe (Zajčja Gora) pa po 16,0. Pri rdečih vinih se je najbolje odrezal Alfonz Rugelj (Konjska glava) z oceno 15,66, sledijo Alojz Zalašček (Boštanj) 15,50, Stane Lipar 1538, Vili Medved (Vrh) 1532, Polde Veber 15,18. Direktorica M-KK tok Kooperacija, Jožica Mlakar, je podelila najboljšim vinogradnikom praktične nagrade. * * * * * * * 8 * * li gradniki ne bi smeli preveč veseliti me- hanizacije. Bolj ko bodo uporabljali enostavna ročna orodja, boljša bo ka- kovost vina. Še najboljša je, na primer, črpalka na roko. Je pa Nemanič ugotovil, da seje raz-sluzenje, sodobna tehnologija za pri- pravo belih vin, pri sevniških vinograd- nikih že kar lepo uveljavila; ne svetuje pa predolgega razsluzenja — morda za 8 do 10 ur. Opozoril je, kako zelo vpliva ustrezna vrelna temperatura na kvaliteto vina. Nemanič je dejal, da ni zadovoljen z interpretacijo svoje izjave, ki je bila objavljena v prejšnjem Dolenjskem listu, češ da lesen, hrastov sod ni primeren za cviček. Res pa je, da ne bi smeli dopustiti daljšega zorenja cvička v lesenem sodu kot pol leta, ker bi se cviček preveč napojil s taninom. P. P. EN hribček! BOM KUPIL.. Ureja Tit Doberšek Nega zemlje Pri negi vinograške zemlje morajo biti vsi ukrepi uravnani k vzdrževanju fizikalnega, kemičnega in biološkega ravnotežja v zemlji. Danes poznamo dva načina nega vinograške zemlje: — obdelavo vinograške zemlje, ki je bila do nedavnega edini način nege, ter — ozelenitev vinograške zemlje. ki se vedno bolj uveljavlja v zadnjih letih in vedno bolj nadomešča ali dopolnjuje klasični način obdelave vinogradov s kopjo in oranjem. Obdelava Obdelovanje vinograške zemlje ima drugačen namen kot obdelava poljedelske zemlje. Trta je večletna rastlina z globokimi koreninami, ki so pretežno pod obdelovalnim slojem zemlje, česar pri poljedelskih rastlinah ni. Vinograško zemljo obdelujemo zlasti zato, da jo zračimo, segrevamo, da ji omogočimo vpijanje vode, da spravimo hranilne snovi čim bliže korenin in da preprečimo plevelom prebujen razvoj, ki bi bil trtam v škodo. Zato tudi v ozelenelih vinogradih ožji pas zemlje okrog trt in pod njimi redno obdelujemo. Z rednim obdelovanjem (pa četudi v ozkem pasu pod trtami) zadržujemo korenine nekoliko globlje, da se ne razvijejo preplitvo (rosne korenine), kar bi bilo v škodo razvoju korenin. Zato je uporaba herbicidov za zatiranje plevela v ozkem pasu pod trtami manj primerna. Manjši vinogradniki, ki imajo možnost ožji pas pod trtami obdelati, naj ne uporablajjo herbicidov v večji meri, zlasti ne v daljšem razdobju. Pri obdelavi vinograške zemlje vinograd prekopavamo, oijemo, prerahljamo, podrahljamo in podobno glede na orodje ali stroj, ki ga pri tem delu uporabljamo. S tem zemljo rahljamo in drobimo. Njeni debeli in drobni delci leže po obdelovanju v pisani zmešnjavi. Zemlja pri tem naraste, njena prostornina se poveča. Med deli in delci zemlje so večje in manjše votline, po katerih se voda ne more vzpenjati na površje (kot v zbiti zemlji v kateri je kapilarnost večja), pač pa pronica v globlje plasti, h koreninam. Ta ugodni sestav zemlje se po obdelavi počasi spreminja, sloji zemlje se sesedajo, prazni prostori med deli zemlje se zmanjšujejo, drobci se ulegajo tesneje drug k drugemu vse dotlej, dokler se z obdelavo zrahljani del zemlje popolnoma ne usede. Če po obdelavi ne gazimo po zemlji, in če ni dežja, se zemlja počasi in enakomerno seseda; hoja, vožnja in deževje, zlasti močni nalivi, usedanje močno pospešijo. Ker se iz sesedene zemlje prehitro izloči zrak, ki je prvi pogoj za življenje v zemlji, je hitro sesedanje zemlje po obdelavi škodljivo, obdelovanje zemlje je manj učinkovito. Z obdelovanjem vinograške zemlje dosežemo naslednje: • vnašamo težko gibljiva hranila (fosfor, kalij) v območje korenin trt; • ustvarjamo ustrezno razmerje med velikimi, srednjimi in malimi prostori v zemlji; • prekrijemo kapilarni sistem, ki povzroča izgubo vode; • uničujemo nekontrolirano rast preveč močno rastočih plevelov; • vnašamo vseh vrst organske snovi v zemljo. T. DOBERŠEK ,VV\\\ V\\VWVWWW \\VVVVVW\AAAVVVVVVVVVVV\\ Zdaj so ovira še predpisi V Suhi krajini so očistili kamenje s 450 ha zemlje — Predpisi odvračajo od naložb — Preveliko tveganje ŽUŽEMBERK — Z melioracijskimi deli so do sedaj na območju zadruge Žužemberk v Suhi krajini zboljšali kvaliteto na približno 450 ha zemljišč. Pravkar potekajo zadnja strojna dela v vasi Lopata, kjer je melioracija zajela približno 160 ha; ker pa je zima letos dopuščala, so kmetje že pospravili večino kamenja z njiv in travnikov ter ga zagrenili v vrtače, odpeljali ali zmetali - * • «S9£ KAMENJE SE UMIKA — Zoretovi z Lopate odstranjujejo z opuščene njive zadnje kamenje. Dela so se lotili kar vsi, gospodar Stane, gospodinja Marija, sin Stanko in petinoseindesetletni dedek. Zoretovi so meliorirali 10 ha njiv in travnikov. Stane pravi, da bo sin ostal doma in da namerava postaviti nov hlev. Seveda bi potem moral vzeti zemljo v najem, saj na domači komaj pridela dovolj krme za sedanjih 8 glav živine. (Foto: T. Jakše) Ruša bi lahko dala petkrat več Travnat svet nepojmljivo slabo izkoriščamo — Kakšen naj bo pravi pašnik Slovenija ima zelo veliko travnatega sveta, sqj je v Evropi poleg Irske in Švice dežela z največjim deležem travinja glede na vso kmetijsko zemljo. Vendar lahko rečemo, da travinje slabo izkoriščamo in da dobimo le petino tega, kar nam travna ruša nudi. Glavni vzrok za to so: slabo gnojenje travinja, prepozna košnja, neustrezen način konzerviranja krme, neuporaba pašnje kot najcenejšega, najbolj naravnega ter za govedo najbolj zdravega načina prehranjevanja. Pašnjo goveje živine lahko uredimo tam, kjer so za to možnosti. Parcele, ki jih vključimo v pašnik, naj bi bile oddaljene od hleva največ 800 m in naj ne bi imele nagiba večjega od 35°. Za ureditev pašnika so zelo primerne kmetije, ki so svoja zemljišča komasirale. Pasti je možno vse kategorije goveda. V hribovskih področjih bi bilo možno pasti tudi krave dojilje, kijih ne molzemo, in je s tako rejo manj dela. Krave se pasejo čez vso pašno sezono in na paši vzredijo svoja teleta, ki ob materinem mleku in paši dobro priraščajo. Taka krava nam lahko poleg svojega teleta vzredi še eno tuje tele. Teleta dopitamo in prodamo ali pa jih pasemo še eno pašno sezono in nato v hlevu dokrmi-mo ter damo v zakol. Za pašnjo živine moramo na kmetiji urediti čredinski pašnik. Vanj vključimo vse travnike, pašnike, ekstenzivne sadovnjake in lahko tudi njive, kijih za-travimo. Velikost pašnika mora biti v skladu s čredo, ki jo redi kmetija. Pogosto je pašnih površin premalo glede na število živali. V takih primerih si pomagamo tako, da določene kategorije živa- li krmimo v hlevu ali jih damo na pašo drugam ali pa organiziramo pašnjo tako, da živali dobe s pašo le pol dnevnega obroka. Tak način je boljši od tistega, ki je v navadi pri kmetih, da živali pasejo spomladi, in ko paše zmanjka, pustijo živali v hlevu in jeseni spet pasejo. Taki prehodi negativno vplivajo na proizvodnjo, zato se jih izogibamo. Pri odločitvi, koliko čreaink naj bo na našem pašniku, moramo upoštevati načela; čredinko naj bi popasli v 2 do 3 dneh, ena krava popase 1 ar na dan, ru- ša se obnovi do pašne višine v 1 mesecu. Izračun nam pokaže, da moramo imeti vsaj 14 čredink ali več. Le tako bomo brez težav izvedli čredenje. Ograje pašnika so iz različnih materialov, vendar uporabljamo predvsem električne ograje, ki so zanesljive in mnogo cenejše od lesa, bodeče žice, mreže ali podobnega. Uporabljamo vedno vsaj dve žici ali več. Žica naj bo pocinkana in debela vsaj dva milimetra. Za kole uporabljamo trd les, kot sta kostanj in hrast. Za napenjalne in nosilne kole uporabljamo 1.70 do 2 m dolge kole z premerom nad 12 cm in jih zakopljemo v zemljo saj 70 cm globoko. Takih kolov ni treba opirati in sidrati, kar je prednost pri košnji. Kole postavimo na ravnem zemljišču na 50 metrov. Vmes damo distančnike ali šibkejše kole. Ograja mora imeti primemo vzmetnost, kar dosežemo s primerno napetostjo žice. Ograja bo zanesljiva, če jo bo napajal dober pašni aparat. Inž. STANISLAV BEVC Kmetijski zavod LJUBLJANA na kupe, tako da so sledi o velikem posegu že skoraj zabrisane in bodo že letos pričeli svoje obdelovalne površine intenzivneje uporabljati. Kot pravijo v zadrugi, so imeli prav s pospravljanjem kamenja do sedaj največje probleme, saj se lastniki zemljišč niso vedno držali dogovorov in predpisov, so pa tudi drugi razlogi, saj je precej kmetij takih, da so lastniki ostareli in dela ne zmorejo, mladih pa ni več nazaj iz mesta ali iz tujine. Prav zato v zadrugi menijo, da bi pri dodeljevanju intervencijskih sredstev morali upoštevati tudi nerazvitost in posebne suhokrajinske razmere. Sedanji kriterij za pridobitev republiških nepovratnih sredstev je izgradnja hleva za najmanj 30 pitancev ali 15 molznic, za toliko pa poprečen kmet težko pridela dovolj krme. Da bi oživili vasi in pridobili kmete za živinorejo, bi morali zmanjšati to merilo na najmanj 20 pitancev in 10 molznic, kar bi bilo za Suhokrajince še sprejemljivo. V zadrugi pravijo celo, da je tistih 30 odstotkov pribitka, ki jih kot nerazviti dobijo na investicijo, manj pomembnih kot pa znižanje meril za dodelitev pomoči. Do zdaj je kmeta oviral kamen, sedaj ga bojo pa še predpisi. TJ. ODPIS 4. AKONTACIJE PRISPEVKOV ZA ZAVAROVANJE ČRNOMELJ — Zavezancem iz kmetijske dejavnosti iz črnomaljske občine, ki so pokojninsko zavarovani kot kmetje, je na predlog tukajšnje uprave za družbene prihodke odbor za finance SPIZ SR Slovenije potrdil odpis 4. akontacije prispevkov za to zavarovanje, ki jih za lansko leto niso pobirali, ampak samo odložili. Torej jih tudi ne bodo pobirali. Plačilo treh akontacij v lanskem letu pomeni, daje zavarovanec zavarovan za vseh 12 mesecev leta 1988. KMEČKA ZVEZA PROTESTIRA NOVO MESTO — Vodstvo novomeške podružnice Slovenske kmečke zveze je vodstvu novomeške Kmetijske zadruge poslalo oster protest zaradi po njihovem mneqju preranega in prehitrega uveljavljanja reorganizacije po zakonu o podjetjih. Kmetje imqjo občutek, da bo pjihovo odločanje v tej reorganizirani enoti še bolj potisnjeno na rob, in zahtevajo, naj zadruga počaka z reorganizacijo do izida novega zakona o zadružništvu, ki je sedaj v pripravi. IZ NKŠIH OBČIN il QJ IZ NKŠIH OBČIN G Kurirčkova pošta Letos bo drugače: kurirčki bodo reievali naloge iz ekologije NOVO MESTO — Kurirčkova torba naj večja skupna slovenska pionirska akcija bo v torek, 18. aprila, prispela v novomeško občino. Slovesen sprejem bo na Vahti, torbo bodo iz rok metliških pionirjev sprejeli pionirji podružničnih šol z Dolža in Podgrada. Do petka, 21. aprila, bo obiskala vse pionirske odrede. Zadnji jo bodo imeli v rokah pionirji Osnovne šole Martina Kotaija v Šentjerneju, ki bo prav ta dan slavila dan šole. Slovesnost bo tudi v spomin na narodnega junaka Martina Kotaija, kije padel 20. aprila pred 45 leti. Na pobudo Zveze prijateljev mladine Novo mesto bo letošnja kurirčkova pošta v novomeški občini že precej drugačna, kot je bila leta nazaj. Mnenja so bili, da zadnja leta ni več tisto, kar je bila, da takšna oblika ohranjevanja tradicij ne zanima pioniijev več toliko, da bi jo bilo vredno nadaljevati, seveda pa bi bila še večja škoda, če'bi jo ukinili. V vsaki občini Slovenije sojo zato po svoje priredili. V novomeški občini so se odločili, da bodo pioniiji reševali naloge iz ekologije. Svoj nos vtikajo v vse, kar v njihovem šolskem okolišu ni ekološko čistega. Odkrili in fotografirali bodo vsa črna smetišča in odlagališča, zapisali bodo vse večje onesnaževalce zraka, vode in zemlje. Vse njihove ugotovitve bodo objavili v posebni brošuri, ki jo bodo poslali vsem odgovornim, predvsem tistim, ki onesnaževanje povzročajo. J. PAVLIN Stres zdravstva Težave se nadaljujejo METLIKA — Lansko leto je metliška zdravstvena skupnost zaključila z izgubo v višini 157 milijonov dinaijev. Pokrivanje te izgube so prenesli v letošnje leto, ki pa so ga že začeli z velikimi likvidnostnimi težavami. Lani je imela skupnost 3,77 milijarde dinaijev izvirnih prihodkov, se pravi iz prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov ter od kmetijske dejavnosti, poleg tega pa je dobila nekaj manj kot milijardo dinaijev republiške solidarnosti, kar predstavlja petino skupnega denaija in je največ doslej. Očitno pa je, da se delež denarja za zdravstveno skupnost v skupni porabi v metliški občini zmanjšuje. Lani je ta delež znašal 50,5 odst., pred leti pa že 54 odst. Res pa je, da so v prejšnjih letih za novomeško bolnico in metliški zdravstveni dom dali okoli polovico vsega denaija skupnosti, lani pa le dobrih 43 odst. Povečuje pa se odliv za plačilo bolnišničnega zdravljenja zunaj regije, za kar je šlo lani 18 odst. vsega denaija skupnosti, največ od tega za plačilo računov iz ljubljanskega kliničnega centra. Plan za letos predvideva, da se bo za zdravstveno skupnost zbralo 133 odst. več denaija kot v lanskem letu. Toliko jim dovoljuje sedaj veljavna rast, vendar je vsakomur jasno, da ne ta rast ne tak plan ne moreta obstati, saj stroški naraščajo tako rekoč iz dneva v dan. Računi iz kliničnega centra za dravljenje posameznega bolnika so od 10 do 130 milijonov dinaijev pa do rekordnih 1,185 milijarde dinaijev, o čemer pišemo na 9. strani. Letos je iz metliške občine hemodialize potrebnih 7 bolnikov, ki bodo v tem letu okoli tisočkrat na hemodializi. Samo za zdravljenje teh bolnikov bo po sedanjih cenah zdravstvena skupnost plačala okoli 800 milijonov dinaijev. Sem pa je treba prišteti še okoli 10.000 prevoženih kilometrov. A. B. APARAT ZA BOLJŠO DIAGNOSTIKO METLIKA — Pred kratkim je metliški zdravstveni dom dobil ultrazvočni Doppleijev detektor, to je aparat za ugotavljanje bolezenskih sprememb na možganskem ožilju. Pri nakupu tega aparata je zdravstvenemu domu pomagala občinska organizacija ZZB NOV. Ta aparat omogoča zgodnjo diagnostiko bolezenskih sprememb na možganskem ožilju Obresti' bodo za ekskurzijo Računalnik vodi poslovanje pionirske hranil-__________niče___________ PREVOLE — Marija Breceljnik je učiteljica na prevolski osnovni šoli in mentorica tamkajšnje pionirske hranilnice, poleg tega pa je kot večina su-hokraj inskih učiteljev zelo aktivna v krajevni skupnosti, kjer je predsednica krajevne konference SZDL. »Za učence osmih razredov prirejamo tradicionalni dvodnevni končni izlet po Jugoslaviji. To nam omogoča zelo uspešno delovanje naše pionirske hranilnice, v kateri sodeluje večina učencev, obresti od hranilnih vlog pa potem izkoristimo za financiranje te ekskurzije. Seveda k zbrani vsoti primakne nagrado tudi novomeška Ljubljanska banka, preko katere poslujemo,« pripoveduje Marija Breceljnik. »Naši učenci sami vodijo poslovanje pionirske hranilnice, in to na računal- Marija Breceljnik niku partner s tiskalnikom, katerega nakup je omogočila šola, sredstva pa so prispevale še nekatere delovne organizacije in krajevna skupnost. Program za poslovanje je prispevala Ljubljanska banka. Tako se učenci hkrati navajajo na delo z računalnikom in na poslovanje s hranilnimi vlogami, ko pa pridejo v osmi razred, jim priredimo še prijeten in poučen izlet.« Poleg pionirske hranilnice se učenci uspešno ukvaijajo še z nekaterimi drugimi aktivnostmi. Tako izdajajo kar dve glasili: Vršiček v slovenščini in Zig-zag v angleščini. »Od športov je na naši šoli najbolj razvita odbojka, ki ima tukaj že dolgo tradicijo,« pravi Marija. »Tako so letos odbojkarice dosegle prvo mesto na šolskem območnem tekmovanju in se bodo udeležile regijskega. Vodijo jih naše kolegice, tudi nekdanje učenke te šole, ki so bile že takrat v šolski ekipi zelo uspešne, celo v republiškem merilu.« T. JAKŠE Z ukrepi nad težave zdravstva V Novem mestu sprejeta vrsta ukrepov za zmanjšanje razkoraka med razpolož-Ijivim denarjem in potrebami po zdravstvenem varstvu_ NOVO MESTO — Že lani so se razmere v zdravstvu spet občutno poslabšale. Kljub izvajanju skupnega republiškega programa ukrepov za to področje je novomeški zdravstveni skupnosti zmanjkalo 3,8 milijarde dinaijev za financiranje dogovoijenega programa zdravstvenega varstva ali desetino potrebnih sredstev. Izgubo so seveda imeli tudi izvajalci. Da bi zagotovili manjkajoči denar, so se na osnovi usmeritev republiškega izvršnega sveta tudi v Novem mestu odločili za dodatno združevanje sredstev. Do 20. marca jim je uspelo zbrati 2,36 milijarde, zdravstveni center Dolenjske pa je dobil nazaj dobro milijardo dinarjev plačanih prispevkov. Žal se v akcijo dodatnega zbiranja denaija niso vključile vse organizacije, zaradi česar so zbrali dobrih 861 milijonov premalo. Letos se razmere v zdravstvu le še slabšajo. V prvih treh mesecih je imela novomeška zdravstvena skupnost na voljo 17,18 milijarde dinaijev ali dobro milijardo premalo, ob polletju naj bi bil primanjkljaj še enkrat večji. V zdravstvenem centru Dolenjske ocenjujejo trimesečno izgubo na skoraj 3,2 milijarde, kar pomeni, da jim manjka skoraj 17 odstotkov denarja. Zato so v dobrih dveh mesecih izdali za preko 520 mili- jonov dinaijev menic, ki zapadejo v plačilo aprila in maja, ter najeli za preko 3,3 milijarde kratkoročnih posojil. Da v naslednjih mesecih ne bi prišlo do popolne nelikvidnosti in razpada sistema zdravstvenega varstva v občini, se je občinski izvršni svet odločil prednostno obravnavati in reševati to področje družbenih dejavnosti. Preteklo sredo je občinski izvršni svet sprejel vrsto ukrepov, s katerimi se bodo razmere v zdravstvu kratkoročno izboljšale, medtem ko je do dolgoročnejše rešitve problema financiranja zdravstva še precej daleč. Trimesečni primanjkljaj bodo nekako pokrili z oprostitvijo plačila prispevkov iz bruto osebnega dohodka in iz dohodka. V zdravstvenem centru je ustavljeno zaposlovanje, v DSSS pa naj bi število zaposlenih celo zmanjšali. Zmanjšati morajo nadure ter racionalizirati dežurstva in stalno pri- Skrb življenju na vozičku Občni zbor Društva paraplegikov — Bogata dejavnost ob pičlih možnostih — Priznanja za pomoč pravljenost, zmanjšati število postelj na oddelkih, kjer je zasedenost pod 85 odstotki, v pediatriji in infektologiji pa pod 80 odstotki. Prav tako ukrepi predvidevajo za 5 do 7 odstotkov zmanjšano število predpisanih in izdanih zdravil na recept ter predpisovanje cenejših zdravil. Vso lekarniško dejavnost morajo organizirati v tozd Lekarna, s pričetkom dela nove lekarne pa naj bi bili sedanja in pa lekarna v Dolenjskih Toplicah le prodajalni za prosto prodajo zdravil. Zdraviliško zdravljenje bo možno le za najnujnejše primere, za vse pa velja, da si bodo morali prenočišče in hrano sami plačati. Višina in rast osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev naj bi bila bolj usklajena s tistimi v občinskem gospodarstvu. Zdravstvo tudi ne sme kupiti nobene opreme mimo sprejetih programov, ne glede na to, kdo daje denar, sprejeti pa morajo še druge ukrepe za zmanjšanje stroškov poslovanja. Ker zaenkrat (še) ni možno zagotoviti nič več denaija za zdravstvo preko večje prispevne stopnje, ki bi pomenila večjo obremenitev gospodarstva, naj bi vsi ozdi le poravnali svoje obveznosti v akciji dodatnega zbiranja denaija. Dejstvo pač je, daje tega premalo, razpada sistema pa si menda le ne smemo in moremo privoščiti. Z. L.-D. NOVO MESTO — Društvo paraplegikov novomeške regije, ki združuje invalide s poškodbo hrbtenice na območju sedmih občin Dolenjske, Posavja in Bele krajine, praznuje letos desetletnico delovanja. Temu jubileju je bil posvečen tudi redni letni občni zbor 4. aprila v Domu starejših občanov v Šmihelu. Paraplegija je težka invalidnost, pri kateri bolniki ne morejo sami hoditi, spremlja pa jo še kup drugih zdravstvenih težav in vrsta ovir pri vključevanju teh bolnikov v okolje. Prav na teh področjih je ta organizacija, ki na dolenjskem združuje 67 članov, izrednega pomena. V desetletnem obdobju je društvo paraplegikov dolenjske regije razvilo bogato programsko dejavnost za svoje člane. Posebno je pomembna socialna plat dela društva. Najtežji korak za hrbtenično poškodovanega človeka je vrnitev v domači kraj. Takšen bolnik ponavadi nima primernega stanovanja za premikanje z vozičkom, v veliko primerih je potrebno na ročno upravljanje preurediti tudi avto in še marsikaj drugega. V članstvu je vse več mladih ljudi in otrok in želja je, da bi se izšolali in primerno zaposlili. »Za člane, ki nimajo več možnosti redne zaposlitvene nevarnost, da se predajo malodušju in se zaprejo med štiri stene. Počutijo se nekoristni in odveč. Takšne ljudi mo- ramo vključiti v naše društvene aktivnosti, tudi športne, ki jih ni malo«, je povedal predsednik društva Jože Radej z Blance. V društvu bi naredili še več, če bi bilo urejeno financiranje. Denar, ki ga v blagajno društva enkrat ali večkrat na leto pošljejo samoupravne interesne skupnosti iz vseh sedmih občin, je tako pičel, da v mnogočem krni dejavnosti. V društvu so mnenja, da bo nadaljnje krčenje njihovih programov imelo dolgoročne posledice tako za posameznike kot za celotno družbo. K sreči društvu pomagajo tudi drugi. Tem so na občnem zboru podelili priznanja. Prejeli sojih: ZTKO Novo mesto, tovarna zdravil Krka, Labod, No-voteks, ZTKO in osnovna šola Trebnje, Dom starejših občanov v Šmihelu, Zavarovalna skupnost Triglav in AMD Litija—sekcija Dole. Med občinami, ki so za paraplegike nekaj že naredile, so posebej pohvalili Novo mesto, kjer so v lanskme letu pločnike in cestne površine v središču mesta preuredili za vožnjo z invalidskimi vozički. Občni zbor je z nastopom popestril tudi družinski trio Novina. J. P. V času od 30. marca do 5. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Doroteja Žigante iz Krškega — Mitja, Daija Vešli-gaj z Rake — Nastjo, Franja Seiko iz Ar-drega — Davida, Vesna Tomac iz Črnomlja — Danijelo, Jožica Gorenc iz Jablana — Blažko, Jožica Kuntarič iz Slivja — Matejo, Daija Štefanič iz Jelš — Marino, Suzana Selan iz Prekope — Gregoija, Dragica Čeh iz Rozenberka — Majo, Ire- Blaža, Maijeta Jordan iz Kostanjevice — Mateja, Nada Meglič iz Dolenje Nemške vasi — Benjamina, Marjeta Mlakar iz Zloganja — Urško, Marta Murn iz Dobrave — deklico, Zdenka Kuzma iz Brdarcev — dečka, Nežka Filak iz Gribelj — dečka, Nada Vlahovič iz Vinice — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Nada Gojkovič iz Šegove 8 — Linde, Vlasta Jakše, Majde Šilc 22 — Heleno, Barbara Čutuk iz Kettejevega drevoreda 33 — Tadeja, Lilijana Smole iz Koštialove 18 — Alena in Marija Valerij iz Vandotove 9 — Maja. Čestitamo! PARAPLEGIKI NISO OSAMLJENI — Na rednem letnem zboru je člane društva paraplegikov Dolenjske in Bele krajine pozdravil predsednik OK SZDL Boris Dular in jim dal upati, da bo takšnim in podobnim organizacijam Socialistična zveza vedno priskočila na pomoč. V Novem mestu so že prisluhnili željam paraplegikov in po mestnih ulicah uredili pločnike, tako da seje po njih mogoče voziti z invalidskimi vozički. Kaj pa drugi kraji na Dolenjskem? (Foto: J. Pavlin) Izkoristiti manevrski prostor Uresničevanje družbenega plana metliške občine v tem letu_ Ugotovitve in zahteve Zbor zdravstvenih delavcev Dolenjske ob svetovnem dnevu zdravja NOVO MESTO — V počastitev svetovnega dneva zdravja 7. aprila so se v četrtek, 6. aprila, zdravstveni delavci širše dolenjske regije zbrali v novomeškem domu JNA, kjer so po kulturnem programu, ki so ga izvedli pevski zbor srednje šole zdravstvene in tehnične usmeritve iz Novega mesta ter pihalni kvartet iz Metlike, pripravili okroglo mizo na temo »diagnostika, zdravljenje in preventiva obolenj ožilja spodnjih okončin«. Predavanja o tej temi so imeli docent dr. Blaž Mlačak iz Metlike, mag. dr. Jožica Strojan in primarij dr. Željko Ostojič iz No- METLIKA — Pri pripravi programa ukrepov ekonomske politike za uresničevanje družbenega plima občine Metlika v tem letu se zavedajo, da bodo že zvezni ukrepi pustili zelo malo manevrskega prostora za oblikovanje ekonomske politike v republikah, to pa bo v občinah še bolj izrazito. Ob vseh omejitvah pa si bo metliški izvršni svet v okviru svojih pristojnosti in možnosti prizadeval, da bodo v občini naredili, kar se le da, da bodo družbeni plan za letos izpolnili. Za razvoj in uspešnost metliškega gospodarstva so pomembni realni razvojni programi, taki, ki bodo zagotavljali konkurenčnost in tržnost. Glede na novi obrtni zakon precej pričakujejo od razvoja drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju. Letos naj bi ustanovili tudi sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini. O razvoju turizma v tej belokranjski občini se že dolgo govori, stanje na tem področju pa se ne izboljšuje, kvečjemu obratno. Letošnje leto naj bi bilo za to pomembno področje prelomno. Podpisali so pogodbo za izdelavo študije o dolgoročni usmeritvi in strategiji razvoja turizma in gostinstva, ki bo zajela tri obkolpske občine: Metliko, Črnomelj in Kočevje. Najprej pa je treba urediti metliški avtokamp, v načrtuje obnovitev mlina v Želebeju, kmetijska zadruga pa naj bi razvijala kmečki turizem. Glavni poudarki pri razvoju kmetijstva v letošnjem letu so: priprava razvojnih načrtov posameznih kmetij, preureditev in razširitev hlevov, nove vinogradniške površine ter razvoj poljedelstva in živinoreje. Zelo boleče je vprašanje zaposlovanja. Bojijo se, da se bo število nezaposlenih letos še povečalo, zato morajo biti razvojni programi gospodarstva usmerjeni tako, da bodo omogočali večje zaposlovanje na produktivnih delovnih mestih. Zaposlovanje in izobraževanje morata postati sestavni del razvojnih načrtov in drugih planskih dokumentov vsake organizacije. A. B. STROKOVNO PREDAVANJE — Ob svetovnem dnevu zdravja so se zdravstveni delavci Zdravstvenega centra Dolenjske zbrali v novomeškem domu JNA. V strokovnem delu te prireditve so o diagnostiki, zdravljenju in preventivi obolenj ožilja spodnjih okončin predavali mag. dr. Jožica Strojan, docent dr. Blaž Mlačak (oba na sliki) ter primarij dr. Željko Ostojič. vega mesta. Po končanem predavanju je bil v restavraciji doma družabni večer. Na zboru so z odobravanjem sprejeli izjavo sindikalne konference Zdravstvenega centra Dolenjske. V tej izjavi sindikat opozarja na težko stanje, v katerem je že več let zdravstvo. Med drugim je v izjavi zapisano: »Že več let zdravstveni delavci, člani sindikata družbenih dejavnosti, opozaijamo, da je naša dejavnost v tako kritičnem stanju, daje ogroženo izvajanje zdravstvenih dejavnosti, s tem pa varnost in zdravje ljudi. Dokler bodo družbene dejavnosti le nujno zlo in poraba za našo družbo, težko veijamemo, da se bo naš položaj v družbi izboljšal. Zdravstveni delavci ne morejo prevzeti odgovornosti za nastalo situacijo, zato pozivamo vse odgovorne, da začnejo takoj ustrezno ukrepati in zadovoljivo reševati financiranje sistema zdravstvenega varstva ter družbenoekonomski položaj zdravstvenih delavcev. Denar za zdravje, ki je osnovna življenjska vrednota, se mora najti. Če ne drugje, pa tam, kjer smo ga v preteklosti in ga še danes nesmiselno zapravljamo.« Tudi dolenjski zdravstveni delavci se sprašujejo, kje so presežki denarja, ki seje zbral za zdravstvo, a ga zaradi omejitev zdravstvo ni dobilo pa tudi združeno delo ne nazaj. Na to že večkrat postavljeno vprašanje zahtevajo odgovor. »V sistemu zdravstvenega varstva, ki v načelu zagotavlja enake pravice vsem državljanom, se ne moremo sprijazniti z vse večjo nepravičnostjo. Zato zahtevamo, da se jasno opredeli zagotovljeni program zdravstvenega varstva, za to zagotovi nemoteno financiranje, nam izvajalcem pa normalne pogoje za delo.« A. B. Novomeška kronika ČEVAPČIČI — V petek je enega od balkonov blokov v Plavi laguni zavil su dim. Zadeva je bila tako prepričljiva, nekdo poklical gasilce, ti pa miličnike. * so družno prihiteli pred blok, dima ni ® več. Tačas seje zvedelo tudi, da di® od peke čevapčičev na balkonu. so že pomislili na najhujše, da se je sla kusec zadušil ali kaj podobnega,ogenjj? j je sam ugasnil. V stopnišču so požrtv0 no zvonili od vrat do vrat. Odprh soj tudi v stanovanju, kjer seje hišni pog1® < mimo mastil s čevapčiči. Ne da bi vco». kakšen direndaj je povzročil. .. . PAPIR — Zavitek toaletnega papnj8 sto listki stane 4.000 din. En listek im rek precej manjšo površino kot en vredni štirje bakovci po 10 dinarjev- . POLŽI- V Gabrju, stolnici, je bil te dni viden plakat, u !*> k nabiranju in prodaji vrtnih polžev. I*> logram sluza z mesom je kupec P°n“( , 600.000 din. To je najbrž v starih dmaiF: , če bi bilo v novih, v Gabrju ne, . ,.j, drugega, kot stikali za slinarji. S plaka J razvidno tudi, da pisec, naročnik a r oba silno podcenjujeta gabrsko parne še namreč tudi, da morajo imeti P° . tj no hišico. Najbrž zato. da jim pabrci navlekli vsakjakih lazarjev in p°u° brezdomske golazni. Ena gospa je rekla, da so v Kom vendarle našli strokovnjaka, ki j* domet Kettejevega vodnjaka pnv" ^ ko, da več ne lula po stopnic8" mimoidočih. LETNI ZBOR UPOKOJENCEV NOVO MESTO - V soboto.^ aprila, so se na redni lemi konf zbrali člani društva upokojence'1 ^ območje Novega mesta z okolico-živi več kot polovica od °kJ°B ’pj upokojencev v vsej občini, v drus .|e. je včlanjenih dobre štiri petine. r9 ^ dali so bogato lansko delo jj sprejeli letošnji program. Ta okj^Lci zanimivih izletov, ki so med UP0..J v zelo priljubljeni, srečanje upokojen iz vse občine, kulturno, športno. _ ^ kreativno udejstvovanje, °Ix"n,n:0o-obiske najstarejših, skrb za soct^GJj, ložaj upokojencev in reševanje nj stanovanjskih problemov m V STRAŽI PREMIERA »KRALJA V ČASOPIS11 STRAŽA - Medtem ko »»g , člani gledališke skupine Straške Svot*^ to sezono počivajo, pa se n"8 ‘ e. skupina tega kulturnega drui>tva . kaj mesecev marljivo priprav J uprizoritev igre »Kralj v časopis"" |C venskega avtoija Matije Logarja- ^ režira Danijela Kržan. Skupina prvič predstavila gledalcem jutn j, poldne, v petek, 14. aprila. To bo P pJ stava za vavtovaške šolaije, ogle si jo bo tudi avtor Matija Logar, s ' rim se bodo učenci pogovarjali-stava Kralja zc odrasle oziroma Pr' ^ ra tega dela bo v soboto, 15. apn 19. uri v kulturnem domu v Stra»- Sprehod po Metliki I1LVESTER MIHELČIČ IN T^» GAŠPERIČ sta izdala kaseto Teta" j in drugi junaki, ki bo v Metliki na PL^ju že na običajnih prodajnih mestih. «j Rajmer, v gostilni Mežnaršič in v vino j. Vinske kleti. Silvester je prispeva j„ bano glasbo, Gašperič pa govorni ’ sicer šaljiva besedila, namenjena , nošolski mladini. Kaseta je bila P05 -sin. tonskem studiu Sraka v Novem kupiti pa jo bo moč po vsej S'°ve Vg. V GRADCU, V TRGU MEDV* NOMLJEM IN METLIKO, imajo (0. počasi, loda vztrajno propada. ^ sflie-krat ne bomo pisali o tem, pač P8. raju tišču, ki so ga napravili stanovalci Pjg| pod gradom, blizu Laninje. Hoo sl8-okna so nametali: polivinilaste vr<-‘C8 re štedilnike, pralne stroje, kahle. . ^ ske omarice, neprebrane knjige,r sprejemnike in še kaj. a METLIŠKI POSLOVNEŽ BRINC bo za Vinsko vigred odpn^l. svoje cvetličarne Ikebana gostinsjo ^ v katerem bo moč dobiti arhivsk ^ Tako bodo na Mestnem trgu kar tr J ,p ki: Mežnaršičev, Slančev (Kr° Brinčev. Dovolj konkurence za postrežbo in primerno hlajene P'J.a,p|LA PREJŠNJI TEDEN SE JE M V*' je- v metliški občini kurirčkova torb1^^ miški osnovnošolci so jo preda" meljskim šolarjem v Gradcu, ti P8 redaJ; kim pri letalu na Otoku. Ob P oziroma ob prevzemu so priprav „0 kohlačniki priložnostne kulturne P me, metliška mladež pa seje jc r čistilno akcijo okrog svoje so Veselico. V OSNOVNOŠOLSKI TELD’ p. NICI je žgolel prejšnji četrtek Vla. ^pj1 lember, verjetno bolj znan kot ", pevec Srebrnih kril. Da bi se Ertli' »jjz Metlike smejalo kljub podražitvin’ ^( kar premore Bela Popre* y 0rnega’ predstavilo že mesec Drobne iz Kočevja n i na o- Jo JO o- d- pa t d-! f * NOVI BUTIK — V bližini mlečne re-j Jc!JeLMetkaJe 3. aprila odprla Nataša daia i ** , .k "Maruša«, v katerem pro-tikn ZC?S., 'n otroško konfekcijo, kozme-Mltščne kopeli, kreme za masažo, ra- otrnzt,®a P° naročilu tudi šiva ženska in ^oMačila, le ‘ IN VRTOVI - Dolgotrajno niivp'i>emvJe Privabilo ljudi na vrtičke in odevJu 80 vrtovi že obdelani, v lom Var ?mi P3 so tudi že pred 1. apri-čehi.u 1, mP'r- Na vrtovih že poganja tona < ’ ^ata. redkvice in drugo. Na vse 10 5- aprila, ko se je na hitro ohladi- stanovalcev — v VS?**0 KS Salka vas—Rudnik je bila ztrarfk v °xaj dotrajanih stanovanjskih stSi,h V , vasi opravljena kontrola se c a cev Izražen je bil namreč sum, da viinn .. Peerih so bili stanovalci pra- izk»»n remembe stanovanja vnesene v osek,, "t0,’en stanovalec pa sploh ni imel bne akaznice, ker je ni zamenjal. Ribniški zobotrebci ------------.-------------------/ tvaN7ISPK0NZUMIRALI — Od Druš-nica ,«g°Ji"e,v,mallh Pasemskih živali Rib-'vo Sp^C . 1 a.Golobarskasekcija. Druš-konznm;111,- Pritožilo, da so golobatji s°sev^ra •SV0J0 Pravico do ločitve, ko nekaterih"!1 ,\družtvo' kar velja po teoriji tepuhlil^ Jttžnih strokovnjakov za bi lahlir,6’ pražene v Jugoslavijo. Seveda šania ,„,fod°bna »konzumacijska« vpra-čitvj tn?HtaVdl 56 ob tofitvi zakoncev, lo-tij itjj ov ln obratov od matičnih podje- dofiRANO VARČEVANJE - Pont tudi ' drugod po Sloveniji so ob vseh ribniški^SlJlh volitvah varčevali tudi v binza mi' uredili posebnih kake so lomV^i"0 Vasovanje pa tudi svinčni-kersohm" kar,navadne, in vse to le zato, raciisko „ Jšl- Iorej Je 5,0 le za stabili-li niso t/k "k ?Jei Pravijo, da niti pomisli-robe bl bl° lahko zaradi tega kaj na-^etudi hi J?n naf nobenih posledic, žavah in °i' vsak Javno. V zahodnih dr-blikah "ekater'b naših vzhodnih repu-Posledice* S° 'abko tucb zel° hude Trebanjske i e iven CESTAE^RŽAVE NE. bo- .bo PA i. ' 'Z Zelo ZHnHiivih virnv cmr\ a ustanok-ikraj^Vne.skupnosti °čitno ne .. se n svoje miniaturne državice, so i' °stro °btinski ravni odločili, da f bo še »“i",0?11,"1 razumnosti. Samo tako odročnik c -^^n samoprispevek v teh 1 «akS‘hKaJ*h >n 'e na ta način lahko pri-1 "deno nr^ druib«no pomoč. No, kot f nespora,, V1 korak k pomiritvi strasti in ‘ °bčinsitik mn jc. niti kakovost s čiščenjem s posnetim .g,, kom Nih^i' nd člannv te naiŠteVl • CVIČEK - Medvedjo uslugo tej P y ljubljeni pijači Dolenjcev, ki pa . |£. pridobiva domovinsko pravico tudi vem bregu Save, dela Badel in Še ka ^ polnilec tako imenovanega cvick*- ^ cvička takn drveti k rti t nefaneta pomnec uiKO imenovanega cvička tako dostikrat ostaneta le , luknja v želodcu pivca te »alkimist iuniiju v i.viovtvu narejene patovke. b-b-o B-a » «ts-b ji- Bodo mladi le ostali? Število učencev na prevolski OŠ ne upada več PREVOLE — Prevolska osnovna Sola, ki nosi ime 1. slovenske artilerijske brigade, je nastala leta 1955 po združitvi oddelkov v vaseh Zvirče, Sela in Hinje. Leta 1972 je dobila današnjo, dokaj moderno Podobo, v kateri imajo dovolj prostora vsi šolarji iz krajevne skupnosti Hinje. Še v začetku šestdesetih let Je to šolo obiskovalo kakih dvesto učencev, potem pa je s hitrim praznjenjem suhokranjskih vasi, ko so Pričeli prebivalci iskati zaslužek v industrijskih krajih Slovenije pa tudi v tujini, pričelo njihovo število nitro upadati. »Sedaj opažamo, da seje število učencev ustalilo, kar vliva optimizem,« pravi ravnatelj šole in suho-krajinski domačin Jože Hribar. “Osnovno šolo obiskuje letos 67 učencev, 18 pa predšolsko vzgojo, mamo šest oddelkov, saj sta prvi in drugi ter tretji in četrti razred združena. Na šoli je 17 zaposlenih, kar je P° vseh racionalizacijah le najnuj-nejše, zato so prosvetni delavci zelo obremenjeni. Močno nas je prizade-a še ukinitev dodatka na težko de-°> ki so ga učitelji dobivali vsa povojna leta. Še bolj pa je racionaliza-C1ja udarila po učencih, saj je nkinjen dodatek za šolsko prehrano, učbenike in šolske ekskurzije. dor pozna socialne razmere na našem podeželju, bo to razumel.« k sreči ima šola zelo aktiven svet ršev, ki ji je že nekajkrat pomagal z zagate. Tako so na pobudo star-v pričeli zbirati po domovih hra-o m učenci so prinašali v šolo zelje, Po, šipek za čaj in krompir, vsega ovoy, da kuhinja lahko nemoteno dela. Ta samoprispevek pa ni edini. Tudi pri nakupu šolskega kombi-busa so sodelovali krajani, šola pa jim sedaj nudi protiuslugo s prevozom, saj se v kombibusu še vedno najde kakšno prosto mesto. Drugih javnih prevozov v teh krajih tako ni. »Dodatne stroške nam povzroča tudi velika oddaljenost od mesta, saj učitelji in učenci, ki se v Novem mestu udeležujejo raznih aktivno- Ze dani zametki za območni strokovni svetovalni center O takem centru, ki naj bi deloval v Novem mestu, naj bi se do poletja izrekle občinske ZKO in kulturne skupnosti ter SZDL na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju—ObiskpredstavnikovZKOSIovenije Toneta S tefanca in Rosane Maček Jože Hribar sti, porabijo več denarja in časa. Sicer pa je šola tako rekoč duša vsega dogajanja v krajevni skupnosti, saj drugih ustanov in delovnih mest skoraj ni. Skoraj vsi se angažiramo, kolikor le moremo. Ker vemo, da bomo težko dobili v te kraje učitelje od drugod, že sedaj usmerjamo v prosvetne poklice najbolj perspektivne učence in si tako zagotavljamo domač kader, ki pozna razmere in ljudi.« T. JAKŠE NOVO MESTO — Po delovnem srečanju predsednikov in tajnikov občinskih ZKO dolenjskega območja oktobra lani v Novem mestu je v delu tukajšnje ZKO marsikaj krenilo na bolje, predvsem pa je zaznati večjo prizadevnost na posameznih področjih. Tako so v Novem mestu pripravili likovno delavnico, ki vključuje precej likovno nadarjenih osnovnošolcev in zelo dobro deluje. Ustanovili so literarni odbor, ki bo usmerjal literarno dejavnost mladih in odraslih ter pomagal pišočim, da se bodo s svojimi deli lahko predstavili širši javnosti. Velik korak naprej je bil narejen v plesni dejavnosti, tako da delujejo že štiri plesne skupine. Napredovalo je tudi pevstvo in pri izobraževanju zborovodij kot tudi pevcev že več let uspešno pomaga znani zborovodja Mirko Slosar iz Kopra. Razmah in višjo raven gledališke dejavnosti je pričakovati že v novi sezoni, ko bo dobilo Novo mesto gledališkega strokovnjaka. Za kasneje načrtujejo območno gledališko pa tudi zborovodsko šolo. V zvezi s slednjim je treba povedati, da že zdaj deluje (neuradno) območni strokovni odbor za glasbeno dejavnost. Med nedavnim obiskom v Novem mestu sta organizacijski tajnik republiške ZKO Tone Štefanec in članica odbora za organizacijsko-kadrovska vprašanja in obveščanje Rosana Maček v pogovoru s predstavniki ZKO ugotovila, da ima Novo mesto kot regijsko središče z že doseženo in načrtovano dejavnostjo ter medobčinsko usmerjenostjo ustvarjene nekatere temeljne zametke za območni strokovni sveto- valni center, ki naj bi ga ustanovili za Dolenjsko in Belo krajino, njima pa naj ski svet ZKO za Dolenjsko in Belo krajino, in to kot stalno obliko dela. Skupaj z ZKO sosednjih občin pa naj bi No-vomeščani proučili možnosti za izvedbo območnih seminarjev in srečanj izvirnih skupin in posameznikov, slednje tudi zato, da bi laže izbirali prestavnike • Tone Štefanec in Rosana Maček sta sodelovala tudi na srečanju s predstavniki DPD Svoboda v Straži in KUD Mozaik, ki deluje na srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« v Novem mestu. Slišala sta marsikaj razveseljivega, pa tudi maqj razveseljivega o razmerah, v kakršnih delujeta omenjeni društvi. V Straži so med drugim pojasnili, da predstavlja pregled njihovega kulturnega delovanja vsakoletna prireditev, imenovana Straška jesen, posamezne zvrsti delovanja pa pridejo do izraza na kulturnih tednih. Pripomnili pa so, da se novejše kulturne zvrsti (npr. likovna, lutkovna, foto, filmska in plesna dejavnost) za zdnj niso obnesle, čeprav se društvo trudi za njihov razvoj. Med obiskom pri šolskem KUD Mozaik pa sta predstavnika republiške ZKO zvedela, da je na tej veliki šoli, kjer deluje omenjeno društvo, vključena skoraj desetina vseh učencev v najrazličnejše oblike kulturnega dela. Mozaik ima pevski zbor, plesno in gledališko skupino, recitacijski in foto krožek, goji pa tudi druge ustvarjalne in poustvarjalne oblike kulturnega dela. Dokler so imeli na šoli organizatorico kulturnih dejavnosti, so na vseh področjih dosegli lepe uspehe, odkar pa je nimajo več, je zagnanost močno upadla in marsikaj splahnelo. Srečanje zborov slovenskih pokrajin boril?Vi rePubl'ški pevski reviji Pesem (s koncerti v Zagorju in Titovem Velenju) 0 nastopih tudi komorni zbor iz Trebnjega, mešani zbor KUD bratov Milavcev ---iz Brežic in mešani zbor »Viktor Parma« iz Krškega — 30 zborov stira n ,e,n 2druževalno potenco pevcev in pevstva na Slovenskem manife-'lakovajmn°*^ne^' vsakoletni Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in dVe |„|°.sl ,c dejavnosti zahtevno tekmovanje najboljših zborov, ki ga na vsaki se uvr« v'Z^et*e'*0 V Mariboru na prireditvi, znani kot Naša pesem, pa za zbore, ki ke *jaJ° za najboljšimi in bi radi svoje programske in izvajalske dosež-Pr'redh\S'aV'*' *'r*e’ 7Unaj svojega okolja, do zdaj ni bilo ustrezne skupne je inV<;|Za ku*,urtllh organizacij Sloveni-v | • 'ovenska pevska zveza s sedežem now> an'sta se Prav zat0 odločili za onwPr°®ramsko akcijo in zapolniti Drin, Jei° VrzeL Tako bosta letos Prv‘č rov k ' revijo odraslih Pevskih zb°-nas; 1 se bo imenovala Pesem, v pod- sre£an-U p? 1)0 imela razlago, da gre za v 'e zhorov slovenskih pokrajin. slove Vi,l, zborHVska revija Pesem se bo Drnm k'Javnosti Predstavila s štirimi Zaenr°C'JSulmi koncmi- s po dvema v °beh 1° ° • Sav' 'n Titovem Velenju. V moških TJ' |bu nast°Pil0 po petnajst SO iih hV Sklh ln mešanih zborov, ki skih rala območna združenja pev- v si°venij‘jevet) in f ejstvu C ku turne organ'zacije v za- iu hT1? *X)do zbori nastopili v Zagor-sobo, °,z® konec prihodnjega tedna, v ki w k ' 5' aPri*a- Na prvem koncertu, bo začel ob 16. uri, se bo med sed- mimi zbori iz prav toliko krajev predstavil tudi komorni mešani zbor KUD Pavel Golia iz. T rebnjega pod vodstvom Igorja Teršarja. Na drugem, večernem koncertu, ki se bo začel ob 18.30 in na katerem bo sodelovalo osem zborov, pa bo nastopil tudi mešani zbor KUD bratov Milavcev iz Brežic pod vodstvom zakoncev Križanič. Teden kasneje, v soboto 22. aprila, bosta popoldanski in večerni koncert v Titovem Velenju. Na prvem, z začetkom ob 16. uri, se bo predstavilo sedem, na drugem, ki bo dve uri in pol kasneje, pa osem zborov. Na tem, večernem koncertu bo pel tudi mešani zbor »Viktor Parma« iz Krškega, ki ga vodi Janko Avsenak. Koncerti Pesmi bodo prav gotovo zelo vznemirljivi, in to predvsem zaradi programske novosti, na kateri je revija zasnovana. Če so se zbori dolžni pred- staviti na tekmovanjih s skladbami vseh zvrsti in različnih kompozicijskih tehnik posameznih zgodovinskih obdobij, pa bodo imeli zborovodje v Zagorju in Titovem Velenju možnost, da bodo s svojimi zbori osredotočili spored lastnega deleža v skupno misel in čimbolj samosvojo osvetlitev vsebinskih in slogovnih povezav glasbe in besedil. Kot kaže program, bo precej zborov nastopilo z razpoloženjskimi sporedi, nekaj se jih bo predstavilo s slogovno zaokroženimi sporedi, nekaj pa tudi s takšnimi, da jih bo moč imeti tudi za skladateljski ali pesniški portret. 1. ZORAN bi se pridružilo še Posavje. Čeprav naj bi tak center zaživel šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, pa bi kazalo s pripravami začeti kar takoj. Pripraviti je potrebno projekt, v katerem bodo opredeljena področja kulturnega delovanja, upoštevane potrebe po poklicnih strokovnjakih in navedeno vse drugo, ob čemer bi svetovalni center lahko deloval. Tone Štefanec in Rosana Maček sta menila, da bi kazalo malo pohiteti in že do letošnjih letnih dopustov izpeljati razpravo o projektu v občinskih ZKO in občinskih kulturnih skupnostih ter v občinskih in medobčinskih SZDL, seveda v občinah, za katere bi deloval tak center. Med obiskom predstavnikov ZKO Slovenije pa je beseda tekla še o drugih vprašanjih. Izluščilo seje spoznanje, da bi morali čimprej ustanoviti medobčin- V DOLENJSKI GALERIJI EVROPSKA TIHOŽITJA IZ SLOVENSKIH ZBIRK NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo jutri, v petek, 14. aprila, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, ki jo je posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. V kulturnem programu bosta sodelovala godalni kvintet in harmonikarski orkester Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Razstava bo v Novem mestu na ogled več kot mesec dni, do 19. maja. Goli otok — sinonim za golgoto V črnomaljski knjižnici predstavili knjigo Arhipelag Goli, ki jo je napisal nekdanji politični zapornik Janez Jezeršek — Sokol, za tisK priredil pisatelj Ivo Zorman, izdala pa Cankarjeva založba — Najbolj prepričljivo pričevanje o letu 1948 Ljudska glasba, navdih ^in napoj skladateljev krinki s Slovenskih glasbenih dnevov 1989, ki so se -__2°ncali minuli petek v Adlešičih v Beli krajini 7- aprila-sy vl'elotne8a dogajanja v tem ča-koVnp dnevnega mednarodnega stro-vrhUnl\POSVe,ovai'ia 'n koncertov stavni • s*ovenskih glasbenih se-Slashn JC-> k'*a 'jodska in umetna del H« V i s,0'e,ju v Evropi. Večji Canka^**^* •zve*Hi v prostorih han«8 «veka doma in Slovenske fil-"non,je, ^ključek pa je bil minuli jini P°P°'dne v Adlešičih v Beli kra-Pevci • F nastoP*l* Uudski godci in *** *.e8a krgja, za tuje glasbene ga )VnJ«ke, udeležence ljubljanske n'mi * Vcita’ Pa je bilo še posebej za-sar v i k .kanje v vaški cerkvi, če-mjini sploh ne poznajo. Vem .strok°vnem posvetu v Cankarje-lo 7 ,„°mu.je ve^ predavateljev nastopi-Primn?,!'llvirni predavanji. Tako je dr. ktošniVc!ret *e na predstavitvi teme Pouda i ^ ovenskih glasbenih dnevov govati r ia pr‘ nas zlasti želimo ne-je jes 'udsko glasbeno umetnost, ker njen „° povezana z našo kulturo in je •huzik e.lP°grešljivi sestavni del. Etno-da °" Julijan Strajnar pa je menil, 8 78 8lasbo, ki nastaja, se širi, ohra- ČRNOMELJ — O letu 1948, o informbiroju, predvsem pa o posledicah objave resolucije, ki so jih občutili mnogi komunisti, je bilo objavljenih že več pričevanj. Napisali sojih slovenski avtoiji, nekaj tovrstne literature pa je izšlo tudi na Hrvaškem. Goli otok je postal simbol represije nad političnimi obsojenci in sinonim za golgoto, ki so jo morali pretrpeti kot zaporniki. Za političnimi zapahi so se znašli, kot zvemo iz teh pričevanj, celo ljudje, ki niso imeli na sebi kančka krivde in jih je na dolgoletno kalvarijo spravila zgolj protiinformbirojevska evforija tistega časa. nja in spreminja brez notnih zapisov, samo po spominu. »Ljudska glasba je posebna kulturna vrednota in je morda poleg jezika naj izrazitejše sredstvo za opredelitev in pojasnitev narodnostne razpoznavnosti,« je poudaril. Peter Andraschke iz ZRN je govoril o ljudski foklori in o tem, kako so to izročilo obravnavali in iz njega črpali veliki skladatelji, npr. Bela Bartok, kije s tem izpričal tudi svojevrsten kulturnopolitičen odpor proti umetniškemu izročilu tako imenovane habsburške monarhije. Igor Cvetko se je v svojem predavanju dotaknil zvočnega okolja slovenskih pokrajin, kjer se pojavljajo pritrkavanje zvonov, ritmično mlatenje s cepci, klepanje kos, klici prodajalcev ipd. Oskar Elschek iz Bratislave je predstavil slovaško ljudsko glasbo v stvaritvah sodobnih čeških skladateljev. Aleksander Medvedev iz Moskve, Olga Hrabalova iz Brna in Nemec Diether de la Motte pa so govorili o ponašanju ljudske glasbe do ustvarjalnosti resnih glasbenikov 20. stoletja. Skratka, tudi letos je bilo nadvse zanimivo in poučno prisluhniti dogajanjem v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, katerih utrinek hoče biti tudi ta zapis. S. MIHELČIČ Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala novo knjigo s takšno tematiko. Gre za delo Janeza Jezerška — Sokola z naslovom Arhipelag Goli. V tem svojem knjižnem prvencu, katerega besedilo je za tisk priredil pisatelj Ivo Zorman, popisuje Jezeršek svojo trnovo pot, ki se je začela z obsodbo pred vojaškim sodiščem, se nadaljevala skoz »pobolj-ševalnice« za hude grešnike in se naposled končala, ko je prestal polovico od dosojenih mu dvanajstih let »politične pokore«. Pričevanje, ki z naslovom spominja na Solženicinov Arhipelag Gulag, je avtor podnaslovil Moja zadnja koman-dantska potovanja. Čeprav se to bere kot ironija, pa tisto, kar je moral Jezeršek kot nekdanji partizanski komandant, ki je partizanil v Beli krajini, in v času aretacije višji oficir s činom polkovnika prestati v letih »prisilne politične prevzgoje« in kar je popisal v tej knjigi, ni prav nič ironično, temveč ena sama resnica, zalita s trpkostjo. Zdajšnji pisec je prestajal kazen med obsojenimi polkovniki in generali, najprej na Sv. Grguru, potem na Ugljanu, v Bileči in šele nazadnje na Golem otoku. »Tudi na teh komandantskih potovanjih sem reševal težke naloge: kako preživeti, kako ohraniti poštenje in človeški ponos,« je zapisal v spremni besedi. Ivo Zorman, tudi recenzent, je Jezerškovo pričevanje označil kot najbolj pretresljivo, a hkrati tudi najbolj stvarno od vseh, kolikor jih je izšlo. »To ni knjiga za lahkomiselne ljudi, ni domišljijski spis, temveč se v njej pre- taka resnično življenje z zablodami in hudodelstvi. Njeno bistvo je avtoijeva notranja zgodba, zgodba človeka, ki se je odločil preživeti, vztrajati v najbolj krutih razmerah, pa ob tem ostati človeški, moški, pokončen,« je označil Jezerškovo delo Arhipelag Goli pesnik in urednik Cankarjeve založbe Tone Pavček na predstavitvi, ki sojo pripravili v sredo, 5. aprila, v prostorih Ljudske knjižnice v Črnomlju. O tem, kako je knjiga nastala, je številnim poslušalcem najprej govoril Ivo Zorman. »Bilo je preprosto,« je dejal. »Ko mi je prijatelj Jezeršek pred leti pripovedoval to zanimivo zgodbo o svojih komandantskih potovanjih, o svoji golgoti do arhipelaga Goli, sem mu natanko prisluhnil in ga prigovatjal, naj to napiše, češ daje zgodba taka, da bi jo moralo poznati čimveč Slovencev. Res se je hitro odločil in napisal, kar je moralo na papir, rokopis pa je prinesel k meni, da bi ga prebral in popravil. Slednje mi kot pisatelju ni bilo težko, in ko je bil rokopis nared za tisk, sem telefoniral Pavčku v Cankaijevo založbo, če bi ga vzel, in ker ga je, je bilo potem le še vprašanje časa, kdaj bo Arhipelag Goli izšel.« Janez Jezeršek, kije še zdaj ponosen na svoje partizansko ime Sokol, je Zormanovo pripovedovanje dopolnil s pojasnilom, zakaj se je pravzaprav odločil napisati to knjigo. »Najprej zato,« je dejal, »da bi lastnim otrokom zapustil nekaj napisanega o letih, ko so morali biti brez očeta, drugič pa zato, ker sem čutil potrebo, da napišem nekaj iz naše dolenjske regije na najrazličnejših republiških srečanjih. Območne seminarje pa naj bi organizirali še letos. I. ZORAN Na republiško srečanje gredo mlajši Semičani Na belokranjski otroški folklorni reviji v Vinici ve-liko novega in izvirnega VINICIA — Kot smo že poročali, je bila pred dnevi v tem slikovitem kraju ob Kolpi že 6. revija otroških folklornih skupin Bele krajine. Nastopilo je manj skupin kot na 5. reviji, samo štiri, in še te so bile samo iz črnomaljske občine. Mlajša in starejša otroška folklorna skupina sta prišli iz semiške, po ena mlajša skupina pa iz črnomaljske in vi-niške osnovne šole. Program je bil pester in zanimiv, predvsem pa skoraj v celoti nov, tako da se je bistveno razlikoval od lanskega. Za republiško srečanje so ponovno izbrali mlajšo folklorno skupino iz semiške šole, ki jo vodi Marija Gregorič. Po reviji so se mentorji pogovorili s predstavniki občinske in republiške ZKO o letošnji prireditvi in težavah folklornih skupin. Menili so, da bi kazalo ustanoviti skupine tudi v višjih razredih osnovne šole. Na slavju pri Kariovčanih NOVO MESTO — Pevci Dolenjskega okteta so minuli petek nastopili v Karlovcu, kjer so bili gostje pobratenega karlovškega vokalnega okteta, kije ta dan s slavnostnim koncertom v Zorin domu proslavil svoj visoki jubilej — 30-letnico neprekinjenega in uspešnega delovanja. Nastopila sta tudi baritonist Matiša Rajčič, solist zbora TV Zagreb, in mandolinski orkester »Josip Kraš« iz Karlovca. Polna dvorana je vse sodelujoče toplo sprejela. Dolenjski oktet sodeluje s karlovškim vokalnim oktetom že od leta 1970 in je v Karlovcu nastopil že petič, medtem ko so se Karlovčani štirikrat predstavili novomeškemu občinstvu. V Novem mestu bodo peli spet aprila prihodnje leto, ko bo Dolenjski oktet slavil 20-letnico ustanovitve. J. PLUT zgodovine, kakor sem to sam doživel.« Potem je govoril o svoji navezanosti na Belo krajino. »Tu sem, sin bele Ljubljane, partizanil, od tod je doma moja žena in sem se po prestani goigoti zatekel, ker je to dobro delo mojim nezaceljenim duševnim ranam in brazgotinam.« Že veliko zanimanje obiskovalcev na promociji Arhipelaga Goli v črnomaljski knjižnici je bilo spodbudno znamenje, da bodo bralci po tej slovenski noviteti, Jezerškovem knjižnem prvencu, marljivo segali, tako starejši kot tudi mlajši. Da bo res tako, bodo v knjigarnah in knjižnicah lahko kmalu potrdili. I. ZORAN JADRANKA PREVAJA SLOVENSKO POEZIJO ZAGREB — Tukajšnja revija za književnost Republika je v prvi letošnji (dvojni) številki priobčila tudi pet pesmi Daneta Zajca iz njegove zbirke Zarotitve. Pesmi je v hrvaščino prevedla Jadranka Matič-Zupančič iz Novega mesta. Prevajalka je povedala, da bo s svojimi novimi prevodi predstavila bralcem Republike še nekaj sodobnih slovenskih pesnikov in pesnic. ŠENTJERNEJSKI SV. JERNEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA — V prostorih Kultur-no-informacijskega centra Križanke so danes, 13. aprila, odprli razstavo Župnijska cerkev Sv. Jerneja v Šentjerneju, na kateri je prikazana arheološka raziskava talnih slojev v tej cerkvi. Razstavo je v sodelovanju z republiškim pripravil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. MAGAJNOVA »OSVOBODITEV TRSTA« NOVO MESTO — V Fotogaleriji bodo jutri, 14. aprila, ob 7. uri zvečer odprli razstavo fotografij tržaškega fotografa Maria Magajne. Nekdanji fotoreporter primorskega dnevnika se bo predstavil z novinarsko-dokumentami-mi posnetki, ki jih je naredil ob koncu vojne in prva leta po osvoboditvi. Razstava bo odprta do 4. maja. KONCERT STRAŠKIH GODBENIKOV NOVO MESTO — Jutri, v petek, 14. aprila, ob 19.30 bo v tukajšnjem Domu kulture nastopil pihalni orekster Novoles iz Straže s celovečernim koncertom. To bo prvi letošnji nastop Straških godbenikov v Novem mestu. »PEPCA« NA STUDENCU STUDENEC — Občinska zveza kulturnih organizacij Sevnica je pripravila za soboto, 15. aprila, ob 20. uri gostovanje kultumo-umetniške skupine z Razbotja z ljudsko igro Pepca še na Studencu. Razborčani so s predstavo, ki stajo režirala Emil Stopar in Rudi Ber-šnak, preteklo soboto dodobra ogreli dlani starejšega in mlajšega občinstva v Loki pri Zidanem mostu »ARHIPELAG GOLI« NI ZA LAHKOMISELNE LJUDI — S temi besedami je začel urednik Cankarjeve založbe, pesnik Tone Pavček, svoj (uvodni) del predstavitve knjige Janeza Jezerška — Sokola v sredo prejšnji teden v črnomaljski knjižnici. »To je gotovo najbolj prepričljivo pričevanje o političnih zapornikih zaradi informbiroja pri nas,« je dodal pisatelj Ivo Zorman, Avtor Jezeršek (prvi z leve, poleg Pavčka) pa je dejal, daje zelo srečen, ker so promocijo njegovega knjižnega prvenca pripravili v Beli krajini, ki jo ima za svojo deželo. (Foto: 1. Zoran) pisma in odmevi PRIJETNO PRESENEČENJE Ob nedavnem obisku v Krškem sem kupoval v tamkajšnji samopostrežni trgovini v središču mesta, t. j. blizu pošte, Ljubljanske banke in hotela Sremič. Bil sem prijetno presenečen nad obnašanjem osebja v trgovini. Krško in njegove prebivalce sem sicer spoznal kot prisrčne in gostoljubne ljudi že pred leti, ko sem šest let sodeloval pri gradnji nuklearke, ob omenjenem nakupu pa sem se o tem znova prepričal. O trgovcih, ki so do potrošnika tako ustrežljivi, bi marsikdo rekel, da je to njihova dolžnost in da ni tako obnašanje nič posebnega. Menim, da tako mnenje ne drži. Ker sem bil s trgovsko storitvijo v krški samopostrežbi zelo zadovoljen, izrekam prodajalki, ki me je postregla ob omenjenem nakupu, pohvalo. Naj dodam, da so me v tej trgovini prijetno presenetile tudi nekatere cene. Posamezni izdelki s v njej namreč cenejši kot v Zagrebu. Na cene, nižje od zagrebških, sem naletel tudi zunaj trgovine. SALKO DOZIČ Zagreb VSE MANJ DENARJA ZA RAZSTAVE METLIKA — Člani razstaviščnega sveta, katerega naloga je, da usklajuje razstave v Ganglovem razstavišču v Metliki, so na nedavni seji ugotovili, da bo letos veliko težje pripravljati razstave kot pretekla leta. Lani je bilo v tem razstavišču 9 razstav. Ogledalo si jih je 4.000 obiskovalcev, kar je za tako majhen kraj, kot je Metlika, dokaj veliko. Letos so že pripravili dve razstavi, boje pa se, da jih ne bodo mogli več veliko, saj ne bo denarja. Pretekla leta je namreč za to dejavnost nekaj denarja primaknila republiška kulturna skupnost, letos pa Metličanov ni vključila v svoj program financiranja. Zagotovo je, da bo v Ganglovem razstavišču razstava za Vinsko vigred, ob 120-obletnici gasilstva, na ogled bo orožje ter izdelki otrok iz vrtca. PO RIBNIŠKI DOLINI CESTO ŠIRIJO — Od Nove Štifte proti Jurjeviči te dni širijo v dolžini treh kilometrov makadamsko cesto, ki jo bodo nato asfaltirali. Tako bo posodobljena približno polovica ceste Ribnica—Sodražica prek Jutjevice. NOVO ČRPALIŠČE Kočevski vodovod grad’ novo črpališče v Izbetju pri Sodražici. Sem bodo speljali vodo iz petih vrtin, ki so jih izvrtali delavci ljubljanskega Geološkega zavoda v zadnjih treh letih. Š to vodo bodo oskrbovali Sodražico in Ribnico. FRANCETOVA JAMA — V začetku aprila je začel spet obratovati gostinski objekt pri Francetovi jami. Preurejeno gostišče vodi Janko Divjak, ki obljublja več novosti v gostinstvu in razvedrilnem programu. CENEJŠE MLEKO — Pred kratkim so začeli v ribniški pekami Djordjevski prodajati tudi mlečne izdelke, ki so — gledano v celoti — cenejši kot v ostalih prodajalnah. Seveda je zato naval kupcev večji. M-G-č ZAHVALA BISERNIH KOŠMERUEVIH NOVO MESTO — Minulo soboto sta biserno poroko praznovala Angela in Martin Košmerlj s Potov Vrha. Zaradi slabega zdravja so ju otroci komajda pripravili do tega, da sta se odločila za to slavje, ki ga lahko praznujejo redkokateri zakonski pari. Prav zato, ker je bilo po njihovi odločitvi malo časa, se družina Košmerlj zahvaljuje matičarki Ruži Modic, predsedniku izvršnega sveta Sob Novo mesto Adolfu Zupanu in občinski upravi za darilo. Nov uspeh komornega zbora iz Trebnjega Zbor nas bo predstav-Ijal na reviji v Zagorju Komorni zbor KUD Pavel Golia iz Trebnjega je po komaj triletnem delovanju 7. aprila imel že drugi samostojni koncert v Trebnjem. Zbor šteje 33 mladih pevcev in pevk, vodi pa ga prizadevni strokovni vodja Igor Teršar. Za njegovo delovanje ter nastope doma in zunaj občine je zaslužen tudi predsednik pevskega zbora Mitja Prijatelj, dolgoletni kulturni delavec, ki je odličen organizator. S koncertom je komorni zbor zelo navdušil občinstvo, ki seje zbralo v primemo akustični avli nekdanje osnovne šole. V koncertnem večeru so pevci in pevke peli pesmi renesančnih skladateljev ter narodne in črnske duhovne pesmi, ki so bile povečini na Dolenjskem prvič zapete. Pevsko obarvani večer je popestrilo še petje desetih mladih ženskih grl, zbranih v decetu Kresnica iz Žirov, ki je prav tako navdušil zbrane poslušalce. Naj na koncu še zapišemo, daje glasbeni odbor Dolenjske in Bele krajine izmed 38 zborov izbral prav trebanjski komorni zbor za nastop na republiški reviji Slovenski zborovski dnevi, ki bo 15. aprila v Zagorju ob Savi. R. MAJER Mrtvega leva napadajo tudi zajci Odgovor na prispevek s tem naslovom, objavljn v prejšnji številki GLAS ZA SLOBODANA RIBNICA — Poročali smo že, da sta v ribniški občini pri zadnjih volitvah dobila po nekaj tisoč glasov Janez Drnovšek in Marko Bulc. K temu nepopolnemu poročilu pa moramo dodati, da sta bila na enem izmed glasovalnih lističev prečrtana oba kandidata in je bilo v lepi oglati pisavi (tiskani cirilici) dodano ime Slobodan Miloševič. Tako je Miloševič tudi v Ribnici dobil en glas, dodamo pa naj, da so na volilnem seznamu v Ribnici vpisani tudi kar trije volilci s priimkom Miloševič. P-c Tito je bil nedvomno pomembna osebnost jugoslovanske in svetovne zgodovine. Toda bilje samo človek, ne pa nadčlovek ali že kar polbog, katerega ime ni mogoče povezovati z današnjimi razmerami v Jugoslaviji. Se več, ta titovski model, to ohranjanje osnovne strategije naše socialistične revolucije nas je pripeljalo v stanje, ki smo mu priča. Evropa se je svojimi »gnilimi sistemi« nenehno razvijala, naš najbolj perspektiven in najbolj stabilen sistem v svetu pa nas je pripeljal na samo dno Evrope. Postali smo tretjerazredna država. Pa ne zaradi nacionalistov in mračnjakov vseh vrst. Naše težave ko-reninijo že v letu 1941, v taisti revoluciji, ki še danes traja in v imenu katere danes uvajamo v Jugoslaviji tankovski socializem. Naše težave so vgrajene v temelje tega sistema, zato brez »raz-montiranja« teh temeljev in vzpostavitve odnosov, ki bodo rezultat volje ljudi, niso možne pri nas nikakršne spremembe. Jugoslavija danes po vseh osnovnih kriterijih pripada državam državnega socializma, pa naj nam je to všeč ali ne. Od naše toliko opevane »drugačnosti« ni ostalo nič. Zgodovinsko gledano pa je to tip družbe brez prihodnosti. Kajti centralizirana država in iz enega centra vodena, po vojaško organizirana stranka vodi samo v takšno obliko vladavine ali pa v diktaturo. Vse povojne reforme v Jugoslaviji so bile prekinjene ne zaradi nacionalizmov in drugih antirevolu-cionarnih odklonov, pač pa zato, ker so udarile tudi v monopol državno-par-tijske vladavine. Vse reforme so se sesule ravno na tej točki. Zato se strinjam z Žižkom v Mladini, daje Titova dediščina mrtva. Čimprej bomo to dojeli, tem bolje bo za generacije, ki prihajajo. Od te dediščine se ne da živeti, zato ni nobene potrebe, da bi znali Titove besede na pamet, da bi premagali strahopetnost in opurtunizem, kot pravi Šuvar. Misticizem in razvoj sta dve nasprotji, ki ne moreta eksistirati skupaj. Znanje besed svojih Velikih voditeljev na pamet dejansko pomeni ohranjanje nečesa, kar je zgodovinsko preživelo. Partija s Titom na čelu je zgradila to, kar imamo danes. In kaj imamo? Totalno razsulo. Tanke na ulicah, državljansko vojno, tisočprocentno inflacijo, milijon in več nezaposlenih, orwelovske procese, revolucijo, ki traja in, seveda logično, tudi kontrarevolucijo, imamo bolj-ševiško kazensko zakonodajo, imamo člen 133..., imamo, res, kaj pa sploh še imamo? Generacije mladih z nikakršno perspektivo. Nekateri pa še kar pojejo hvalnice. Potrebne so streznitve, pa četudi so za mnoge boleče. Da, Tito je bil V rhovna avtoriteta, pa tudi Veliki vodja. Te besede niso niti besede oholosti niti vzvišenosti niti nestrpnosti. To je preprosto dejstvo, o katerem pišejo tudi tisti, ki so me razglasili za »antititoista«, samo da uporabljajo bolj prefinjene besede. Tita cenim toliko, kot je potrebno in nič več. Ne želim tekmovati s tistimi, ki se razglašajo za »titoiste«, v resnici pa mu delajo največ-jo antireklamo. Niti ne želim hoditi po svetu z zavezanimi očmi in kot volk v tropu ponavljati še kar naprej svete resnice. Tudi s svetimi kravami tega sistema bo potrebno opraviti, da ne bi imele mlade. Tito ni dopuščal, da bi kdo javno in kritično razmišljal o temeljnih postavkah njegove politike. Te poizkuse je preprečeval, onemogočal in v kali zatiral in to vedno s pomoto zdravih sil, ki so zelo resno jemale Titovo definicijo o komunistih kot vojakih revolucije. Čistke drugače mislečih in propad dosedanjih reform to samo potrjuje. Mimogrede, te zdrave site v Sloveniji so pred kratkim obiskale tudi Kučana, pa ne zato, da bi mu čestitale za dosedanjo politiko, ampak da bi mu jasno dale vedeti, da se odmika od Titove poti. To je beseda, ki naj bi bila sveta, je že magija, ki ne trpi ugovorov. V resnici pa je to zahteva po ohranjanju nečesa, kar je bilo. Če ugovarjaš, potem se ve, za kakšno politiko se zavzemaš in seveda tudi, kje ti je mesto. V notranji politiki je Tito prisegal na diktaturo proletariata, razredni boj in vodilno vlogo Partije. Na vse tisto, kar je zgodovinsko preživelo, kar je nastajalo v neki drugi dobi in v drugih časih in pogojih. Od teh postulatov še vedno nismo odstopili. In dokler tega ne bomo storili, niso možne reforme političnega in gospodarskega sistema. Državni socializem s svojim enopartijskim siste- Sektaštvo v pravilniku in srcih Odmev na članek »V neobvezen premislek«, objavljen v Prilogi 23. marca Matjan Bauer, novinar DL, je napisal članek, objavljen v DL 23. marca, z označbo Kristusove podobe na križu, v katerem opisuje pogrebne svečanosti članov Združenja borcev NOV po odloku o pogrebnih svečanostih v občini Novo mesto in pravilniku o pogrebnih svečanostih, ki temelji na tem odloku, za člane Združenja borcev NOV. Iz vsebine članka dobi bralec in poznavalec razmer vtis, da skuša pisec te nalepiti črno piko celotni organizaciji Združenja borcev NOV in njenemu članstvu v zvezi z vsebino sodelovanja na progrebnih svečanostih, kjer se opravi tudi verski obred za člane zveze Združenj borcev ali verskega odbreda ni. Očitki pisca o sektaštvu, ki obstoji v pravilniku in v nekaterih srcih zaradi tega, ker občinska organizacija ZZB plača pevce ali godbo, če pa je potreb tudi z duhovnikom, pa pevcev ali godbe ne plača. V tej zvezi tudi očitki pisca na pojasnila svojcem od strani predstavnikov ZZB, da tovariš, ki običajno nosi borčevski prapor, ne hodi na cerkvene pogrebe in ravno tako tovariš, ki govori ob krsti svojim tovarišem, noče govoriti na pogrebih, kjer sodeluje tudi duhovnik, in tako odpade govornik oziroma zastavonoša, če se drugega ne dobi. Pisec se sklicuje na pravilnik o pogrebnih svečanostih, v katerem je rečeno, da so člani Združenja borcev NOV, ne glede na način pokopa, deležni časti pokopa združenja borcev NOV, venca in besed slovesa s strani tovarišev iz borčevske rganizacije. Predvsem me moti, da Bauer vidi šele Še: »Počakaj malo, Jože.,« Odgovor na pismo s tem naslovom (DL 30. marca) Tako kot pri vsakem je tudi v mojem primeru potrebno slišati obe strani, da bi bralec časopisa lahko vsaj za silo razumel vsebino skaljenih odnosov med sosedoma. Moj primer je po trajanju že maratonski. Traja vse od teta 1972, ko je umrl oče moje žene, nato pa sta obe sestri, torej tudi žena pisca članka, po pokojnem dedovali. Bolj kot njo je zapuščina mikala njega, ki seje v zapuščinskem postopku vsestransko angažiral pa tudi pozneje v fazi razdružitve premoženja. Sam pri tem nisem sodeloval, saj imam zadosti svojega. Torej k povsem pravnemu problemu je pisec ubral poleg te tudi drugo pot, pot pisanja člankov, ovadb postaji milice v Ribnici, dopisov skupščini občine Ribnica in družbenopolitičnim organizacijam. Vendar v nobenem postopku ni uspel. Vse zgodbe o moji bojevitosti so se razblinite kot milni mehurčki, ker so bite izmišljene, sam pa ni nikoli pokazal pristojnim organom pisem, ki naj bi mu jih jaz pisal, saj bi kaj kmalu ugo- tovili njih pisca. Jaz zoper njega nisem ukrepal, njegovo početje že ves čas prenašanj, čeprav z njim nočem imeti opravka. Če bi bil ta moj sosed miren in pošten, kot trdi, teh težav in namišljenih problemov ne bi bilo. Dejstvo pa je, da rad nerga in hoče problem dediščine prikazati kot nacionalističen izpad zoper njega. Dejstvo je tudi, da je popolnoma izoliran od same vasi, zato mi ni jasno, od kod tov. Nikoliču ta priljubljenost v vasi in okolici. In na koncu še nasvet Jožeta in vaščanov: V bodoče bi bilo pametneje, da bi tov. Nikolič kot novinar napisal tudi nekaj o svojih grehih in napakah. Če pa želi živeti v tej sredini, potem mu tega ni potrebno početi v ilegali, pametneje bi bilo prijaviti se pristojnemu organu v Ribnici zaradi spremembe bivališča. V svojih člankih naj tudi izpusti vaščane, saj z njim ne delijo njegovega mnenja. JOŽE HOZJAN Breg 31 sedaj te odstope in različnosti samo v organizaciji ZZB, ki so manjšinski, posamezni, ne vidi pa takih odstopov in veliko večje različnosti v vsakdanji praksi pri drugih udeležencih javne pogrebne svečanosti, ob pokopu nečlanov Združenja borcev NOV. Dobil sem vtis, daje motiv pisca očrniti predvsem občinsko organizacijo ZZB in njenega predsednika, čeprav je po 10. členu pravilnika organizacijska in vsebinska skrb za sodelovanje na pogrebni svečanosti članov ZZB prepuščena organizaciji ZZB v krajevni skupnosti v najožjem sodelovanju s SZDL, ZSMS in drugimi udeleženci, torej ne gre samo za govornika iz vrst ZZB, kot skuša prikazati pisec članka. Pisec omenja tudi poročilo k odloku, da ta ne pozna več ločevanja na tako imenovane civilne, mešane ali cerkvene pogrebe. Resje te, da teh besed odlok ne uporablja in jih ni nikoli uporabljal, temveč uporablja enoten načelen izraz »javna pogrebna svečanost«. Ta javna pogrebna svečanost pa vendar po odloku in pravilniku o pogrebnih svečanostih opredeljuje vsebinsko in organizacijsko ločevanje v primerih, če je tudi verski obred ali ga ni. Zato je pri občanih še vedno v rabi nenapisan, udomačen izraz civilni, mešani ali cerkveni pogreb in to ne moti občutkov ljudi, temveč potrjuje te resnično stanje. Zakaj bi torej bežali od te resnice in odlok ali pravilnik tolmačili po svoje, enostransko? Pisec ni povedal, kdo je tisti, ki določi vrsto in obseg pogreba, zato je pomembno s celotno problematiko omeniti te nosilce po odloku in pravilniku o pogrebnih svečanostih. O vrsti pokopa in obsegu javne pogrebne svečanosti odloča poslednja volja pokojnika, želja svojcev ali naročnika pogreba. So pa primeri, da za umrle člane ZZB ali druge občane svojci odklanjajo želje posameznih organizacij oziroma društev za njihovo sodelovanje bodisi s poslovnim govorom, vencem, praporom, pevci, godbo itd., in v takih primerih organizacija ZZB ne dela problemov tudi za svoje člane; če je volja svojcev drugačna, jo je treba spoštovati. Kot poznavalec razmer (veliko sodelujem tudi kot član novomeškega pevskega zbora »Dušan Jereb) ugotavljam, da je organizacija ZZB lahko za zgled drugim organizacijam in društvom, kako skrbeti za svoje člane ne samo ob zadnji uri slovesa, ne glede na vrsto pokopa, temveč tudi za časa življenja ob raznih stiskah, starosti, bolezni, socialnem stanju itd. V krajevni organizaciji ZZB Drska, kjer sem bil že večkrat predsednik, nismo imeli posebnih očitkov svojih članov neglede na vrsto pogreba in naše sodelovanje. Sodelujemo z govorom, borčevskim praporom in vencem. Če je samo civilni pokop, pa poskrbimo po želji svojcev še za pevce ali godbo in to se plača po dogovoru iz sredstev občinske organizacije ZZB. Naši člani soglašajo s takimi pisanimi ali nepisanimi pravili, ki jih narekujeta čas in običaj kraja. Tako je tudi v večini krajevnih organizacij ZZB v občini. Kakor so primeri, ko se tovariši opredelijo, da bodo nosili borčevsko zastavo te članom ZZB, če ne bo tudi verski obred, ravno tako so se opredelili nekateri govorniki, da bodo govorili te na civilnih pogrebih. Zato očitki pisca, ki letijo na take tovariše in jih želijo očrniti, niso sprejemljivi in so v nasprotju s človekovo osebno pravico in svobodo do opredelitve za tako prostovoljno, neprofesionalno sodelovanje. Kar se tiče plačila pevcev ali godbe te za civilne pogrebe, pa je prav, če povemo ozadje, kije bilo poudarjeno v razpravi na letni skupščini ZZB pred 6 teti, ki seje opredelila za tak sklep v smislu pravilnika, ki določa, da se plačajo pevci ali godba po dogovoru. To ozadje ima dva objektivna razloga, in sicer prvič omejena finančna sredstva in drugič željo, da se pri civilnih pogrebih s pevci ali godbo zapolni praznina, ki nastane brez verskega obreda. Torej če je to sektaštvo, potem bi lahko očitali sektaštvo tudi drugim sodelujočim na posameznih pogrebih, ki so nekateri »tepi«, drugi »skromni«, odvisno pač predvsem od tega, kako je bil pokojnik znan, spoštovan in družbeno aktiven za časa življenja in tudi, kakšno spoštovanje so imeli svojci do pokojnika. Tisti svojci, ki so za življenja spoštovali pokojnika, vsestransko lepo poskrbijo za pogreb, ne glede na to, kakšne vrste je, in ne delajo nikoli težav ob plačilu posameznih stroškov, tudi za pevce ali godbo ne, čeprav niso po pokojniku nič dedovali. Obratno pa so ta čustva prisotna pri tistih svojcih, ki za življenja niso imeli pristnih človeških odnosov s pokojnikom. Ni odveč v tej zvezi reči, da tudi duhovnik izven verskih molitev ob pokopu opravi marsikateremu pokojniku svojstven nagovor glede na spoštovanje do umrlega, pa vendar bi bilo krivično, če bi za take različnosti po pisanih ali nepisanih pravilih očitali komu sektaštvo. Tudi navedbe pisca, da Belokranjci in Trebanjci ne delajo razlike pri plačilu godbe ali pevcev pri članih ZZB, ne drži. Neokusno in zlasti za delegate občinske skupščine podcenjevalno pa je piš-čevo sklicevanje na zgodbo, kako so v Novem mestu prišli do odloka o pogrebnih svečanostih. Rekel bi, da je ta zgodba, ki je ne navajam, zvita iz trte, ker vem, da je bila ne samo v Novem mestu, temveč v celotni SR Sloveniji že pred letom 1981 sprožena pobuda za ureditev pogrebnih svečanosti. Zato je prišlo do sprejetja odlokov o pogrebnih svečanostih v posamezni občini prej, v drugih kasneje, torej brez kakšnih zgodbic, temveč zaradi celotne organizacijske in vsebinske problematike, ki seje pojavila v zvezi s pogrebnimi svečanostmi. RUDI HRVATIN mom in diktaturo proletariata ne more biti demokratičen. Diktatura, kakršnakoli, je v svojem bistvu antidemokra-tična. Diktatura za svoj obstoj uporablja zakone vojne, nasilja nad ljudmi in -temu smo priča tukaj in danes. Socializem ni družba svobode, če njegovi državljani niso svobodni. Zaradi te genialne politike smo v krogu 22 držav na svetu, kjer vlada ena stranka, ena ideologija in ponavadi še ena osebnost. To ni bila naša prednost in v tem je odgovornost Tita naj večja. Preprosto, v štri-desetih letih brezpnzivne oblasti ni niti enkrat dopustil, da bi Jugoslavija prestopila Rubikon boljševiške ideologije in postala modema evropska država. Niti enkrat. Govoijenje, da so za vse krivi nacionalisti in mračne sile, kontrarevolucija, iredenta in še tisoč drugih notranjih in zunanjih sovražnikov, ali pa, da ljudje premalo delajo in preveč jezikajo, ni nič drugega kot bežanje od resnice in odgovornosti, to je strahopetnost in oportunizem. Današnji čas je Titov čas. Mnogi bi želeli, daje že danes tako, zato se ni čuditi niti Suvarjevim besedam niti besedam o neokusnosti in nemoralnosti, če se o Titu ne govori samo v presežnikih. Zgodovina bo tista, ki bo s časovno distanco ocenila revolucijo in državljansko vojno, vlogo Partije in Tita. Danes je to preprosto nemogoče, ker še živi njegova generacija, pa tudi moja je na neki način zavezana Titovi dobi. Toda to, da sploh ne bi smeli kritično ocenjevati tega obdobja, da človek ne bi smel imeti lastnega odnosa do preteklosti, pa tudi do Tita, ni nič drugega kot ždanovstvo. Obračun s preteklostjo je nujen zaradi sedanjosti, da se ne bi ponovili časi, ko so največji nasprotniki starega sistema v bistvu naredili vse, da bi ta sistem zadržali. T udi na račun malikovanja preteklosti. Jugoslavijo je potrebno nanovo konstituirati, kajti niti avnojske niti kakšne druge Jugoslavije ni več. Potreben je nov dogovor, nova pogodba med samostojnimi narodi in narodnostmi in njihovimi državnimi skupnostmi. Če ne bo prišlo do te pogodbe, potem se bojim, da te Jugoslavije ne bo več. Tako, dediščine preprosto ni bilo mogoče zapraviti, ker je ni bilo. Tako pač mislim, delam in gledam na preteklost in prihodnost, pa ne od včeraj, mimogrede. BOJAN FINK POLITIČNO ZRELI OTROCI KOČEVJE — Ko je minuli ponedeljek obiskal Kočevje dobrotnik Ivan Kramberger s svojo opico, je otroke spraševal, koga imajo rajši, njega ali opico. Odgovorili so, da opico. Na vprašanje zakaj, je bil odgovor, ker je lepša. Na vprašanje, koga imajo raje, njega ali Miloševiča, je dobil {rahlo) večino Kramberger, ki je nato pohvalil otroke, da so politično zreli, vzgojeni in da imajo kar visoko stopnjo politične kulture. Pohvala pa je bila morda nekoliko prezgodna, saj je bil na vprašanje, koga bi izvolili za predsednika, njega ali opico, odgovor neprepričljiv. Glasovi so bili razdeljeni skoraj na polovico. P-c DOMAČE TRNJE • Ne velja vedno narod udarjati s paragrafi po glavi. Oboji nastradajo. • Nekateri so se začudili, ko je spregovoril narod Verovali so, da je mutast. • Več posluha za znanost? Toda kje naj nabavim slušni aparat? • Skrbimo za naše licence. Odkupujemo jih od tistih, ki so jih kupili pri naših inovatorjih. D. STARČEVIČ V Kočevju smo te dni pokopali 95- letno Marijo Čero, ki je bila rojena Svečah na Koroškem v družini Pack ai po domače pri Krznaijevih. V njem rojstni hiši je bila teta 1880 ustanovljena slovenska knjižnica, nato pa šepr®j svetno društvo Kočna, ki deluje se danes. . . Marija je bila razgledana, intebgen' na ženska plemenitega srca, Pfl. 'J*. pa zavedna Slovenka. Pomagala je n® cem za severno mejo, v vrstah katen sta bila oba njena brata in tudi njen m Peter Čero, kije bil prej v avstro-ogr*' vojski oficir. Leta 1920 je z možem trom emigrirala v Jugoslavijo. Nastamj la sta se v Kočevju, kjer je mož pm**1 gozdni delavec. , m Na Kočevskem sta nato z može pridobivala ljudi za delavsko pbffJ?. KP. Marija Čero, ki sojo klicali Mojca, je bila zelo uspešna pri pridobivanj ljudi in političnem delu, medtem kol bil mož Peter, ki seje navzeldelavskm idej kot vojni ujetnik v Rusiji, bol) gnan za izpolnjevanje sklepov org zacije, pravi njena hči Justi. .... Moža Petra so zaprli Italijani ze 1941, teta 1942 pa je šla vsa družina partizane, kjer sta Mojčina sin Aleksander in Ivan tudi padla- M so kasneje zajeli pripadniki SS mjo peljali v taborišče Auschwitz. Marija Čero je bila zavedna Slove« ka. Do konca življenja seje zanima* . dogajanja doma in po svetu. SrcepaJ.. je vedno vleklo na Koroško, za kat®, je bilo vedno žal, da ni ostala V življenju je prestala veliko huOT£ od izgube svoje prave domovine o gube obeh sinov, ki sta padla v parit" nih, preživela je strahote nemškeg borišča, teta 1975 pa ji je umrl mož’, to jo je potrlo, ni je pa strlo. domovini, na Kočevskem, je marsikaj, in to celo v najnovejših Njen boj in prizadevanje njenih so -la nekaj sadov, kijih uživajo neka* bolj drugi manj. N. pa nam ^ v bolezni pred smrtjo ni obisKai politik, ampak te župnik. ^ pKj\lC POZABLJAJO NA GORJANSKE VASI ČATEŽ OB SAVI — Ta krajev^ snem bregu reke vključuje tudi nekaj gorjanskih va*>’. skupnost na desnem bregu reke Sa vključuje tudi nekaj gorjanskih vas, še vedno živijo odmaknjeno od dQ§ J, nja v dolini. V krajevni skupnosti <-* priznavajo, da so bili tudi sami prem aktivni in so se premalo zavzema izboljšanje stanja. Po drugi stram P* menijo, da brežiška občina hribo vasi na Gorjancih v primeijavi s P" dobnimi vasmi na levem bregu s . preveč zanemarja. Na to so opo:četudi v razpravi o finančnem načrtu . munalne dejavnosti v letu 1989, kr sfJ razvila na skupščini SIS za komuna«^ in cestno dejavnost. Poudarili so, tj*. j premalo sredstev vlaga za p°s°dfDJ nje lokalnih cest do gorjanskih vast se tiče vodovodnega sistema v KS, >° p z začetkom teta 1990 priprav|jenida upravljanje Komunalnemu in obrt mu podjetju Brežice, vendar pod poj! jem, da prevzame tudi vodovotm oskrbo gorjanskih vasi. ZASEBNIK BO ODPRL GOSTILNO SENOVO — Senovčani so se že dg časa pritoževali nad gostinskimi lo ker jih je premalo, večina med njimi p ustreza zahtevam gostov. Zato so n* , . novem, potem ko so že dalj časa posK , li, da bi spodbudili k obnovi lokalo^ mače gostinsko podjetje Mercator ^ j^jjj nadvse veseli, da se je tega p°dvl88 ' .0 zasebnik. Ta namerava obnoviti n®*®**^ Klanjškovo gostilno na Partizanski na Senovem. »Minister« na obisku_ Črnomaljska petperesna deteljica — Vratar ni Črnomelj je bil pred in med vojno podeželsko mestece, ki se je ob okupaciji Jugoslavije sicer malo spremenilo, vendar je življenje v njem poteklao po utečenih tirih. Vsem Črnomaljcem je bila poznana petperesna deteljica: Tone Demovšek, tajnik občine Loka, dr. Pišot zobozdravnik, Vojko Kvas, trgovec, Franc Luzar iz Gabrja, šef borze dela v Črnomlju, in inž. Pipan, kmetijski referent okraja Črnomelj. Ta družbica se je sestajala vsak dan, večinoma v gostilni Skubic v Črnomlju, in ob kozarčku vinčka obravnavala vse tekoče dogodke v> tujini in domovini Italijanske vojake so vsi sovražno gledali, toda pomagati si niso mogli nič. Obravnavali so pohod Nemcev proti Moskvi in ga primerjali z Napoleonovim pohodom, spremljali pa so tudi dogodke v Črnomlju in okolici Maja ali junija 1942je presenetila Črnomaljce novica, da je nekje pred Koprivnikom zbežalo pred pokolom 50 Ciganov in se zateklo pod zaščito k Italijanom v žico. Dogodek je sprožil precej komentarjev, in tako tudi naša petperesna deteljica ni mogla mimo tega dogodka. Glavno besedo je povzel ^ranc,j)‘il. zar, kije dejal: »Iz tega se ne bo K cimilo nič dobrega. Cigani sili]0 mesto, meščani pa bežijo >’?°-eio lem razgovoru se je Luzarja P1?: ime »minister« in pod tem Plr kom so kmalu poznali vsi Cf1. maljci šefa črnomaljske borze deta’ ki je skrbel za delo nezaposlenih sestavljal spiske za pomoč brezP°. selnim, pri čemer je imel nevšečno pri oblasteh v Ljubljani, ker je njegovi zaslugi dobilo podporo vev »brezposelnih«, ki so bili 'e partizanih. .. Po vojni je šel Franc Luzarob» kat dr. Pišota. kije bil šef bolnišnic. v Valdoltri. Vratar prišleca ni pta> naprej, Luzar pa je zahteval nal’%, dr. Pišota pokličejo po telefonu- f se je to res zeodio, je Luzar dejo »Minister iz Črnomlja je tukaj ‘n . rad govoril s teboj.« Dr. Pišot je D zelo vesel obiska. Vratarju je posta' lo nerodno in se je opravičena »Gospod tovariš minister, ne zanl rite ml da vas nisem poznal!« Luz se je nasmehnil in odšel na pogoV k dr. Pišotu. Ta^ Je Pač življenje.^RGAsC od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Tudi Slovenija ima svoj jug hejšnji mesec je bil na zdravljenju v Uni-itetnem kliničnem centru v Ljubljani te-• bolnik iz metliške občine. Konec meseca Metliška občinska zdravstvena skupnost za 1 Pravljenja tega bolnika na omenjeni stanovi prejela račun v višini 1.185.843.300 na^ev. Da bodo stvari bolj razumljive, naj nn~Ltn zaPlšemo z besedami in v starih di-j stoosemnajst milijard petstoštiriino-ra/jf* rn‘Hj°nov tristotrideset tisoč. Tak n u.n bi pokopal še kakšno večjo zdravstve-SQnw>n°St’ k01 je "Vinška. Če ga bo morala "Splačati, potem to pomeni, da skupnost noiw‘nj dva meseca ne bo mogla pokrivati drugih obveznosti, in to ne do novo-n j bolnice, ne do metliškega zdravstve-' ne do drugih izvajalcev. Ker je že up, dajalcem dolžna vsaj enomesečno ob-J r nosj bi bil njen žiro račun lep čas bloki-s ^ °d ^ga šoka pa si letos ne bi opomogla. ] • občina šteje 8.350 prebivalcev, ton VS,Ve.na skupnost pa ima 10.115 zavaro- ■ liJ-' ker de v Metliki i> službi tudi precej j S .*? drugih krajev, največ iz sosednjih hr-3 (n lfL Tu račun predstavlja kar 15 odst na-5 Ceiyega celotnega prihodka skupnosti za l ng el°šnje leto. Ali drugače povedano: za i koulnaVO ,e8a računa bi šlo toliko denarja, (a or Saje po planu namenjeno za 1400 v tem°iVanciv za ce^omo zdravstveno varstvo leto i etLL ena primerjava: za celo lansko zdravstveni dom od skupnosti letnf ..jrtdijard starih dinarjev, v prvih treh startu desetih pa je imela skupnost 183 ‘irta n jlurdpriliva. Tako lani kot tudi letos briška zdravstvena skupnost stalne "trdnostne težave. veUknS°c °nec Prei$nie8a meseca prejeli ta . Jtv račun, seje takoj sestalo predsed-in _ D(laske zdravstvene skupnosti Metlika slali ^fPubliško zdravstveno skupnost sopo-Afef«. za pomoč pri plačilu tega računa, v iZ 6?0 in nestrokovno bi se bilo spuščati i ! (unaTl^en0Sl tako v‘s°Jce8a računa. Iz ra-5 zdmčn ra?vbino, da so samo draga uvožena i ‘Z’.*‘j‘h je bolnik potreboval, stala 94 ' ktiin!ni lJa,rd Neetično pa bi se bilo spraše-i k0 4jJnise nostl takega zdra vljenja. Cio veš-’ inieii JenJe nima oziroma vsaj ne bi smelo ‘ da n°ben denar ne sme biti ovira, I fon: °hranili in podaljšali Takih vpra- : Uh i, !r- v Metliki tudi ni nikoli zasta vljal in ; vefaT "* bi če bi se temu nesrečnemu člo-; tak inf ,en Pono vd° ‘n bi bilo spet potrebno Vnrni a i daljše in dražje zdravljenje. ■ stavitanje’ s‘ 8° v Metliki že dalj časa za-i > Uid?° ln 8a vztrajno sprožajo tudi na repu-: zdr0J,aVni’Je drugačno. Ali je prav, da je ■ ga. v i- Vfn° va.rstvo ljudi odvisno tudi od te- II W/o pf° vebki in bogati ali revni občini ži-i skriti aV l? Je namreč prinesla razdelitev i zdravi0 zdravstveno varstvo na občinske skunnr!e*eiSkupnosti got Posamezne rizične jenaztL n metliška zdravstvena skupnost obfTPfemajhna, da bi bilo v tej belokranjski talcev za zdravstveno varstvo njenih prebi- vkZ 8ateišitSr^rsko razviti in nasploh bo- vsebnih^L ^ vsem lem PaJe obremenitev zona.ohodkov za zdravstveno skupnost (ener v me,ltški občini med najvišjimi, Je krivi1v Sloveniji Kot da so Ijud-jih je ztvtjo v majhni in revni občini in visoka °.,reba dvakrat kaznovati najprej z 'neriavfriSJ?€Vno s,0PnjO' potem pašev pri-n‘m vnr ,Ugim. s skromnejšim zdravstve-kultum ( Z”- S‘cer pa enako velja tudi za družhp„ Šolstvo in za vse tako imenovane z°ene dejavnosti tahteve, bi bila Slo- Izposojena karikatura Tomislav Ožanič tudi pod vplivom oziroma ob nasprotovanju bogatejših in razvitejših občin. Tudi v Sloveniji očitno imamo svoj sever in jug in se tudi pri zdravstvu hudo upiramo »uravnilovki«. Vendar bi za razliko taka »uravnilovka« v zdravstvu pomenila osnovno pravičnost. Ali, kot pravi dr. Tone Šukfje, metliški zobozdravnik in predsednik zbora izvajalcev tamkajšnje zdravstvene skupnosti: »Kar se zdravstvenega varstva tiče, bi morala biti Slovenija ena rizična skupnost z enotno prispevno stopnjo. Vse ostalo je goljufanje!«_______________ A. BARTEU Kadar v mestu zmanjka vode Del Novega mesta je ostal 19. marca letos brez vode, ker je tega dne okrog 13. ure nekje počila ena glavnih t. i. magistralnih cevi za napajanje Novega mesta. Okoli enih v noči na ponedeljek so vodovodarji luknjo v cevi zamašili, a očitno preslabo. Končni učinek delo vanja fizikalnih sil in dežurne ekipe je zalo bilo večurno pomanjkanje vode prizadetem mestnem predelu, s tem da je bila preskrba z vodo zaradi naknadnega onesnaženja v omrežju motena še med tednom. Suhe pipe gotovo niso izzvale katastrofe, a so vnesle, lahko domnevamo, med Novo-mšečane nejevoljo in skrb. Nemir se je med ljudstvom zdaj verjetno polegel Ta čas se seli v uradne ustanove, ki seveda ne bodo v prvi vrsti ugotavljale, zakaj lahko poči v zemljo zakopana vodovodna cev, ampak bodo vetrilo načrte za ukrepanje ob takih in podsobnih dogodkih. Prevetritveni nemir je nedavno že utrl pot sicer umirjenemu valu samokritike y novomeškem občinskem izvršnem svetu. Člani občinske vlade so na svoji seji izrazili pripravljenost prevzeti del krivde za omenjeno stisko prebivalstva, in sicer se jih je zmes kesanja in gneva prijela zaradi spoznanja, da dežurni v izvršnem svetu ni poskrbel za dovoz vode s cisternami c določene stanovanjske soseske. Toda ali je taisti dežurni sploh vedel za počeno cev in če je bil o njej obveščen, ali (Danas) so ga seznanili dovolj zgodaj? In če bi se dežurni lotil odpravljati pomanjkanje vode po omenjenem receptu, najbrž ni zagotovila, da bi se ukrep v mestu obnesel • Koliko bi se v praksi obnesel dosedanji trud, bodo po nedeljskem dogodku najbrž skušali ugotovili tudi snovalci načrtov za delovanje družbenega organizma v izrednih razmerah. Razmere, kakršne je povzročila luknja v novomeškem vodovodu, sicer niso bile izredne. Če veljajo za take, potem Suha krajina, Podgorje in še nekateri predeli novomeške občine skoraj vsakič v sušnih mesecih živijo v izrednih razmerah. M. LUZAR Večje plače in ne nižje stanarine V stanovanjskem gospodarstvu se že ne ve več, kdo pije in kdo plača, vsaj slišati je take izjave. Gradnja novih stanovanj se namreč iz leta y leto manjša, vse manj je tudi tistih norcev, ki bi si upali ob sedanji posojilni politiki lotiti se gradnje zasebne hiše. Marsikajj nejasnega je tudi okoli stanarin, o katerih že leta dolgo zaman govorimo, da bi morale doseči ekonomsko višino. Iztočnico za tale komentar pa je bilo slišati na nedavni seji občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije v Krškem. Tamkaj prisotni član vodstva se je namreč malce razburil, ker je krški izvršni svet meni nič, tebi nič sprejel podražitev stanovanjskih stanarin za 65 odst. Bil je proti temu, da bi kar tako podražili stanarine in pri tem ne vprašali nič ne sindikata ne skupščine stanovanjske skupnosti. Kljub tem pripombam je bil sklep o povišanih stanarinah sprejet, ker so na občinskem izvršnem svetu dobili tak republiški ukaz. A naj se zdijo stanovanjske stanarine sindikalistom še tako visoke, so povsem drugega mišljenja v občinski stanovanjski skupnosti V skladu s plani naj bi se namreč letos že y prvem četrtletju stanarine povečale za 145 odst. Tako vsaj so izračunale strokovne službe v stanovanjski skupnosti Tako povišanje pa bi seveda bilo v skladu s težnjami in prizadevanji za ekonomske stanarine. Toda vodja strokovnih služb takega sklepa ni hotel podpisati, ker bi bil to le prehud napad na vse nižjo življenjsko raven delavcev. Vendar se strokovni vodja stanovanjske skupnosti ne strinja tudi s takim načinom določanja stanarin, kakršnega so se domislili na republiški ravni Že zdavnaj bi namreč morali zbrati 1 odst. amortizacije od stanovanjskih stanarin, a sedaj zberejo manj kot polovico tega odstotka. Kaj vse to pomeni za vzdrževanje stanovanj, da ne govorimo o gradnji novih, sipa lahko vsak sam zamisli Realisti ob vsem tem že spet opažajo, da nekdo zelo skrbi za standard najemnikov družbenih stanovanj, ki na tak način uživajo družbeno rento, prav nič pa za lastnike zasebnih stanovanjskih hiš, ki svoja bivališča vzdržujejo po ekonomskih cenah. In za konec še podatek: slednjih je v krški občini okoli 17.000, prvih pa polovica manj. • In da tem realistom kdo ne bi očital pristranosti, lahko rečemo, da se povsem striryqjo z ugotovitvijo, da so sedanje plače prav bedne in je od te mizerije težko odšteti najemnino za stanovanje. Torej se bo moral sindikat zavzemati za višje plače, in ne za nižje stanarine. Tako je vsaj po svetu. J. SIMČIČ Stiska delavske univerze Črnomaljska delavska univerza, ena od treh enot Zavoda za izobraževanje in kulturo (ZIK), je edina, če odštejemo srednjo šolo Edvarda Kardelja, zagotovo pa naj večja verificirana institucija v Beli krajini, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih. Ker so potrebe v občini po tovrstnem izobraževanju zelo velike, saj je raven izobrazbe odraslih zelo nizka, v marsikaterem kolektivu je celo več kot polovica zaposlenih brez dokončane osnovne šole, bi pričakovali, da bo tudi zanimanje za andragoško izobraževanje veliko. Vendar ni tako. Pravzaprav je nerazumljivo, da v delovnih organizacijah ne občutijo potreb po izobraževanju svojih delavcev in jih ne spodbujajo dovolj, da bi si pridobili več znanja. Izgovori, da za to nimajo denarja, v današnjem času, ko se skušamo v vseh pogledih čimbolj približati razviti Evropi, gotovo niso najbolj primerni To pa otežuje tudi delo delavske univerze. Vendar to ni edina težava črnomaljske enote Zika. Našteli bi jih lahko kar nekaj: finančni kadrovski prostorski problemi Predlog, naj bi delavska univerza nastopila čimbolj tržno in pripravila takšne programe, ki jih bo družba pripravljena sprejeti in ki jih bo lahko čim bolje prodala na trgu, ni slab. Toda kaj kmalu se pokaže, da je težko uresničljiv. Ta institucija je v zadnjih dveh letih naredila velik korak naprej. Samo v letošnjem šolskem letu se je število tečajnikov podvojilo v primerjavi z letom poprej, prav tako se je znatno povečalo število tečajev, s tečajem angleškega jezika za šolske otroke pa jim je uspelo prodreti tudi v sosednjo metliško občino. Vendar so s tem dosegli mejo, ki je s sedanjo kadrovsko zasedbo in razmerami v občini ni več moč prestopiti V Ziku so namreč prepričani, da je andragoška dejavnost v Beli krajini neupravičeno deležna premajhne družbene skrbi. To pa bi, opozarjajo, lahko pripeljalo do kaj neugodnih posledic v nadaljnjem razvoju izobraževanja odraslih. • V Ziku je za delavsko univerzo zaposlenega le pol človeka, zato za obsežnejše naloge, kot jih impjo danes in ki bijih trg razgrabil, niso sposobni. Vprašanje je tudi, kam bi z vsemi tečqjniki, saj nimajo lastne učilnice, najemanje prostorov pa ne pomeni le velikih materialnih izdat- kov, ampak tudi znatne organizacijske težave. In končno, za več dejavnosti bi bilo potrebno tudi več denarja. V delavski univerzi spoznavajo, da so prišli do točke, ko občani niso več sposobni dejati za pridobivanje znanja več denarja. Zato bi prav tu morala priskočiti na pomoč družba. Ker izobražujejo tudi predšolske in šolske otroke — teh tečajev je letos kar 8 — se nekako spogledujejo z glasbeno šolo, kar se tiče denarja, ki ga dobijo od izobraževalne skupnosti Vendar je delež, ki ga prejme delavska univerza, komaj šestina tistega denarja, ki ga dobi glasbena šola; v preteklem letu je to zneslo 4,65 milijona dinarjev. Tukaj pa se začne začaran krog. Kje naj vzame več denarja občinska izobraževalna skupnost, saj že v sredini aprila vedo, da bo imela ob koncu leta po današnjih cenah najmanj dve milijardi dinarjev primanjkljaja. Sredstev primanjkuje celo za osnovno dejavnost po šolah. Ali kot je dejal nedavno eden od članov črnomaljskega izvršnega sveta: »Lepo je, če se cicibani v vrtcu učijo angleščino, toda kruto, da za druge otroke primanjkuje prostora v vzgojnovarstvenih ustanovah, ker preprosto ni denarja, da bi jih razširili« M. BEZEK-JAKŠE Malomarnost W W ■ m m SCltl kršitelje Delo družbenega branilca samoupravljanja in sodišča združenega dela vsekakor ni enostavno in lahko, iz poročil novomeškemu občinskemu izvršnemu svetu o opravljenih primerih in o tem, kje se stvari predvsem zatikajo, pa je razvidno, da seže nekaj časa pojavljajo črne ovce, ki njihovo delo še otežujejo, kot kaže, čisto po nepotrebnem. Prihaja celo do tega, da nemarnost v nekaterih delovnih organizacijah ne otežuje samo dela teh organov, ampak škodi celo delovni organizaciji sami, saj zaradi čisto formalnih zadev, nepravilne sestave disciplinske komisije in zamujanja predpisanih rokov, padajo v vodo popolnoma jasni in očitni primeri, se pravi večkratni kršitelji, katerih bi se delovna organizacija zlahka znebila, pa to priložnost zamuja. V čigavem interesu je to? V družbinem gotovo ne, saj se je že zdavnaj deklarativno, pa tudi preko zakonskih aktov in pravilnikov odločila, da slabih delavcev ne bo ščitila. Tudi v interesu delovne organizacije to ne more biti. Tudi tam so v samoupravnih aktih točno določeni naloge in obveznosti pa tudi sankcije in postopki za njihovo izvajanje. Pri tem pa ne smemo odmisliti še dejstva, da problematičen delavec moti delovni proces, zmanjšuje skupno delovno storilnost in demoralizira-joče vpliva na svoje sodelavce. Kaj torej storiti, ko opozorila sodišča združenega dela, omejimo se le na njegovo področje, delavskim svetom in vodilnim ter odgovornim delavcem teh delovnih organizacij nič ne zaležejo. Kot eno od možnih sankcij za take kršitelje — nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da gre predvsem za novomeško IMV — je predsednik sodišča napovedal obelo-danjenje najbolj žgočih primerov v sredstvih javnega obveščanja. Vsekakor hvale vredno zaupanje tej sili, vprašanje pa je, če bo pri tistih, ki so vajeni spregledovati mnenje javnosti, to tudi zaleglo. Nič kaj obetaven pri vsem tem pa ni tudi molk samoupravnih organov in DPO v DO, ki bi ob tem vsekakor morali ukrepati • Bolj realen se za to zdi predlog izvršnega sveta, naj bi ob reelekcijah vodilnih struktur v takih delovnih organizacijah upoštevali tudi njihovo zainteresiranost in pripravljenost za reševanje teh problemov, saj je znano, kdo je za kaj odgovoren. T. JAKŠE V boj za Modnost kmetovega dela seiletiij s n|/^et're*'ški mladinci pre-doiivgi, f atHm dobrega gospodarja, so Stavnikih 6 ' ° °^°*3ravar'ja pri občanih in pred-iiVr$nei!a^*XX*a-StVa’a tuMa----------- 133 metrov. Od tukaj ga v naročju odnese Mati Krka še 242 metrov do morja, seveda, če računamo samo padec. Na tej poti si mora utreti pot skozi številne in globoke kanjone, preskočiti brzice in stopničaste slapove, visoke nekaj nad deset, pa tudi skoraj pet- deset metrov. Pred zadnjim, naivišjim skokom si i visovac, pot« malo oddahne v spokoju jezera visovac, potem pa, hop, še zadnjih petdeset metrov pri stopničastem Skradinskem slapu, in že je na višini morja. Spotoma opravi še malo dela. Včasih je kot za ša- P> ohraniti te čudovite naravne spomenike. Pri nas v Jugoslaviji imamo pravzaprav malo nacionalnih parkov, malo predvsem glede na to, kako bogate naravne danosti imamo. Toda še teh, ki smo jih s težkim trudom in mednarodno priznanimi zakoni zaščitili, ne moremo pustiti pri miru. človek mora v svojem pohlepu — prav je, da uporabimo ta izraz iz ljudske pripovedke, kajti neznanje ob vsej moderni znanosti temu res ne bi mogli reči — riniti prav tja. Spomnimo se samo Triglavskega narodnega parka pri nas v Sloveniji. Tukaj na Krki križajo svoje meče trije njeni sovragi: mesto Knin s svojo umazano industrijo, Šibenik in njegova okolica z velikimi apetiti po pitni in namakalni vodi ter elektrogospodarstvo, ki bi rado poceni izkoristilo njene naravne jezove in velik padec. Različni interesi pa so se v dolini Krke dostikrat križali. Ta, danes mejaš med severno in srednjo Dalmacijo, je bila v davnini mejaš med ilirskima plemenoma Liburnov in Dalmatov, ki so ju pozneje v srditih bojih pokorili Rimljani. Potem so prišli Slovani pa Turki, Francozi in Avstrijci. Dolina Krke hrani priče te burne zgodovine v ostankih starih utrdb, templjev, cerkva in samostanov. Nikoli pa različni interesi niso ogrožali same reke. Ljubili so jo in kleli, prelivali vanjo svojo kri in pili njeno vodo, čas pa je šel naprej in Krka je ostala nespremenjena. Mirno je gradila svoj lehnjak in lastne pregrade. Danes pa ni več tako. človek, ki živi na njenih bregovih, ima moč uničevanja in samouničenja. Kaj ji pomaga sedaj vsa literatura, pesmi in proza, ki so jo občutljivi in navdušeni umetniki napisali v slavo njene lepote? Nič, če ne bo na njeni strani tudi današnji človek! iSg še vozila po njihovih divjih, a le na videz njenih soteskah, človek je s svojim nepremis j . ga bogastva. Obenja grozi uničenje, tako kcrt^ii lo vrtela lesene lopute številnih mlinov, lahkotno in veselo, danes, ko teh skoraj ni več, so ji dali drugo delo: poganja tri elektrarne. Prva, Miljacka, ji poleti vzame vso voljo. Ker za tem slapom takrat ne daje dovolj vode, po ceveh praznijo nanj še vodo iz više ležečih slapov. Tako se zgodi, da je poleti nekaj kilometrov struge čisto suhe, kar ima porazen vpliv na rastlinje, ki v poletni vročini, med razgretimi kamni kanjona, oveni in se posuši. T a nekajmesečna puščava v kanjonu Krke je človeku v resen opomin, kaj se lahko zgodi, če bo preveč samovoljno in lahkomiselno posegel v ta občutljivi sistem. POT JE KONČANA V kampu ob slapovih Krke si vzameva nekaj časa za počitek in premislek. Bliža se konec najine poti in imava kaj premišljevati. Prvo primerjavo nama nudi že reka sama. Tako zelo je podobna svoji soimenjakinji, s katere bregov sva krenila na pot. Tudi naša Krka stopa na pot vsa zagnana in poskončna, tudi ona gradi lehnjakaste jezove in tolmune, tudi »ostavlja z bogatim življem v vodi in ob njej. ona se postavlja i Res, da v njej ne plavajo zlatouste postrvi, ki so znamenitost dalmatinske lepotice, zato pa ima dru- načinom življenja posegel že daleč v obnovil sposobnost narave. Prav človek je postal ključ vsega. Na tem no majhnem prostoru, ki sva ga v enem me ,0. prevozila, se je že iz davnine naprej drenjalo ne* tine narodov in se borilo za svoj življenjski Precej jih je že izginilo iz spomina, precej J'h )e lo za sabo še vidne sledove, precej se jih §e ^ na različne načine bori za svoj obstoj. Prav . j{ hove pripravljenosti, mirno sodelovati z drugi" ’ odvisna tudi usoda narave, v kateri živijo. lgV. Na poti sva srečala kmete, ribiče, pastir)®-ce, intelektualce, pogovarjala sva se z njimi o "J ^ vem življenju in vsakdanjih problemih. J®z|K' |j|Vei^8^ krajini, kot m Povzdignili in mu dali imt asem imenu, mu zato p1110 8 kneži° oblastjo 1< -“‘luuvium Habsburžan ln Po svojem imen , " mesto na Dolenjske: Prav toliko staro ko mtc' Se i8tega leta, 27. j , bo, je mladi vladar i_>N°vo« vel matončno srednjeveške (.> oustanovozvsemif J. imenovalo tu mesto, ker ima ta k k ° .8tarejšo naseli ntinuiteto, ki sega ti nazaj v čas bronasti .^zgodovinarji so si e da?’^? ie bil Rudolf P D 1^58~66) zelo ča Pen, brezobziren in oeo knez, ki ni izbira , za dosego svojih' zastavljenih ciljev. C 'e v avstrijskih deželi j a 8amo kratkih sedi ie opravn veliko dela avil daljnosežne pr k> so jih uresničili ši sledniki. Z nasiljem, zvijačami in spretnimi dednimi pogodbami je večal habsburško posest in svojo politično moč. Njegov veliki strateški cilj pa je bil: s habsburško posestjo doseči obale Jadranskega morja v Kvarnerskem in Tržaškem zalivu. Ustanovitev Novega mesta je bil sestavni del tega načrtnega prodiranja k morju. Zaradi prezgodnje smrti sta ta cilj dosegla šele njegova brata, kajti Rudolf je umrl brez potomcev. Vztrajno je gradil moč in posest habsburške dinastije, ki je čez dobrih sto let postala prva evropska velesila. V zgodovinopisju je dobil vzdevek »Ustanovitelj«, ker je ustanovil dunajsko univerzo (za Prago je bila to druga najstarejša univerza v nemškem cesarstvu). Rudolf IV. je skupaj z ženo Katarino Luksemburško pokopan levo od glavnega oltarja Štefanove katedrale na Dunaju, v cerkvi, ki je v času njegovega vladanja zaradi njegove naklonjenosti dobila monu-metalne razsežnosti. Slika vojvode Rudolfa IV. je last metropolitanskega kapitlja pri sv. Štefanu na Dunaju, izposojena pa je v nadškofijskem muzeju. Tam je na ogled obiskovalcem v razstavni sobi, ki je posebej posvečena osebnosti Rudolfa IV. s predmeti in arhivskimi dokumenti, ki se nanašajo nanj. Vojvodov portret meri trn z okvirjem vred 54 x 30 cm, slikan je s tempera barvo na pergament, ki je napet čez smrekov les. Po mnenju raziskovalcev, ki so podobo pred nekaj leti temeljito raziskali z različnimi metodami, je slika nastala v praški dvorni delavnici okrog leta 1360 ali nekaj kasneje. Vojvoda je upodobljen v bogatem brokatnem oblačilu in s fantazijsko krono na glavi, ki je naslikana precej nespretno. Nekateri raziskovalci menijo, da je bil vojvoda sprva portretiran gologlav in da so mu šele kasneje doslikali izmišljeno krono. Njegov podolgovati obraz z močnim nosom, rahlo odprtimi usti in zaspanim pogledom uokvirjata redka brada in dolgi valoviti lasje. Strokovnjaki so mnenja, da je bil portret naslikan po nalogu oz. naročilu Rudolfa samega, potem ko je dal izdelati falzificirano listino »pri-vilegium maius«, s katero si je med ostalimi privilegiji neupravičeno privzel naslov nadvojvoda (napis na okvirju slike) in pravico do vladarske krone, s kakršno je upodobljen na sliki. S potvorjeno listino je nameraval uveljaviti zase in za svoj rod privilegije in časti, ki sicer pritičejo samo volilnim knezom rimsko-nemškega cesarstva. Listino so kaj kmalu spoznali za ponaredek in njegov tast, češki kralj in nemški cesar Karel IV., jo je proglasil za neveljavno. Ob raziskovanju Rudolfovega portreta niso mogli dognati, ali je slika verna podoba vojvode ali gre za določeno stilizacijo in atribute po naročilu portretiranca. Vojvoda je naslikan v profilu, način portretnega slikanja, ki se je takrat šele začel razvijati in dosegel svoj razcvet dosti kasneje, v času renesanse. Kulturnozgodovinski pomen te slike je v tem, da je to najstarejši ohranjeni slikani evropski portret severno od Alp. Leta 1987 je nadškofijski muzej na Dunaju izdal obsežen in bogato ilustriran katalog svojih zbirk, iz katerega so povzeti gornji podatki o Rudolfovem portretu. TONE KNEZ PESNIŠKI PRVENEC IZ KRŠKEGA Te dni se je na našem knjižnem trgu pojavila nova slovenska knjiga. Gre za pesniško zbirko Ane Rostohar z naslovom Rekviem, za njen knjižni prvenec. Ker pa jo širša javnost pozna le po pesmih, povejmo, da izhaja z Goleka pri Krškem, živi pa v Ljubljani, kjer je pred leti tudi diplomirala na filozofski fakulteti. Z verzi se je Rostoharjeva preizkušala že v osnovni šoli in potem na gimnaziji, kasneje pa je povsem utihnila. Pesniška žilica ji je sicer vseskozi utripala, a je spet začela zares pisati šele, ko je postala zrela osebnost. Sama pravi, da je večina pesmi, uvrščenih v zbirko, nastala v zadnjih letih. Utrinjale so se ji na utrujajočih službenih potovanjih z avtomobilom, često na cesti iz Ljubljane proti Posavju in Krškemu. Razmišljanje so ji zalivali spomini na trpke trenutke, na grenkobo, ki jo je morala zaužiti, in ob podoživljanju doživetega so se ji pesniške podobe kar same izrisovale. Toda čeprav se zdi, da je temeljni vzgib poezije, ki jo ponuja v branje knjiga Rostohar-jeve, silovito spominjanje, začinjeno z grenkimi spoznanji, se moč te poezije v resnici napaja iz izkustva, ki ga pesnici poraja zdajšnje, »tekoče« življenje. Seveda življenje, ki za posameznika ne more biti večno, saj se po naravnem zakonu obvezno konča s smrtjo. V poeziji Ane Rostohar je minljivost vsega, kar je človeku ljubega in kar mu je sploh blizu, močno poudarjena. Življenje, prežeto s trpkimi spomini, je v tej poeziji pojmovano kot »čas obrednih žalovanj«. V njem vsako »jutro jeclja svoje bridkosti«, vsepovsod sijejo »zdrobljene žerjavice molka« in »pred vsako kavo so usta grenka«. Pesmi so kot zadušnice za nečim, kar je mimo, odtod tudi naslov zbirki — Rekviem. Zbirko dopolnjujejo grafike' — praskanke akademskega slikarja Alojza Konca iz Sevnice. Gre za likovno interpretacijo pesniškega sveta, za »prevod« lirike v likovno govorico. Tisk v vijolični barvi le še poudarja rekviemskost knjige, ki jo je spravil na svetlo samostojni založnik Silvo Mavsar iz Krškega s pomočjo svoje agencije Opus in sodelavcev. Rekviem je njegov prvi knjižnoza-ložniški projekt. I. ZORAN GODEC PRED PEKLOM Kar predstavljajte si, če si morete, nedeljo na slovenskem podeželju brez radia, iz katerega se kotrljajo svetli zvoki Slakovih, Henčkovih ali viž drugih mojstrov narodnozabavne glasbe! Seveda si je ne morete, saj je glasba te vrste postala svojevrsten slovenski pojav, neogiben spremljevalec slovenskega človeka, del njegove sodobne identitete. In če drugega ne, smo Evropi in svetu dali vsaj to glasbo, pa naj bo dofna pri delu prebivalstva še tako malo cenjena. S pojavom narodnozabavne glasbe- in njenimi ustvarjalci se je na literarnem področju spopadel pisatelj Ivan Sivec, ki je to tematiko vzel za osnovo svoje najnovejše povesti Godec pred peklom. Knjiga, ki jo ta čas verjetno mnogi že z zanimanjem prebirajo, pa je izšla pri Kmečkem glasu Sivec je v knjigi zapisal življenjsko izkušnjo kmečkega fanta, ki je krenil po poti sodobnega ljudskega glasbenika, po poti, ki se v pripovedi izkaže kot uničujoča. Za veselimi zvoki pesmi in širokimi nasmehi godcev stoji svet biznisa, neusmiljen, poln umazanije, podkupavanja, sprijenosti, bolnih osebnih ambicij in intrig. Pisateljev pogled v zakulisje slovenske narodnozabavne scene je pogled v pekel, ki se junaku pripovedi pokaže v vsem hudičevem sijaju, ko stopi na njegov prag. Toda godec se reši. Po bliskovitem vzponu in uspehu, ki ga krona materialno blagostanje in duhovno osiromašenje, se vrne k zemlji in k svoji dragi ženi, muzikantarsko kariero pa obesi na klin. Na nek način lahko govorimo o obrnjenem Orfejevem mitu ali izročilu stare slovenske ljudske pesmi Godec pred peklom, po katerimi ima knjiga svoj naslov. Orfej/godec rešuje iz pekla ljubico/mater, v Sivčevi pripovedi pa ljubljena ženska reši godca pred pogubljenjem v peklu. Konec je srečen, poučen, zmagajo stare slovenske vrednote, zemlja in kmetstvo. Povest je sicer napisana nekoliko sladkobno, kar pa ne moti, saj se tako po tej plati staplja s svetom, ki ga opusuje: takšna so zvečine tudi besedila novih narodnozabavnih pesmi. M. MARKELJ 0 MAČKAH IN PSIH Psi in mačke so verjetno najbolj razširjeni hišni ljubljenci po slovenskih domovih in najbrž ni slovenske -Zabeleženo_______ MED IDILO IN GROZO Zanimanje za »pozabljenega« pisatelja Vladimirja Bartola je vse večje, kot bi se »iz slovenske književne žerjavice tridesetih let« rojeval nov literarni Feniks. Povojnim natisom najbolj poznanih Bartolovih del, Alamuta in Al Arafa, so sledili natisi še nekaterih njegovih manj poznanih del. Nazadnje je na knjižni trg prišla zbirka novel Med idilo in grozo. Izdala jo je Književna mladina Slovenije. Knjiga vsebuje sedem novel, nastalih v obdobju med 1935. in 1940. letom. Avtor sam se je ukvarjal z načrti, da jih izda, vendar zamisli ni uresničil. Tako prihajajo med bralce v knjižni obliki šele po nekaj desetletjih, pa zato prav nič manj sveže. Čeprav teh novel kritiki ne uvrščajo ob bok drugi Bart-lovi prozi, gre za branja vredno knjigo. i d i l er C ROZO kmetije brez teh živali. Štirinožnim ljubljencem, ki žive v mestih, morajo lastniki posvetiti več skrbi in nege, še posebno, ako gre za pasemske živali. Z živalmi je pač treba prav ravnati, če naj bo skupno druženje v zadovoljstvo tako človeku kot živali. DZS j e pred kratkim izdala dva izčrpna priročnika za lastnike psov in mačk, ki podajata potrebno znanje o tem, kako živali živijo in kako je treba z njimi ravnati, da jih ohranimo zdrave in v dobrem stanju. Oba vodnika — napisal ju je David Taylor — sta zasnovana na enak način, in sicer tako, da avtor žival najprej predstavi po njeni anatomiji in poreklu, nato pa daje kratek pregled poglavitnih pasem. Sledi vrsta praktičnih nasvetov, kako izbiramo mačko ali psa, ko se za žival odločimo, kako jo negujemo, dokler je še mlada, kako poskrbimo za njeno nastanitev, da se bo kar najbolje počutila, in nato zapiše še vrsto nasvetov o ravnanju z njimi, od prehranjevanja do nege in vzreje novega rodu. Pomudi se tudi pri pasjih in mačjih razstavah, nato pa se loti živalske psihologije in razlage tistih osnovnih značajskih črt psa oziroma mačke, ki jih gojitelj mora poznati. Knjigo zaključuje z obsežnima poglavjema o skrbi za zdravje živali in o prvi pomoči, ki jo lastnik lahko sam nudi svojemu štirinožnemu ljubljencu. Knjiga je bogato ilustrirana s črno-belimi in barvnimi fotografijami ter risbami, besedilo je jedrnato in razumljivo, dodane so tabele in preglednice, kar vse skupaj daje knjigi pravo vrednost. Še posebno knjige Vse o mačkah bodo mnogi veseli, saj za razliko s psi o tej domači živali v slovenščini doslej nismo imeli kaj prida napisanega. MiM APOKALIPSA VSAK- DANJOSTI V zapuščini slovenskega pisatelja Vitomila Zupana (umrl leta 1987) je ostalo nekaj esejev in drugega drobnega gradiva, med obsežnejšimi proznimi teksti pa le »roman v nastajanju« Apokalipsa vsakdanjosti, ki ga žal ni dokončal. Roman je izšel ob koncu lanskega lete pri Mladinski knjigi v zbirk Nova slovenska knjiga. Pripoved o staranju in sta rosti, o spogledovanju s smrt jo in zrušenimi iluzijami se konča sredi dialoga in je formalno gledano izrazit torzo, vendar je nedokončanost romana, kot pravi pisec spremne besede Aleš Berger, »njegovo edino normalno stanje«. Z Apokalipso vsakdanjosti Zupan nekako dokončuje trilogijo romanov (Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro in Levitan) z vitalneži, značilnimi junaki Zupanove proze. Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni. Ni bila srčna kap »V soboto sem bil preko stalne službe UNZ obveščen, da so doma našli mrtvo 63-letno Ano Ivnik. Prve vesti pa kažejo, da naj bi bila ubita s strelnim orožjem. Nobenih drugih podrobnosti to prvo poročilo ni navajalo, zato sem poklical še postajo milice, kjer je dežurni miličnik vest potrdil. Z občinskim javnim tožilcem s^a se takoj zatem odpeljala proti kraju dogodka, vmes pa se ustavila še na postaji milice, kajti med potjo nama je bilo javljeno, da prihaja sem tudi posebna skupina UJV in da bi ogled kraja zločina opravili skupaj. Čas, ki je bil na razpolago, sem izkoristil za pogovor s komandirjem postaje. Povedal je, da je bila Ana upokojenka, ki je nazadnje živela sama v svojem stanovanju, in da je postajo o smrti obvestila dežurna zdravnica. Ta je sporočila, da je opravila ogled trupla pokojnice, kot vzrok smrti pa navedla, da je Ivnikovi prišlo slabo, saj je bila srčna bolnica, da je najverjetneje padla po tleh in pri tem z glavo nekam udarila, tako da je obležala mrtva. Komandir je še povedal, da je takoj po tem obvestilu na kraj najdbe trupla poslal miličnika, ki pa se je zadovoljil z ugotovitvijo zdravnice. Šele kakšno poldrugo uro kasneje je prišlo iz vasi obvestilo, da je neki fant v sobi pokojnice našel kroglo strelnega orožja, nakar je dežurni miličnik tja poslal patruljo, da zavaruje morebitne sledove.« Tako je med drugim v svoje poročilo o ogledu kraja uboja zapisal preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega so- dišča. Dodal je še, da je zdravnica v opravičilo svojemu spodrsljaju navedla, kako je bila v sobi slaba svetloba in da trupla ni obračala. Že malo natančnejši pogled trupla in sobe pa je nedvoumno pokazal, da Ana ni umrla naravne smrti, najmanj trije streli so jo zadeli v glavo in tilnik. Toda kdo jih je izstrelil? Prvi pogovori z navzočimi niso prinesli nič posebnega in šele izjava vnukinje umorjene Ivnikove je preiskovalce usmerila na prvo in, kot se je kasneje pokazalo, pravo sled. Takole je povedala: »Ano sem mrtvo pri štedilniku našla jaz, v njeno stanovanje pa sem prišla zaradi obvestila tukajšnjega soseda Alojza Žižka, ki je prišel v našo vas in me vprašal, kako da so Anine kokoši že zunaj in če vem, kje je stara mama. Žižek ni imel navade hoditi k meni s kakršnimikoli sporočili, zadnjič je bil na našem domu pred letom dni.« Vsem v preiskovalni skupini se je ta informacija zdela izredno pomembna. Vneto so nadaljevali z delom, do jutra je bila opravljena še obdukcija trupla pokojnice, ogled pa so nadaljevali v nedeljo ob 11. uri. Med drugimi so tokrat govorili z Žižkovo hčerko, ki s staršema živi v isti hiši. Po pogovoru z nj o j e bilo veliko tega že precej jasnejšega. Pokazalo se je, da je hčerka prišla v petek popoldne domov, vendar očeta ni našla v stanovanju. Iskala ga je okoli hiše, ko je njegov glas slišala iz stanovanja Ivnikove, kjer se je z njo nekaj na glas pogovarjal. Pogovor je bil podoben prepiru, po katerem je večkrat glasno počilo. Potem je iz stanovanja stopil Alojz Žižek. Slednji je uboj že po nekaj urah priznal. Preiskovalce je celo popeljal v klet, kamor je zakopal pištolo, s katero je streljal na Ivnikovo. Tudi vprašanje, zakaj je prišlo do zločina, je bilo kmalu pojasnjeno. Žižek je bil brezposeln, preživljal se je z ženinim denarjem. Njegovo edino opravilo je bilo pravzaprav kuhanje žganja in uživanje alkohola. Denarja ni imel. Kot so povedali sosedje, si ga je često sposojal. In zelo malo je verjetno, da je bil on tisti, ki naj bi Ivnikovi posodil 200 din, kot je sam trdil preiskovalcem. To naj bi bilo namreč po njegovem vzrok, da je sploh odšel k Ani. Tam je zahteval nazaj svoj denar, ko pa mu ga ni hotela dati — bojda ga je celo žalila — je iz žepa potegnil pištolo znamke Zbro-jevka ter z njo iz neposredne bližine najmanj trikrat ustrelil v Ivnikovo. Žižkovi zgodbi sodniki niso verjeli, kajti zelo verjetno je bil on tisti, ki si je hotel sposoditi denar od sesede, potem pa je v besu, ker zahtevanega ni dobil, na Ivnikovo streljal. Senat novomeškega okrožnega sodišča je zategadelj Alojza Žižka, takrat starega 42 let, obsodil na 9 let strogega zapora. Tožilec pa s kaznijo ni bil zadovoljen. Poslano pritožbo je obravnavalo višje sodišče v Ljubljani in navedbam tožilca pritegnilo; Žižku je bila kazen zvišana kar na 12 let strogega zapora, a odsedel je le slabi dve tretjini. Resda so bile zahteve za izredno omilitev kazni zavrnjene, vendar je bil Žižek na podlagi dobrega mnenja o njegovem vedenju, poslanega iz KPD Dob pri Mirni, kjer je kazen prestajal, predčasno spuščen na pogojno svobodo. Vrata zapora so se mu odprla kar 4 leta in 8 mesecev poprej, kot bi mu izrečena kazen dvanajstih let potekla v celoti. V Radatoviče le zaradi Boga Radatoviški grškokatoliški župnik Vladimir Magoč je pred leti v Rimu igral v nogometnem moštvu, ki je igralo proti reprezentanci ostalega sveta in zmagalo. Kako je igral Magoč, se danes ne ve, ker poročil o tem dogodku ni, saj ga niso zabeležili ne tisk, ne radio, ne televizija. Pomerili so se namreč gojenci ukrajinskega papeškega malega semenišča, in sicer ekipa vojvodinske vasi Ruski Krstur proti »reprezentanci«, sestavljeni iz gojencev »iz ostalega sveta«. Vladimir, Rusin iz trdne kmetije v vasi Kucura blizu Ruskega Krstura v Vojvodini, se je po končani osemletki odločil za duhovniški poklic. Čeprav je Vladimir edini sin, se oče, napreden in podjeten kmet, njegovi odločitvi ni upiral, k temu pa ga tudi ni spodbujal, pač pa je njegovo izbiro spoštoval. In tako je mladega rusinskega fanta iz Vojvodine pot peljala najprej v Rim na ukrajinsko papeško malo semenišče, kjer je postal njegov prvi predpostavljeni sedanji metliški grškokatoliški župnik Mile Vra-nešič. Po končanem malem semenišču se je Magoč vpisal na grškokatoliški oddelek katoliške fakultete v Zagrebu, po končanem študiju in zaobljubi pa je služil kot kaplan v svoji rojstni vasi Kucura. V Vojvodini živi okoli 30.000 Rusinov in velika večina je grkokatolikov, uniatov. Tudi večina vojvodinskih Ukrajincev je te veroizpovedi,« je začel svojo zanimivo pripoved Magoč. »Največje rusinsko naselje in župnija je Ruski Krstur, kjer živi kakih 7000 ljudi, od teh je 99 odstotkov Rusinov; v moji vasi Kucuri pa je okoli 3000 Rusinov in vsi so grkokatoliki. Rusini so prišli v Vojvodino za časa Marije Terezije iz zakarpatske Ukrajine. Takrat Ukrajina kot ime še ni obstajala. Mi smo obdržali stari jezik, medtem ko se je ukrajinski razvijal. Naši predniki so iz stare domovine prinesli tudi svojo vero in prav Cerkev, naša vera, ima največ zaslug, da smo obdržali svoj jezik, ohranili svojo identiteto, skratka, da smo se ohranili kot narodnost. Poleg osnovnih imamo sedaj v Vojvodini Rusini tudi nekaj srednjih šol, oddelek na filozofski fakulteti, svoje oddaje na radiu in televiziji. Veliko naših ljudi se šola in zgolj iz moje vasi, ki šteje okoli 3000 prebivalcev, je več kot deset zdravnikov. Skratka, imamo vse pravice tako kot Madžari, Slovaki in druge narodnosti v Vojvodini « Pred štirimi leti je šel stari radatoviški župnik Jure Hr-njak v pokoj in Magoču, takratnemu kaplanu v Kucuri, so dali na izbiro več župnij, kjer naj bi bil župnik. Med njimi je bila tudi župnija Rada-toviči. Z ženo, prav tako Ru-sinko, sicer pa profesorico geografije, sta iz ravne Vojvodine prišla pogledat v gorjanske Radatoviče in se odločila, »čeprav sem navajen na povsem drugo pokrajino, mi je bilo tukaj takoj všeč. To so izredno lepi in pestri kraji, pokrajina je čudovita, ljudje prav tako in mi ni žal, da sem prišel sem,« pravi Magoč. »Sicer pa smo mi vezani tudi na posltišnost, a so mi kljub temu dali nekaj župnij na izbiro. Vsi grkokatoliki v Jugoslaviji spadamo pod kri-ževsko škofijo. Grkokatoliki v naši državi so Rusini, Ukrajinci, Žumberčani, tudi v Makedoniji je okoli 6000 grkokatolikov, eno župnijo pa imajo tudi naši Romuni, skupaj je to pet različnih narodov. V moji sedanji župniji Rada-toviči je 23 vasi in zaselkov, z vikendarji vred je tu okoli 400 ljudi; od tega, računam, da je kakih 360 vernikov, zagrizenih ateistov pa v teh krajih skorajda ni. Žal pa tu živijo v glavnem le še stari ljudje. Če bo šlo tako naprej, se bo število ljudi v 45 letih zmanjšalo za pol. Danes je vsega skupaj v teh vaseh le kakih 60 mlajših družin, je pa preko 70 vdov in 18 vdovcev. V štiriletno šolo v Radatovičih hodijo le štirje otroci. Moja triletna hčerka skorajda nima vrstnikov za igro. Na leto imam štiri do pet krstov, pogrebov pa vsako lete več kot deset.« Na pogrebih se zbere tudi dvakrat toliko ljudi, kot je vseh prebivalcev v 23 vaseh in zaselkih Magočo-ve župnije. Na pogrebe svojcev, prijateljev in znancev pridejo Žumberčani iz vseh krajev, kjer so si poiskali boljše življenje, kot so ga imeli v teh odmaknjenih in še ne dolgo tega tudi zaostalih in od sveta odrezanih krajih na pobočjih Žumberačke gore, kot temu delu Gorjancev pravijo tu. Od lanskega leta skrbi Magoč tudi za župnijo Drage, ki že od konca vojne ni več samostojna. V tej župniji je okoli 30 grškokatoliških družin iz vasi Drage, Hrast in Škemlje-vec, ki spadajo v metliško občino. Sosednji grškokatoliški župniji sta Kašt in Metlika. Magoč pa ima zelo dobre in prijateljske odnose tudi z rimskokatoliškimi duhovniki iz metliške občine. Ljudje v teh krajih Magoča ne cenijo samo kot duhovni- OB i Kar trikrat Slovenec »Ste vi Franc Slovenec?« vprašam. Možakar bolj drobne postave, kljub sedeminse-demdesetim letom pa živahne in hudomušne narave, mi odgovori: »Da, Franc sem enkrat, Slovenec pa kar dvakrat.« - Tako se začne najin pogovor v vasi Skopice na Krškem polju, bolj podobni panonski vasi dalje na jugu kot pa tipični gručasti slovenski vasi. Hiše so namreč razvrščene ob cesti, za njimi so gospodarska poslopja, naprej na obe strani pa se širijo sadovnjaki in ravna polja. Franc me popelje naprej čez dvorišče do svojega najljubšega kotička ob dveh čebelnjakih. Tu mežikava v močno pomladansko sonce, se pogovarjava in uživava ob prijetnem vonju, ki se širi iz številnih panjev. Čebele naju prijazno obletavajo in brnijo svojo neskončno pesem, to prijetno brnečo pomladno idilo pa kdaj pa kdaj grobo prekinja hrup ogromnih jeklenih ptic, ki se z oglušujočim ropotom dvigujejo in spuščajo na bližnje letališče v Cerkljah. Možakar ljubeznivo motri svoje varovanke, ki se iz bogatih panjev odpravljajo na prvo pomladansko pašo, in se mi nasmeji, ko vidi, kako vsakič, ko mi katera radovedno sede na roko ali na glavo, prestrašeno otrpnem: »Nikar se ne bojte. Nič vam ne bodo storile. Dobro jih poznam. Sedaj so pohlevne kot ovčice. Z njimi vedno delam skoraj brez zaščitne obleke. No, kdaj pa kdaj se katera zmoti, toda na to se človek hitro navadi. Edino ob kostanjevi paši je treba biti malo bolj previden. Takrat so bolj hitro razburljive. Včasih so take, kot bi imela vsaka no-žiček v rokah.« Ob tem se spomnim podob iz stare slovenske kmečke idile, tako tipičnih, da me prešine misel: »Saj ni samo dvakrat Slovenec, trikrat je!« Kajti kaj je bolj karakteristično za Slovence kot prastara ljubezen do teh marljivih živalic, ki so jim vedno bile v korist in za zgled! »Rodil sem se v tej vasi, vendar nisem vseskozi živel tukaj,« pripoveduje svojo zgodbo Franc Slovenec. »Deset otrok nas je bilo v družini, nekateri so že zgodaj pomrli, en brat je ostal doma na kmetiji, drugi pa smo se raztepli po svetu. En brat je odšel celo v Kanado, pa se je pred leti vrnil, da bi tukaj umrl. Jaz sem se izučil za krojača in si poiskal delo v Zagrebu. Takrat mi je šlo kar dobro, bilo je to še v stari Jugoslaviji. Delo sem dobival od nekega Žida, ki je imel konfekcijsko podjetje in trgovino. Izdeloval sem balonske plašče in z njimi zaslužil toliko, da bi lahko vsak teden ku-pil eno kravo. Bil sem še samski, pa sem veliko tudi prihranil. Tisoč do tisoč dvesto dinarjev sem dobil na teden, za parcelo, ki sem jo kupil tukaj, pa sem dal sedem tisoč dinarjev.« Vsakega veselja pa je enkrat tudi konec. Francu je dober zaslužek, ki pa si ga je moral prislužiti s trdim delom in neprestanim sedenjem za šival- nim strojem, prekinila vojna. Mobiliziran je bil in v bližini Samobora dočakal tudi razpad. Ko se je na konju vračal domov, so ga presenetila nemška letala. Ker se mu je zdelo škoda kar tako pustiti lepega konja, saj bi pri delu na domači kmetiji kar prav prišel, sta jih skupila oba, konj in jezdec. Francu je rafal prestrelil nogo in le počasi je okreval. Meo vojno se je pred izselitvijo umaknil k sorodnikom v Škocjan, po vojni pa se je poročil z domačinko iz sosednje vasi, s katero ima hčerko in sina. Odo sta že pri svojem kruhu. Prvi panj je Franc nabavil že v začetku petdesetih let. Pričel je kot samouk. »Malo sem se pozanimal pri tem, malo p onem čebelarju in tako sem s marsikaj naučil. Prebral sen tudi vse o čebelah, kar mi Jf prišlo pod roke. Veste, če se i ti te čebelarjenja, se gaje treD lotiti z vsem srcem in ouS„ Tako sem počasi opustil šivanje in se, posvetil samo tem poslu. Pozimi malo počivam takoj spomladi pa se prmm delo. Nimam se časa ukvarjam z ničimer drugim. Zlasti sedaj, ko so čebele izpostavljene d leznim, je to zelo važno. Poiem ko je sezona na višku, ima “ tudi po sto panjev, sedaj PaJ je seveda nekoliko manj- * kaj v Globočicah imam ®e čebelnjak, v katerega jih zap ljem na letno pašo. Tam iman prostora za devetdeset panje ^ Z Medexom imam pogodbo oddajo medu in cvetlmnes prahu. Včasih sem se ukvarja tudi s pridobivanjem ma nega mlečka, vendar je s t preveč dela in ga sam nei zn■ rem več. Čebel pa ne uničuj J samo bolezni. Prej se je doga) . lo, da so umirale tudi zar nepravilnega škropljenja raznimi insekticidi. Sedaj se ljudje že navadili, da pred škropljenjem opozor i -tako da jih pravočasno prem. Se je pa tudi že zgodim da sem zaradi tega utrpel liko škodo.« Ko se poslavljam, se Fra^ff. Slovenec postavi za fotogra ranje tik pred brneče Panl 0 »Pa kaj, če me katera PlC!’ . res ni nič hudega!« Pravlt„. dvoumno doda, »kadar me tera piči, si vseeno pravim, o & daj, da bi ne bila zadnja^ gg ka, ampak tudi kot dobrega gospodarja in kmeta ter človeka, ki je res vsakemu in vedno pripravljen pomagati, in kot krajana, ki je v prvih vrstah pri vseh akcijah v Žum-berku. »Oba z ženo sva doma s trdnih kmetij in nadvse rada delava na zemlji. V Radatovičih sva takoj začela tudi kmetovati. čeprav v teh hribovskih krajih razmere za kmetovanje še zdaleč niso take kot pri nas v Vojvodini, pa se da tudi tukaj umno in koristno kmetovati. Radatoviška župnija ima okoli 7 juter zemlje, od tega je le eno jutro orno, ostalo so pašniki. Na tej zemlji pridelam 200 do 300 kilogramov česna, ko so slive dobro obrodile, sem prodal 700 litrov slivovke. V najem sem vzel še en hektar zemlje in tam posejal pšenico. Imam traktor s priključki, redimo kravo, prašiče, imamo zajce, kokoši. Večino hrane si pridelamo sami in tako vsaj vemo, da jemo zdravo domačo hrano. Mi damo veliko na to. Denarja od kmetovanja res ni veliko, koliko pa je vredno zadovoljstvo, da živimo v zdravem okolju, v miru, med dobrimi ljudmi! Tukaj imamo duhovni mir in duhovno bogastvo, to pa je največje blagostanje, ki si ga jaz in moja družina lahko želimo. Ne živimo ne razkošno ne bogato, vendar zaradi tega tudi nismo prišli sem niti si tega ne želimo. Pred časom sem svoje -•X* farane peljal na izlet v Vojvodino in bili smo tudi pri tu0)6” očetu. Ko so videli, kako s tam živi, so mi rekli;,Sedaj r® vidimo, da ste v Radatovic prišli samo zaradi Boga.’« Jeseni je Magoč z obiska Vojvodini pripeljal v Radoviče leglo nutrij in sedaj id? že 10 mladičev. »Po moje je & jenje nutrij zelo primerno z take pasivne kraje. Žival daj dragoceno krzno in tudi d1®® je užitno in zelo cenjeno. N trije jejo tako rekoč vse, od z lene krme do korenja, kron pirja, koruze, jabolk. Edini P goj je, da imajo vodo. V načri imam manjšo farmo nutr p kakih sto družin, če mi o uspelo, bi bil vesel, če bi sledil še kdo drug. Nutrije s gotovo lahko dodaten vir za služka, tega pa je v teh kraji zelo malo.« ]v Koliko časa bo Magoč ostal Radatovičih, ni odvisno sam od njega, kot ni bilo sam° ° njega odvisno, da je sem spl°'. prišel. »Vsekakor nam je tuk» zelo všeč in ne bi radi kma* šli kam drugam,« pravi v ime nu svoje družine. Pred kra kim je tudi žena dobila na krajevnem uradu v Radatovičih. Opravila je tudi mah' čarski izpit in je tako P0StžJ*0 moževa »kolegica«, saj lahk sklepa civilne poroke, tak kot on cerkvene. »Pa se je tud v naši družini uresničila tisi ljudska: To što popu umakne. ^ popadiji neče!« se na konc ^ poH.liM.goC, f nagrada v sevnico Žreb je izmed reševalcev 12. na-frjdge križanke izbral DAMJAN-CO STOJS iz Sevnice in ji za nagrado podelil knjigo slovenskega pistelja ,?na Sivca Godec pred peklom. V “J1 pisatelj piše o slovenski narodno-tabavni sceni. Rešite današnjo križanko in pošlji-rešitev najkasneje do 24. aprila na 5?slov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s Pnpisom KRIŽANKA 14. REŠITEV 11. KRIŽANKE Pravilna rešitev 12. nagradne kri-^jrke je, brana v vodoravnih vrsti-“h. takšna: STOPE, VOD, TIPALKA ATOS, ETEN, NUNA, MI-^AA. POLETNI ČAS, IVAN, ARA, ^JEN, TAPIRKA, TROTIL, REK, ^-REBEKA, SRAJCA, ANIT, 51 tK, AKT, NANA, TONI, TAI. ansia posameznikov, na-živr V *n ^r^av ie v kvaliteti tov len'a’ie ne more zago-vttt nobena uravnilovka, Politična ne ekonomska Jezikovna ne književna. C. ZLOBEC . ^ar°d ni samo najizrazi-)sa kulturna individualist, temveč je tudi skup-fu 1.8t^ gmotnih, gospodar-Rth interesov L. UDE NAGRADNA KRIŽANKA a m¥ l H .. DL KIT IME ZA MONGOLSKO LJUDSTVO DUN-GANl PUŠICA POKLOP SESTAVIL J UDIR IVAN LOTRIČ laSček VRSTA ELEKTR NAPRAVE KNJIŽEVNIK ŽUPANČIČ FRNIKOLA TRENUTEK TROJA KEM SIMBOL ZA JOD KOŠARKAR PARTIZANA > n PISATELJICA VASTETOVA ATLETSKA PANOGA i MATERIAL ZA PREKRIVANJE STREH UMETNOST ŽENSKO IME IGRA PRI TAROKU MINERAL SAL0VEC > DEL RASTLINE PERZEJEVA MATI (GR MIT | DL KLJUNAČ EG STVARNIK SVETA V EL MERA ZA MOČ SINTETIČNA DROGA ZNAN ŠPANSKI ŠAHIST DODATEK SlBA DEL OSTRESJA KRASOTA > ISTRSKO LETOVIŠČE VRTINEC GL STEVNIK ČEBELJA TVORBA R0MUL0V BRAT DVOJČEK PRED ČASOM ZNANI Španski tenisač MALHA IT VELETOK ZLATO JABOLKO STOLNA ’ CERKEV SOKRATOV TOŽILEC CENT NOJU PODOBNA IZUMRLA PTICA Roguefort — kralj med siri Edinstveno okolje in plesen penicillium roqueforti dajeta izjemen okus najbolj — cenjenemu siru na svetu — Začelo se je s pozabljivim pastirčkom_ Skrivnost slovitega sira roqueforta 1 1 Gamah in sapicah, ki že milijone vlečejo med nagrmadenimi bloki : Cenca Pri vasi Roquefort. Po nji a sir svoje ime že od tistih časov, ko ga začeli tam izdelovati in je iz vasi no romal na francoski dvor, kjer ok Se S krernastim sirom izbornega l usa ln Prepreženega z mrežo zelen-o-modre plesni gostile kronane Slave vse Evrope * jamah i sapica, •n predorih pihlja stalna m . _ . temperatura ostaja stalna, n,. ' ln ' 1 stopinjami Celzija, vlaž-Vs Pa,ne Pade pod 93 odstotkov. e l() skupaj tvori idealne pogoje za je. Plesni penicillium roqueforti. To s;r 'sla Plesen, po kateri roqueforlski slovi po vsem svetu. Vaščani pravi-niK^mam,'n Predorom v nagrmade-kamnitih blokih flerine. in zroill° pripoveduje, da je plesen Vp. nJ° skrivnost okusnega sira pred u sl° let, odkril nek pastirček. Prav nim6 iS sPravd v zavetje med ogrom-nKi -a. . koma peščenca malicat svoj oieajm prigrizek, sir in kruh, je mi- isrl \?SC' drug pastir in ga zvabil k Kn Na malic°je za tisti dan pozabil. noz»ejeje.z nekaj dni vrnil, je prese-VIC^e*' daJe kruh in sir prevlekla ie vc kasla P,esen- A ker je bil lačen, jerl eeno zagrizel v sir. Postal je prvi nle.C ro9ueforla- Pastirčku je okus Bo 'P'ye8a s'ra prijal. Ni trajalo dol-Ce V zeso vaščani začeli nositi hleb-ra dozorevat v tamkajšnje jame. ru as 0 okusnem roquefortskem si-l4n7Je razširil po vsej Franciji. Leta auef ^ Rancoski kralj podelil Ro-uški r ,nom posebno listino, toulo-Dik1 KPar ament P3 Je leta 1666 izdal sokJ^n,°dl°k, ki je določal zelo vi- ao globo m vsakogar ki bj prodaja| l s. lv sir z oznako roquefort, ne da Bi sir ^ares tam dozorel. Slednji dokument dokazuje, da je lat,, ^anje roqueforta skoraj prav rari?clar°*kot sir sam- Tudi drugi sinov ° za^eB,P° zgledu Roqueforča-sirov UP°raB'jati plesni pri izdelavi »Danes poznamo več odličnih modrih sirov, kot sta gorgonzola ali modri avergnen, vendar je roquefort drugačen od njih, predvsem zaradi okolja, v katerem dozoreva,« pravi strokovnjak za sire Andre Vernhet. »Splet flerin pri Roquefortu je edinstven in ga ni mogoče umetno narediti.« Posebnost roqueforta je tudi v njegovih osnovnih sestavinah. Ostale modre sire pridelujejo iz kravjega mleka, medtem ko mora biti pravi roquefort narejen iz polnomastnega ovčjega mleka. Ker je za enako količino mleka, kot ga da ena krava mlekarica, potrebnih 20 ovac, je razumljivo, da so stroški pridelave ovčjih sirov višji in temu ustrezno tudi cene. Roquefort nosi krono tudi pri cenah. Dandanes v širši okolici Roquefor-ta redijo okrog 800.000 ovac. predvsem za potrebe sirarjev. Postopek pridelave roqueforta pa je takšen. Ovčje mleko zlijejo v kadi in vanj vmešajo malo roquefortske plesni, ki jo pridobivajo na hlebcih rženega kruha v flerinah. Nato dodajo sirilo, in ko se mleko sesiri, maso razrežejo na hlebce, pomešajo s sirni-co in pustijo, da se sušijo. Ko so dovolj čvrsti za nadaljnjo obdelavo, jih po vsej površini natrejo s soljo, nato Življenje, stkano iz laži in sprenevedanj, je tista gladka pot, ki uničuje posameznika in skupnost. I. VERČ Literatura je vredna toliko, kolikor je vreden pisatelj. čim večji je človek, tem resničnejša je njegova literatura. „ „ L. KOVAČIČ Življenje se mora nadaljevati, tudi kadar so se sanje že končale. M. STERLE pa naložijo na tovornjake in prepeljejo v Roquefort. V vasi, ki šteje okrog 1000 prebivalcev deluje danes okrog 11 sirar-skih podjetij, vendar je 84 odstotkov proizvodnje v rokah enega podjetja, ki je lastnik skoraj večine vasi in seveda tudi šestnadstropne sirarne, vgrajene v peščenčaste bloke. S svojimi jamami, rovi in hodniki, prekritimi s plesnijo, je sirarna bolj podobna kripti velike katedrale kot pa tovarni. Vse, kar ni kamenje les, in to zgolj hrastovina, ker je pač najbolj odporna do velike vlažnosti. Tu sirne hlebce dodelajo v sloviti sir po starem načinu. Najprej jih na-pikajo (edino to opravi stroj). Tako se iz hlebcev sprostijo plini, hkrati pa je notranjost sirnega hlebca dostopna sapicam in plesni. Hlebce razložijo po policah ter jih prepustijo delovanju edinstvenega okolja. Po štirih tednih, ko se v siru pokaže plesen, hlebce zavijejo v neprodušne folije ter jih prenesejo v mrzle in temne rove, kjer dozorevajo cele štiri mesece. Ko mojstri ugotovijo, da je sir zrel, hlebce razvijejo in jih zapakirajo v aluminijaste folije, zapečatijo z zaščitenim rdečim pečatom ter pošljejo v prodajo. Vsako leto pridelajo v Roqueforlu okrog 17.000 ton sira, večino pa ga pojedo kar Francozi sami. Za druge ljubitelje po svetuje na voljo le okrog 11 odstotkov letne proizvodnje. Za konec pa še tole. Poznavalci in ljubitelji sira pravijo, daje greh mešati roquefort v sirne solate, uživati / maslom in podobno. Kot kralj sirov zasluži, da se mu posveti vsa pozornost. Uživati ga je treba samega s kruhom ter poplakniti s kozarcem vina. Dober tek! MiM (Vir: RcaderV Digest) Prava stvar? Splavitvena tabletka za varen abortus — Morala? Francoski farmacevtski strokovnjaki so izdelali tabletko, ki jo označujejo z oznako RU-486, prerokujejo pa ji, da bo postala vsaj tako znana, kot so poznane kontracepcijske tabletke. RU-486 je namreč izdelek, ki služi splav-ljanju zarodkov na, kot pravijo, varen in učinkovit način. Za žensko, ki želi splaviti, je uporaba tabletke, gledano s telesne in duševne plati, najprimernejša oblika splava. Tableta učinkuje kot blokator delovanja hormona progesterona, katerega poglavitni namen je priprava maternice za sprejem oplojenega jajčeca. Pod vplivom delovanja tabletke se maternica obnaša, kot da jajčece ni oplojeno, in se odziva kot pri menstruaciji, le da se organizem dejansko znebi zarodka. Zdravniki takšne vrste splava ne imenujejo abortus, marveč kontragestacija. Po mnenju zagovornikov spla-vitvene tabletke je to prava stvar, ki bo rešila prenekatero življenje mladih žensk tam, kjer je pogosta praksa nezakonitega opravljanja splavov, posledice pa so dostikrat za ženske težke, pogosto tudi umirajo. Nasprotniki splava so seveda ostro proti splavitveni tabletki. Možnost, da ženska prekine nosečnost s tem, da pogoltne tabletko, rušilno deluje na moralno načelo nedotakljivosti življenja, kije kot naj višja vrednota dodatno ogroženo. Smrt je nabrusila koso Podsaharske afriške dežele zajela epidemija meningitisa — V nekaj dneh smrt pokosi celotne družine Človek ne more uspeti v življenju, če se bojuje sam s seb°)' A. LOVVEN Podsaharski pas afriških dežel je ponovno prizadela katastrofa. Tokrat v obliki epidemije izredno hudega meningitisa, kije izbruhnila ob koncu lanskega leta in se razširila kot blisk iz Etiopije v Somalijo, Sudan, Kenijo in na atlantsko stran Afrike v Nigerijo. Ljudje padajo kot pokošeni, število umrlih pa se dviga v desettisoče. Prvi primer smrti letošnjega smrtonosnega pohoda epidemičnega meningitisa so zabeležili okrog božiča v južnoetiopijski vasi Damot Weyde. Kdo je bil prvi nesrečnež, ne vedo več, saj so ljudje začeli cepati kot muhe, bolezen pa se je širila kot požar v druge vasi in čez nekaj tednov že tudi v druge države. Bolezen je izredno huda in hitra. Okuženi človek, ki zjutraj vstane še povsem zdravega počutja in videza, ima proti večeru že visoko vročino, v nekaj naslednjih urah pade v komo in ponoči umre, pravijo zdravniki, ki spremljajo najnovejšo afriško nesrečo. Od prvega znamenja bolezni do smrti preteče le en dan Meningitis sicer ni novost v podsaharskem pasu. Vsako leto ob koncu sušnega obdobja se meningokok, bacil, ki povzroča vnetje možganske mrene, razmnoži in ga je v prašnem zraku zelo veliko. Ljudje ga vdihavajo, s kašljanjem in kihanjem pa prenašajo na druge. Vendar so ljudje, ki stalno prebivajo v krajih, kjer redno prihaja do tega, po naravi odporni proti okužbi. Tokratna nesreča se je začela predvsem zato, ker je prišlo do okužb v južnejših predelih, kjer ljudje naravne odpornosti nimajo, poleg tega pa se je pojavil še posebej kužen bacil. Za okužene kraje je značilna siceršnja podhranjenost in revščina prebivalstva, kar širjenje bolezni pospešuje. Ljudje spijo v kočah, po 12 v eni, to pa je skoraj idelano za širjenje baci- »Bistra glavica« Elektronska napravica za pomoč v gospodinjstvu Združevanje v Evropo odmeva tudi po kuhinjah. Ne sicer tako usodno kot v gospodarstvih in drqgih velikih sistemih, vendar pa le. Če drugega ne, bodo kuharji pri izmenjavi receptov za pripravo različnih jedi v težavah, saj na Britanskem tehtajo in merijo količine potrebnih živil v povsem drugih enotah kot mojstri loncev na celini. Tem zapletom so prisluhnili podjetni Japonci in izdelali kuhinjski namizni kalkulator. Znana tovarna Seiko ga je poslala na trg pod imenom krtchen whiz (kuhinjska bistra glavica). Naprava kot za šalo prevaja recepte iz metričnega v britanski sistem enot in obratno, izkaže pa se kot učinkovita tudi pri reševanju drugih problemčkov. Tako denimo v hipu preračuna recept, napisan za štiri osebe, v recept za šest ali drugo poljubno število oseb. In ne samo to, gospodinja lahko napravico koristno uporabi tudi pri šivanju, hišni gospodar pa pri nekaterih domačih delih. Elektronska »glavica« lahko izračuna, koliko metrov blaga je potrebnih za določen kroj ali pa, denimo, izračuna, koliko zavitkov tapet je potrebnih za določen prostor. Nič pretresljivega, zanimivo pa je, kaj vse se da narediti. la. Tako se dogaja, da v nekaj dneh pomrejo cele družine. Edini zdravstveni ukrep, ki reši bolnika, je hitro ukrepanje z močnimi dozami antiniotikov. V večini dežel, ki jih je zajela epidemija meningitisa, je kaj takega seveda nemogoče. Pot do zdravnika je v mnogih naseljenih krajih dolga nekaj dni, to pa pomeni, da bolnik prej umre, kot vidi zdravnika, ali pa utipi hude poškodbe možganov, vida in govora, če se ogne smrti. Strokovnjaki se boje, da je to, kar se zdaj dogaja, šele začetek in da bo do najhujšega šele prišlo. MiM •PO SFVtt*U DIVJE IN SLEPE so strasti. Nek nemški parček je bil tako silovito zaljubljen, da sije poljubljanje privoščil vsepovsod, tudi na cesti, ko je avtomobil brzel s hitrostjo kakih 140 km na uro. Fantje užival v veliki hitrost« in v opojnosti ustnic svoje ljubljene, smrtonosne užitke pa je zabeležila samodejna policijska kamera. Zdaj bo dekle, če ga bo še marala, lahko poljubljal pri hitrosti 4 km na uro, saj so mu vzeli vozniško dovoljenje, dokler se mu strasti ne ohladijo. ZA NOV REKORD v sloviti Guinnessovi knjigi se tako rekoč vsak dan po vsem svetu trudijo številni slavohlepneži. Tokrat omenimo enega, ki rekorda ni dosegel iz hlepenja po slavi. Noj v izraelskem mestu Ha-onu je zlegel jajce, ki tehta 2 kilogra ma in 300 gramov. Po mnenju poznavalcev je to največje jajce na svetu, ki zaleže za cela dva ducata kokošjih. ŠKOTSKI VISKI bo kmalu zaščiten in ne bo mogel kar vsakdo, ki zna zvariti kakšno alkoholno brozgo, nanjo zapisati slovito besedo »scotch«. S tem nazivom bodo smeli opremiti viski samo tisti proizvajalci, ki bodo pijačo proizvedli po natančno določenem postopku in iz natančno določenih sestavin. Ker je ena od njih tudi voda iz škotskih gora, si lahko kar mislimo, kdo in kje bodo delali pravi scotch. SALVADOR DALI, ki je letos preminil, si je rad privoščil ekstravagantnosti in tudi potegavščine, a take le ne, kot so si jo nekateri njegovi znanci in njihovi na stran obrnjeni prijatelji, ki so po svetu prodali približno 70.000 mojstrovih grafik, vse lepo podpisane, kot se spodobi. Goljufijo je odkril poznavalec, kije edini od kupcev vedel, da se Dali v zadnjem desetletju življenja na svoje grafike sploh ni podpisoval. Lepota in sijaj in resnica v velikih delih umetnosti niso različne stvari, ampak so imena za eno in isto. I. URBANČIČ Čim bolj je pisatelj zakoreninjen v svojem okolju, tem bolj ga vsi ljudje razumejo; čim bolj narodnosten je, tem bolj mednaroden postane. I. B. SINGER m šteuilhah najbolj zadolžene države 12jf___DoU v latu 1981 v nilijardah USD t FRGENTIMR FILIPINI SFRJ . HFRttO VBCZUEfl NIGBRUR ČILE PSU Svet se duši v dolgovih. Nekateri sicer bolj kot drugi in med te spahu i ' naša država, ki se je po razpredelnici izračunanih dolgov za • 0 ‘987 uvrstila na 7. mesto z 21,8 milijarde dolaijev dolga. Podatke J v lanskem poročilu posredovala Svetovna banka. Pred nami so , ?*',e dolinice, kot sta Brazilija in Mehika, za nami pa je dolg rep v , (ti so z lahkoto jemali, zdaj pa s težavo ali pa sploh ne morejo n G?*!:kar so si sposodili. Te dni so najbolj revne države predlagale, aJ bi jim dolgove odpisali ali spremenili v darilo, in zadolženost je P«l postala ena od vročih mednarodnih tem. BORUT KOS: V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE 0 Ta knjiga je bila zame prava biblija, saj nikjer ni mogoče naj ti informacijskega urada za tujce. To je tudi razumljivo, kajti po revoluciji je jih je tukaj bolj malo. Bil sem že pošteno lačen, ko sem brez uspeha iskal restavracijo po dveh edinih ulicah mesta, stisnjenega v ozki soteski. Ob cesti je tekla motna voda in tudi drugače je bilo vse naokrog mokro, kar je prav čudno za ta del sveta, ki ga obdajajo le puščave. Na ograjah ob cesti so posedali ljudje, zvečine moški, in zdolgočaseno preživljali večer. Hoteli so navezati stik z menoj, vendar jaz nisem znal farsko, oni pa ne angleško, in tako dlje od »hallo« nismo prišli. Ko sem tako zaman iskal kaj za pod zob, me je v angleščini nagovoril kakšnih trideset let star moški in mi ponudil pomoč. Peljal me je v neko smrdečo restavracijo in povedal, da edino tu lahko ob tej uri dobim sendvič s kebakom — to je ovčje meso, ki ti ga z obilo peteršilja zavijejo v palačinki podoben kruh. Ce si res ses- tradan, to lahko tudi poješ. V »restavraciji« se nisem hotel zadrževati, bila je namreč polha muh in vonja po postanem mesu, zato sva z novim znancem sedla na ograjo ob cesti. Med prežvekovanjem me je Ali, kot se je predstavil, zaprosil, naj bom njegov gost, ker že dolgo ni govoril z nobenim tujcem. Seveda sem takoj pristal, saj sem prišel v Iran, da spoznam ljudi. S seboj je vzel še dva prijatelja, od katerih je eden imel taksi. Tako smo hitro prišli do njegove hiše na obrobju mesta, kjer je živel z bolno materjo. Navzven je bila videti dokaj zanemarjena, vendar je bila notranjost zelo čista in urejena. Ko sem kasneje še večkrat bil gost po iranskih domovih, sem spoznal, da ljudje posvečajo več pozornosti notranji opremi in udobnosti kakor pa zunanjosti hiše. Gradbeni material je precej drag in škoda je težko prislužen denar dajati za zunanji videz. Po njihovem običaju smo se se na vhodu sezuli ter bosi posedli na blazine v eni od sob. Ali je vključil kasetofon in med poslušanjem njihove ljudske glasbe sem zvedel precej o gostitelju in o razmerah v Iranu. To je bil moj prvi neposredni stik z resničnim življenjem in hkrati šok. Ali je bil pred leti zelo uspešen boksar. Sodeloval je na dveh olimpijskih igrah, na kar je izredno ponosen. Soba je bila polna medalj, slik in izrezkov iz časopisov. Neprestano mi je ponavljal, da je športnik, vendar sedaj le senca človeka izpred desetih let. Homeini je namreč po revoluciji proglasil boks za nezdrav šport in to je pomenilo njegovo ukinitev. Ali se je vdal alkoholu in drogi. Sedaj uživa le v pretepih kot večina fantov v mestu. O tem je pričal tudi njegov obraz, poln brazgotin, vendar ne od boksa, temveč od urezov z noži. Za Irance je časten pretep le z noži, pri čemer pa pazijo, da vbodi in rane niso smrtni. Ko sem vprašal, kako' se preživljajo — omenil sem jim namreč ljudi na cesti, ki posedajo brez dela — so mi povedali, da je delo skoraj nemogoče dobiti. V tem predelu se nič ne gradi, industrije v mestu ni in tako jim preostane le tihotapljenje droge, preprog in vodenje beguncev preko gora v Turčijo, s čimer precej zaslužijo. Toda kje porabiti denar, ko pa v državi razen osnovnih življenjskih potrebščin ni mogoče kupiti skorajda nič. Tako denar zapravijo za nakup drog in alkohola, ki ga pretihotapijo iz Turčije in Sovjetske zveze. Na vprašanje, če so že bili v zaporu, so vsi trije pritrdili in povedali, da je bila v zaporu večina domačinov tega obmejnega območja. Tihotapljenje jim je pač edini vir zaslužka, kar pa prej ali slej odkrijejo. Ali je bil v zaporu dve leti. Odkrili so ga po naključju. Nekemu mlademu Nemcu je bil prodal heroin, da bi ga pretihotapil v Turčijo, vendar je bil fant odvisnež in se je na carini tako čudno obnašal, da je postal sumljiv. Preiskali so ga in v dvojnem dnu potovalke odkrili mamilo. Tako so prišli do Alija, ki je takoj priznal, da mu je on prodal drogo. Oba sta bila zaprta dve leti. j POTA IX S% •2* VLOM V ČRNOMALJSKO KNJIŽNICO — V noči na 6. april je neznani storilec vlomil v ZIK Črnomelj, enota knjižnice v Črnomlju, in tam ukradel ne kakšno knjigo, pač pa računalnik, in kakih 10 tisočakov gotovine. Skupna, z vlomom povzročena škoda znaša okoli 100.000 din. ZABODEL ŽENO IN SE OBESIL GABRJE — Z majhno zamudo objavljamo vest o dogodku, kije 2. aprila krepko vznemiril krajane Gabrja. Dan poprej okoli 15. ure je namreč prišel domov močno vinjen 46-letni Franc Lobe, kije svoji ženi že večkrat prej grozil, da jo bo ubil. Očitno je svojo namero skušal uresničiti tokrat. Okoli 18. ure je bjegova žena Maijja odšla v hlev molzti kravo, takrat pa je za njo prišel mož in v rokah držal 30 centimetrov dolg kuhinjski nož. Z njim je ženo zabodel v desno stran prsi, sam pa odšel neznano kam. Hudo poškodovano Lobetovo so prepe-ljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, njenega moža pa so kasneje našli obešenega na podstrešju sosednje novo zgrajene hiše. Praznovanje gasilskih jubilejev Velik napredek metliških gasilcev — Lani 10 požarov METLIKA — Na nedavnem občnem zboru metiške občinske gasilske zveze je bilo slišati veliko pohvalnih besed. Razveseljivo je, da se je v zadnjem času močno povečalo članstvo v 18 teritorialnih in 4 industnjskih gasilskih društvih, zlasti zaradi vključevanja žensk in pionirjev. Veliko so naredili na področju preventive, tako da ni večjih požarov. V preteklem letu jih je bilo v občini sicer 10, v glavnem pa so nastali zaradi človeške malomarnosti. Zato so si tudi v letošnjem letu postavili kot eno osrednjih nalog preventivo, izobraževanje ter seveda opremljanje gasilskih društev s sodobno opremo, posebno še metliškega kot občinskega centra za požarno varnost. Te dni bodo dobili v Metliki kombinirano vozilo voda-pena-prah, ki so ga kupili tudi s pomočjo delovnih organizacij. Pomoč gasilcev pa je neprecenljiva tudi pri dovažanju vode v sušnem obdobju. Lani so pripeljali na domove občanov več kot 400 crstem. Kot je na občnem zboru poudaril predsednik OK Socialistične zveze France kočevar, je prav gasilska zveza ena najbolj delavnih v verigi različnih društev v SZDL. Prof. Branko Božič, predsednik gasilske zveze Slovenije, je poudaril, da je pred dvema desetletjam imela Metlika številne gasilce z velikim srcem, ki pa so bili zelo skromno opremljeni. Prav v zadnjih dvajsetih letih pa je naredila velik napredek. Kakšnega, bo moč videti na proslavi ob 120. obletnici gasilskega društva Metlika in slovenskega gasilstva, 20. obletnici slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, 40. obletnici gasilske zveze Slovenije in 100. obletnici gasilskega društva Gradac, ki bo v Metliki v začetku julija. M. B.-J. Iz IMV kradli celo avtomobile Pojasnjena nekajletna uganka — V priporu Novomeščana, 41-letni R. K. 31-letni V. K. — Za eno vozilo v IMV sploh niso vedeli, da je ukradeno K. in NOVO MESTO — Tatvine v novomeški IMV nikogar več ne presenečajo. Postale so celo svojevrstna tradicija, s katero kol da se moramo sprijazniti. Razni rezervni avtomobilski deli prihajajo izza tovarniške ograje na nešteto načinov, navzlic bojda poostrenemu nadzoru je kraj celo vse več. Voziti se je pač treba, pa četudi denarja za dele in popravila ni Malo za šalo, malo zares, slišati je bilo celo govorice, kako ni prav nikakršen problem iz IMV odpeljati popolnoma nov avtomobil Po sledovih teh govoric so kar nekaj let hodili tudi kriminalisti novomeške UNZ in po dolgotrajnem delu jim je uspelo dokazati, da, žal, ni v njih prav nič šale. Celo nasprotno: dogaja se — in v pričujočem zapisu bomo tudi za to našli potrdilo — da morajo IMV na izginotje novega avtomobila opozoriti šele drugi Sicer pa, kaj pomenijo v poplavi ti-sočev izdelanih štiric in osemnajstic trije, štirje ali pa deset avtomobilov? Začetek zapisa sega v leto 1984, ko so v IMV registrirali več izginotij osebnih avtomobilov R-4 in R-18. V tovarni so bili nemočni, vozila so ponavadi preko noči dobila krila in izpuhtela neznano kam. In to pri vsej budnosti številnih zaposlenih varnostnikov. Kriminalisti novomeške UNZ so bili pred težko nalogo, način, kako so na videz nerešljiv klobčič razvozlali, pa bo verjetno odšel v anale kriminalistike. A o tem ob drugi priložnosti danes ostanimo pri rezultatih. Za zapahi sta se pred nekaj dnevi znašla 41-letni uslužbenec IMV R. K. in 31-letni V. K., oba iz Novega mesta. Po doslej zbranih podatkih — preiskava pa seveda teče še naprej — naj bi v decembru leta 1986 iz IMV Ukradla tri avtomobile. Način je tako preprost, da se ga skorajda ne izplača opisovati R. K. seje enostavno usedel v pravkar izgotovoljeno vozilo, v katerem so seveda tudi kontaktni ključi in se z njim meni nič, tebi nič odpeljal mimo vratarja v svobodo. In kako je postopek potekal naprej? Ukradeno vozilo je bilo prodano že vnaprej dogovorjenemu kupcu Tako je osemnajstico kupil J. Z. iz okolice Novega mesta, enoštirico sla kupila R. H. in J. E., oba iz Krmelja, eno pa je V. K. obdržal zase. Seveda se takšnega vtomobila brez ustreznih papirjev ni dalo kar tako registrirati. A je bilo tudi za to rešitev pri roki Najti je bilo potrebno star, odslužen avtomobil, ga za majhne denarce kupiti, nato pa njegove številke šasije, motorja in karoserije pretolči na nov avtomobil Tako prirejeno vozilo je bilo s starimi papirji seveda pripravljeno za registracijo in uporabo. V. K. je skušal kriminaliste zavesti celo s tem, da je v ukradeno štirico vgradil nekaj starih delov vozila, ki ga je kupil na odpadu No, dolžni smo še potrdilo eni od uvodnih trditev. Prav za ta avtomobil R-4, ki gaje V. K. obdržalzase, nihče v IMV ni vedel, da je ukraden. Tatvine enostavno niso ugotovili in nanjo so opozorili šele kriminalisti Ob koncu tega prvega dela zgodbe zapišimo še, da so bila vsa tri ukradena vozila novim lastnikom zasežena Kot že rečeno, pa ima zgodba še drugi del Tudi tega je izpisal naš znanec R. K., le da se je tokrat v vlogi njegovega pomočnika znašel N. D. Po zdaj znanih podatkih naj bi R. K. in N. D. od leta 1985 dokaj uspešno kradla rezervne dele po IMV. Bera njunega dela je po podatkih novomeških kriminalistov takšna leta 1985 naj bi bilo iz IMV odnesenih 10 amortizerjev in nekaj končnikov, zato pa je bilo neprimerno več uspeha leta 1986. Po njuni zaslugi naj bi iz IMV izginilo kar 100 končnikov, 300 ležajev, 2 hladilnika za R-4 in 2 za R-18, 6 po-losi, števec in armatura za vozilo R-4. Po doslej zbranih ugotovitvah naj bi v letu 1987 oba mirovala, leto kasneje pa sta iz IMV odnesla novih 50 končnikov. Seveda je bil posel dobro organiziran, najlaže je bilo pač stvari ukrasti Ko je bil R. K. ponoči v službi naj bi svoj avtomobil enostavno zapeljal v tovarniško halo, ga natovoril z vsemi potrebnimi deli in ga potem zjutraj brez vsakršnih težav odpeljal mimo vratarja domov. Težje je bilo s prodajo delov, a je tudi ta po zaslugi N. D. učinkovito steklu Rezervne dele naj bi namreč prodajala znanim kupcem v Pančevo in Smederevo, v rokah spretnih mehanikov pa so hitro izginjali v razne avtomobile. Kot rečeno, preiskava s temi ugotovitvami še ni zaključenu Tudi zato, ker IMV razpolaga s podatki, da je skrivnostno izginulih novih vozil še nekaj. Da tistih, za katere v IMV niti ne vedo, da so ukradena, ne štejemo... BOJAN BUDJA Kazni za suho tankanje Kar 17 jih je sedelo na zatožni klopi pred sodiščem v Kočevju, razprava pa je trajala 3 oni — Avto Kočevje oškodovali za skoraj 36 milijonov din KOČEVJE — Kar 17 obtoženih je te dni sedelo na zatožni klopi pri sodišču v Kočevju. Toliko obdolženih hkrati na eni obravnavi doslej pred kočevskim sodiščem še ni bilo. Dvorana je komaj zadoščala za sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Volf Blaž, in za obtožene. Razprava je trgjala tri dni, sodba pa je bila izrečena 3. aprila. Glavni obdolženec je bil Milan Janež, bivši šofer tovornjaka pri Avtu Kočvje, ki je vzel iz tovornjakov, ki so bili na popravilu v delavnicah Avta Kočevje, naročilnice za gorivo in nato z njimi »suho tan-kal« po raznih bencinskih črpalkah po Sloveniji. »Dobiček« takega tankanja pa si je delil s črpalkarji. Glavni obtoženec Milan Janež je dobil zaradi vsega tega leto dni zapora, Kočevski črpalkarji Roman Lavrič, Roland Hvala in Matjan Kurtal pa zaradi istega kaznivega dejanja po 6 do 8 mesecev zapora, kazen pa se jim bo odložila za dve leti, če ne bodo storili novega kaznivega dejanja. Ostali obdolženci so bili kaznovani na 3 mesece in 15 dni do 4 KDO JE KRIV? KOČEVJE — Občinski sodnik za prekrške je lani obravnaval tudi 151 mladoletnikov, ki so storili prekrške. Vsem je bil izrečen kot vzgojni ukrep ukor. Vzgojni ukrepi pa ne vplivajo na prevzgojo mladoletnikov, ugotavlja sodnica Nuša Orel, saj njihovi staršiprekr-ško v svojih otrok ne štejejo za družbeno nevarna dejanja in jih ne obsojajo. Naraščanje prekrškov mladoletnikov pa pove tudi, da ni dovolj, če ta dejanja obsoja le sodnik za prekrške. P-c TRAKTORIST RANJEN BREZJE — 9. aprila ob 8.30 je prišlo blizu domačije Rafka Ogorevca iz Brezja pri Bojsnem do nezgode. Ogorevc je namreč pred domačo hišo obračal traktor, pri tem pa je neprevidno zapeljal na strmino, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. Pri tem se je voznik poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. V zapor navzlic slabemu spominu Zaradi vloma je bil Esad Madžak obsojen na leto dni zapora — Zanikal, da bi sploh kdaj bil v Sevnici — Priče pomagale obnoviti zgodbo ______________________ SEVNICA — Pred dnevi seje na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča znašel 29-letni Esad Madžak, doma iz okolice Konjiča, zaposlen pa na Ohridu. Ma-džaku to ni bilo prvo srečanje s sodniki, tokratno snidenje mu je zagotovilo lanskoletno potepanje po Posavju, kjer svojih dolgih prstov ni znal obvladati. VLOM V TRGOVINO JESENICE — V noči na 9. april je neznan storilec vlomil v trgovino brežiške Emone Posavje v Jesenicah in iz nje odnesel okoli 8 kilogramov kave, 120 zavitkov cigaret Lord in Dunhill, nekaj oblačil, likalnik in kavni mlinček. Po prvih podatkih je škode za 1,7 milijona dinaijev. Možje postave za storilcem še poizvedujejo. 18. maja lani je namreč skupaj s Sa-budinom Bajramovičem in še enim neznanim storilcem v sobi samskega doma SGP Beton v Sevnici vlomil v garderobno omarico Huseina Piliča. Z železno palico je odtrgal ključavnico, nato pa iz omare vzel radiokasetofon Hitachi, 45 kaset, 5 kilogramov kave, dve srajci, hlače in za nameček še nekaj gotovine. Zanimivo pa, da Madžak o kakršnemkoli obisku Sevnice, kaj šele vlomu, ni hotel nič slišati. Tudi na sojenju ne. Trdil je, da je šele lanskega decembra, ko je v Konjiču dvigal osebno izkaznico, izvedel, česa ga dolžijo. Sveto je zatrjeval, da v Sevnici še nikoli ni bil, očitno pa je pozabil, da so ga miličniki Skrčiti pravice delavcev prijeli prav na območju Krškega. Tudi za ukradene predmete, ki sojih našli pri njem doma, je imel pripravljen alibi. Radiokasetofon da ima že vsaj poldrugo leto, je trdil, za kasete pa nima pojma kako so se znašle v njegovem stanovanju: Le srečanja z Bajramovičem in tretjim moškim, kateremu se ne spominja imena, ni zanikal. Povedal je, da so se srečali na vlaku proti Ljubljani, in tam sta oba pri njem v samski sobi tudi prespala. Na obravnavi je govoril že precej drugače, slej ko prej pa je bilo verjeti izjavam prič. Te so povedale, da so se s Hadžakom resda peljali skupaj v vlaku, vendar so v Sevnici izstopili, kajti Ma-džakova sopotnika sta odšla v SGP Beton, kjer sta bila prej zaposlena, po plačo. Madžak je odšel z njima, prespali so v tamkajšnjem samskem domu, kjer je tudi prišlo do vloma in tatvine. Senat novomeškega sodišča je po Razveljavljen sporazum o bolniških Preveč razvejeno sodno varstvo delavcev — Neprecizni zakoni vzrok množičnim sporom BREŽICE — »Nujno je potrebno oklestiti razvejeni in zapleteni sistem različnih postopkov, v katerih se lahko uveljavlja sodno varstvo,« ugotavlja v poročilu o delu sodišča združenega dela v Brežicah njegov predsednik Franc Jankovič. Sodišče namreč beleži stalen porast števila spornih zadev, kijih mora reševati, kar si razlaga z več let tr^j^jo-čo gospodarsko krizo. V kriznem obdobju so delavci mnogo bolj občutljivi za svoje pravice, česar pa seveda ne bi mogli trditi za njihove obveznosti. Sodišče združenega dela v Brežicah je v letu 1988 obravnavalo kar za petino več primerov kot v letu poprej. Spore rešujejo razmeroma počasi, saj so vedno bolj zahtevni, najsi zadevajo eksistenčne pogoje posameznega delavca ali pa ureditev medsebojnih razmerij ob statusnih spremembah podjetij. Skoraj polovico sporov rešu- Dvajset zaseženih pušk Bogat lanski plen posavskih miličnikov KRŠKO — Kako je z našo uradno oborožitvijo, je bolj ali manj znano, a tudi to, da smo za zasebne potrebe kar dobro preskrbljeni z orožjem, ni nobena skrivnost. Ne le s prijavljenim, pač pa tudi takim, ki gaje na ta ali oni način moč dobiti pod roko. Tega se dobro zavedajo tudi možje postave; samo v Posavju je bilo lani zaseženih 63 kosov različnega strelnega in hladnega orožja ter 399 različnih nabojev. Te številke so krepko nad predlanskimi, zato jih nemara ne bo odveč pogledati nekolikanj podrobneje. Posavski miličniki so lani pri občinah našli in zasegli 5 pištol, 5 vojaških pušk, 5 lovskih z risano cevjo in 11 takih z gladko cevjo, ob tem pa še 5 malokalibrskih pušk, eno malokalibrsko pištolo, eno zračno puško in 3 plinske pištole. Kot že rečeno, je bilo vseh najdenih nabojev 399, ob njih pa še 3 topovske granate, 9 ročnih bomb, 5 min, 3,6 kilograma drugega eksploziva, da ne naštevamo vsega. Edino, kar ob takšnih podtakih ohrabruje, je, da lani v Posavju ni bilo nobene nezgode z orožjem ali eksplozivom, prav tako ni bila zabeležena prav nobena zloraba orožja ali kakšno drugo ogrožanje občanov. Zato pa naj ne bo odveč opozorilo lastnikom pušk in pištol, da se je lani povečalo število tatvin orožja, ki ga občani hranijo na neprimernih, celo vpadljivih mestih. Za konec še nekaj o kaznih, katerih število je v primeijavi z letom poprej prav tako porastlo. Zaradi nedovoljene posesti orožja in streliva je bilo lani zoper kršitelje podanih 39 predlogov sodnikom za prekrške, 10 pa je bilo predlogov, da se legalnim lastnikom orožje ali strelivo odvzame. Dodajmo še, da je bilo našteto črno orožje najdeno med štirimi hišnimi preiskavami in 131 pregledi vozil ter prtljage. jejo dva do štiri mesece in kar 10% vseh sporov se vleče dalj kot pol leta. Več kot očitno je, da bi morali sodno varstvo delavcev racionalizirati. Tudi po mnenju sodišča združenega dela ni nobene potrebe po štirih stopnjah odločanja, dveh na ravni podjetja in dveh pred sodiščem, tudi za najmanjše kršitve pravic in obveznosti. Tako se lahko upravičeno vprašamo, ali je na primer razvid del in nalog sploh samoupravni akt, kajti njegova vsebina je organizacijskega značaja in je podvržena nenehnim spremembam. Nova delovnopravna zakonodaja, ki bo temeljila na zakonu o podjetjih, bi zato morala določiti, ali bo delavec sklepal delovno razmeije za opravljanje točno določenih del in nalog kot doslej ali pa je bolj smotrno skleniti delovno razmerje za določen poklic, oziroma za znanje in delovne sposobnosti, ki jih ima posamezen delavec. Sodišče združenega dela v svojem poročilu skupščini občine Brežice opozarja še na en problem: na tehnološke in ekonomske presežke delavcev. V novi zakonodaji je predvideno, da delovno razmerje ni več v vsakem primeru varovano. Ostanejo sicer nekatere pravice, kot so pravica do prekvalifikacije, do plačane odsotnosti za določeno obdobje, do odpravnine, pridobitev pokojninsko-invalidskih pravic itd., vendar ni povsem jasno, v katerih primerih se uveljavljajo. Zakon o podjetjih je v tem oziru preveč nejasen, ko enostavno določa, da prenehajo veljati tista določila zakona o združenem delu, ki so v nasprotju z zakonom o podjetjih. B. D. ZAŽGAL GOSPODARSKO POSLOPJE ŽUŽEMBERK — 4. aprila popoldne so bili žužemberški miličniki obveščeni o požaru, ki je nastal na gospodarskem i t poslopju 70-letnega Feliksa Lavriča iz Žužemberka. Poslopje, veliko 25 krat 9 metra, je zgorelo v celoti, z njim pa še puhalnik, mlatilnica in nekaj drugih kmečkih strojev in orodja. Po doslej znanih podatkih je nastala škoda ocenjena na 40 milijonov din. Z ognjem so opravili gasilci iz Žužemberka, z Dvora in iz Novega mesta. Kot je pokazala kasnejša preiskava, je ogenj podtaknil 38-letni D. L., kije bil v času storitve dejanja očitno vinjen. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO MALI VRH — Na lokalni cesti med Dečnim selom in Globokim v vasi Mali Vrh je prišlo 7. aprila do hujše nezgode. 44-letna kolesarka Marija Živič seje tega dne ob 10.15 peljala po lokalni cesti, zatem pa neprevidno zavijala na prednostno. Po njej je prav takrat z. osebnim avtom pripeljal 29-letni Vojko Šušteršič iz Pir-šenbrega pri Vojskem, ki nesreče navzlic zaviranju ni mogel preprečiti. Kolesarka je bila huje ranjena in se zdravi v brežiški bolnišnici, medtem ko je materialne škode za 3 milijone dinarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Perilo in druga oblačila je potrebno sušiti vsaj tri metre od tal. Do tega nismo prišli zato, ker bi bil v višjem ozračju nemara blagodejnejši vetrič za sušenje, pač pa iz preprostega razloga, ker so oblačila tako varnejša pred tatovi. Slednji so se namreč od kokošnjakov preusmerili na vrvi za perilo, med prvimi je to občutil No-vomeščan Marko Cavlovič, ki je bil na ta način ob trenirko in belo majico. • Časi ročnega škropljenja vinogradov so očitno mimo. Kdor pač nima motorne ali traktorske škropilnice, si pomaga po svoje, če drugače ne, si jo skuša sam narediti. Kot nekdo, ki sije v ta namen s traktorske škropilnice Metličana Mirka Trampuša začasno ali za zmeraj sposodil črpalko, glavni zasuk in cev. Kje se dogaja sestavljanje stroja, ugotavljajo sedaj miličniki. • Ker trava zaenkrat še ni primerna za košnjo, žival pa si bojda močno želi sveže hrane, je 43-letni prebivalec Žabjeka, R. B„ v bližnjem naselju Hudo enostavno pokosil njivo pšenice, last tamkajšnjega krajana Antona Virca. mesece zapora, pogojno za leto dni- T obsojeni so s črpalk v Trebnjem, Otočcu, Tržiču, Ljubljani in Kranju—Lahore. Sodišče je sklenilo, da morajo vsi obs®: jeni solidarno in nerazdelno oškodovanemu Avtu Kočevje 35,903.!«" din, kar predstavlja revalorizirani znese »suho tankanega« goriva. Sodišče je p' sodilo po 400.000 din stranske kazni vsem, ki so obsojeni zaradi nadaljeval® kaznivih dejanj goljufije in ponareM4^ uničenja uradnih listin, ter po stranske kazni vsem, ki so obsojeni zafjr po enega izmed navedenih kaznivih <** janj. Sodba še ni pravnomočna. ^ So požari na Drskidelo požigalca? Ponoči zgorelo poslopja Janeza Tratnika___________ DRSKA — Čeprav vzrok z* do katerega Je prišlo 8. aprila nek*) nut pred polnočjo na Drsti« še ni n izv n vptularlo KnK aK (Itflffl na “ , njen, je vendarle bo|j ali manj °* “**7 da gre za delo požigalca. Kajti v **: vsem tem Esada Madžaka obsodil na 1 leto zapora, pri tem pa je zanimivo, da je ta vlom zagrešil v tako imenovani poizkusni dobi. S sodbo ljubljanskega sodišča je bil namreč že 18. decembra 1986 obsojen na kazen 1 leta in 5 mesecev zapora, pogojno za dobo štirih let, prav tako zaradi tatvine. Novomeško sodišče te pogojne obsodbe ni preklicalo, pač pa je izreklo nepogojno zaporno kazen, ki je že pravnomočna. njem letuje na tem območju zagori** nekajkrat in je očitno, da čaka m**®* in kriminaliste težko delo. .. t. Kot že rečeno, se je ogenj poj»vl 23.55, in sicer na gospodarskem F slopju 73-letnega Janeza Tratnika 2 V' ske. Poslopje je zgorelo do tal, osMti. le obžgani tramovi, hkrati pa je v ogaj končalo še več drugih stvari. Ornem le kmetijsko orodje, multikultivatm prikolico, motorno nosilnico, stry[e. ruženje koruze, osebni avto opri kord, zgorelo je celo nekaj kokosi, F in drva. Domačim je uspelo rešiti le m šiče in ostalo živino, tako daje?* ogromna; ocenili sojo na 200 milijo din. Požar so ob pomoči krajanov F gasili novomeški poklicni gasilci- ia 8e m l m ; ni Us Ki T, so vs '8 m Slovenija Moja dežela- Nezakonito določilo No-voteksovega odloka LJUBLJANA, NOVO MESTO — Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Novega mesta je že lansko jesen začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Novoteksovega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev. Pisali smo že o spornih določilih tega sporazuma, tokrat le na kratko ponovimo, da je spor zanetila določba, po kateri so bili delavci zaradi bolniške — izjema so bile le poklicne bolezni in posledice morebitnih nezgod pri delu — prikrajšani pri osebnem dohodku. Ustavno sodišče je menilo, da so s takšno odločbo delavci, ki so bili odsotni zaradi bolezni in so le uresničevali pravico, ki jim jo daje zakon, neupravičeno prikrajšani za del osebnega dohodka. Če so hoteli morebiti v Novoteksu s tem preprečiti zlorabe bolniškega staleža, bi se lahko poslužili pravnega sistema, ki za to nudi povsem jasne določbe. Nič čudnega potemtakem, da je sodišče sporno določilo sporazuma razveljavilo, saj ni v skladu z načelom delitve po rezultatih delavčevega dela. V Šajserju našli 917 poginulih rib Vzrok zastrupitve P toka še ni znan_______ NOVO MESTO — V soboto okoli poldneva je na naslov nov meške ribiške družine prispelo P obvestilo o najdenih poginulih bah v potoku Sajser, ki se na Gra nu izliva v Krko. Letošnje leto bam dolenjskih voda očitno naklonjeno, morija v Sajserjuje druga letošnja ekološka katastri#*! če štejemo, da smo se tisti v Radesc izognili. j Vzroka za uničenje življa v ^ seiju zaenkrat še ne moremo zap»“ ti, rezultati analize vzorcev odvzc vode namreč še niso znani. Zat° P" so znani drugi podatki. Kot, de mo, ta, da so novomeški ribiči ponedeljka zvečer iz Sajseija po‘ , vili natanko 917 rib, velikih od do 36 centimetrov. Kar 779 ah .. odstotkov od teh je bilo P°t0\L postrvi, skupna teža vseh pon»o0 nih rib pa je bila 137 kilograi®i ’ vendar v to številko ni vštet ta imenovani ribji drobiž, kot tudi tiste ribe, ki jih je uspelo odnese Romom. Podatki so nedvomF dovolj zgovorni, na srečo pa s*si pitev potoka ni pustila — vs^l enkrat — nobenih sledov v K kamor se potok izteka. Sicer. P* bomo več o vsem lahko zapisa*1 le, ko bodo znani krivci zastrupu j ’ Tokrat lahko dodamo le še po®. ^ no oceno povzročene škode. Rtu sojo ocenili na 9 do 10 fflihjd^ I tako hudo ranjen je bil tudi voznik jfjaifl oou Ljuu.jai.a—laže pa še 36-letni Muriz Colič iz J (Je $0 greb pri vasi Draga je prišlo 5. aprila nekaj voznik tovornjaka Spasojevič. v*fmeSko čez polnoč do mečnega poka. 40-letni Mi- prepeljali na zdravljenje v noV” :|jh p* lije Spasojevič iz Sabcaje te noči peljal to- bolnišnico, materialne škode na vo EDEN MRTEV IN TRIJE RANJENI — Na magistralni cesti Ljubljana—Za- lije Spasojevič iz Sabca je te noči peljal tovornjak proti Ljubljani. Na levem preglednem ovinku pri Dragi je zaradi utrujenosti zapeljal na levi vozni pas, po katerem je prav takrat nasproti z osebnim ..................... Salko ' je za 151 milijonov din. ZARADI UTRUJENOSTI V godi6' avtom pripelal 32-letni Salko Bedak iz Lepenice. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avto odbilo s ceste na nasip, kjer je obstal prevrnjen na streho, tovornjak pa je zaneslo na travnik. V nezgodi seje hudo poškodoval sopotnik Bedaka, 30-letni Drago Jelič iz Tešnja, ki je hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode, prav — Utrujenost je botrovala tudi ljan Ahmet Erhan Baydar je v desncih ^ preglednem ovinku zaradi utrujeno* peljal s polpriklopnikom s_„ceSi,ev0 travnato bankino in kasneje trčil« CZa V Efilipah je bila za av- S porazom v Kranju proti Preddvoru so si rokometaši Črnomlja verjetno že dokončno zapravili vse možnosti za obstanek v I. republiški ligi. To je najpomembnejša novica sobotnega 16. kola prvenstva moške republiške lige, medtem ko je sobota obetala tudi vsaj eno zanimivo srečanje tudi v ženski ligi. Na papirju je bila tekma med Mlinotestom in Iskro označena celo kot derbi prvenstva, vendar je bilo srečanje daleč od tega. očitno ■vvicev ^ k i- nakloni °s,ri zrn b" prevel'ki in ovinki pre-Pfltvari-0- W -*e Preizkušnja končala s f^mm rotorjem. (Foto: B. Dušič) Za Črnomaljce je bila sobotna tekma v Kranju ena najpomembnejših letos. Morebitni uspeh bi jih namreč vsaj nekoli-kanj približal mestom na lestvici, ki še zagotavljajo obstanek v ligi, tako pa jih do rešilnega 10. mesta sedaj ločijo velike 4 točke razlike. Sicer pa je v soboto Črnomaljcem dobro kazalo. Izkoristili so zmedenost in nervozo v domačih vrstah ter povedli kar s 13:8. Vse je že kazalo na tolikanj željeni uspeh gostov, ko se je raz- ŠOLSKI ŠPORT IN REKREACIJA Jev in piPan^n1a^dnost letošnjega občinskega rokometnega prvenstva starejših pionir-U(leiežiieie^,e i?r®dno s'.aka udeležba, saj so se tekmovanja v vsaki konkurenci ■beta. pr: Hc P?lr'šolske ekipe. Temu primerna je bila tudi raven prikazanega roko-r pa ,.^'kje b'la prepričljivanajboljša ekipa Šentjerneja, najboljša igralka in IJta I3.5. ! .e:.?nianeta—-Šentjernej 2:21, Grm—Šentjernej 0:7 m Grm—Šmar-% ^ena'~B^ljm l kmarjeta 14:4, Katja Rupena—Smarjeta 13:8 in Katja Nolv ženi mo-Novo mesto esto, 2. irežice SŠBreži-rnomelj—SS ■ PTNifsj NU Novo mesto—SŠTZU Novo mesto 2:0. Vrstni red: 1. 'Bralca (bkT0nm?t0-2- SSTZU Novo mesto, 3. SSDTU Črnomelj itd. Najboljša * Na podoh Eru ^eva Pr* dekletih in Vidmar pri fantih. n'rke. Pnou-nem P.bmočnem nrvnestvu pa so svoje moči merili tudi pioniiji in pii IJelj L0u 9f1 Grnomelj Loka—Žužemberk 0:2; pionirke: Prevole—Črnomelj 2: p * Štiri ekj--lkl ^.a!*e.r 2;0 in Veliki Gaber—Črnomelj 0:2. ■»r*- 16:28. Vrstni red: 1. Katja Katja Rupena 18:14, Vav-. Grm, 2. Šmihel, 3. Katja <§bmitd 2*ha„ai .ne8a prvenstva v košarki za mladinke pa sta se udeležili vsega dve ekipi. !!relka ietvi^S8 SSTZU, ki je presenetljivo ugnala SSPTNU s 40:25. Najboljša * Tekmov 3 • osova.*z ekipe poraženk, igralka pa čavlovičeva iz SSTZU. p?rn razmah okv'ru delavskih športnih iger novomeške občine so tačas v pol- v športn H mesec april je predvidenih kar nekaj metjenj moči, že v soboto naj St.reljaniu l i.V0/an' ‘n na *gr>siih na Loki tekmovali v malem nogometu, košarki, 'Jb I7 uri’,Pi/adu 'n vlečenJu vrv'- V domu špo-tov na Loki se bo 18. aprila pričelo % ke8'janjemoškjh ^ i" "k m°^ke 'n 2enske-22- aprila pa bo ob 9. uri v domu I'k^*nskeo!'J zan'm*vo ne bo v maju. Že za 8. maj je namreč predviden pričetek °r'ca nn,7 prv»,nstva v tenisu. Tekmovanje bo potekalo zgolj v dvojicah, organiza-tl*ošk,'h in j0m^.ka ZTKO, pa zbira prijave do 28. aprila. 27. maja bo tekmovanje '"aja. 'inskih ekip v odbojki, prijave pa je potrebno na isti naslov poslati do 12. igral domači vratar in ubranil nekaj žog. ki sojih vsi že videli v mreži. Črnomaljci so izgubili zaupanje vase, igrali so vse bolj zmedeno, gostitelji pa od minute do minute zanesljiveje. Končni rezultat takšne igre je bil visok poraz gostov. Med ostalimi srečanji v moški ligi omenimo še presenetljivo gladek poraz Ribničanov doma z Ajdovščino. Inlesovci so pokazali eno svojih najslabših iger, srečanje, kije, vsaj po pogledu na lestvico sodeč, veljalo za enega derbijev, je kakih 100 gledalcev razočaralo. »Lesarjev« enostavno ni bilo moč prepoznati, igrali so brez volje in pravega BO PLAVALNI BAZEN? KRŠKO — Novi plavalni bazen, ki naj bi ga zgradila TCP Videm, ob 50-letnici obstoja, je nekaj časa kar krepko buril duhove, ker so ga v skladu s spremembami dolgoročnega družbenega plana nameravali zgraditi na najbolj plodni zemlji. Zdaj pa že nekaj časa ni prav nič slišati o novem bazenu, čeprav je bil v TCP Videm ustanovljen poseben gradbeni odbor. Zadeva torej stoji, pa ne zaradi slabe vesti ob posegu na plodno zemljo, marveč zaradi pomanjkanja denarja? ELAN—INTEGRAL OLIMPIJA 2:2 (1:1) NOVO MESTO — Minulo sredo sta se v prijateljski nogometni tekmi na stadionu bratstva in enotnosti pomerili enajsterici ljubljanskega drugoligaša in novomeškega Elana. Novomeščani so prikazali zelo dobro igro in se uspešno kosali z bolj izkušenimi Ljubljančani, dvakrat pa so celo vodili. Zadetka za elanovce sta dosegla Božo Hrovat in Stojan Mesojedec, Olimpija pa je izenačila tri minute pred koncem. Na tej tekmi se je od piščalke poslovil nogometni sodnik Slavko Kavčič iz Šmarjeških Toplic. M.GORENC ZMAGA DRAŽUMERIČA DRAGATUŠ — V nedeljo, 9. aprila, je dragatuški Partizan v domači športni dvorani pripravil odprt tumir v namiatem tenisu, ki so se ga udeležili igralci iz Črnomlja, Butoraia, Starega trga in Dragatuša. V finalu je Črnomaljec Dražumerič z 2:1 premagal Kureta (Stari trg), v boju za tretje mesto pa z enakim rezultatom Dejan (Stari trg) Butorajčana Perušiča. koncepta, logično nadaljevanje tega je bil seveda zanesljiv poraz. Tega so doživeli tudi Krčani, ki so spomladi odigrali nekaj izvrstnih iger, vendar so tokrat v Murski Soboti morali priznati premoč gostiteljev. Kot rečeno, je bilo srečanje med Mlinotestom in Iskro še ne tako dolgo nazaj označeno kot derbi prvenstva, vendar je sobotna igra prinesla vse kaj drugega. To je bila namreč igra mačke z mišjo, v vlogi slednje so se žal pojavile Šentjernejčanke. Igralke Mlinotesta, s katerimi so iskrašice še jeseni držale korak v boju za naslov prvakinj, so bile za razred boljše. Poročila govore o docela nezanimivi igri, saj se je zdelo, da igrata nasprotnika iz prve zvezne in republiške lige. Očitno so Ajdovke za kvaliteto slovenske republiške lige predobre, kajti ostale ekipe so veliko bolj izenačene. In med boljšimi v tej izenačeni konkurenci so tudi Novomeščanke, katerih pomladanska bera je res uspešna. Tokrat so v gosteh ugnale Alples in prišle med ekipe v prvi polovici lestvice. Zmago v gosteh so si tokrat priborile tudi igralke Kočevja, saj so brez težav opravile s Fužinar-jem, kar jih je obdržalo na visokem četrtem mestu. Preko sto kolesarjev za »Pokal Novolesa« V nedeljo na Grmu med-društvena pionirska dirka NOVO MESTO — Kar okoli 100 mladih kolesaijev se je v nedeljo dopoldne na Grmu pomerilo v prvi meddruštveni dirki za »Pokal Novolesa«. Organizator tekme je bilo seveda KD Krka, ki je nedeljsko prireditev izkoristilo še za meijenje moči učencev novomeških osnovnih šol. Poglejmo najprej rezultate občinskega šolskega prvenstva; 5. in 6. razred: 1. Brus, 2. Blatnik (oba Vavta vas), 3. Kotnik (Šmihel); 7. in 8. razred: L Lokovšek (Stopiče), 2. Vinič, 3. Lumer (oba Brusnice); učenke — 7. in 8. razred: 1. Nemanič (Stopiče). V dirki pionirjev B za Novole-sov pokal je zmagal Ptujčan Kelner pred Petričem (Grosuplje), Valjavcem (Sava), Lovrečičem (Portorož), Grmškom (Krško) itd., medtem ko je ekipni naslov pripadel Portorožu pred Ptujem in Savo. Med pionirji A je bil vrstni r;d naslednji: L Murn (Krka), 2. Čaji (Ptuj), 3. Filip (Krka), 4. Martinčič (Krško), 5. Sertič (Metlika) itd. Ekipno je zmagala vrsta Krke pred Krškim in Savo. nič. Maglič na predzadnjem, Poreč na osmem in Kočevke na sedem mestu ločita vsega dve točki; na srečo je zaenkrat tudi razlika v setih na strani Kočevk. Do konca sta le še dve koli, zelo verjetno pa je, da bodo imele ekipe Kočevja, Poreča in Ma-gliča po sobotnem predzadnjem kolu enako število točk, tako da bo na odgovor, katera ekipa bo poleg Gradačca, ki so ga Kočevke v soboto premagale v gosteh, zapustila II. zvezno ligo, potrebno počakati prav do konca prvenstva. Kočevke, sicer novinke v ligi, si tega po doslej prikazanih igrah zagotovo niso zaslužile. B. B. Stotnija Moja dežela. Razstava motociklistične tehnike V Črnomlju bo moč videti marsikaj zanimivega — Gosta Pavlič in Rokavec ČRNOMELJ — Občinska konferenca ZSMS bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila, organizatorica sejma in razstave motociklistične tehnike in opreme. Otvoritev razstave bo v soboto ob 11. uri v športni dvorani v Loki, odprta pa bo do 20. ure. Naslednji dan bo razstava na ogled od 10. do 19. ure. Da bo na njej moč videti mnogo zanimivega, priča tudi to, da so organizatorji povabili k sodelovanju generala zastopstva tujih motociklističnih firm v Jugoslaviji, kot so Honda, BMW, Gilera, Jamaha, Harley-Davidson, domače proizvajalce motorjev ter izdelovalce motociklistične zaščitne in dodatne opreme. Moč bo videti tudi cestnohitrost-ne dirkalne motorje, motorje starejših letnikov, tudi mini motorje. Predstavili se bodo lastniki motociklov iz Bele krajine, kot gosta pa dirkača Brane Rokavec in Alojz Pavlič s svojimi dirkalnimi motorji. Za zvezo dobri, za Ribnico ne? Zakaj med občinskimi nagrajenci ni rokometašev? RIBNICA — Milo rečeno, nedavno podeljeno občinsko priznanje sodniškemu TVD Partizan — sekcija za zimske športe je med poznavalci športa v Ribnici vzbudilo nemajhno začudenje. Tudi za pisca teh vrstic je bilo to svojevrstno presenečenje, še posebej, ker je na podoben spodrsljaj opomnil že lani, ko so občinski možje na šport enostavno pozabili Takratno pojasnilo je bilo, da so veliko krivico naredili rokometašem, ki so v minulih tridesetih letih glas o Ribnici ponesli širom po domo vini. Očitno pa glas še zmeraj ni bil dovolj močan, da bi segel tudi do ušes tistih, ki so o dobitnikih nagrad odločali Da ne bo zamere. Prav nič nimamo proti sodraškim smučarskim delavcem, ki so priznanje prejeli saj so se večkrat pokazali kot odlični rekrea-torji športno-rekreacijskih prireditev. Toda — da osvežimo spomin — minuli dve leti priložnosti za dokazovanje sposobnosti enostavno ni bilo, kajti za to prepotrebni sneg ni in ni hotel zapasti Vprašanje, ki se zasUtvlja, je logično: mar je bilo na priznanje res potrebno čakati kar 700 dni? Nehote se misel ob tem povrne k rokometu in krivici storjeni igralcem in vsem, ki r> rokometu delajo. Rezultati so tisti ki so bili doslej glavna nagrada ribniškim rokometašem, na priznanje v domačih logih Se niso naleteli. Zdi se skratka, da je rokomet v Ribnici šport, ki ne le da nima statusa, kol bi ga, po rezultatih sodeč, moral imeti pač pa celo, da je nezaželjen. Kajti ni si drugače moč razložiti podatek, da nikogar iz športa, kije Ribnici prinesel toliko uspeha, ni na seznamih dobitnikov občinskih priznanj in nagrad, po drugi strani pa vidimo, da taisti rokometni delavci dobivajo regijska in republiška priznanja, trije pa bodo letos prejeli odlikovanja Rokometne zveze Jugoslavije. M. G LA VONJIČ UBRANILE NASLOV IVANČNA GORICA — Trebanjki Milena Veber in Rozi Flisar sta ubranili naslov med pari, potem ko sta tudi na finalnem kegljaškem turnirju v Ivančni gorici pokazali najboljšo formo. Končni vrstni red: L Flisar—Veber 1521, 2. Dalmacija—Škedelj (Novo mesto) 1454, 3. Trpin—Vidmar (Semič) 1390 itd. Zmagovalki bosta 5. in 6. maja nastopili na republiškem prvenstvu. odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, moški, 20. KOLO: PIONIR — PAKRAC PAPUK 3:0 (7, 3,9) Pionir: Jovič, Peašinovic, Brulec, Prah, Kosmina, Povšič, Goleš, Smrke, Černač, Berger. LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 36 (56:11), 2. Pionir 36 (55:11), 3. Salonit 32, 4. Ljubinje 32 itd. Pari predzadnjega kola: Salonit — Pionir, Ljubinje — Jedinstvo Interplet itd. II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, 16. KOLO: GRADAČAC — LIK KOČEVJE 1:3 (-14,13, -7, -11) LIK Kočevje: Klun, Uran, Drobnič, Turk, Hočevar, Ibrahimovič, Škufca. LESTVICA: L Jedinstvo Elir 30.... 7. LIK Kočevje 12, 8. Poreč 12, 9. Maglič 10, 10. Gradačac 4v. Pari prihodnjega kola: Željezničar — LIK Kočevje, Progres — Poreč, Maglič — Nova Gorica itd. I. SOL, moški, 20. KOLO: UK KOČEVJE — FUŽIN AR 0:3 (-12, -12,-10) LIK Kočevje: Levstik, Miklič, Ob-ranovič, Polovič, Marinč, Turk, Hva- |a Ahjjc LESTVICA: 1. Brezovica 36.... 10. LIK Kočevje 12. V naslednjem kolu igrajo Kočevci v gosteh z Granitom. rokomet SRL, moški. 16. KOLO: PREDDVOR — ČRNOMELJ 27:21 (14:13) Črnomelj: Plut, Bohte 3, M. Papež 9, Kavšek, Čengija, Novak 1, Pezdirc, J. Papež 6, Adlešič, Kuzma 2, Grabrijan, Kmetič. INLES RIKO — AJDOVŠČINA 18:23 (8:10) Inles Riko: Lapajne, Mohar 2, J. Šilc, Dejak, S. Mihelič 2, j-esar, Tomšič 3, Mate 9, Fajdiga 1, Žagar, Jurič, F. Šilc L BAKOVCI — KRŠKO 31:26 (15:12) Krško: Kuhar, Bemardič 1, Šerbec 11, iskra 4, Bogovič 7, Šeško, Žagar, Novak 1, Kekič 1, voglar 1, Kastelic. LESTVICA: 1. STT Rudar 28... 5. Inles Riko i 7,6. Krško 16,11. Krško 8. Pari prihodnjega kola: Inles Riko — Preddvor, Krško — Črnomelj, itd. SRL, ženske, 16. KOLO: FUŽI- NAR — IT AS KOČEVJE 19:26 (6:9) Itas Kočevje: Filipovič, Klarič 1, Guštin 3, Vuk 5, Križman, S. Jerič 8, M. Jerič 3, Bejtovič 5, Kersnič 1, Štefanišin. ALPLES — IMV NOVO MESTO 20:21 (12:11) IMV Novo mesto: Hočevar, Šmalc, Klobučar 1, Hvala 1, Pelko, Drčar, Veselič 1, Rebolj 2, Simončič 3, Opruc 13, Tomas, Butala. MLINOTEST - ISKRA 33:20 (18:10) Iskra: Žagar, Gorenc 3, Dolar 4, Kegljevič 2, Radovan, Pavlič, Vide 5, Martinčič 4, Fužar 2, Kos. LESTVICA: 1. Mlinotest 29... 3. Iskra 22, 4. Itas Kočevje 19, 6. IMV Novo mesto 17, itd. Pari prihodnjega kola: Itas Kočevje — Alples, IMV Novo mesto — Mlinotest, Iskra — Burja Centrocoop itd. Veliko vprašanj, manj odgovorov Novinarji Mladine na obisku in razgovoru v Kočevju — O Kočevski in njeni zgo-dovini ter sedanjem trenutku — Tudi o čistem zraku, raku, turizmu itd. KOČEVJE — Pod geslom »Spoznavajte tednik Mladino« je bil minuli petek v Kočevju razgovor novinaijev in urednikov Mladine z okoli 40 kočevskimi občani, med katerimi je bilo največ študentov. Mladina je v zadnji številki predstavila kočevsko (ne)znano zgodovino in sedanji utrip v članku »Kočevski otoki«. Razgovora so se udeležili: avtorja članka Borut Meško in Simona Fajfar ter odgovorni urednik Miran Lesjak in »prosluli« Franci Zavrl. levnost za rakom, bronhitisom itd. Izraže- kateri na Kočevsko, drugi pod Cankaijev dom, on pa bo verjetno takrat na Dobu. J. PRIMC Razgovor je bil zelo živahen, na trenutke tudi duhovit. Program revitalizacije Kočevske so udeleženci razgovora pohvalili, izrazili pa so tudi bojazen za njegovo uresničevanje, ker kočevska občina za to nima denarja, zunanji pa tudi ne kažejo posebnega zanimanja za vlaganja v »divjino«. V tem programu je tudi zelo ambiciozen plan razvoja turizma, udeleženci razgovora pa so vpraševali, kako razvijati turizem, če je občuten del občine tako imenovano zaprto območje in če je prav- zaprav prost le koridor ob cesti proti morju in v še nekatere smeri. Podvomili so v čisti zrak in sploh okolje na Kočevskem, saj je prav tu precej nadpovprečna obo- Največ trgovina Nesorazmerja v vinogradništvu in vinarstvu METLIKA — Metliška Kmetijska zadruga oziroma njena temeljna organizacija Vinska klet bo za grozdje lanskega letnika, ki so ga odkupili od vinogradnikov, doplačala 80 milijonov dinarjev. Po že uveljavljenem kriteriju je razmerje dobička od prodaje vina 60:40 v korist vinogradnikov. Pri prodaji vina se klet srečuje z velikimi težavami, zlasti gre za dolge plačilne roke. Če jim trgovina plača vino v 15 dneh, dobi od litra prodanega vina kar 36 odst. cene, če pa v 45 dneh, pa 24 odst. 36 odst., kijih iztrži trgovina, pa je več, kot od cene vina dobi klet, njen delež namreč v tem primeru znaša samo dobro četrtino končne prodajne cene. Pri ceni 10.000 dinarjev za liter vina znaša ta cena v trgovini po pribitku davka 11.450 dinarjev. Pri najbolj ugodni delitvi dobi od te vsote kmet, ki je zadrugi prodal grozdje, 4.560 dinarjev, zadruga, ki je grozdje predelala, vino negovala, stekleničila, ga hranila in dobavila trgovini, 3.040 dinarjev, vse ostalo pa trgovina in država s prometnim davkom. Ob taki delitvi seveda ni čudno, da je klet tako rekoč vseskozi v težavah in da vinogradniki še vedno sami tudi kletarijo in prodajajo vino. A. B. Žabe so naravni insekticidi Poziv javnosti Žabe niso odvečna golazen, marveč živi insekticidi, pravi biolog Franc Potočnik z Biološkega inštituta ljubljanske univerze. Da doseže težo na primer 20 dkg, mora žaba pojesti najmanj desetkrat toliko plena. Koliko muh bi to bilo, bi lahko izračunali, če vemo, da tehta ena muha 100 mikrogramov. Kjer so žabe zdesetkali celo povsem iztrebili, se naglo povečujejo potrebe po uporabi pesticidov, saj se je skokovito se množečim insektom, ki so poglavitna hrana žab, vse težje postavljati po robu. Najhujši žabji nasprotniki so človek in njegovi nepremišljeni posegi v naravo. Nasilne melioracije in regulacije vodotokov imajo po Potočnikovem mnenju enake posledice, kot bi jih imela jedrska bomba. Še dolgo po spremembi življenjskih razmer se namreč ne vzpostavi novo naravno ravnovesje, dvoživke, predvsem žabe, pa lahko za zmeraj izginejo. Neusmiljeno jih redči tudi promet, ki preseka žabje poti od mrestišča do bivalnega prostora. In končno: neusmiljenemu iztrebljanju žabjega rodu se je pridružil še pogoltni človek, ki se želi sladkati z žabjimi kraki. V Sloveniji je v času mrestitve lov na žabe prepovedan, prav tako pa tudi zunaj tega časa, če tako sklene pristojna ribiška družina; uvedene so visoke kazni (za vsako ulovljeno žabo je zagrožena kazen v vrednosti tri četrtine kilograma konzumnih postrvi), vendar lov marsikje še ni opuščen. Zato biolog Potočnik poziva širšo javnost, naj pomaga zaščititi življenjski prostor in ukrene vse, da se izumiranje dvoživk zaustavi. (Znanje in razvoj) na je bila tudi bojazen, da morda na tem območju ne odlagajo nevarnih odpadkov, domačih ali iz drugih držav. Na vprašanje, kam daje Melamin svoje smrtno nevarne odpadke, je predstavnik Melamina odgovoril, da lahko novinarji vedno pridejo na razgovor v njihovo podjetje, pa bodo zvedeli vse, kar jih zanima. Pripomba je bila tudi v zvezi z razvojem zasebnega kmetijstva, in sicer, kdo bo sploh šel kmetovat na kočevsko podeželje, če tam ni ne primernih cest ne telefona in še marsičesa drugega ni. Na vprašanje, kam bodo šli (ni bilo opredeljeno, kdo), če bo prišlo do česa hujšega, je Franci Zavrl odgovoril, da ne- VEDNO VEČ POMOČI POTREBNIH KOČEVJE — Za sredo, 19. aprila, je sklicana programsko-volilna seja skupščine občinske organizacije Rdečega križa Kočevje, na kateri bodo razpravljali o dosedanjem delu, izvolili novo vodstvo itd. V minulem letu je občinska organizacija RK organizirala tečaje o pomoči poškodovanim v prometnih nesrečah, ki jih je uspešno končalo 305 kandidatov. Po 26-umem tečaju je uspešno opravilo preizkus znanja 18 novih pomožnih bolničark. Organizirali pa so tudi ogled prikazane vaje enot civilne zaščite v Ljubljani. V solidarnostnih akcijah so zbrali blizu 600 kg oblačil, nekaj obutve, posteljnine pa nič. V prejšnjih letih so oblačila delili predvsem Romom, od lani pa je take pomoči potrebno tudi vedno več ostalih občanov. Za prodajo je občinska organizacija razdelila krajevnim tudi za 1,750.000 din vrednostnih bonov. Krvodajalske akcije jo bile lani v kočevski občini 5 dni. Število krvodajalcev upada, saj je občina zdrsnila z nekdanjega 3. mesta v Sloveniji na 10. mesto, kri pa je darovalo 6,7 odstotka prebivalcev. Škupno je lani prišlo na odvzem 857 krvodajalcev. SPREJETE POBUDE GLEDE OBDAVČEVANJA SEVNICA — Delegati sevniške občinske skupščine so dali pobudo zboru občin SRS, da bi sistemsko rešili način tekočega usklajevanja davčnih osnov progresivne davčne lestvice z inflacijo ali pa naj se progresivno obdavčenje ukine. Delegati so menili, da tako obdavčenje izgublja na pomenu, saj so davčne lestvice določene za celo leto in se ne usklajujejo z inflacijsko stopnjo. Ob tem pa je letna valorizacija vrednosti davčnih osnov nižja od povprečne rasti cen, kar ima za posledico obdavčevanje dohodkov po najvišji stopnji. Pobudo Sevničanov je republiški izvršni svet sprejel. Pobuda, da se pri progresivni davčni lestvici sistemsko reši način tekočega usklajevanja vrednosti davčnih osnov z inflacijo, se nanaša na davek od dohodkov iz premoženja, na davek na dediščine in darila, na davek od premoženja in na davek na promet nepremičnin. Izvršni svet bo pri usklajevanju zveznih davčnih predpisov predlagal ustrezne rešitve. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. aprila, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ra-govski cesti • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. KLAVRNA POMOČ Prazen vodovod je premalo Zapis ob nedavnem požaru v Orehovcu — Vodovod pravzaprav ni bil nikoli zgrajen do konca K pisanju me je spodbudilo obvestilo v Dolenjskem listu z dne 23. marca letos, in sicer o tem, daje Elizabeta Štefa-nič iz Orehovca podlegla opeklinam, ki jih je dobila v požaru v domačem stanovanju. Nisem upravičen iskati vzroke požara, vendar menim, da do tragedije morda ne bi prišlo, če bi bila ob požaru na razpolago voda za gašenje. Štefanič ima v hiši vodovod, ki pa je bil ob tistem dogodku suh, ker tudi v vasi ni bilo vode. Zakaj ni bilo vode? Pred leti so vaščani Orehovca sklenili, da bodo zgradili vodovod, in so ga s pridnostjo in svojim denarjem tudi skoraj dogradili. Vaščanom je občina Krško sicer dala denarno pomoč, in to v znesku 3.100.000 starih dinarjev. Ta — Sve mi se čini, da če ovaj Janez svirati svojim inštrumentom! denar je bil nakazan na račun KS Kostanjevica, kjer je bil za podpisovanje računov zadolžen tedanji predsednik KS Branko Čuk. Ljudje so delali, od KS Kostanjevica pa so kot pomoč dobili ves čas gradnje en obisk, kar pomeni, da sta prišla predsednik in podpredsednik KS na »oglede«, in to šele, ko je bilo že skoraj vse gotovo. Gotovo pa ni bilo. Gre za to, da zbiralnik na vodnem zajetju ni bil pravzaprav nikoli zgrajen dokončno. Ker ni bil narejen po načrtih Romana Sotlarja, ki je delo vodil, zdaj voda odteka v jarek. Naj dodam, da so vaščani vodovod, ki so ga začeli graditi sami, izročili na pobudo podpredsednika Čuka v upravljanje KS Kostanjevica. Letos že od 3. januarja v Orehovec dovažajo vodo krški gasilci. Včasih je ni tudi po 24 ur, biki pa po hlevih tulijo od žeje. Voda, ki jo pripeljejo, pa je včasih slabša kot gnojnica. Približno 30 metrov od Štefaniča je hidrant in so gasilske cevi, a kaj vse to hasne, če v celi vasi ni vode! Javno vprašam: kdo bo plačal krške gasilce in kdo je danes odgovoren za tako stanje vodovoda ter za kaj seje porabil tisti denar, kije bil namenjen za dograditev vodovoda? Se to vprašam: kdo je iz Orehovca naš zastopnik pri ljudski oblasti, da se nič ne pobriga? Jaz ga ne poznam. A. P. Dva litra mleka za kilo krmil Cene se sproščajo BREŽICE — Agraria odkupuje mleko od 2600 krav. Lani gaje oddala Ljubljanskim mlekarnam nekaj nad 6 milijonov litrov, a letos računa na 7 milijonov, ker je januaija prevzela odkup tudi na območju Bizeljskega in Pišec. Tamkajšnji kmetje ga oddajo letno okoli 800 tisoč litrov, vendar gaje prej odkupoval Slovin. Ugodne cene, nasvet zastonj Črnomaljska prodajalna Seme v novih prostorih Do zdaj je bilo razmerje cen med mlekom in krmili za kmeta slabo, dva litra mleka za en kg krmil. Odkupova-lec živine Ivan Verstovšek upa, da se bo to s popravki cen mleka od 1600 do 2600 din izboljšalo, vendar le začasno, ker cene repromaterialov prehitevajo inflacijo. Vsaka pošiljka je dražja, zato vnovič poruši vzpostavljeno ravnovesje. ČRNOMELJ — Sredi marca se je prodajalna Seme preselila iz Kolodvorske ulice Na utrdbe, ker so bili prejšnji prostori že nevzdržni. Prodajalna je bila glede na dobro založenost in veliko število kupcev pretesna, skladišča so bila ločena. Toda tudi sedaj prodajalci niso preveč zadovoljni. »Na boljšem smo, ker se nam ni več bati, da nam bo padel strop na glavo, tudi prodajni prostori so približno dvakrat večji. Pri skladišču pa smo na slabšem, saj je znatno manjše od prejšnjega. Ta lokal bi bil bolj primeren za kmetijsko lekarno kot za nas. Predlog je sicer bil, da bi kupili spodnje prostore v vsej hiši, a so na sedežu delovne organizacije v Beogradu rekli, da ni denarja,« potoži poslovodja Stanko Pašič. »Bomo se pa še bolj potrudili, da bomo imeli pestrejšo izbiro drobnih stvari, najsi bo za vrtičkarje, kmete ali rejce malih živali. Pri nas je dobrodošel vsak, četudi potrebuje samo nasvet, saj je tako rekoč zastonj, škoda, ki jo lahko povzroči neznanje, pa je včasih ogromna,« pristavi Pašič, poslovodja trgovine, X \(pt f£* § »Pri cenah živine smo trenutno dosegli sprostitev,« je dejal Verstqvšek, »in pri mesu trg že deluje. Toda cena je daleč od ekonomske, ker prodja ne gre. Toda cena je daleč od ekonomske, ker prodaja ne gre. Zmanjšala seje tudi pri mlečnih izdelkih. Pri mesu smo bili doslej konkurenčni drugim predelom Slovenije, edino teleta nam še uhajajo k prekupčevalcem.« Stanko Pašič kjer je semenska koruza, pšenica cenejša kot z regresom v prodajalni kmetijske zadruge. To kmetje dobro vedo, zakaj je tako, pa so spraševali že na številnih sestankih. Tega natančno ne ve niti Stanko, saj pravi, da pri prodajnih cenah nimajo nikakršne vloge. Vse je že prej natančno določeno. M. B.-J. Govedo plačuje TOK Agraria po 10 tisočakov za 1 kg žive teže. Kvalitena živina je bolje plačana od slabo hranjene«, je pojasnil Verstovšek,« in sicer zato, ker se šteje, da da govedo ob zakolu 56 odst. mesa, vendar imajo dobro hranjene živali mesa več. Pogodbeni proizvajalec bo predvidoma dobil za kilogram žive teže še 500 din premije iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva.« Teleta za klavnico odkupujejo povprečno po 20 tisočakov, teleta za pitanje pa so dražja. Simentalce plačujejo po 29 tisočakov, teleta sivorjave pasme po 27 tisoč dinarjev kilogram. J.T. Zastareli seznami Kaj so spet pokazale volitve — Primer Ca ,ampa NOVO MESTO — Tudi v novomeški občini so z marcem začeli regresirati mleko in kruh najbolj socialno ogroženim občanom, za kar daje denar republika iz davka na alkohol in tobak. V večini gre za otroke, ki prejemajo otroški dodatek, ter za prejemnike družbenih denarnih pomoči. Ta »dra-ginjski dodatek« prejema v občini nekaj nad 3.300 oseb. Žal pa gre spet za veliko hrupa za nič. Z 20.000 dinaiji na mesec, kolikor znaša nadomestilo, socialnega položaja ogroženih pač ne bodo dosti izboljšali. Se dobro, da bodo nadomestila izplačana skupaj z otroškim dodatkom, sicer bi res ne ostalo dosti od plačila »dostavnih« stroškov. RIBNICA — Volilni odbori v ribniški občini so ob zadnjih in prejšnjih volitvah pa tudi ob referendumih opozarjali upravni organ občinske skupščine za notranje zadeve, da so v volilnih imenikih vpisani ljudje, kijih že dolgo ni več v ribniški občini. Največ odsotnih je bilo pri sedanjih volitvah spet tistih, ki so začasno ali pa za stalno že dolgo v tujini. Štiričlanska družina Čampa iz Betonovega na Gori nad Sodražico, na primer, je v Kanadi že 30 let, še vedno pa je prijavljena in na volilnem seznamu v ribniški občini. Nekateri so v tujini že toliko časa, da se je njihova domača hiša že zdavnaj podrla, še vedno pa so prijavljeni na tem naslovu. So pa tudi primeri, daje nekdo v tujini, še vedno pa je prijavljen v stanovanju, ki je že leta in leta oddano drugemu stanovalcu. Vsi ti in drugi so še vedno po uradnih podatkih državljani Jugoslavije, prijavljeni v ribniški občini in imajo torej tu domovinsko pravico. Kako je natančno v posameznih primerih, bo občinski upravni organ obvestil vodstva krajevnih skupnostih, iz katerih so na posamezne primere opozarjali. Razen tega pa bodo te rojake na naslovih v tujini tudi pismeno obvestili, naj se odjavijo v ribniški občini, če imajo stalno prebivališče drugod. J. P. ŽE VSE VEDO ? NOVO MESTO — Pretekli četrtek in petek je bilo v Ljubljani strokovno posvetovanje o financah, o uveljavljanju nove zakonodaje s tega področja. Predavali so nekateri priznani tovrstni ekonomski strokovnjaki z dr. Ivanom Ribnikarjem na čelu. Med dobrimi 600 udeleženci na tem kakovostnem posvetovanju v Cankarjevem domu je bilo po stari navadi udeležencev iz novomeškega in širšega dolenjskega gospodarstva le za vzorec. Saj ne, da bi morali trumoma drveti v republiško prestolnico, a gre za pomembne stvari, za gospodarjenje v tržnih pogojih, in malo težko je verjeti, da je na Dolenjskem o vsem že vse Zavzetost obrodila sadove Semiški strelci najuspešnejši v črnomaljski občini SEMIČ — Tukajšnja strelska sekcija Iskre velja že nekaj let za najboljšo v črnomaljski občini. V zadnjem času v občini sploh nimajo več pravega nasprotnika, zato zlahka zmagujejo na tekmovanjih. Ne čudi torej, da si želijo v 2. slovensko strelsko ligo in upajo, da jim bo to letos končno uspelo. Toliko bolj razveseljivo je, da niso uspešni le strelci, ampak tudi strelke, mladinci. V sekciji pa skrbijo tudi za podmladek, saj je v obrambno-strelski krožek na osnovni šoli vključenih kar 28 učencev. Vendar Semičani niso uspešni le v svoji občini, ampak vedo zanje celo na Jože Ivanetič državnih prvenstvih. V zadnjem času je gotovo najuspešnejši med strelci Jože Ivanetič, rezkalec v Iskri, ki seje letos že tretjič zapored pomeril na republiškem tekmovanju. Lani je bil 3. v republiki med strelci s serijsko zračno puško, na državnem prvenstvu pa 9. Letos je na republiškem prvenstvu izpolnil normo za državno in je le 4 kroge zaostajal za zmagovalcem, velik uspeh pa je doživel na republiškem tekmovanju za zlato puščico, ko je bil 3. Na državnem prvenstvu, ki je bilo preteklo nedeljo v Sarajevu, je z nekoliko smole zasedel 24. mesto med okrog 200 tekmovalci, kar je za se-miško sekcijo zagotovo uspeh, čeprav so pričakovali še boljšo uvrstitev. In v čem je uspeh semiških strelcev? »Pohvaliti moram predvsem dobro organizacijo, tako da tekmovalci skoraj nimamo nikakršnih skrbi. Za vse poskrbi naš vodja Tomislav Sto-nič. Veliko nam pomaga tudi Iskra, v kateri smo vsi zaposleni, toda ta pomoč gotovo ne bi bila tako obilna, če ne bi bili tudi strelci zelo zavzeti. Seveda pa imamo še nekaj želja. Predvsem bi potrebovali gretje na strelišču, še nekaj novih pušk, radi pa bi streljali tudi z drugim orožjem, ne le z zračnimi puškami, toda žal v občini za to nimamo registriranega strelišča,•< pohvali in potoži Ivanetič. M. B.-J. Kot bob ob steno Ali odgovornih za šolstvo tudi stavke in bojkoti ne prepričajo Nič koliko problemov seje v teh letih nakopičilo v srednjem šolstvu Neurejene razmere za delo, gmoM> nepreskrbljenost šol in slabi osebn dohodki profesorjev ter ostalega osebja so le najbolj vpijoči, ne po vsi glavni, da množice drugih niti ttt omenjamo. Že tako in tako zelo nevzdržno stanje pa se z vsakim dnetn še slabša in nihče ne naredi nič odločilnega, da bi se kaj bistveno izboljšalo. Tudi najbolj odgovorni, « imajo škarje in platno v svojih rokah, ne. Vsa moledovanja, prošnje klici na pomoč, zahteve, javni po in vse drugo, k čemur seje šolstvo zatekalo, je bilo kot bob ob steno Celo ob neovrgljivih argumentih javnih grožnjah s stavkami in M' koti se je le malokdo zganil Z4W? profesorjem moralo zavreti A L« | vsi pričakovali, da se bo v razred vanju nakopičene problematike nhl premaknilo vsaj po generalni vses lovenski opozorilni stavki, so PJ* slovenskim parlamentom doživeli globoko sočustvovanje s šolstvomi Na dvodnevnem zasedanju koncu marca skupščina namreč n ugodila niti eni zahtevi pro/eW7 in kot se spretnim »diplomate spodobi, zahtev tudi zavrnila nipd pa je vse skupaj odložila do prih njega zasedanja. S tem je jttfffl pristala, da se stanje v srednjem S stvu nadalje slabša, da skrajno nezadovoljni profesorji še intenztvn J razmišljajo, kako bi čimprej z°P stili šole in se zaposlili kje kjer bi za svojo izobrazbo prav g tovo dobili več v kuverti kot zdaj, ^ da naposled popokajo še tisti m močno natrgani šivi, ki šolstvo držijo količkaj skupaj. Ob ta.kš‘n ,j obravnavanju omenjene proble I tike, ko je na dlani, da ni ne PraVjL, razumevanja zanjo ne volje zfl r. reševanje, je tudi težko verjeti, da rcdCKuri/c,yc tuui twrw - . naslednje zasedanje skupšč^e ustreglo srednjim šolam vi meri. Delegati, predvsem • j črnski organi in v prvi vrsti tzvr svet pa bi se morali zavedati cincanjem in odlaganjem razrf\j0 | te žgoče problematike zlasti mladini, sai io sredi šola j zlasti mladini, saj jo sredi suu»v , spravljajo v veliko negotovost U . . t ci so že tako in tako poiz/rizsr1* vj. za šolske modele, ki si jih izmtsJ J in vsiljujejo dogmatiki, zdaj pd., naj zgodi še to, da od nezadovoj profesorjev ne bodo dobili ustrez ga znanja, da ne bodo mogli opr Ijati popravnih izpitov ali ce° .a mature! Vse to in še kaj drug š namreč grozi, če bodo v srednjih i lah res uporabili bojkot kot sktiP J sredstvo v primeru, da ne bo dena j j plačilo opravljenega dela Pr0J sorjev. Teza, da mora tudi šolstvo pl davek splošnemu siromaštvu, ne Ija več, ker je šolstvo že dovolj j, tleh. Lahko se privarčuje le še vecj siromaštvo znanja in duha. tol? zagotovo ni kažipot za uresntC . reform, za boljši jutri, za vstop t. stoletje. Slovenska skupščina tor J zvezi s šolstvom le nima alternat — morala bo ugoditi za^tev^Afl izoim V času od 25. do 30. marca so v p(£. porodnišnici rodile: Silva Bohorc . sladola — Luka, Durda Mu že J. p. Podvrha — Alana, Bojana Habinc' , škega — Aleša, Marija Žveglič >z R deklico, Snježana Matijevič iz , — Marka, Ksenija Bogovič iz Krs * Tadeja, Martina Bračinič iz Dol.. 3» Roka, Irena Geržina iz Stol°v Dorotejo, Renata Novak iz Vukov B. ^ Ivana, Jožefa Ajster iz Račje v ^ Daniela, Sabina Povhe iz KršK B J Domna in Marija Zupan iz Osf Aljo. dj°. .. go v V času od 31. marca do 7. apr' gec brežiški porodnišnici rodile: Suza .^go-jevič iz Brežic — Barbaro, Sonja LZončič tv«:«. Rrpria bl**j jevič iz Brežic — Barbaro, b°»J°jrirl0očic vič iz Brežic — Damirja, Breda gj . njji iz Krškega — Davida, Andreja a' ^ , Stojanskega Vrha — Marka, KRujjcf j Završnik iz Orehovega — Davida. ^ __ Donlič iz Krškega — Alena, Marti” p vač iz Pečja - Teo, Fadila RedžiC' škega — Anela, Darja Iliševič <> Danijela, Renata Zupančič >zvPr ^ Katarino, Cvetka Šoštarič iz DrpVsv p Ivano, Snježana Bošnjak iz Samoo« x , Mihaela, Marjeta Petan s Srom v g Majo, Monika Povh iz Krs kB p Mirana, Dragica Kožuh iz Sev ^ p Špelo, Nedjelka Liščič iz Zde"«* p. Majo, Terezija Jazbec iz Vranja " A c Marija Unetič iz Bušeče vasi -p X Je | Vida Vintar iz Dolenje vasi — De” p žica Kozmus iz Podvrha — JureS*jtP . mana Lončariček iz Blatnega ugpf Martina Stipič iz Podbočja ."Vniii10, i Džemila Mihičič iz Laduča —jJuvtlij0' Irena Muhar iz Brestanice — '' Jasna Kostanjšek s Senovega — Vrt** s Čestitamo! Sl«r, Rodovine ni mogoče obiti Tudi d ediščina nas vleče nazaj — O Markoviču PrcbrI?r'L'njskem listu št. 11 /1989 sem ^tesa n, ^ls l naslovom Vrnitev odvečno rsenia da ali ne?, kjer je re-Prosj'a, ■ 1 lastn'k 1 K. iz Kočevja Prosti rn'lcv odyzetih mu poslovnih •rov. (r 'Iftlihofrii*5.' vPra^al, kdaj nas bo kot cr hkrati l drz?vo vcntlar srečala pamet. I* v dmk. 0 vablm« zdomce k naložbam V drobn mo zdomce k naložbam iem0 J" Proizvodnjo, se še vedno da-V('tlno , , l odv7elega premoženja, Šc bran. M' ?mo /a brkc Stalina in za Zasebni a[ . Ali so res vse besede o samo demokraciji, ustavi ipd. Prj 0,ernkinove vasi? t>aje n,; so nekateri republiški tovariši Zemiia ;nla’da so podržavljene hiše in ' • J<* ’* ’ . . . V- jejo ,A P',mt;niki revolucije. Če to šte-kc spomenike, najlepša hvala /anje! Ali ni dovolj spomenikov že v porušenih gradovih, propadajočih podržavljenih hišah, Kočevskem Rogu Golem otoku in jugoslovanskem dolgu? Boli me, ko vidim, koliko je še dogmatikov v naših organih. Če bo hotel Ante Markovič izpeljati svoj program in rešiti Jugoslavijo, bo moral najprej odstraniti te, ki vlečejo razvoj nazaj. Novemu predsedniku zveznega izvršnega sveta zelo zaupamo. Toda prej ali slej sc bodo morale pristojne ustanove skupaj z njim lotiti tudi dediščine in pri tem tehtanja ustavnosti preteklih razlastitev. Država je v težkem položaju, zato bi zaenkrat zadostovalo, če bi organi javno povedali, da imajo namen reševati omenjene zadeve. F DERGANC Misli B. M. Zupančiča • Današnjemu svetu je potrebna politika hrepenenja. • Naj je družba še tako ekonomsko uspešna, če ni sposobna svojim članom omogočiti tiste osebnostne rasti, ki bi jih dovoljevala, da si žele česa določnega, je njena ekonomska učinkovitost brezpredmetna. • Če bi delavec enkrat začutil, da je podjetje v resnici njegovo — in to ne samo glede finančnih učinkov gospodarjenja, marveč in predvsem v vsakem proizvodnem datajlu, kjer človekova ustvarjalnost še naprej pride do izraza — potem bi se proizvodni sistem hitro preobrazil iz svoje pasivne neučinkovitosti v najbolj učinkovit gospodarski fenomen. • Stvar ni v tem, da je pri nas preveč samoupravljanja, marveč v tistem, kar je najslabše: v dezangažiranem samoupravljanju, kjer je delavcu samo do tega, da potegne dobro plačo za malo dela, medtem ko svojo iniciativo sprošča doma na gradbišču svoje hiše. • Socializem je pridobitniško motivacijo spodrezal pri koreninah, in če bi se ne zgodilo nič drugega, mora biti jasno, da bo socializem ekonomsko manj učinkovit sistem. • Če stvar prepustimo konservativnim ekonomistom, ki vztrajajo pri tem, da ekonomski sistem mora rasti po merilih, kijih v svetovni ekonomiji diktira ta trenutek veliko uspešnejši kapitalistični sistem, potem je do sklepa, da je treba socializem odpraviti, samo še korak. • Ekonomskega uspeha socializma ni mogoče meriti z merili kapitalizma, še zlasti ne, ker se bo dolgoročno verjetno izkazalo, da je tista svoboda, ki jo nudijo produkcijska sredstva, nad katerimi nihče nima lastninske pravice, v resnici vsaj potreben pogoj za sproščanje vsak dan bolj ekonomske aktualne ustvarjalnosti (Prof. dr. Boštjan M. Zupačič) Misli D. Žarkoviča • Ideologija socializma boleha za utopičnostjo, številnimi zablodami in dogmami. Znanstvena teorija o socializmu žal ne obstaja. • Vse svetovne izkušnje kažejo, da gospodarstvo ne more biti učinkovito, če ne upošteva ekonomske logike in ekonomskih zakonitosti. • V državah z nizko ravnijo razvitosti proizvajalnih sil ni mogoče vzpostaviti družbenih in proizvajalnih odnosov, ki bi (v pozitivnem smislu) presegli odnose v visoko razvitih kapitalističnih državah. • Posiljevanje zgodovine, nasilno »osrečevanje« ljudi, poskusi rekonstrukcije sveta z umskimi posegi v njegov zakoniti, spontani razvoj so morali nujno pripeljati do hude vsesplošne krize. • Vsaka oblika lastnine, ki povzroča nazadovanje, je protidružbena. • Velika zabloda je misliti, da je mogoče z dekretom odpraviti izkoriščanje človeka po človeku z vzpostavitvijo tako imenovane družbene lastnine. • Zmotno je misliti, da je avantgarda delavskega razreda dogovorjena z zgodovino in da pozna interese pripadnikov družbe bolje kot oni sami • Naposled se nam je posvetilo, da ni bistveno, kako se imenuje ta ali oni sistem, temveč, kakšne rezultate zagotavlja • Z obžalo vanjem lahko ugoto vimo, da se v zadnjih 25 letih ni uresničil noben naš sen, za to pa se ni nihče zagovarjal (Dr. Dragoje Žarkovič, profesor na pravni fakulteti r Novem Sadu) • Simptomatično je, da je bil marksizem veliko spodbudnejši za razvoj družboslovja v razvitem zahodnem svetu kot v socialističnih državah. To bi potrjevalo tezo o pogubni zvezi med določeno politiko in določenim marksizmom, ki drug drugega deformirata. (Andrej Kirn) • Kdor vzbuja fanatizem s lem, da razglaša en sam sistem bivanja, mišljenja in verovanja za edino veljavnega, prevzema odgovornost za razkol sveta. (Erazem Totterdamski) • Humano usmerjen človek ne sme in ne more prisegati na nobeno ideologijo. (Erazem Rotterdamski) • Edini politični program je notranja razbremenitev in Slovenija ima v tem trenutku možnosti za to. (Dr. Boštjan Zupančič) • Kako da bi opredelil jugoslovansko družbo? Trenutno je histerična, sloni na strasteh, ki se umetno vzburjajo, in moram reči, da noben psiholog nima v takih trenutkih uspešne besede, nič ne more narediti Človek je trenutno najbolj moder, če molči, stiska zobe... (Dr. Anton Trstenjak v intervjuju za Novi tednik) • In kaj ostane nam državljanom Slovenije? Skrajni čas je, da se začnemo ukvarjati sami s seboj! Če bo ostalo še kaj časa, tedaj priporočam, študirajmo Nemčijo 20 let—pa ne le zaradi hiperinflacije. (Viktor Žakelj) Družbi ni mar za dobre fotografe Žare Žbogar o težavah SEMIČ — Pred časom je v okviru semiškega foto-kino kluba deloval fotografski krožek, potem pa je delo zamrlo. V začetku letošnjega leta je krožek zopet oživil Žare Žbogar, sicer tehnični risar v Iskri, ki je na tekmovanju v sozdu Iskra prejel bronasto riznanje za posamično fotografijo. Jlanstvo je sedaj še skromno, zares delavni so poleg Žareta le še Roman Golobič,v Matjaž Cesar in Alenka Hančič. Žbogatjeva želja pa je, da bi te mlade ljudi primemo izobrazili in bi pozneje razširjali znanje, morda tudi na fotografskih tečajih. «Svoje prostore imamo v kleti enega od stanovanjskih blokov, oprema za črno-belo tehniko, nabavljena že pred leti, pa je dokaj dotrajana. Toda da bi si privoščili kaj bolj sodobnega ali celo priprave za barvne fotografije, ne smemo niti pomisliti. Celo za osnovni fotografski material založimo denar iz svojih žepov. Odkar smo začeli na novo, nismo dobili od zveze organizacij za tehnično kulturo še niti dinarja,« potarna Žare. »Vedno slišimo le tisto: če se boste izkazali, bo tudi denar. Toda če bi imeli denar, bi imeli tudi veliko članov in bi se lažje izkazali. Začaran krog torej. Sicer pa v čr- nomaljski občini najbrž tudi ni interesa, da bi vzgajali dobre fotografe. Zato tudi ne investirajo vanje. Skoda, saj opažam, da so moji učenci zelo nadarjeni,« pove Žbogar. Mladi semiški fotografi so ob kulturnem prazniku pripravili zanimivo razstavo umetniških fotografij, naslednja pa bo na vrsti ob motociklistični razstavi v Črnomlju. Obljubili so, da se bodo izkazali, kjer bo le priložnost. M. B.-J. SJMMMJMMS Sk. ti/ttol/iu^boor tuja/ USTVARJALNOST MLADIH — Mladi tehniki dolenjske regije so se v Mimi peči pomerili v šestnajstih tehničnih spretnostih in pokazali precej znanja, sposobnosti in inovativnosti. Pripravili so tudi večjo fotografsko razstavo in razstavo izdelkov, kijih bodo še posebej veseli otroci iz vrtcev (na sliki). (Foto: J. Pavlin) Mladi tehniki raziskujejo Občinsko in regijsko srečanje mladih tehnikov Dolenjske — Najboljši na republiško tekmovanje MIRNA PEČ — Na osnovni šoli Ivana Kovačiča-Efenke je bilo 7. aprila 12. občinsko in 7. regijsko srečanje mladih tehnikov osnovnih in srednjih šol usmeije-nega izobraževanja ter 4. občinsko in regijsko srečanje računalničaijev osnovnih šol. Srečanja, ki se gaje udeležilo skoraj 300 tekmovalcev je potekalo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger »Mladi tehniki raziskujejo in ustvarjajo«. Prireditev je bila posvečena bližnjemu praznovanju dneva OF in praznika dela ter je sodila v sklop dejavnosti ob praznovanju meseca mladosti. Pokrovitelji te velike manifestacije na področju politehnične, delovne in proizvodne vzgoje mladih so bili: skupščina občine Novo mesto, Novoles-tovama finalnih izdelkov iz Mirne Peči, poslovalnica Beograjske banke iz Novega mesta, medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, ZOTK Novo mesto, krajevna skupnost Mirna Peč, pomagali pa so tudi drugi. Republiškega tekmovanja, ki bo konec aprila v Ljubljani, se bodo udeležili vsi najboljši iz posameznih tekmovalnih programov, in sicer: »A« RAZISKOVALNE NALOGE — Promet: ekipa OŠ Katja Rupena (Nataša Ograjšek, Janja Klemenčič). Agronomija— ekologija: OS Škocjan (Vanja Šterk, Simona Pucelj, Marjeta Šmrekar). Računalniški programi: Smiljan Hriberšek, Primož Moravec (OŠ Brusnice). Proizvodni proces: Klemen Bučar, Gorazd Artač (OŠ Grosuplje). Klip-klap: Jože Derganc, Anton Murgelj (OŠ Bršljin). Avto- mobili: Boštjan Kravcar (OŠ Otočec), Vasilij Jenko (OŠ Šmarjeta). Raketarji: Dejan Mikolič (OŠ Katja Rupena) Rok Žunič (OŠ Grm). Zmajarji: Samo Jeglič (OŠ Šmarjeta), Uroš Jovanovič (OŠ Katja Rupena). Jadralni modeli A: Jože Viz-ler (OŠ Krško), Vašo Pajk (OŠ Žužemberk). Jadralni modeli B: Bojan Hočevar (OŠ Žužemberk), Boris Česnik (OŠ Škocjan). Dobro jutro, elektronika: Igor Jarc (OŠ Bršljin), Miha Krejan (OŠ Grosuplje). Lov na lisico: Alen Pavlič (OŠ Grm), Simon Recelj (OŠ Šentjernej). Tekmovanje iz veščin SLO: Uroš Perme in Mitja Sever (OŠ Grosuplje). Republiškega tekmovanja se bodo udeležile tudi šole, ki so sodelovale na razstavi: foto krožek OŠ Katja Rupena, vzgojno-varstveni zavod z maketo vlaka in tovornjaka in izdelki iz plastike. Osnovna šola iz Kostanjevice bo predstavila ulivanje sveč in vrsto izdelkov za VVO, šola iz Br-šljina se bo predstavila s prikazom struženja lesa, OŠ Mokronog z maketo ladje Santa Maria, OŠ Grm pa s sistemom mo-delirk in igrač za VVO. Poleg tega bo OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic v Ljubljani predstavila pletarsko obrt, OŠ Mirna Peč izdelavo okrasnih ogrlic in poslikavo stekla. Izbrali so tudi maketo karnise za razstavne prostore, delo učitelja Dušana Pluta iz OŠ Grm. Republiškega srečanja najboljših računalničarjev se bodo udeležili: Zrinka Pe-travič (OŠ Grm), Andrej Oto (OŠ Semič) in Alojz Novak (OŠ Grm). J. P. NEPOZABNI VITAN MAL Novinarski krožek naše šole je sodeloval v marčevski radijski oddaji Pionirski tednik. Pri tem smo se srečali tudi z mladinskim pisateljem Vitanom Malom, ki nam je pripovedoval o svojem delu in načrtih. »Mnogi me k pisanju spodbujajo, jaz pa se na tihem vprašujem, ali bodo zgodbe mladim všeč. Sicer pa, če jim ne bodo, se bom posvetil slikarstvu. Tudi pri tem poslu mi ne bo dolgčas,« je pripovedoval Mal. Čisto preprost je tale pisatelj in zelo zanimiv. Mislimo, da se mu s slikarstvom ne bo potrebno še tako kmalu ubadati! MATJAŽ OŠLOVN1K in MATJAŽ POHAR. OŠ Savo Kladnik Sevnica NARAVOSLOVNI DAN Naravoslovni dan smo namenili spomladanskemu delu v okrasnem vrtu. Pomagala sta nam dva delavca enote vzdrževanja mesta pri Komunalnem podjetju Črnomelj. Pripeljala sta precej sadik okrasnih grmovnic, lip, brez in smrek. Posadili smo jih pri šoli, obenem pa smo se naučili, kako skrbimo za rastline v okrasnem vrtu, kako sadimo grmovnice in kako obrezujemo vrtnice. Sedmošolci so ob nasvetih inž. Fabjana iz kmetijske zadruge Črnomelj delali v šolskem sadovnjaku. Vsem zunanjim mentorjem in njihovim delovnim organizacijam se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. Učenci 6. razredov OŠ Mirana Jarca Črnomelj RAZSTAVA STARIH KNJIG Ob dnevu mladinskega tiska so na naši šoli člani zgodovinskega krožka pod mentorstvom Mire Brezovar razstavili stare knjige. Knjige, stare po petdeset, sto in več let, smo si ogledali učenci vseh razredov. Nekaj je bilo tudi revij, časopisov in koledarjev. Večino starih knjig so prineslil učenci, nekatere pa smo doNli tudi iz pobratene krajevne skupnosti Prule. BISERKA ŠKARJA, 6.r. OŠ di. Pavla Lunčaka Šentrupert DARILO OTROKOM — Vzgojnovarstvena organizacija Ciciban Sevnica je zaprosila sevniška podjetja za pomoč pri nabavi učnovzgojnih pripomočkov. Najprej sta se odzvala M-Kmetijski kombinat, kije nakazal vrtcu milijon dinarjev, in Stilles. V imenu delavcev tega kolektiva je njegov direktor Alojz Ratgjc izročil otrokom skupine Rdeča kapica barvni televizor. Na sliki: otroci so navdušeno spremljali »slačenje« televizorja iz kartonske škatle. (Foto: P. P.) DAN ŠOLE Z MAKAROVIČEVO V petek je bil naš dan šole. Povabili smo k nam Svetlano Makarovič. Umetnica me je navdušila, saj je vsestranska — piše, riše, igra. Podarila nam je knjigo Vila Malina. Poznam že veliko Švetlaninih zgodbic, ki so zelo lepe. Vesela sem, da nas je letos ob dnevu šole obiskala tako velika umetnica. BARBARA GRAMC, 4,r. OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki OB PRAZNIKI) ROMOV 8. aprila so Romi praznovali svoj dan. Našo šolo obiskuje 21 romskih učencev, ki so se skupaj s starši zbrali na krajši prireditvi. Tako Romi kot njihovi sošolci so pripravili kulturni program ter razstavo svojih izdelkov. Slišali so tudi pesmico v romščini. Tovarišica ravnateljica, ki je spregovorila o delu Romov na šoli, jih je pohvalila, da so bolj pridni kot pretekla leta, a nekateri še preveč izostajajo od pouka. ANDREJA NOVAK OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto DELOVNA AKCIJA Učenci 8. b razreda smo imeli delovno akcijo na plantaži Gozdnega gospodarstva, kjer smo sadili potaknjence ter rezali in vezali smrečice v butare. Iz Vrbine smo odhajali izmučeni, zato upamo, da ne bomo razočarani, ko bomo prejeli plačilo. MOJCA VUČAJNK, 8.b. OŠ Artiče NASTOPALI BOMO V STIČNI Naš mladinski pevski zbor bo 18. junija pel v Šentvidu pri Stični, kjer bo letos 20. tabor pevskih zborov. Na srečanju se ponavadi zbere okoli 8 tisoč pevcev. Nastopali bodo tudi pevski zbori iz Ribnice in njene okolice. Naša zborovodkinja nas je prijavila za nastop predvsem zato, da bi nagradila naše prizadevanje. NAJ ASA LOVŠIN OŠ dr. F. Prešerna Ribnica PODELITEV BRALNIH ZNAČK Ob zaključku tekmovanja za bralno značko smo pripravili proslavo. Nanjo smo povabili pisatelja Braneta Dolinarja — Demšarja, ki je odgovarjal na naša vprašanja in podelil osmošolcem zlate bralne značke. NATAŠA LOVŠIN, 7. d OŠ dr. F. Prešerna Ribnica • PRIDNI DOPISNIKI — Na naslov našega uredništva priroma veliko število prispevkov, kar dokazuje, da se na osnovnih šolah marsikaj dogaja in da učenci budno spremljajo tudi dogodke v svoji okoiici. Prejeli smo tudi glasilo »Iz naših logov« učencev OS XII. SNOUB Bršljin in glasilo »Poskusi« učencev OŠ Tone Seliškar iz Cerkelj ob Krki. Na žalost ne moremo objaviti vseh prispevkov, toda prizadevali si bomo, da bo majhen prostor, ki ga imamo na razpolago, povedal čtmveč. DOLENJSKI LIST ^TELEVIZIJSKI SPOREDI S-: m PETEK, 14. IV. 9.45 — 12.35 in 16.05 — 22.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 11.30 KAJNOV NASMEH, 2. del nadaljevanke 12.25 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.05 VIDEO STRANI 18.10 ZVERINICE IZ REZIJE 18.30 SAFARI, 8. del nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.14 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PODVODNA ODKRITJA: NAJSTAREJŠA LADJA, 5. del dok. serije 21.00 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 15. del nanizanke 22.00 VESELO, VESELO, ameriški film Mlad in neizkušen Ben z velikimi upi pride v velemesto, kjer mu takoj ukradejo vse prihranke. Znajde se v razkošnem bordelu, kjer mu gospodarica pomaga, da se kot novinar uči pri znanem, a razvratu vdanem novinarju. Ben na političnem shodu odkrije dnevnik, v katerega si je slavljenec zapisoval vse korupcije v Chicagu. Fanta, ki se bojuje proti pokvarjenosti, preganjajo vsi mestni veljaki... 23.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Vide-omeh (nonovitevj — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Skupščinska kronika — 20.55 Prepusti se, draga (francoski film) — 22.30 Kronika Messa — 23.00 World mušic (prenos koncerta iz Londona) TV ZAGREB 8.10 Poročila — 8.15 TV koledar — 8.25 Oddaja za otroke — 8.55 TV v šoli — 12.30 Poročila — 2.45 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik vl — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 20 let folklorne skupine Emona — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Detektiva iz Miamija — 20.55 Rock teatron 89 — 21.25 Dnevnik 3 — 21.45 Na samem z vsemi (oddaja o kulturi) — 22.45 Nočni program — 0.45 Poročila SOBOTA, 15. IV. 7.45 — 0.50 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 11.10 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PLESI NA OVSETI V MEŽIŠKI DOLINI 11.40 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 13.40 VIDEO STRANI 13.50 TIGRA — ROCKOVSKA NAGRADA 88 V ZRN, ponovitev 1. oddaje 14.20 NEZNANI CHAPLIN: SKRITI ZAKLADI 15.15 PARADA CHARLIEJA CHAPLINA, burleske 16.30 DNEVNIK 1 .16.45 NAMA, MALA OPICA, 2. del 17.00 KONČNICA DP V KOŠARKI NEDELJA, 16. IV. 9.00 — 23.15 TELETEKST 9.15 VIDEOSTRANI 9.25 OTROŠKA MATINEJA 10.40 PREVARE, ponovitev 2. dela nadaljevanke 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: PREPOROD IZ PTUJA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 ZAKLAD SIERRA MADRE, ameriški film 14.55 40 LET FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 2. del 15.45 MILIJONSKO MESTO V MORJU — OTOK PTIC 16.30 DNEVNIK 1 16.45 STO LET CHARLIEJA CHAPLINA: VEČNI POTEPUH in MLADI CHARLIE CHAPLIN 18.30 NAŠ EDINI SVET: VELIKE IN MAJHNE RIBE, 1. del angl. dok. serije 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 PREVARE, 2. del nadaljevanke 21.25 KRIZ KRAZ 22.55 DNEVNIK 3 23.05 DVOJNICA, nemški film DRUGI PROGRAM 12.25 Jugoslavija, dober dan — 12.55 Predstava za otroke — 13.55 Nogomet Napredak:Dinamo —15.50 SP v hokeju, SZ:ZDA — 18.15 Satelitski programi — 18.30 OPERA PRESTO, odlomek iz 1. dela 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 Irena Vrkljan: SVILA, ŠKARJE, drama TV Zagreb 21.45 ZDRAVO 23.15 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.05 Cousteaujevo 19.30 Dnevnik — 20.00 40 let folklorne skupine Tine Rožanc — 20.40 Ciklus filmov Johna Hustona: Zaklad Sierre Ma-dre (ameriški film) — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izobraževalni program — 10.30 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Bareijev sokol (ameriški mladinski film) — 16.00 Kritična točka — 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Kiklop (ponovitev TV nadaljevanke) — 18.30 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Boter I (ameriški film) — 23.15 Dnevnik 3 — Nočni program — 1.30 Poročila ponovno odkrivanje sveta (9. del dok. serije) — 20.55 Poročila — 21.00 Poezija — 21.35 Športna reportaža — 21.55 Športni pregled TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Veliko sedlo (serijski film) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Ogledalo (ameriški film) — 18.45 Risana serija — 19.10 Igre na srečo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nebeške ptice (zadnji del nadaljevanke) — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila PONEDELJEK, 17. IV. 9.45 — 13.35 in 16.00 — 23.45 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 DA NE BI BOLELO 11.15 OČI KRITIKE 11.45 ŠTIRJE MUŠKETIRJI, ameriški film 13.25 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI 18.20 RADOVEDNI TAČEK SOZVEZDJE BELE MURVE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 PET NAS JE, nemška drama 21.40 OSMI DAN 22.20 DNEVNIK 3 22.35 GLASBENI VEČER 23.35 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.40 Po brezkončnosti sveta: Afrika (potopisna reportaža) — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh naDredka — 21.05 Videogodba — 21.50 Svet na zaslonu — 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 12:30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.45 Otroški spored — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama — 21.00 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila TOREK, 18. IV. 9.45 — 11.25 in 16.00 — 22.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.15 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 LONČEK KUHAJ PERISKOP: GASILCI 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI SREDA, 19. IV. 9.45 — 11.40 in 16.00 — 23.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: OSMI DAN, SVET NA ZASLONU 11.30 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.05 VIDEOSTRANI 18.10 PEDENJŽEP 18.30 N AN A, MALA OPICA JURČEK, 2. del gledališke predstve 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 INOCENCIA. brazilski film 19.30 DNEVNIK 20.05 NASLEDNICA, 3. del nadaljevanke 21.05 DINAR 21.50 DNEVNIK 3 22.00 ROPOT 22.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Loto — 20.05 Žarišče — 20.35 Večer indijske TV Gre za romantično zgodbo s konca 19. stoletja. Na brazilskem podeželju živi dozorevajoče dekle, katere strogi oče jo je že obljubil moškemu v zameno za ugodnosti, ki jih je bil od njega deležen. Mlado dekle zboli in mladi doktor vzbudi v dekletu njej doslej še nejasna čustva, medtem ko se sam takoj zave svoje ljubezni do ljubkega dekleta. Potem se skrivaj shajata in razmišljata, kako bi se izognila samovolji strogega očeta. Čeprav je njuna ljubezen čista in neoskrunjena, je ovir za izpolnitev njunih želja preveč ... 22.00 DNEVNIK 3 22.10 SVET POROČA 23.10 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.30 Studio TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 12.45 Izobraževalna oddaja — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev)— 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški spored — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto 20.05 Obljuba (ameriški film) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kontaktni magazin 23.30 Poročila Maribor — 19.00 Večni mir (oddaja o Turčiji) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Športna sreda — 22.35 Izbor iz jugoslovanskih programov TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.25 Poročila 8.35 Super babica — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 16.00 Sokolov greben (ponovitev nadaljevanke) — 16.45 Izobraževalna oddaja — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Super babica — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program 19.10 Risanka— 19.30 Dnevnik 2— 20.00 Kontra udarec (avstralski film) 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Nočni program — 0.55 Poročila ČETRTEK, 20. IV. 9.45 — 11.50 in 16.00 — 23.45 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.40 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI .16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI 18.20 SLOVENSKI UUDSKI PLESI 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 KAJNOV NASMEH. 3. del nadaljevanke 21.05 TEDNIK 21.55 DNEVNIK 3 22.05 V ŽRELU ŽIVLJENJA, jugosl. film 23.35 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Čas, ki živi 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Operni zbori 20.55 Alpc-Jadran Slo*tenija Moja dežela. — 21.25 Oči kritike — 21.55 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.45 Izobraževalna oddaja — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroška oddaja 18.05 Številke in črke 18.25 Zakonska pravila (serijski film) 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.00 Politični magazin - 21.05 Mon-dovizija 22.15 Dnevnik 3 22.35 Nočni program 0.35 Poročila studio ČESTl ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri. 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna. 10.30 Novice. 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem redna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. Radio Sevnica ČETRTEK, 13. 4. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 — Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 15. 4. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.05 — Mladinska oddaja 18.00 — Glasbena uganka 18.20 — Rezervirano za.... 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije NEDEUA, 16. 4. 10.30 — Uvod in napoved sporeda 10.50 — Kmetijska panorama 11.05 — Nedeljski gost — Kultura — šolstvo — izobraževanje 11.30 — Vesti za drobno gospodarstvo 11.50 — Aktualno 12.15 —ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke naših poslušalcev SREDA, 19. 4. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.05 — Informativna kronika 17.20 — Tematska sreda (Naši kraji in ljudje) 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije POSTANITE FURMANI! LJUBLJANA — Turistično društvo Postojna in Televizija Ljubljana vabita k sodelovanju na prireditvi »Furmanski praznik«, ki bo 25. junija v Postojni. K sodelovanju vabijo vse, ki se upajo pomeriti v pokanju z bičem, take, ki želijo pokazati lepe konje in vozove ali pa zvedeti za njihovo vrednost, in tudi take, ki bi hoteli preizkusiti svoje spretnosti pri sedlanju konja, vlečenju konja (za rep) iz hleva, pri natovaijanju sodov, snemanj »kranceljna« ter njuhanju tobaka. Dobrodošli so tudi taki, ki bi sodelovali v kovaški, sedlarski ali kolarski delavnici ter na sejmu s konji in opremo za ježo. Prijavite se lahko na Turistično društvo Postojna, Srečko Šajn, Jamska 32, Postojna, ali pa na naslov Televizija Ljubljana, Mito Trefalt, Moše Pijade 10, Ljubljana. K sodelovanju vabimo več ustvarjalnih, dinamičnih in dovzetnih delavcev, sposobnih spoprijeti se z delom na področju razvoja, konstrukcije, notranje kontrole, proizvodnje in komerciale. Pričakujemo, da ste dipl. stroj. inž. ali stroj, ini s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj ali ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj. Nudimo vam stimulativni OD, možnost dodatnega izobraževanja, pridobivanja novih znanj, uveljavljanje osebnih razvojnih ambicij. Če se želite preizkusiti na navedenih področjih in vam ustrezajo drugi pogoji, nam pošljite pisne ponudbe s kratkim življenjepisom na naslov: ČIP PIONIR, TOZD MKI-Kadrovska služba, Kettejev drevored 37, Novo mesto. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Posavska območna skupnost Krško Trg Matije Gubca 3, Krško organizira prodajo poškodovanih vozil, ki bo v petek, 14. 4. 1989, ob 13. uri na Rostoharjevi 62 (delavnica), Krško: Zastava 101 GTL 55 letnik 1987, prevoženih 28752 km, izklicna cena 15,000.000 din. KUPEC PLAČA PROMETNI DAVEK! Zastava JUGO 45 AX letnik 1987, prevoženih 15300km, izklicna cena 9,000.000 din Zastava JUGO 55 letnik 1985, prevoženih 32406 km, izklicna cena 7,000.000 din Zastava LADA 1300 S letnik 1987, prevoženih 23700 km, izklicna cena 10,000.000 din Ogled vozil Ido istega dne od 11. — 12. ure na kraju licitacije. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka licitacije. Prodaja poteka po načelu »ogledano — kupljeno«, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. 184/15 Delovna organizacija KOMUNALA Črnomelj Po določilih statuta delovne organizacije in po sklepu DS razpisna komisija razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja DO Kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, strojne, ekonomske ali pravne smeri, 2. da ima 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih’ 3. da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje, predpisane v 484. členu zakona o združenem delu. Pisne prijave kandidatov za direktorja DO sprejema razpisna komisija DO Komunala 15 dni po objavi razpisa. _ Rok za izbiro kandidata je 15 dni, za obvestilo kandidata pa ' dni po izbiri. trgovsko p o d j e t j e NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg U trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Novo mesto, Glavni trg 11 komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge pravna dela Kandidati za opravljanje del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo VII. stopnjo pravne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na teh delih — pravosodni izpit Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: No-votehna, kadrovsko splošni sektor, Glavni trg 11 Novo mesto-O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ing H ■ m NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________ Ulica in hišna št.: Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:____ »KOVINARSKA« Krško DO ZPS KOVINARSKA, tovarna industrijske opreme, P‘0 Krš rško, Cesta krških žrtev 137 na podlagi sklepa delavskega sveta št. 228 z dne 6. 4. 1989 odproda na JAVNI LICITACIJI 21.4.1989 ob 15. uri na sedežu delovne organizacije na-S|ednja osnovna sredstva in material: Zap. št. naziv št. kosov Izklicna cena za kos 1.1. 1.2. 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 2.5. 3.1. 3.2. 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. 4.6. 4.7. 4.8. 4.9. 5.1. 5.2. 5.3. 1. PISALNI STROJ El. pisalni stroj OLIMPIA SGE 75 Pisalni stroj OLIVETTI-LEKSIKON 80 2. KOPIRNI STROJI Fotokop. str. OLIMPIA-OMEGA 403 STroj za izd. matric R. ROTARY 1515 Stroj za izd. matric R. ROTARY 5080 S Ciklostilni stroj R. ROTARY 1502 S Stroj za kopiranje načrtov inv. št. 2313, tip TEHNOMATIC 300 DYKLOGRAF št. 3869 3. PTT APARATI TELEKS SIEMENS Telefonski aparat El Niš 4. RAČUNSKI STROJI Računski stroj El ALAS 1221 Računski stroj DIGITRON 1212 Računski stroj TRS 208 Računski stroj FACIT Računski stroj OLYMPIA CD 603 Računski stroj El 1041 Računski stroj OLIVETTI DIV. 24 Računski stroj FACIT Računski stroj OLYMPIA CP 181 5. STOLI Stoli — železni Stoli — leseni Stoli — vrtljivi R, 6. PREDALNIKI 5-1 ■ Predalnik 2045 °-2- Predalnik 1380 °J. Predalnik 1318 7. 7. PISALNE MIZE ' T Pisalna miza 1692 4‘ Pisalna miza 1691 •4. Telefonska miza 44 Pisalna miza 1378 4 “ Pisalna miza 2191 '*• Pisalna miza 1366 o, 8. ELEKTRIČNE URE ? ]■ Električna stenska ura INSA ^ Ura-registrirnik delov, časa INSA q. 9. OMARE T Omara Lesena 10. APARATI ZA TEHNIČNO 1f. KONTROLO IU-1 RTG aparat BOLTEAU 200 KV, 5mA 1°-2. RTG aparat SCANRAY 300 KV, 3mA . 11- GOSTINSKA OPREMA 1 •'■ Pomivalno korito št. 2992 11 -2. Pomivalno korito št. 3009 11 -3. Pomivalno korito št. 3010 11 4 Delovni pult št. 2998 11 r §trojnt lupilec krompirja št. 3020 , o- Salamoreznica ročna ■ 'agajna — litoželezna 1? . 12. RAZNA OPREMA IN ORODJE 1pi- ventilatorji KLIMA 0,25 kW lp5 Sesalci za plin ULJANIK UP 750 1 p j varilni osmerrvk št. 945, U-350 1 p ? varilni osmernik št. 948, U-350 Aparat za rezanie GLOOR 123 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 4 1 2 2 1 1 1 1 1 8 8 6 3 4 1 1 ip7 Aparat za rezanje GLOOR 12 1? r Aparat za rezanje KVIKI 218 1?q “niiski sekator KADET 109 a' Kompresor MAHLE, mod. ELKO 10 bar . 13. VOZILA IN REZERVNI DELI 1p I Platišče z gumo 750 x 16 '4- Prednja kolesa viličarja INDOS, 31 s trdimi gumami VW kombi (Furgon) let. 1975 reg. NM 106-682 13-4' Osebni avto RENAULT R-4, let. 1985 reg. NM 101-328 13-5. Osebni avto Vw GOLF diesel JGL, 'et. 1984, reg. NM 102-745 1 13 6 Osebni avto Vw GOLF-CADY, let. 1984 reg. NM 940-65 1 200.000 din 30.000 din 600.000 din 600.000 din 800.000 din 600.000 din 800.000 din 20.000 din 500.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 10.000 din 30.000 din 20.000 din 20.000 din 20.000 din 50.000 din 50.000 din 40.000 din 20.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 20.000 din 50.000 din 50.000 din 50.000 din 100.000 din 5.000 din 20.000 din 5.000.000 din v delih 5.000.000 din v delih 1.000.000 nerjav 1.000.000 nerjav. 1.000.000 nerjav. 1.000.000 nerjav. 500.000 100.000 50.000 100.000 10.000 100.000 100.000 10.000 10.000 10.000 10.000 500.000 300.000 50.000 5.000. 000 vozen 8.000. 000 vozen 10.000.000 nevozen 15.000.000 nevozen 2 9Jecj' osn°vnih sredstev je možen na dan licitacije dve uri pred . cetkom licitacije, istočasno se plača tudi kavcija 10% od UrtCn® Cene' pc'tacija se izvaja po načelu »videno — kupljeno«. Sred^ftn'dave^ Pla^a kupec istočasno s kupnino za izlicitirano ni^fc’ *•< r9V T ^ V P 'T' *=-B 3 ^9 ^ V ~ ^9 9' % I m) VINOGRAD v Kučarju, primemo za *end, prodam. Jože Primožič, Otok 12, '“»‘'»c. (P15-10MO) J NOVEM MESTU prodam staro hi-1 dokumentacijo za nadomestno grad-3" obrtno-stanovanjskega objekta. Tel. !7t578 ali 21-145. (1547-PO-l 5) enodružinsko visokopnuično J**2 ograjenim vrtom v središču Novega j?1* prodamo. Stanovanjska površina [ J ‘20 mJ. Je primerna tudi za tiho obrt. ganjena tdefon (068) 28-273, zve- sh!j

Novo mesto, tel. 23-164. (ček- **CELO (30 a), primemo za vino-:.r? “ sadovnjak, na Ljubnu pri Uršnih ^26J>o^m ^as‘ov v uPrav' “sta. inv LESKOVCU pri Krškem prodam ...l0 nedok°nčano hišo. Hiša ima vse po-Priključke in je možna takojšnja 15|V' Tel. (068) 27-744. (1639-PO- CEloMENJAM GRADBENO par- okni:n. u Ribnici za njivo, sadovnjak v , Vj.i vaseh, tudi bolj oddaljenih, j iPl5°7g^le’ Ribnica, Kurirska pot 14. ^etijski stroji t^OTOKULTIVATOR 14 KS s pri-| (1S69 KS^111 Eo^'na bi°vo mest0- “ČREDNO SEJALNICO za koru-^"onija prodam. Vinko Petelin, 1 804^p,sKo‘jKlbOČje’tel <06°8) 75" iivJuAETOR Zetor 7245 s kabino, star ProHvl’ , delovnih ur, dobro ohranjen, V^Pl548MSalek’ M0SICC4,’D<>' Jjma^^SON 35, starejši letnik, pro-Nov„ meniam za ž'v'no. Vel. Slatnik 15, , t^^‘q 0591-KS-15) ' ta ^KT°R TV 32, star 4 leta, desko L. fnje snega in obračalnik prodam. I ,l625-KS-15) Do1' Ajdovec 16, Dvor’ KOSILNICO BCS 127 bencin-petro-lej, motorno žago homelite ter avto škoda, letnik 1974, registriran za celo leto, prodam. Štefan Pungeršič, Dule 11, Bučka. (1632-KS-15) TRAKTOR «Tomo Vinkovič,« star tri leta, prodam. Informacije na (068) 47-778 ali (061) 59-269. (1612-KS-15) OBRAČALNIK favorit sip 220 za seno, rabljen, prodam. Vidmar, Gumberk 7, Otočec. (1613-KS-15) TRAKTOR IMT 560 in zetor 5911 prodam. Jurečič, Veliko Mraševo 15, Podbočje. (P15-65MO) TRAKTOR DEUTZ (48 KM) prodam ali zamenjam za osebni avto. Prodam tudi 2 toni sena. Jože Lojk, Pangrč Grm 4, Brusnice. (1645-PR-15) TV 420, 15 delovnih ur, dvobrazdni plug ugodno prodam. Tel. (068) 25-656. (1647-KS-15) TRAKTORSKO PRIKOLICO, novo, prodam. Tel. (061) 59-715. (Pl 5-6MO) KOSILNICO BUCHER ugodno pro dam. Informacije na tel. (0608) 88-440 v večernih urah. (P15-8MO) KABINO za traktor IMT 560 ugodno prodam. Tel. 73-327. (1542-KS-15) ZETOR 47-12 s koso in kabino prodajam. Bojan Tomc, Križevska vas 29, Metlika. (ček-KS-15) preklici VIDA GRABNAR, Brezovica 7, Mirna, prepovedujem vožnjo in parkiranje motornih vozil na mojih njivah pri postaji Gomila. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. (1600-PK-15) MARIJA GOLOB, Čužnja vas 37, 68231 Trebelno, in ALBIN GRABNAR, Bregarjeva 43,61000 Ljubljana, preklicujeva vožnjo čez parcelo št. 2147/1 in 2147/2 k.o. Zbure. Preklic je trajen. (1594-PK-15) obvestila STRANKE obveščamo, da prodajamo 4-tedenske piščance, bele, rjave, grahaste. Jablan 23, Mirna Peč. (1617-OB-15) ici jo i- I ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata FRANCIJA VRTOVŠKA in naše drage tete ANTONIJE JERAJ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, 1 so nam v tem težkem tednu izrekali sožalje, darovali cvetje in oba pokojnika pospremili na njuno zadnjo pot. Hvala sodelavcem Stillesa J1 Jutranjke. Se posebno se zahvaljujemo vsem vaščanom Kompolja in marčne, ki so nam kakorkoli pomagali. Vaša nesebična pomoč nas mbrt v tej neizmerni bolečini. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku. žalujoča družina Vrtovšek ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi smrti mojega ljubega moža, zeta in svaka ALEKSANDRA BILIČA iz Novega mesta »no zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste mi v juh trenutkih stali ob strani in mi izrazili sožalje, ter vsem, ki ste po-Jnemu darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Novaku iz ZD in slo fmu zdravstvenemu osebju, KS Ločna, ZZB Novo mesto za poste^ v ^esede’ 8°dbi ter Združenju obrtnikov Novo mesto in vsem, ki počj^kojnika v tako lepem številu spremili k njegovemu zadnjemu Žalujoči: vsi njegovi JARKICE, rjave, stare 6 tednov, cc lične nesnice, prodajamo od 17. aprila dalje. Stane Prevolšek, Čatež, 68212 Velika Uka. (P15-56MO) VAM VLAGA uničuje hišo, pohištvo, zdravje itd.? Pokličite, vlago vam bomo izsušili s stenskimi zračniki, kijih izdeluje in vgrajuje TATJANA KRIZ, Vlahovi-čeva 5, Ljubljana, tel. (061) 451-129. (P14-4MO) VULKANIZERSTVO MESTNIK obvešča cenjene stranke, da je s 1. aprilom pričel novi poletni delovni čas vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od7.do 13.ure.(1544-OB-15) HIŠO v centru Novega mesta, Kandijska cesta št. 7, prodajam. Informacije dobite pri odvetniku Antonu Šporarju, Novo mesto, Glavni trg 7, tel. 23-326. (1473-PO-14) ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30/ ceneje. Tel. (061) 213-244. (1307-OB-l3) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, iz kooperacijske reje, navajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PRO-SENIK, Bratov Gerjevič 32, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P15-26MO) ŠE JE ČAS, da naročite ENODNEVNE PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste. Naročila sprejemamo vsak dan na naslov: VALILNICA HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto, tel. (068) 24-496. ženitne ponudbe SEM 72-leten upokojenec, brez obveznosti, ne pijem, ne kadim, sem mirne narave, z dvosobnim stanovanjem. Iščem žensko, katera bi me ljubila, jaz bi ji v enaki meri vračal. Ponudbe pod šifro: ».UPANJE«, (P15-66MO) Avto-moto društvo Novo mesto Ljubljanska cesta 8/b Novo mesto Avto-moto društvo Novo mesto ugodno proda montažne garaže. Interesenti naj se oglasijo na upravi AMD, Ljubljanska cesta 8/b, Novo mesto, od 7. ure do 14.30 ali na telefonu 22-159. Cena po dogovoru. 186/15 Slovenija Moja dežela. ZAHVALA Tiho je odšla od nas draga mama, stara mama, prababica in teta BARBARA VESELIČ iz Fučkovcev 9 pri Adlešičih Najlepše se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, pevkam in govorniku za slovo. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz novomeške bolnišnice ter osebju zdravstvenega doma Črnomelj. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga ANA KULOVEC rojena MIŠIČ iz Vavte vasi 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornici in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 55. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON VESELIČ Vrhovci 12, Adlešiči Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, podarili cvetje in izrekli sožalje, DO Komunala Črnomelj, pevkam iz Adlešič ter župniku za opravljeni obred. Posebna zahvala DO Belt Črnomelj. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 88. letu starosti nas je po kratki, a težki bolezni zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, brat in stric JANEZ SMRTNIK iz Mokronoga 120 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali pokojnemu cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za trud, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem in društvu upokojencev Mokronog. Žalujoči: hčerka Marija z družino in ostalo sorodstvo Delo, poštenost in trpljenje — to bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 37. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, mož in brat FRANC MAJHEN z Radoviče Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma za besede slovesa, GD Radoviča, Domu počitka Metlika, pevkam z Radoviče ter gosodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ŠTEFAN BENKIČ iz Šmarjeških Toplic Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Splošne bolnice, ZD Novo mesto za lajšanje bolečin, podjetju Goijanci, Krki-TOZD Zdravilišča Šmarješke Toplice ter Petru Gorencu in Marjanu za vso pomoč. Posebej se zahvaljujemo LD Otočec za tako lepo opravljen obred ter govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Slavka, otroka Jože in Majda z družinama, brat z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric PETER BALKOVEC zidarski mojster iz Vinice ptoč k°SC zahvaljujem vseP1 sorodnikom in sosedom za nesebično po zari*V 'z ^rnomlja, ki so pokojniku izkazali čast in ga pospremili nt t?anJl Rpti. Govornikom Florianu Jaketiču. Rudetu Trempusu ir ancu rnomlja, ki so pokojniku izkazali čast in ga pospremili na Rpti. Govornikom Florjanu Jaketiču, Rudetu Trempusu in im Suteju se zahvaljujemo za poslovilne besede, ki sojih izrekli v 8 e"u Zveze borcev NOB, vaščanov Vinice in gasilcev, pevcem iz Dra-8 uša pa za zapete pesmi. G. župniku se zahvaljujemo za lepo opravit, n |n spoštljiv obred, vsem ostalim pa za izrečeno sožalje in prineseno cvetje. žena Barbara, sin Miro z ženo Marjeto, hčerka Marija vd. u6ic, vnuki Klemen, Maja in Andraž, brat Franje in drugo sorodstvo Tu na Bučki mali griček — tam mož in starši moji spe, tam sinovi moji — mali kotiček moje naj kosti dobe. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TINCA BLATNIK rojena Selak, z Bučke Ob boleči izgubi se zahvaljujemo osebju z intenzivnega oddelka SB Novo mesto za lajšanje bolečin, enako sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo teti Toni in družinam Vene, Komljanec, Kos in Marjetič za vso pomoč. Prisrčna hvala pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi in poslovilne besede ter gospodu župniku in ostalim duhovnikom za lepo opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in brat JOŽE KOŠUAR iz Črešnjic pri Otočcu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se tako številno in spoštljivo poslovili od pokojnika. Zahvala velja še posebej nekdanjim sodelavcem iz SGP Pionir, tozdu Ljubljanskih mlekarn z Bajnofa pod Trško goro, žilnemu oddelku kirurgije v novomeški bolnišnici, Domu starejših občanov v Šmihelu, godbi na pihala iz Novega mesta, govornikoma Martinu Gorencu in Tonetu Riflju ter župniku za opravljen obred. Žalujoči: sinovi Martin, Stanko in Jože z družinami ter Franc, sestra Mici in ostalo sorodstvo s * * % H s * 1 * I % ! % * * % % * s * s % * s s * s s s * * v ■H ANTON ŠPELKO »Samo predlanskim je bilo v slovenski lesni industriji 1700 tako imenovanih invalidov iz dela. Že ta podatek kaže, da so delavci izpostavljeni Številnim nevarnostim, v lesarstvu Se zlasti prahu, ropotu, prepihu in raznim hlapom, zato je posebej potrebno, da ukrepamo sedaj, sicer bo imel Novoles tudi veliko takih primerov.« Tako pravi inž. Anton Špel-ko, vodja službe varstva pri delu v Novolesu in letoSnji dobitnik republiškega priznanja »Delo in zdravje«, ki ga podeljuje sekcija za medicino dela pri Slovenskem zdravniškem društvu. Že dejstvo, da se je med dobitniki priznanj v družbi z zvenečimi doktorskimi in profesorskimi nazivi, daje slutiti, da je moralo imeti Zdravniško društvo, ki le redko deli priznanja nekomu zunaj svojih vrst, za to res posebne razloge. »Zasluge za priznanje nikakor ne pripisujem samo sebi, ampak celotni strokovni ekipi, s katero sodelujem, Novolesu, katerega vodstvo kaže velik posluh za naše delo, predvsem pa dejstvu, da nam je skozi dolgo vrsto let uspelo vzpostaviti dobro sodelovanje z medicinskim osebjem v naSi ambulanti, zadnja leta pa tudi z medicino dela, ki ima sedaj v Novolesu lastno primemo opremljeno ambulanto za preventivne preglede,« doda brez lažne skromnosti inž. Špelko. »Zavarovanje strojev in naprav ter ureditev delovnega okolja je le en del varstva pri delu, drugi del pa je zdrav in primeren človek v takem okolju in tukaj brez sodelovanja zdravnikov nikakor ne gre. Le tesni in vsakodnevni stiki rodijo sadove in lahko rečem, da smo, ne na račun delavčevega zdravja, ampak na račun preprečevanja bolezni in poškodb, s takim sodelovanjem prihranili podjetju nešteto delovnih ur, s tem pa tudi veliko denarja.« In res, ob našem zgodnjem jutranjem obisku v njegovi pisarni ga najdemo v razgovoru z Novo-lesovim zdravnikom Ivanom Ba-logom, ki medtem, ko nam Špelko pripoveduje o svojem delu, na hitro nariše karikaturo, ki ponazarja tesno sodelovanje medicine dela in službe varstva pri delu v Novolesu. »V našem glasilu smo včasih na široko in strokovno pisali o varstvu pri delu in o pojavih različnih obolenj, vendar teh dolgih sestavkov delavci niso brali. Sedaj si pomagamo z nazornimi karikaturami in skicami, ki jih riše naš doktor, in uspeh je veliko boljši,«pravi Špelko. Anton Špelko je prišel na svoj položaj po dolgi poti, kot temu rečemo. Rodil se je na Gorenjem Polju v delavski družim, v kateri je bilo deset otrok, mladost je preživel v Straži, izučil se je za mizarja; v Novolesu dela že od leta 1948. Ob delu se je izobraževal vse do diplome inženirja varnosti pri delu. V tem času seje v delovni organizaciji loteval številnih uspelih izboljšav in inovacij ter deloval tudi širše za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev lesne industrije. O tem pričajo tudi številna druga priznanja ki jih je dobil za svoj trud In kaj bo sedaj, ko je že skoraj tik pred upokojitvijo? »Nikakor se ne mislim sprijazniti z mislijo, da bi čisto izpregel, saj je nerešenih nalog na tem področju še dovolj, mi pa smo komaj na začetku, zlasti če pogledamo naokrog po Dolenjski Zato mislim, da se bom z varstvom pri delu še ukvarjal, če ne drugače, vsaj teoretično,« zagotavlja čili šestdesetletni^« sicer pa imam na Drski hišo in v Trški gori vinograd z zidanico, torej mi dela tudi sicer ne zmanjka« T. JAKŠE V DOMAČI ELEKTRARNI — Ivan Kabur (na fotografiji) se zanese na stroje in naprave, vendar rad pogleda po stikalih in merilnih instrumentih na komandni plošči hišne elektrarne. (Foto: L. M.) Včeraj moka, danes elektrika Elektrarna na potoku NOVO MESTO — V nekdanjem Kaburjevem mlinu nedaleč od sotočja Težke vode in Petelinca v Gotni vasi je zdaj elektrarna. Kdor bi rad kaj podobnega zgradil ob »svojem« neukročenem potoku, bi nemara želel pokukati v tehnično dokumentacijo omenjene centrale, lahko pa prisluhne kar Kabuijevim. »Moč naše elektrarne je 11 kilovatov. Če bi bilo dovolj vode, bi z njo lahko letno pridobili okrog 100.000 kilovatov energije prek potreb našega gospodinjstva. Toliko bi dopuščale vgrajene naprave. Pri obstoječem vodostaju je to število manjše za kakih 60.000 kilovatov. Elektrarna lahko dela sama zase in tako, daje povezana z javnim električnim omrežjem, v katerega gre iz nje presežek energije,« nanizajo Kabuijevi nekaj podatkov. Podobno, kot so Kabur-jevi včasih imeli naprodaj moko, danes prodajajo elektriko. Poznavalce in ljubitelje davnih dni in bližnje preteklosti bo nemara zanimalo, da je na tem mestu včasih že bila elektrarna, kije služila potrebam poganske graščine. Ivan Kabur starejši je začel tukajšnjo vodno moč izkoriščati seveda mnogo kasneje, po priselitvi iz Metlike je leta 1957 tu kupil mlin na kamne. Ob koncu 60 let ga je posodobil v valjčni mlin in v njem mlel do leta 1980. Mlinska turbina je potem stala do leta 1988, ko je pri Kaburjevih dozorela zamisel o gradnji elektrarne. L. M. Sreča Petanovih veseli Senovo Upokojenka Milka Petan je v igri Podarim-dobim zadela Marlesovo hišo ' SENOVO — »Zdaj imamo pa skrbi, ampak so prijetne,« je dejala Milka Petan za uvod ob našem obisku. Ta prijetna skrb se imenuje čudovita Marlesova vila VH 105, ki jo je Milka zadela na nagradni igri Podarim-dobim, s katero Slovenci podpiramo naše smučaije z Matejo Svet na čelu. PIPARSKA MRZLICA BREŽICE — Povabilo zagrebškega kluba kadilcev pipe na jugoslovansko prvenstvo, ki bo 16. aprila v hotelu Panorama v Zagrebu, je meščane Brežic in sosednjih mest tako navdušilo, da so se kadilci na vrat na nos odločili zamenjati cigarete s pipo ter v Zagrebu častno zastopati Štajerce in Dolenjce na imenitni prireditvi pod pokroviteljstvom firme Pierre Cardin. Za tekmovalce bo tam vse brezplačno, vključno z degustracijo tobaka znamke Pierre Cardin. Toda kakšna žalost, saj v teh krajih sploh ni naprodaj toliko pip, kolikor je interesentov za prvenstvo. Škoda, da se ne bodo mogli vsi pohvaliti z udeležbo, saj je znano, da so Jugoslovani s ceremonialom doslej prekosili vse rganizator-je v Evropi. Seveda so bili pri Petanovih vsi iz sebe, ko je Katjuša Pušnik-Puška potegnila iz velikega bazena ravno Petanovo kartico. Milka, ki je medtem odšla že spat, kar ni mogla veijeti možu Pavlu, ki ji je prvi sporočil veselo novico. Potem, ko je začel zvoniti telefon in so se na vratih pojavili prvi sosedje, je pa že bolj verjela, čeprav je k sebi prišla šele po nekaj dneh. Precej nejeveren je bil tudi Milkin zet, kije trenutno v Moskvi na Pionirjevem gradbišču, saj so ga zbudili sredi noči in se je bal, da se je zgodilo kaj drugega, hujšega. Veseli pa so bili imenitne nagrade tudi Senovča-ni, češ tudi k nam pride kaj dobrega. «Čeprav smo dobili najvišjo nagrado, bomo še naprej kupovali kartice Podarim-dobim, morda jih bomo kupili še več kot doslej,« je dejala Milka. Z njo pa se strinjata tudi njen mož Pavle ter vnuk Goran, ki sta bila tistega dne doma in sta Milki pomagala odgovarjati na vprašanja. Sicer pa pri Petanovih živijo kot vse poprečne družine, kar pomeni, da ne čutijo niti pomanjkanja niti nimajo pretiranega bogastva. Tako velika sreča pa človeka verjetno obišče tako in tako samo enkrat v življenju. J. S. «Pri nas že od vsega začetka sodelujemo v nagradni igri Podarim-dobim, pa ne zaradi dobitkov, marveč predvsem zaradi tega, ker imamo radi šport, še posebej pa naše smučaije, ki nas razveseljujejo z uspehi,« pravi Milka in dodaja, da tekme najbolj spremjajo moški, medtem ko ženske nimajo toliko časa. Milka je sicer že v pokoju, prej pa je delala v Lisci na Senovem. Njen mož Pavle je bil zaposlen v Brestanici v Novolesu, nekaj časa celo kot direktor. Milka je še povedala, da že dalj časa igra Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je 6 težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil. RAZSTAVA VEZENIN ČRNOMELJ — V prostorih ljudske knjižnice bodo danes, 13. aprila, odprli razstavo pristnih belokranjskih vezenin, ki jih je izvezla mojstrica domače obrti Slavica Ritonja iz Črnomlja v tehniki tkaničenja, raličenja in štepanja. Razstavljene bodo tudi vezenine, ki so jih naredili učenci osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja v krožku, ki ga že devet let vodi Ritonjeva. ŠE ŠTIRI STEKLE KOČEVJE, RIBNICA — 5. aprila se je lisica zatekla v neko klet v Suhorju v občini Kočevje, kjer sojo domačini pobili. 3. aprila so pobili kmetje v vasi Zadolje, občina Ribnica, lisico in istega dne še lisico, ki je napadla psa v vasi Primoži pri Kočevski Reki. 21. marca so domačini našli poginjeno lisico v vasi Nove Ložine. Pregled vseh štirih lisičje pokazal, da so bile stekle. f '—kozerija' Bliže svojim pravim koreninam Osrednje slovenske izseljenske prireditve od 24. junije do 2. julije v Dolenjskih ________________Toplicah — Vodilo prireditve bo pristnost in kvaliteta__________________________ ganiziran od 25. junija do 2. julijaP®" čitniški izobraževalni tabor v Črmosnji DOLENJSKE TOPLICE — Sedaj je že znan okvirni scenarij prireditev »Srečanje v moji deželi«, ki bodo od 24. junija do 2. julija potekale v Dolenjskih Toplicah. Tovarna zdravil Krka oziroma njen tozd Zdravilišča bo generalni pokrovitelj in nosilec organizacije prireditev, zraven so še Slovenska izseljenska matica, Zveza prijateljev mladine in ZSMS, k sodelovanju pa so povabili še druge. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi 2 julija bo Jože Smole, predsednik K SZDL Slovenije. Prireditev se bo pričela 24. junija s tradicionalno »Gozdarsko nočjo« na gozdni jasi v Dolenjskih Toplicah. Tu bodo gostje s pomočjo gozdarjev oživili nekatere stare običaje ter si ogledali oglarsko kopo in šaljive igre. V torek, 27. junija, zvečer bo javna okrogla miza z naslovom »Slovensko izseljenstvo in skupni slovenski kulturni prostor«. Otvoritev likovne razstave udeležencev slikarske kolonije bo 29. junija, hkrati pa bo tudi kulturni program. Slikarska kolonija, na kateri naj bi se ob mentorskem vodstvu med sabo, s kolegi iz domovine in z naravno in kulturno dediščino spoznavali ustvarjalci slovenskega porekla, bo trajala od 2. do 7. julija. Vodja kolonije bo prof. GOBE IN GOBARJENJE Marjan Tršar. Prijave za kolonijo sprejemajo do 15. maja. Osrednja prireditev, »Srečanje v moji deželi«, bo v nedeljo, 2. julija. Ob 9. uri bo sprejem gostov na tradicionalen način ob vseh vpadnicah v Dolenjske Toplice. Vzporedno z omenjenimi prireditvami bo potekal poseben program za mlade, kijih organizirata Zveza prijate- cah. • Vsekakor je prav, da se je osredpja slovenska izseljenska prireditev preselila iz Škofje Loke na Dolenjsko. Tako ima večina izseljencev bliže svojemu pravemu domu in pra- Celoten koncept prireditev slom idejni in vsebinski podobi, ki jo je pravil naš priznani etnolog dr. J®!? Bogataj. Gostom — iz tujine naj wj prišlo najmanj 5 tisoč — seveda p® ~ dobrodošli tudi domači, naj bi P°nur: vse pristno in najboljše, kar Dolenj*« in Bela krajina, zibelki izseljenstva, premoreta. T jaKŠE vim koreninam. Zato tudi ni čisto tuja zamisel, da bi prav na Dolenjskem uredili izseljenski dom z muzejem, umetniškimi galerijami ter arhivi o izseljenstvu. ljev mladine in ZSMS. To je program »Home to home« za počitniško menjavo otrok iz domovine in otrok naših rojakov v tujini, v času »Srečanja v moji deželi« pa bo v Dolenjskih Toplicah še 14-dnevni pionirski tabor, ki bo poleg otrok iz domovine sprejel večje število otrok naših rojakov. V taboru bodo dobrodošli tudi otroci, ki bodo prišli s starši na osrednjo prireditev 2. julija. Za mladino od 15.—25. leta starosti bo or- POLITIKI TEPLI gospodarstvenike KOČEVJE - Na nedavnem šahovskem dvoboju kočevskih politik0'’ J gospodarstvenikov (direktorjev)so ši konec potegnili gospodarstvenik% so bili poraženi z 8:6. Dvoboj je 0,1 mišljen pravzaprav na 10 deskah, ve dar se je odigral končno le na 7 Šah je igra kjerje treba zelo m _*\,r že pa da je med kočevskimi g°sP°?T. stveniki in politiki premalo razm^f,m0 čih, kar potrjuje tudi že 10- in večiew nazadovanje kočevskega g0SP0°a’zfj, Kočevski dvokrožni šahovski dvomil , bil torej igra resnice. NOVO MESTO — V ponedeljek, 17. aprila, ob 18. uri bo v prostorih skupščine občine Novo mesto, Novi trg 6 (soba št. 68), občni zbor članov Gobarske družine Novo mesto. V prvem delu se bodo člani seznanili z delom in programom družine, zatem pa bo dr. Dušan Vrščaj, predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije, predaval o temi Gobe in gobarjenje. Vabljeni so vsi, ki jih zanima dejavnost gobarske družine. PREDSTAVITEV KASETE MALI NERAJEC — V soboto, 15. aprila, bo ob 21. uri v gostilni Andreja Balkovca v Malekm Nerajcu predstavitev nove kasete Majde Arh. Program bo povezovala napovedovalka RTV Mojca Blažej. Mali Nerajec je druga postaja te ekipe po belokranjskih gostilnah, obljubljajo pa, da ne zadnja. DOM SLOVENSKIH IZSELJENCEV? — V dolini zelene Krke. nej^j kraja prireditve »Srečanje v moji deželi«, sameva nekdaj razkošni inffl°8 grad »Soteska«. Bi ga z resno zastavljeno zbiralno akcijo še lahko re“~|, JJij.. stavili v njem muzeje, arhive in galerije, pa tudi sobe za naše izseljence. N _ ko drzna misel, vendar ne tako tuja, če pomislimo, da bi stal v središču s» skega izseljenstva. (Foto: T. Jakše) r - t? TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske tele je. Po valovih Studia D jo lahko slišite sako soboto ob 11. uri, preberite pa vsak čet Dolenjskem listu. 1 (5) Rain & stearn & speed - THE MEN THEY COULDNT HANG 2 (6) Paradise city — GUN AND ROSES 3 (7) She’s mystery — ROY ORBISON 4(1) Moja punca ima črno muco — JANI KOVAČIČ & JE BENT 5 (8) Bring me some water — MELISSA ETHERIDGE 6 (2) What 1 am - E. BR1CKELL & NEW BOHEMIANS 7 (—) Postcard blues — COWBOY JUNKIES 8 (10) Satellite — ELVIS COATELLO 9 (4) The living years — MIKE & THE MECHAN1CS 10 (—) Tracks in the dust — DAVID CROSBY ho liji ia Gr Jel Vi kel ci Pri SALAME POD DROBNOGLEDOM — Tradicionalno salamjjado so v petek pripravili tudi v hotelu Kandija v Novem mestu. Pestro sestavljena komisija, ki jo je vodil Jože Jaki, je ocenila 20 suhomesnatih izdelkov, ki so jih iz vseh koncev Dolenjske prinesli na ocenjevanje. Med 14 salamami je prvi dve mesti prejel upokojenci mesar Marjan Zupančič iz Dol. Maharovca, tretje mesto pa je pripadlo Danici in Andreju Šenici iz Novega mesta. Najboljši želodček in vratino je na ocenitev prinesel Franc Štricelj iz Semiča, prav tako upokojeni mesar iz metliške klavnice. Vsem najboljšim so na večernem plesu podelili lična priznanja, prvim pa tudi vikend paket v Strunjanu, večerjo v Šmarjeških Toplicah in zaboj vina. (Foto: J. P.) 'iiiif/Si Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil VIDI KOKALJ iz Novega mesta. Lestvica p* je takšna: 1 (4) Ob Krki zeleni — ANSAMBEL I. PUGLJA 2 (1) Vračam se — COF 3 (2) Stisni se k meni — FANTJE Z VSEH VETROV 4 (5) Fotograf — Rž 5 (3) Lep spomin — DOLENJCI 6 (10) Veseljak — KARLI GRADIŠNIK 7 (6) Vince rumeno — MEDIJSKI ODMEVI 8 (8) Dolenjski muzikant — HENČEK 9 (9) Sentjernejski korenjaki — MLADI VAL 10 (—) Zapojmo vsi — RUBINI Predlog za prihodnji teden: Dobro jutro \AAAAAAAA/WWNA7VVVWVVWWVW N, Glasujem za: Moj naslov: L AA/WWVWWWVWWWWWWWW Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ŠE BODO PODPIRALI SMUČARJE — Milka Petan z možem Pavlom in vnukom Goranom pred svojo hišo na Senovem. na srečo, nekaj nagrad pa je tudi že dobila, toda niti v sanjah si ni predstavljala, da bo dobila tako bogato in veliko nagrado. »Zdaj pa pravzaprav ne vemo, kako bomo ukrenili. Bržkone bomo počakali na zeta, da se vrne iz Rusije, da se bomo potem skupaj odločili, ali bomo hišo postavili ali ne. Pa smo se že skoraj odločili, dajo bomo, še posebej, ker sta vnuka tako navdušena nad njo,« pravi Milka. In hiša jim bo prišla kar prav, saj v hiši, ki sojo dogradili pred 20 leti, ni toliko prostora, da bi res udobno zaživeli. MAR NIMAJO SVOJIH PROBLEMOV? Črnogorci kritizirajo — Ate, Slovence. — Kje si pa spet to slišal? — Po radiu govorijo. Pravijo, da se je v Cankarjevem domu jasno pokazalo, kdo je njihov sovražnik. To so Slovenci — Res? — Ja pravijo tudi, da razbijajo Slovenci enotnost Jugoslavije. — Premlad si da bi to razumel In prosim te, da utihneš. — Saj tega ne trdim jaz, ampak strici na sestanku v Črni gori. Pa v Vojvodini tudi — Vse si pomešal —Ne, nisem, da veš. Strici iz Vojvodine pravijo, da slovenski narod ne podpira svojega vodstva da so ljudje v Sloveniji zavedeni — Ta je pa dobra! — Dobra ali ne. Slišal sem pri poročilih. Rekli so še to, da bi treba Slovencem odpreti oči — Kdo je to rekel? — Stric. — Ne trapi si glavo s tem, Mali! Glej raje risanke. — Stric je tudi rekel, da bi bilo dobro pripraviti v Ljubljani miting. — Kdo naj bi ga organiziral? — Stric iz Srbije. Pravi, da ga bodo Ljubljančani pričakali s sendviči in z elektriko. — Koga to? — Strica iz Srbije, vendar! Tistega, ki bo pripravil miting v Ljubljani nos so jim vrgli napade na pridobil' ve NOB. - Raje se igraj! Imaš kocke, imaš Človek ne jezi se... — Makedonci pa so se spravili na slovenske mladince. Očitajo jim razdiranje bratstva in enotnosti V — Daleč posegaš, Mali! — Govorim samo to, kar slišim- — Kljub vsemu preveč otresašz jezikom. — Morda. Nekaj pa me ‘e zanima. — Kar vprašaj. — Ate, mar strici v Črni gori; Vojvodini, Srbiji in Makedoniji m-majo vojih problemov? * TONI GAŠPERJA