Celje - skladišče D-Per 545/1978 COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" in STEKLARSKE ŠOLE leto 6 ROGAŠKA SLATINA JUNIJ 78 SINDIKALNA LISTA ČEMU NEGODOVANJA?! Sindikalna lista, zakon, sta pomeni, bna dokumenta in vsi bi se morali vztrajno boriti za njuno realizacijo, za uresničitev vsega, kar je zapisano (ne za šalo ali zato, ker je nekomu tako odgovarjalo). Boriti zato, da se dobrine, ustvarjene v združenem delu kolikor toliko enakomerno delijo na občane v združenem delu. Precej ljudi v našem kolektivu me je napotilo na to, da znova spregovorimo o sindikalni listi. Predvsem menim na tiste stavke, ki jih je naša sindikalna organizacija ved. no v celoti podpirala, in tudi sprejela. Omeniti moram, da sindikalna lista ne postavlja nikakršnih pogojev, da bi jo delovni ljudje morali uresničiti. Vprašanje je. ali je res tako? Z osvajanjem zakona o združenem delu so sindikati začeli bitko za nagrajevanje po delu, vendar sem prepričan, da te bitke ne bomo dobili, če bomo merili zgolj neposredno proizvodnjo. Zato ni na-ključje, da je vsebina sindikalne liste prisotna v veliki večini samoupravnih sporazumov ne glede na to ali izpolnjujejo zastavljeno vprašanje in tudi to, kako je pri nas? S precejšnjim zado. voljstvom ugotavljamo, da smo veliko storili, da pa še vendarle ne dovolj, da bi lahko rekli, da je to tudi naša vsebina. Ne bi našteval premnogih stvari, le to bi rad povedal, da so naši samouprav- ni organi pozitivno ocenili nekatere zade-, ve iz sindikalne liste in da so jih celo vnesli v naše razmere. Tudi o sklepu za jubilejne nagrade. Ti sklepi niso bili realizirani. Vzrok: ni denarja. Dodatek na leta službe? Obvezna pomoč ob smrti najožjega družinskega člana, regres za dopust pa še mogoče nekatere druge postavke iz sindikalne liste, ki nikakor ne morejo najti svojega mesta o delitvi dohodka osebnih dohodkov. Te stvari so prav. gotovo mnogo bolj urejene v samoupravnih aktih družbenih služb, ki se napajajo iz proračunov. Mnogi se vprašujejo, ali res mora biti pri nas tako. Menim, da smo vsi skupaj dolžni, da pomagamo svoji sindikalni organizaciji v iskanju najboljše in trajne rešitve, ki bo zagotovila enake pravice in sicer takšne, za kakršne se borijo slovenski sindikati po načelu pridno delo dobro plačilo. Res je, da bi za to potrebovali nekaj več dohodka, toda v prihodnje bi vsi ti problemi odpadli, odpadle pa bi tudi vse upravičene pripombe. Tudi pripombe upokojencev, češ, srečo moraš imeti, da greš pravi čas v pokoj. Zaradi tega predlagam, da poišče, mo najboljšo rešitev. Na željo mnogih članov kolektiva napisal JOŽE HALUŽAN VSEBINA Varčevanje je naša dolžnost stran 2 Kako ustvarjamo stran 3 Velika steklarska stavka stran 4 Varovanje našega dela stran 5 Jasno izdelan pravilnik stran 6 Denarja zmanjkuje stran 7 Kje lahko kupimo v tujini na-še steklo stran 8 Kaj vemo o Stanetu Jagodiču stran 10 Predstavljamo Mirka Čoha in Alojza Jeranka stran 11 Znajti se je treba stran 12 Fotoreportaža stran 13 Kontejnerska zgodba stran 14 Kaj je 'novega pri nas stran 15 Nagradna križanka stran 16 KAKO SMO POSLOVALI V PRVIH TREH MESECIH? VARČEVANJE JE NAŠA DOLŽNOST! čeprav uspešnost poslovanja ugotavljamo po plačani realizaciji, bi primerjavo z lanskim letom podal po fakturirani realizaciji, ker bo tako lažje primerljivo. Celotna dohodek se je v prvih treh mesecih povečal za 60 % — tako velikega povečanja nismo dosegli že vrsto let — vendar to ni rezultat le povečane prodaje in izvoza, temveč tudi povečanja cen na domačem in tujem tržišču. Takšno zvečanje smo tudi načrtovali, saj smo letošnji načrt celotnega dohodka dosegli le 100,7 %. Hkrati so rastli tudi stroški, oziroma porabljena sredstva v skladu z doseganjem celotnega dohodka. Večji so namreč le za 41 %, vendar pa ne v skladu z sprejetim načrtom, ker so za 6,7 % večji od načrtovanih, to pa nam pove, da nismo dosegli tega, kar smo si zastavili: varčevanja za vsako ceno. Pri osnovnih surovinah je povečanje porabe 194%, kar je predvsem posledica večje porabe surovin za svinčevo steklo in pa zaradi zvečanih cen surovin. Stroški embalaže za steklo so za 19,7 0 o večji, stroški goriva pa za 18,9 %. Omenjena povečanja so približno enaka. Nesoraz- TABELA I memo pa je zvečanje stroškov za električno energijo. Ti so preseženi neverjetno visoko: kar za 67 °/b, od tega približno 35 % glede količinskega zvečanja, preostalo pa zaradi zvečanja cen. Potrebna je zlasti kompletna analiza električne energije. Načrtovanega dohodka nismo dosegli, za 3,1 % smo pod planom, četudi je za 76 °/o večji od lanskega. Da je tako, bomo pač morali poiskati odgovor v povečanju porabljenih sredstev. Z ostankom, dohodka smo dosegli v primerjavi z lan,kim letom nedvomno velik uspeh. Lani smo v tromesečju imeli 2.126.395 poslovne izgube, dohodka. Načrtovane osebne dohodke smo presegli za 4.1 %, so pa v primerjavi z lanskim brutto osebnim dohodkom večji za 22 %, netto pa za 19 %. Povprečni osebni dohodek je bil v januarju 3.879 din, v marcu 4.043 in v aprilu 4.240 din. Glavni kazalci letošnjega finančnega poslovanja pri te-koči realizaciji v primerjavi s planom in lansko realiz» cljo. (glej tabelo I.) Prodaja na domačem in tujem tržišču je bila izredno ugodna, saj smo imeli več naročil, kot smo lahko proizvedli, tako da v dobavah kasnimo, Celotna prodaja v mesecih januar—april 1978 v primerjavi z istiin obdobjem lani. (glej tabelo II.) Iz zgornje razpredelnice Je razvidno, da s prodajo ne moremo biti zadovoljni. V primerjavi z lanskim letom je sicer večja za 66 %, vendar nam to obdobje ne more služiti za dobro primerjavo, saj smo v prvih štirih mesecih lanskega leta poslovali z izgubo. Prodaja v aprilu je bila nižja za 33 % od januarske in marčevske in 10 % nižja od februarske. Ce v naslednjih mesecih tega ne popravimo, bomo ob polletnem zaključnem računu morali ugotavljati slabši položaj kot je bil ob tromesečju. V izvozu smo dosegli boljše rezultate kot lam, vendar je bil lanski izvoz zaradi pomanjkanja izvoznih naročil precej skromen, se je pa močno dvignil v drugi polovici leta. Zaradi boljšega pregleda bomo izvoz primerjali z leti 1976 in 1977. (glej tabelo III.) TABELA II I,—IV. 1978 I— IV. 1977 Indeks januar 15.422.720 8.550.075 180 februar 14.098.196 10.619.379 132 marec 15.500.192 12.069.042 123 april 12.735.987 8.762 337 146 57.757.095 40.001.033 144 TABELA III v dolarjih 1978 1977 1976 januar 343.724 249.369 343.634 februar 280.686 154.384 263.110 marec 369.918 309.462 2-16.856 april 354.871 115.386 443.718 1349.199 828.628 1.267.318 ELEMENTI V dobi poročanja Doseženo načrtov. Indeks Preseženo lani Ind. Celotni dohodek 46.815.253 46.500.000 Porabljena sredstva 19.247.365 18.037.500 Dohodek I. 27.567.893 28.462.500 Pogodbene obveznosti 1.457.492 800.000 Zakonske obveznosti 3.165.426 5.227.500 Dohodek za razdelitev 23.044.125 22.435.000 Topli obrok 569.664 — Oseb. dohodek brez prisp. Bos. Krajini in stan. izgradnji 20.291.010 19300.000 Prisp. za Bosansko Krajino in stanovanjsko izgradnjo 1.352.356 Netto OD 13.578.052 Biutto OD 22.684394 21.754.200 100,7 29.333.286 160 Opazimo lahko, da je v ob- 106,7 13.637.733 141 dobju od januarja do aprila 96,9 15.695553 176 letos izvoz večji v sorazmer- 1823 896.885 162 ju z lanskim v istem obdob- 60,6 2.418.915 131 ju sicer res za več kot 60 %, 102,7 15.185.779 152 vendar je v primerjavi z le- 419555 136 tom 1976 večji le za borih 7 odstotkov. 104,1 16.892.919 120 V izvozu imamo vse možnosti, da ostanemo na visoki 1.127.127 120 izvozni ravni, zakaj naročil Je 11.431.972 119 dovolj, treba jih je le reali- 104,3 18.663.422 122 zirati.' INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE V NAŠEM KOLEKTIVU Vloga industrijskega oblikovanja v našem kolektivu je vsekakor izredno pomembna. Designe ali dizajn, kot pravimo po domače, je prav tako potreben, kot je potrebna za seklarja peč, v kateri tali steklo. Vse je tesno povezano med seboj. Kakor se širi proizvodnja, tako se širi tudi dizajn na osnovi novih idej, ki jih predlaga tim, ki se ukvarja z novitetami. Kakšna je vloga industrijskega oblikovanja v steklarni danes? Še vedno smo pod vplivom kupčevih želja. Nismo še toliko močni, da bi sami prezen-tirali svoje osnutke, če pa je bilo kaj takšnega, je to trg rad sprejel. Smo steklarna z zelo širokim izborom izdelkov, to pa je pogoj, da bomo tudi v bodoče z uspehom osvajali tržišče. Za to imamo tudi kadre. Ob kupčevem obisku razvijamo nove serije in vzorce, kakršne želi po njegovih predlogih. Te ideje damo ljudem, ki skrbe za izdelavo modelov, po katerih naredimo prve vzorce. Če so vzorci kupcem všeč, slede redna in poizkusna naročila. Vendar menim, da bi morali mi sami kupcem predstaviti najprej svoje lastne zamisli, ideje, programe. Poleg starih, ustaljenih serij, bi morali imeti vzporeden program novih oblik, serij v barvnem steklu, ki bi funkcionalno, estetsko in tehnološko popolnoma ali čimbolj ustrezale današnjim potrebam in času. Za vse to pa je treba ustvariti pogoje. Napredek je možen le. v skupinskem (teamskem) delu in s sodelovanjem zunanjih sodelavcev, tudi umetnikov. Glede na nove temeljne organizacije, katerih delo vedno bolj prihaja do izraza, naj bi oblikovanje širilo svojo vlogo kot koordinator med njimi, še zlasti pa naj bi pomagalo pripeljati na nova in boljša pota splošnega napredka. DOGODKI IZPRED PETDESETIH LET VELIKA STEKLARSKA STAVKA Pogajanja med delavci in delodajalci so bila dolga in utrujajoča. Zadnje, neuspešno pogajanje, poizkus, da bi plačo vendarle izboljšali, je bilo 19. junija 1928. leta, 20. junija pa se je začela splošna stavka, v kateri so sodelova. le steklarne Faračin, Hrast-nik, Straža in Rogaška Slatina. Druge možnosti ni bilo, edinole s stavko je bilo moč delodajalca prisiliti, da je izboljšal mezdo, ki je bila že tako ali tako več kot skrom-na. Za delavce steklarne in njihove družine so se začeli težki časi. Tudi solidarnostna pomoč, ki je naglo prihajala, ni mogla ublažiti težkega po- ložaja. Treba je bilo stisniti pasove, vztrajati. Stavka je trajala več kot štiri mesece in le trmastemu vztrajanju so se lahko delav-ci zahvalili, da so uspeli. Uspeh je bil popoln: nihče ni bil odpuščen, ljudje so delali naprej. Političen boj v državi je bil več kot neugoden, napet in vročičen. Natanko na dan, ko se je začela stavka, je morilec v skupščini v Beogradu streljal na hrvatske narodne poslance in jih več tudi smrt. no ranil. Incident je bil med drugim tudi eden izmed uvodov v znano in razvpito šesto januarsko diktaturo leto pozneje. Že takrat je v Rogaški Slatini obstajala partijska celica. V njej so bili Engelbert Wein, berger, Franjo Lipovšek, Jo. že Siter, Beno Jugovar, Jože Škerjanc, Franc Pufler, Jože Puk, Ignac Matko, sekretar pa je bil Beno Jugovar. V celici je sodeloval tudi pokojni Boris Kidrič in sicer že od leta 1927 (ko je bil na počitnicah), bodril in vzpodbujal mlade delavce, ki jih je z vsem ognjem pridobival za stvar, ki ji je bil predan: za komunizem, za boljše odnose med ljudmi. Kidrič ni ostajal le pri besedah: delav. cem je pomagal z življenjski, mi potrebščinami iz očetove hiše na Knežcu. Prenekatere dneve stavke, ki se je vlekla v nedogled, so delavci preživeli v izletih na Boč, Donačko goro, kjer so se lahko nemoteno pogovarjali o revolucionarnem delu. Novembra 1928 so delavci znova odšli v steklarno, srečni in veseli, zadovoljni s pri. dobitvijo, za katero so žrtvo-vali marsikatero grenko uro in dan. Zapis bi bil nepopoln, če ne bi navedli tudi imen delavcev, ki so stavko v Rogaški Slatini tudi izpeljali in vodili pogajanja. To so bili Franc Ju. govar, Franjo Lipovšek in Franjo Slatinšek st. BENO JUGOVAR DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN STEKLARJI OD BESED _ _ K DEJANJEM ■ - m* ;\ Minilo je precej časa, kar je Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, zakon, ki temelji na znanstvenih spoznanjih in stopnji družbene zavesti in pomeni korak k podružblja-nju družbene samozaščite, ki postaja stalna naloga in skrb vseh delovnih ljudi in občanov. Omenjeni zakon postavlja pred delavce naše steklarne veliko pomembnih in od-govornih nalog, ki jih moramo permanentno izvajati in uresničevati. Ena prvih je bila ureditev organiziranja in delovanja družbene samozaščite v samoupravnih aktih. Opravili smo jo v zakonsko določenem roku. V ta namen smo sprejeli vrsto pravilnikov, ki opredeljujejo naloge na tem področju, družbena samozaščita pa je vtakna tudi v ostale samoupravne spo razume, ki so jih sprejeli de Iavci neposredno. Na podlagi teh samoupravnih aktov je bi! v Steklarni izvoljen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvajanje in uresničevanje tistih nalog, ki so skupnega pomena za vse TOZD in DSSS. Te na loge so: — spremljanje varnostnega položaja v Steklarni — spremljanje in dopolnjeva nje varnostnega načrta ter skrb za njegovo izvajanje, — koordinacijo deia z odbo rom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, — vsklajevanje izvajanja druž-bene samozaščite m sprem ljanje dela narodne zaščite ter, — opravljanje ostalih nalog določenih v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo. Za opravljanje konkretnih nalog s področja varovanja družbenega premoženja in objektov skupnega pomena, za varovanje pogojev dela in varnega počutja delavcev v Steklarni, so delavci organizirali narodno zaščito, ki jo vodi načelnik, pri tem pa mu pomaga pomočnik. Narodna zaščita deluje po posebnem načrtu, ki je vsklajen z varnostnim načrtom Steklarne in ima tri stopnje. V njej sodelujejo vsi delavci razen tistih, ki so iz opravičenih razlogov oproščeni dela v njej. Doslej smo narodno zaščito aktivirali v tistih primerih in okoliščinah, ko smo upravičeno pričakovali povečano aktivnost notranjega in zunanjega sovražnika naše samoupravne družbenopolitične ureditve, ki se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je Jugoslavija izbrala takšno pot svojega političnega in gospodarskega razvoja. V dosedanji praksi se je pokazalo, da se delavci Steklarne zavedajo svojih pravic in dolžno sti, ki jih imajo pri opravljanju nalog narodne zaščite Te naloge je izvrševalo že okoli 200 delavcev in ni bilo primera, da bi odklonili sodelovanje, čeprav so vse naloge op ravili izven delovnega časa, kot to določa zakon. V prihodnosti nas čakajo številne in odgovorne naloge, ki jim bomo kos le s popolnim in zavestnim angažiranjem vseh delovnih ljudi Steklarne. V skladu z novo samoupravno organiziranostjo, kot nam jo je narekoval zakon o združenem delu, bomo mora 11 spremeniti in dopolniti varnostno oceno in varnostni načrt z novimi elementi, tako da bosta usklajena z dejan skim stanjem v Steklarni Na dalje moramo z vso odgovornostjo izobraževati in strokov no usposobiti vse pripadnike narodne zaščite, ki morajo biti pripravljeni in sposobni op- ravljati naloge tudi v najtežjih razmerah. Nosilci tega usposabljanja bodo predvsem tisti delavci, ki so že uspešno opravili določene tečaje, teh pa v našem kolektivu m malo. Kljub temu, da smo opravi li že številne naloge, se moramo stalno zavedati, da je opravljeno delo samo začetek uresničevanja obsežne, odgovorne in zahtevne naloge, katere značaj je trajen in ima za končni cilj vgraditev družbene samozaščite v vsakdanje življenje vseh delovnih ljudi torej tudi delavcev steklarjev ALOJZ JUHART NOVICE IZ KOZJANSKE TOZD JASNO IZDELAN PRAVILNIK! Delavci temeljne organizacije združenega dela »dekor« Kozye uveljavljajo svoje pravice iz zakona o združenem delu na področju delitve po delu že od 1. 7. 1977, V ta namen so sprejeli pravilnik o delovnih normah in načinu ugotavljanja delovnega učinka delavcev v TOZD. Po 10 mesecih takšnega dela ugotavljajo, da je sistem dal zelo pozitivne rezultate glede na strukturo zaposlenih. Sprejeti pravilnik o delovnih normali temelji na analizah v poizkusnih normah, postavljenih po metodi preizkušenih norm, uveljavljenih od januarja do julija 1977. Tako so prišli do standardov in tako-imenovanega tehničnega postavljanja časovnih normativov po fazah v brušenju, kakor za ostala delovna opravila v TOZD. V kratkem bo izdelan popoln katalog del, tako da bo samo za artikle, ki se bistveno razlikujejo, potrebna posebna analiza oz. način praktičnih preizkusov delovnih faz. Sam način vrednotenja delavčevega učinka v skupnem uspehu je bil nekoliko pomanjkljiv. Po veljavnem pravilniku je bila delitev analitične vrednosti nekega dela premalo poudarjena glede na kakovost. Gibljivi del za ka kovost in osebno oceno je bil 12 %, kar je omogočalo posamezniku, da je na račun k a-kovosti lahko v storilnosti na bral večjo vrednost. Predvsem v fazah brušenja nam je jasno, da svoje delo prenašamo na artikel z že določeno vrednostjo in da z ne. kakovostjo povzročamo veliko škodo, ki jo moramo v čistih dohodkovnih odnosih najprej povrniti TOZD-om, ki so za nas vložili svoje delo in da na koncu takega proizvoda ni moč prodati. Po drugi strani moramo ohranjati poklic, M ga uvrščamo v' zahtevno rokodelstvo in tu ni cilj niti »avtomatizacija« našega dela. Posameznikove ambicije ali želja v delovnem uspehu morajo biti usmerjene v storilnost in hkrati kakovost, ter vsporedno k dobremu gospodarjenju v TOZD kakor v OZD. Okvirne relacije si tako določamo s pravili. Takšna razmišljanja in malo računice so bile povod, da smo menili, da morajo najti svoje mesto tudi v pravilniku. Delavski svet in zbor delovnih ljudi sta sprejela spremembo pravilnika delitve analitične vrednosti dela in sicer tako, da si delavec pridobiva akontacijo osebnega dohodka 80 °/o po osnovni vrednosti dela, ki ga opravlja — za storilnost, 15 % za kakovost in 5 % za osebno oceno. Z drugimi besedami povedano: delavec spreminja točkovno vrednost nekega dela z množino dela — na 80 °'o osnovi, dosežena kakovost se obračunava po tabeli kakovostne norme ali lestvica pridobivanja premije za kakovost, kar predstavlja število doseženih enot, popravila, klasifikacije, izvedba (dosežen delež je izražen na osnovi točk po delokrogu v višini 15 °/o, osebna ocena, ki jo posameznik dobi po postavljenih kriterijih) ocenjuje komisija, ki jo izvoli samoupravna delovna skupina (s faktorji na dosežen rezultat storilnosti in kakovosti v maksimalni višini 1,05. Iz tega sledi, da Je delitev, ki je na novo sprejeta v pravilniku, pravni urejevalec samega dela, po kateri so- našli pravičnejše mesto delavci, ki so vseskozi polagali večjo po. zomost kakovosti in sili v razmišljanje tudi tiste, ki še niso dojeli tega. KADROVSKE ZANIMIVOSTI Trenutno stanje zaposlenih v kozjanski brusilnici je 72, — na odsluženju vojaškega roka je 14 sodelavcev — v steklarski šoli si pridobiva 24 naših štepindistov bru-silske veščine. Ce računamo na vse, je trenutno stanje »naših« sodelavcev natanko 100. To so grobi orisi, ki pa ne povedo vsega. Zanimivo je, da je za trenutnim stanjem 72 + 14 poiskušalo steklarske veščine nič manj kot 146 delavcev po interni evidenci. Ta številka zagotovo govori, da poklic steklobrusilca ni enostaven, da zahteva veliko vztrajnosti. Odhajali so predvsem iz razloga, ker niso uspeli dojeti znanje, kar je povzročilo tudi nižji osebni dohodek. Bilo je nekaj primerov spreminjanja poklica, vračanja v rogaško steklarno in nekaj nerešenih stanovanjskih problemov. Največji priliv novih sode. lavcev je bil v letu 1977: kar 15. Velik delež za to nosi nov način nagrajevanja, razvoj kraja in optimistične napovedi razvoja brusilnice. Zanimiv podatek je stanje mladih družin in rojstev. V začetku leta 1974 so bili v brusilnici Kozje zaposleni 4 starši, ki so imeli skupaj 8 otrok, danes jih je 24 poročenih, ki imajo skupaj 30 otrok Pretežno so to mlade družine, dve so tudi steklarske družine. To so nekateri podatki, ki jih ne srečamo tako pogosto zato se im zdijo zanimivi tudi za bralce, ki jih zanima raz. voj tega obrata. Kljub temu da so kapacitete še tiezadovo Ijivo zasedene, ugotavljamo ugoden prirastek otrok v oko liških krajevnih skupnostih. Resolucija o razvoju nerazvi tih območij dobiva prve znake realizacije načrtov k če- mur je prispevala svoj delež tudi steklarna. Pričakujemo, da bomo kadrovske probleme še lažje reševali. Kozje je dobilo asfalt, nov zdravstveni dom, stanovanja, turizem, v planu je športno- rekreacijski center z bazenom in še kaj. Pričakujemo še več rojstev. J. BOŽIČEK KATERE SO NAJDALJŠE JUGOSLOVANSKE REKE? Mere veljajo za tiste dol. žine reke, ki tečejo na področju Jugoslavije. Donava 359 km Tisa 151 km Sava 940 km Drava 342 km Mura 70 km Vardar 300 km Drina 346 km Tamiš 118 km Najdaljša Jugoslovanska reka je torej Sava ki izvira v Jugoslaviji in se tudi v Beogradu izliva v Donavo. Njena skupna dolžina meri torej 940 km in je od Siska dalje tudi plovna za rečni promet. 00 ZSMS STEKLARNA DENARJA ZMANJKUJE V nedeljo, 21. maja 1978 smo imeli mladinci OO ZSMS steklarne volilno konferenco, na katero smo povabili vse mladince naše delovne organizacije, a je bila slaba udeležba. Govorili smo o delu, načrtih, pomanjkljivostih. Na začetku smo se povezali z Občinsko konferenco ZSMS, vendar smo kmalu začeli na. verovati stike tudi z ostalimi organizacijami. Ko so bili naši gostje, smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Kmalu po njihovem obisku smo jih obiskali sami in se z njimi srečali na športnem terenu. Na- pobudo Konference mladih delavcev Steklarne Hrastnik smo se udeležili seje mladih delavcev v steklarski industriji. Sklep tega srečanja je bil tesno povezovanje z vsemi steklarnami v Jugosla. vijl. Na tej seji smo spoznali, kako važna je povezava in izmenjava izkušenj med mladimi. Po tej seji smo začeli sodelovati s Steklarno Samobor, močneje pa smo se povezali s Steklarno Hrastnik. Mladi iz naše OO ZSMS so se tudi udeleževali MDA v Sloveniji, predsednik naše organizacije se je udeležil mladinske delovne brigade STEKLARJI YU. 6 članov naše mladinske or. ganizacije je tekmovalo na medobčinskem kvizu celjske regije, kjer so dosegli 4. mesto. Štiričlanska ekipa pa se je je udeležila kviza na temo': TITO, NOB, Zabavna glasba in šport, ki ga je organizirala OO mladine iz Straže. Ta ekipa zasluži vso pohvalo, saj je pokazala izredno znanje. Udeležili smo se tudi kviza na temo- X. kongresov partije, katerega organizator je bil OK ZSMS Šmarje pri Jelšah. Med petnajstimi ekipami smo zasedli 4. mesto. Po kvizu v Straži smo navezali stike z mladimi iz Petrovskega, vendar do večjih akcij ni prišlo. Zelo dobre in prijateljske stike Imamo z OO ZSMS »STOL« Kamnik, s katerimi sodelujemo tako na športnem, kot tudi v kulturnem in družbenopolitičnem življenju. O delu naše OO ZSMS bi lahko še marsikaj povedali, vendar smo imeli pri delu razne težave glede sredstev in podobno. Reševali smo jih na najrazličnejše načine. Najmanj aktivni pa smo bili na družbeno-političnem področju. Na tej konferenci smo raz. rešili staro predsedstvo in izvolili novo, petnajstčlansko. Za predsednika OO ZSMS Steklarne smo izvolili tov, Stje. pena Krkleca. Novo predsedstvo je sp reje- lo okvirni načrt dela za leto 1978. Organizirali bomo aktive mladih po posameznih tozdih, pripravili srečolov, kjer si bomo le na ta način pridobili sredstva. Družbeno-politič-nemu izobraževanju mladih bomo posvečali več pozornosti. Želimo še naprej sodelovati z mladimi iz OO izven naše občine, z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju, z OK ZSMS. Izvedli bomo anketo med mladimi v stokla-mi ln na ta način izvedeli želje, ideje in nasvete mladih. Zadah smo si še veš manjših nalog, in upajmo, da jih bomo uspešno rešili. Sklep mladih konference je, da se moramo tesno povezati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju, la tako bomo lahko dosegli us. peh. VERK M. Lansko leto smo proslavili 50 letnico začetka obratovanja, letos pa poteka 50 let prvega izvoza naše steklarne. Po podatkih, ki mi jih je posredoval pokojni gospod Jarovsky, ki je bil 40 let zastopnik ameriške firme »Mary« New York je prvič obiskal našo steklarno v letu 1928, takrat izvoz pa je znašal okoli 7000 $ letno. Prvi izdelki so bili navadno soda—steklo brušeno in pa kalcijevo steklo brušeno v globokem desenu, ter delno mehansko polirano. Nadaljnji predvojni izvoz je bil v glavnem soda—steklo v manjših ko-.ličinah in sicer v dežele bližnjega vzhoda, v Egipt, na Ciper in Anglijo. Do-sedaj največji doseženi izvoz je bil leta 1977 in sicer 3.237.336 komadov v vrednosti 78.933.749 din ali 3.836.816 $. Lani smo izvozili samo v ZDA za 2.149.930 dolarjev izdelkov, kar je 56 odst. celotnega našega izvoza. V združenih ameriških državah poslujemo z uvozniki kot je »SIGMA« marketing, s trgovskimi hišami (Depar- stala pa Majesty, Jasmin, Melanie, Nicole itd. Isti asortiman kot ima »Macy« ima tudi May-co, pred leti so vršili skupno nabavo stekla, samo da ima še dodatno servis Verseilles, Portoroso in Brigitte. Allinend Stores kot trgovska organiza cija ima v New Yorku 24 trgovin, kjer prodajajo naše steklo in sicer artikle: v brušenem kristalu seriji Queen in Alpha, v kristalinu pa Barstem, Only glass in cordial Slatina. Omenim naj še artikle, ki jih prodaja Kunst Kristal: seriji Plaza in Cybelle. Izvoznik SIGMA oskrbuje več trgovin s serijo TH, Mo-nique, SGA, Danielle in Gabrielle. Prav tako precej proda tudi ADS, ki ima 14 trgovskih hiš. Manjše količine pa kupuje AMERICAN cut kristal to je serija brušenega kristala 2310 in pa Super Delux Chi, ki prodaja serijo Ljubljana. Vidimo, da je New York res velik porabnik našega brušenega stekla pa tudi kristalina. Poleg New Yorka pa se glavnem švicarska tovarna porcelana Langental, a jo prodaja po vsej zahodni Nemčiji. Glas-Koch, prodaja krista-lin, seriji PA in brušeni v kristalu pa serijo Jasmin, novi kupec pa bo letos znana trgovska hiša »Hertie«. V Avstriji lahko vidimo v izredno lepo urejeni trgovini Julius Slama na Dunaju našo tradicionalno serijo »Aleksander«. Tudi švedska ni brez našega stekla. V Stocholmu prodaja naš brušeni kristal firma Duka, ki ima 8 specializiranih trgovin za steklo in porcelan, prodaja pa Galijo, prikrojeno za njihov okus, v izredno lepo urejenih trgovinah. Tudi v Španiji lahko vidimo kri-stalin in brušeni kristal z našo oznako, najdemo pa ga v manjših količinah tudi v Švici, Italiji, Franciji m Angliji, vendar so te količine nepomembne. Azija in Avstralija so izredno oddaljene, zaradi visoke cene naših proizvodov pa je radius naše prodaje neomejen, se pravi, prenese tudi večie transportne KJE LAHKO KUPIMO V TUJINI NASE STEKLO I tan Stores), kot je »Macy« New'York in pa z trgovskimi organizacijami, ki imajo skupno nabavo in prodajo: »AMC« in Allied Stores, ADG — vsi iz New Yorka. Naš najstarejši kupec je MACY v New Yorku, prodajni nebotičnik ima na V aveniji, naše steklo pa prodaja v 8. nadstropju m sicer brušeni kristal, serija »Galija« v vseh velikostih kot najuspešnejši izdelek, v kristalnem steklu pa T in Vintner serija. Sosednja trgovina je »Gimbel«, loči jo samo cesta. Ta je v prodajalni sicer manj našega brušenega kristala, prodajajo serijo »Brigitte«, zato pa je več kristciin stekla iz serije »Bordeaux«, MD, Brod-way, cordi cordial set itd. Pri Atkinsu v New Yorku pa prodajajo samo kristal in serije FA, BV, PA in MD. Izredno širok asortiman ima firma AMC v New Yorku. To sta dve trgovski hiši, Abraham Straus in Blow-ming dale. s serijami Thistle, Sherry, Jumbo, servisi Kil, od brušenega kri- naše steklo prodaja še v ostalih mestih ZDA. Tako že navedeni asortiman prodaja AMC v 29 različnih mestih. Naj omenim le glavna: Los Angeles, Chicago, Minneapolis, Houston (Texas) Cleveland, Merilwanke, Washington itd. Prav tako je še »MAY« izredno razširjen. Poleg New Yorka prodaja še v Akronu, Clevelandu, Denveru, Jack-sonvilleu, Los Angelesu, Portlandu, St. Louisu itd. Svoj izvoz smo praktično razširili na vse Združene države Amerike. Tudi v sosednji Kanadi prodajamo naše steklo. Firma AMC ima svoj asortiman v Montrealu in sicer v trgovini Hud son’s BAY, izključno svinčeni kristal pa prodaja Birks Henry in sicer samo Galio, Lore Salas pa ima tudi ostali naš asortiman v brušenem kristalnem steklu. Drugo naše največje tržišče je Evropa. V Evropi je najmočnejša zah. Nemčija, tu od brušenega kristala največ prodamo Galie, ki jo kupuje v stroške, zato naše steklo prodajamo tudi na Japonskem in v Avstraliji. Na Japonskem prodaja firma Juko-Galijo, Jasmin in, zanimivo, naš stari servis Franjo. Za te artikle je firma natisnila katalog v japonščini. Firma Noritake, prav tako na Japonskem, prodaja kristalin. Galija in ostali asortiman so prav tako v prodaji v Avstraliji, kjer ga prodajamo preko firme »TOVO«. Ves našteti izvoz plasiramo, z zaščitno znamko naše steklarne »R«, ki je pri vseh omenjenih dobro poznan in vedno dobrodošel. Lahko trdim, da so vsi naši artikli dobili državljansko pra-vico v državah, kjer jih prodajamo in da so zelo iskani. Drugi del našega iz-voza pa je dopolnjevanje programa inozemskih steklarn in pa brusilnic. Dobavljamo brušeno gladko steklo steklarni Nachtman Zah. Nemčija, ter bru-silnici v Braziliji in nekaterim brusilni-cam v Grčiji. DIP. ING. VOJO UJINOVSKI POGLEJMO KAJ ZNAJO Učenja pač nikoli ni dovolj v življenju. Tako pravijo stari in izkušeni ljudje. In ta-ko vedno na novo to resnico spoznavajo tudi mladi Tile posnetki prikazujejo izdelke naših steklobrusilcev, ki so zapustili osnovnošolske klopi in se odločili za ta lep in plemenit poklic. Tri leta njiho. vega šolanja so minila in že so pred polno odgovornostjo delavca, ustvarjalca in samo-upravljalca. Kmalu bodo raz. porejeni po delovnih skupinah ali kakor temu pri nas pravimo — brigadah Tako pričakujemo iz šolskih klopi že v mesecu juliju in avgustu 18 steklobrusilcev in enega steklopihalca. Od teh jih bo 6 delalo v TOZD Dekor Koz-je. Kot smo že uvodoma zapisali, so pred nami posnetki izdelkov njihovih rok, ki dovolj zgovorno pričajo, da bodo dobri nasledniki svojih že prekaljenih delovnih tovarišev. E. F. STANE JAGODIC: V današnji številki Steklarja vam predstavljamo akademskega slikarja Staneta Jagodiča, šmarskega rojaka. Rodil se je sicer v Celju, vendar je vso svojo mladost preživel na Kozjanskem in sicer v vasi Brecljevo pri Šmarju. Po končani osnovni šoli je odšel v Ljubljano, kjer je končal šolo za oblikovanje in likovno akademijo pri prof. Francetu Miheliču. Vsa leta svojega likovnega ustvarjanja se posveča sodobnemu likovnemu iskanju in danes pomeni v svetu likovne umetnosti enega najkvalitetnejših in najbolj angažiranih likovnih ustvarjalcev. Je tudi ustanovitelj mednarodne likovne grupe Junij, ki bo imela v mesecu juliju in avgustu veliko razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer bo razstavljalo 135 likovnikov iz vsega sveta. Zato je prav, da tudi v našem Steklarju spoznamo vsaj delček ustvarjanja našega rojaka ki še danes trdno v miselnem. in likovnem snovanju živi z okoljem, iz katerega je izšel. /trüJlitäni/rfr d PREDSTAVLJAMO MIRKO ČOH za ekonomijo v Pristavi, Čoholu ali pa v gozdovih Loga pri Rogatcu. Tudi Mirko je opravil nešteto takih prostovoljnih ur. »Delali smo po 16 ur na dan, če računamo še prostovoljno delo,« pravi Mirko, »ampak nič ni bilo težko, nasprotno, zelo prijetno je bilo. Ta, krat ni bilo toplih malic in obilnega kosila kot danes, malica je bila kava, ampak ne prava, divka in cikorija pa košček kruha. Kdor je imel »koline«, je včasih prinesel košček mesa ali slanine. Tako so minevala leta težkih, prijetnih in vseh mogočih časov, vse do upokojitve. Mirko ni delal le pri »verštatu«, ampak je deloval še v organih upravljanja kot član DS, UO, sindikata, ter v raznih komisijah. Za svoje zvesto in požrtvovalno delo je bil odlikovan z medaljo dela. Želimo mu, da bi svoj zaslužen pokoj užival zdrav še mnoga leta. EF Rojen je bil 12. februarja 1929 v Hr. vatskem Zagorju kot mnogi drugi steklarji, ki so že upokojeni ali še delajo. Mirko in Mirkovi bratje so vsi »glažar-ji«: kar štirje, žal sta dva umrla v prerani mladosti, Mirko pred kratkim upokojen, četrti brat pa še dela kot stek-lopihalec. Edina sestra je ostala na starem domu in gospodari na mali zagorski kmetiji. Mirko je prišel v »glažuto« leta 1942 v vojnem času, ko ni bilo nič kaj prida, kot. pravi Mirko. Sprva je bil 13-letni deček odnašalec in deklica za vse, počasi pa se je prerinil na »verštat« kot temu pravijo steklarji. Dobro, da so hudi vojni časi minili. Ze leta 1944 je moral Mirko zapustiti delavnico in se vrniti nazaj domov. Septembra 1945 so ponovno začeli delati; vračali so se tisti, ki jih vojna vihra ni pobrala in novi delavci. Zraven osemurnega dela je bilo potrebno marsikatero prostovoljno uro žrtvovati iii!!iiiiiMiiimimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiimii!!i DOPISUJTE V STEKLARJA! iiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ALOJZ JERANKO Rodil se je v majhni kmečki družini v Nezbišah leta 1931. V petčlanski družini je bil Alojz najstarejši sin pa je tako tudi prvi moral iskati kruh. Zaneslo ga je v železarno štore, kjer je delal različno težka dela eno leto. Po odsluženju rednega vojaškega roka je prišel v steklarno Rogaška Slatina. Najprej je bil strežač pri zidarjih, nato v kleparski delavnici in nazadnje zlagalec stekla, ker ni mogel opravljati težjih del zaradi invalidnosti. Odšel je v pokoj razmeroma mlad. Alojz pravi, da bi še rad delal v kolektivu: »Lepo sem se imel in razumeli smo se!« Želimo mu, da bi sedaj več počival in užival skromno pokojnino. EF ZANIMIVOSTI Najvišje tališče med kovinami ima volfram. Šele pri 3390 stopinjah Celzija preide iz trdnega stanja v tekoče. Najgloblje jezero na svetu je Bajkalsko jezero v osrednji Sibiriji. Dolgo je 620 km, široko 32 do 74, največja globina pa je 1620 m. Največji puding so naredili leta 1858 v angleški občini Palngton. Zanj so porabili 280 kg moke, 165 kg masti, 175 kg sladkorja, 360 I mleka, 195 kg drobtin, 1000 jajc, 500 limon, 215 kg rozin in še cel kup raznih začimb. Ko je bil po-ding skuhan, so ga z vitli položili na voz, ki ga je vleklo 8 konj, Nato so zbobnali vse prebivalce, ter jim izročili darilo občinskih pekov. Kmalu ni ostalo od pudinga niti kapljice. Najdebelejši in najtežji časnik, kar je kdaj Izšel, Je bil New York Times z datumom: nedelja, 10. oktobra 1971. Tehtal je 4 kg in je imel 972 strani. Večina strani so bili oglasi, ki so se nabrali med daljšo stavko grafičnih delavcev. Oglasov je bilo kar 1.200,000 vrstic. Običajna nedeljska Izdaja tega dnevnika ima 500 do 600 strani. Svetovni rekord v ročni molži krav Ima Manuel Dutra iz Stocktona v Kaliforniji. 27. oktobra 1970 je na živilski farmi pri San Franciscu namolz-zel v dveh minutah 7,5 I mleka. Za to količino Je sicer potrebno 10 do 15 min. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllimiJ Ondan je občan kupoval v nadvse imenitni trgovini v našem mestu. Že dalj časa mu je blodil v mislih čudoviti sesalec znamke Miehle in ker je bil za dan žena suh kot hrastovo listje, je hotel to nevšečnost popraviti in kupiti ženi darilo nekoliko pozneje. Brez besedičenja: namen našega občana je bil več kot dober. Ohrabren z nekaj tisočaki se je pogumno napotil skozi vrata v omenjeno trgovino, se podal natanko pred oboževani sesalec za prah in si ga ogledoval pobožno kot svetinjo in — čakal- Nikogar ni bilo blizu. Potem je ponižno pobaral prvega, ki mu je prišel blizu, da bi bilo dobro, če bi ga postregli. Takoj, je odgovoril prodajalec in se jadrno obrnil na petah in izginil, da bi zaključil že začeti pogovor. Nato je občan še enkrat urgiral in prodajalec je prišel. Skupaj sta z našim občanom pregledala oboževani in zdavnaj že izbrani sesalec in občan se je odločil, pri tem pa pozabil, da je moral čakati na postrežbo kar lep čas. Zavijte, je samovšečno zahteval. Kadar ima človek denar, je pač odločen. Začelo se je iskanje, ampak ne denarja. Delov namreč, ki spadajo k tej čudoviti, a dragi zadevici. Ni jih bilo moč najti. V iskanje se je vključilo pol kolektiva, ki je bil tist hip na razpolago. Zaman: vseh delov ni bilo moč najti. Ampak trgovci se znajdejo. »Veste, tale tip sesalca najbrž teh delov, ki so na sliki v prospektu, najbrž nima, drugače bi gotovo bili zraven.« No, to je mogoče že res, ampak enega dela pa vseeno niso našli in ker ima občan pač svoje živce rezervirane še za kaj drugega, se je končno tudi on jadrno obrnil na petah, odrajžal v drugo trgovino, kjer sicer ni kupil sesalca Miehle, pač pa drugega pa tudi z iskanjem delov ga niso mudili, ker so imeli vse takoj pri roki. Stane Jagodič: Pot v svetlo prihodnost Naš fotoreporter se je nekega dne zapodil po kotih In kotičkih naše delovne organizacije in vneto pritiskal na sprožilec. Včasih zna fant biti resen, včasih muhast in, nagajiv. Nabral je cel kup motivov in še jih je shranil v svoji torbi, za časopisne strani pa je »žrtvoval« to, kar lahko vidite. Spotaknil se je (dobesedno) nad konjički s šibkimi konjskimi močmi, pokukal je v zmesarno in posnel moderen stroj, zaneslo ga je v skladišče in ko se je vračal s svojega popotovanja, se je mimogrede obregnil še nad ubogim kombijem. Tako naš fotoreporter. In kako vi? Bržkone ima tudi Ali ne bi kazalo to malo »urediti«? Tudi motornim kolesom malo reda ne bi škodilo. med vami kdo fotografsko žilico in rad pritiska na sprožilec. Sličice iz vašega življenja bi gotovo zanimale tudi vaše prijatelje, znance, sodelavce. Radi jih bomo objavili. Saj najbrž kar vsakega zanima, kako lovite ribe, kaj počnete, kadar niste v tovarni, kako vam gre od rok delo v vinogradu. Tem je dovolj ... Nosilke so prazne, artikli zavezani, pomeni, da gre. Dokler sem delal, sem vam bil dober, sedaj pa... Z uvajanjem avtomatizacije v zmesarni se je delovni pro* ces bistveno spremenil. Nekega dne so v sosednjem bloku dobili kontejner za smeti in od takrat naši ljubi sosedje niso imeli več miru, sožitje sosedov je crknilo, razvila se je prava hladna vojna. Vzrokov za to je bilo seveda več, pravega pa je bilo vendarle težko razvozlati iz tega gordijskega vozla. To se ni posrečilo niti upokojenemu tovarišu sodniku, ki je sicer alfa in omega za te reči in prisoten na vseh sejah hišnega sveta, ki so milo rečeno, pravcata arena (»Opustite vsak up, vi, ki vstopate!«) » Kontejner naj bi uporabljali stanovalci obeh blokov In prav tukaj se je zapletlo. Kje namreč, da ljudje ne bi mogli parkirati avtomobilov natanko pred vhodom v stolpnico, kaj šele, da bi do vhoda hodili nekaj metrov peš, če se lahko pripeljejo. To se da razumeti. Drugič spet se je nekdo zavzel za otroke in pripomnil, da naj kontejner stoji na parkirnem prostoru, ki bi tako ali tako moral biti za otroke, ki imajo v mestih že tako ma- nanj navadil. Tovariša razumemo in ga opravičujemo. Nedvomno je težko avto seliti kar tako, tja v en dan. Kontejnerska vojna se je nadaljevala. Tokrat za zeleno mizo. Po dolgih borbah so ga pomaknili nekoliko bliže k enemu od sovražnih blokov, s tem pa so ogenj seveda še nekoliko bolj približali strehi. Zgodilo se je namreč, da so naj kontejner stoji? Na parkirnem prostoru, pred njim, za njim, ob strani, natanko na polovici sovražnih ozemelj med blokoma, sto metrov vstran, sto metrov naprej ali nazaj? Seje hišnih svetov obeh blokov so se vrstile z mrzlično naglico in bilo je pričakovati vojne napovedi. Kontejner se je selil iz dneva v dan In stanovalci so se šli pravo skrivalnico, prinašajoč smeti iz vseh nadstropij. In vendarle ni bilo nikoli ustreženo vsem, to je, priznajmo, zelo težko. Enkrat je kontejner motil lastnike avtomobilov, ki jim je kradel prostor. Ne gre lo prostora. Lastniki avtomobilov se niso strinjali: za otroke je zelenica, majhna sicer, ampak dovolj velika. Tudi to se da razumeti; otroci res ne potrebujejo veliko prostora. Kontejner se je selil in veliko juter ga je pozdravilo na drugem koncu sovražnih ozemelj. Potem so ga postavili natanko na črto, ki meji lastnino obeh blokov, pol na pol na vsaki strani. To je bila, zgleda, razumna odločitev. A glej ga zlomka, zadovoljstvo je znova splavalo po vodi. Z lego nesrečnega kontejnerja ni bil zadovoljen tovariš, ki. je sicer tam parkiral že lep čas svoj avtomobil in se je muhe silile v stanovanja v neposredni bližini kontejnerja (izjava je bila podkrepljena s številom muh na kvadratni centimeter, intenziteto smradu iz kontejnerja in količnikom hrupa, ki ga je povzročalo ropotanje z vratci). Kontejner so preselili na skrajni konec obeh sovražnih ozemelj, v kot za sosednjim blokom, a precej oddaljeno od prvega bloka, toda blizu oken drugega. Nič hudega, bodo muhe pač pri njih. Pomembno je, da jih ni pri nas. Utemeljena in z vsemi argumenti podkrepljena trditev. Ljudje, ki hodijo tod mimo, se vedno znova vprašujejo, kako to, da se prebivalci teh blokov tako zanimajo za vreme, ko nestrpno pogledujejo naokoli. Pa ne gre za vreme: pogledujejo ali je njihov kontejner še vedno tam. MILENKO STRAŠEK KAJ JE NOVEGA PRI NAS? rVi.v V** m 8TA1NJE V TOZD NA DAN 30. 4. 1978 TOZD OSNOVNA IZDE1AVA 405 TOZD DODELAVA 150 TOZD KRISTAL 306 TOZD SERVISNE DEJAVNOSTI 74 TOZD DEKOR 67 DSSS 168 TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA 17 TOZD NASE STEKLO 10 TOZD »OSNOVNA IZDELAVA«: Prijavljeni: Puclin Ignac, odnaš. Halužan Avgust Odjavljeni: Colj Mirko, mojster brigadir; Taoiga Venčeslav, krogličar Vučina Ivan, odnašal ec Korea Anton, odnašal ec TOZD »DODELAVA«: Prijavljeni: Rajher Franc, brus. L gr. brus. TOZD »KRISTAL« Prijavljeni: Kužnar Marjan, brus. I; Prevolšek Franc, brus. I; Čuček Dragutdn, brus. I; Spil jak Dubravko, brus. I; Novak Marija, brus. I.; Odjavljeni: Stih Fanika, osnač. II. TOZD »DEKOR«: Odjavljeni: Resnik Stanislav, brus. IV. del. DSSS: Prijavljeni: Koražija Ivica, vodja knjig. OD Odjavljeni: Tišma Bogomila, knjig. got. izd. Jordan Valter, sekretar samoup. org. Poročili so se: Kidrič Terezija, por. BEDENIK Rodili so se: Klaudija Škorc, hči Antona Damjan Škrablin, sin Vjekoslava Natalija Podhraški, hčd Ivana Aleš Prah, sin Pavle Mihaela Lupše, höi Ljudmile Klaudija Halužan, sin Ane Urška Drenski, hči Daniela Marinka Skorjak, hči Cecilije Renata Zbil, hči Cecilije Ines Majcenič, hči Jožeta Bojan Čoh, sin Josipa kup>. KAKO- VOST M7 Z Mevje/1 V l/OLČJ CM Poro/aj P/EP////A UKA V ŠPORTU ČEKAR ZA PET fkot PPZCŠM ///PUST. //čete EATAK/ CPK/ Z/JAK PA SPITA/ ML/J /Z/RŠK/ ORG A A/ A/J O G,/A ST MUŠ/CC M POSE/ PIO SPOZNA P/EPA S/OZ. Si/RA R C&E&EK-JAR) ■/Anko EEESV//C PAZU C -KA SAP70- SIASKJRA P/OPJE Af£/> evAopo /K Jz/JO EPOŽa/O 6//5C//JE /ASU/ JA KOCKA PT/CA SMEŠ//OS/, f/OPOST STARO-6PŠK/ K/PAR OSTRE ROPS JEdU A/A LPÖE-K/RU (J f/C ŠE PT/CE ?E/PE E/EÖA- USČE M7W/I »/s/CA POR JAZE/Os r oo so a/ca Az/jšm iPŽCSA TAJAJ/CA,, URČPR/S. OÖSOPA STERIARJ4 PP/PCd- WX keltspe- Ga /ZARODA M Z L/Ml Ček/ /SP A PA K4P7Č SEČ ECTPAf/ P/ESTO V HA&OXU K Ul TUR. U/TSTAJ/Š-PRUStvo VAM s/ač//p Z/EP (SOST/JE micspma č>OJA/f ST/lUP PORRAJJ-M4 /a/ /testo t/ S£l/£R/Z/ ARGEKT/K! JEb/C/J/ PA/&OR POSEOP JMA/c v/reš/c/H upeic-ÄEVZC, so/G/ej- lcc NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 50 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju križanke št. 50 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev in 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov »Uredništvo časopisa Steklar« Steklarna Boris Kidrič Rog. Slatina. Lahko pa jo vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. junija 1978. Ne pozabite na ovojnico pripisati »Nagradna križanka št.50«. Nagrajenci nagradne križanke št. 49 so: 1. nagrada 70 dinarjev: Sonja Šimek, 2. nagrada 50 dinarjev Nevenka Krivec In 3. nagrada 30 dinarjev Manca Čoh. Vsem nagrajenkam čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 49: Maribor, brstje, emisar, sretena, Šamac, Slamar, Ada, hotelir, or, lira, Sepe, Tito, NS, pšenica, Mig, loribač, Kreta, Kaliber, Vranič, Belak, Ataios. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Mil orad Kračun Julij Lončarič in Polda Ogrizek S Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, tajnica uredniškega odbora Cita Novak O Uredništvo: Steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ® Naslov: »Steklar«, glasilo OZD Steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 © Rokopisov in fotografij ne vračamo © Naklada 1700 izvodov © Tiska ČGP Delo Ljubljana.