NOVEMBER
1	P Vsi sveti
2	T Spomin ver. duš
3	S Silvija
4	č Karol Boromej
5	P Ita	+ 0 S Leonard
1 N 25. pobink.
8	P Bogomir
9	T Teodor
10	S Andrej Avell.
11	Č Sv. Martin (
12	P Martin, p.
13	S Stanislav
14	N 26. pobink.
15	P Albert Mae.
16	T Edmund
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Gnetlo; Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagi!
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO,, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
BXJSTAKBJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN BLOVENSKI
LISTS bdru2enih
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 214.
CHICAGO, ILL., PETEK, 5. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 5, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Otvoritev konference deveterih velesil v Bruselju. — Belgijski zun. minister izvoljen predsednikom. — Ameriški delegat povdarjal, da mu gre le za določbe pakta. — Italija očitno na strani Japonske.
Bruselj, Belgija. — Zastopniki držav, ki so podpisali v letu 1922 takozvani pakt deveterih velesil, so se to sredo vsedli k svojemu prvemu zasedanju, da na kak način rešijo kočljivo vprašanje, ki se je pojavilo na Daljnjem vzhodu, ko je tamkaj z napadom Japoncev na kitajsko zemljo izbruhnila vojna. omenjem paktu se je namreč devet držav zavezalo, da bodo spoštovale neodvisnost Kitajske. Tako bi se moglo sklepati, da je bil glavni namen konference ta, da proglasi Japonsko kot kršiteljico tega pakta, katerega je tudi ona sama podpisala, ki ga pa je prva prelomila.
Skrajno neverjetno pa je, ali bo konferenca tudi sledila temu cilju, namreč, da bo,
REVOLTA MED ARABCI
Arabci v Orientu kažejo odkrit upor napram Angliji.
London, Anglija. — Palestina povzroča Angliji skrajne skrbi. Uporniški duh med tamkajšnjimi Arabci zavzema čimdalje nevarnejši obseg in, dočim so bili še nedavno nemiri naperjeni predvsem proti Judom, so se zdaj obrnili naravnost proti Angliji sami. Kar je pa še bolj nevarno, je to, d'a se revolta ne omejuje več na Palestino samo, marveč se širi preko vsega orientalskega ozemlja, ki ga ima pod kontrolo Anglija in ki je obljuden z arabskim prebival-
zastavila svoj vpliv in pove- stvom. Splošno se sodi, da dala Japonski, k čemu jo pakt ima pri tem Italija svojo ro-
obvezuje. Kakor se je že večkrat povdarjalo, se vsaka prizadetih velesil obotavlja, da ^ se postavila na vodilno me-st° pri ostrejšem nastopu proti Japonski; to se je videlo že Pred1 konferenco, zlasti pa se je opazilo to ob otvoritvi sami. Govorniki so bili v svojih besedah skrajno previdni, da bi se ne zaleteli preveč in Japonske ne užalili.
Takoj, ko je bil belgijski zunanji minister, Spaak, izvoljen načelnikom konference in s kratkim nagovorom otvoril Poslovni red, je imel prvi govor vodja ameriške delegacije, H. Davis. Mož je pazil na svoje besede tako, da ni niti Najmanjše žalivke naperil ProtJ1 Japonski, marveč je v sPlošnem obsoial vojno in Povdarjal, da bi se v svetu, ki stremi po redu in blagostanju, ne smelo posegati po orožju.
toliko je namignil, da Amerika ni prišla na konferenco z nikakim že v naprej določenim sklepom, marveč, se bo držala le določb po-g°dbe in principa. Ta izjava Se da razlagati tako, da se ■^^erika ne bo zadovoljila z nikako rešitvijo vprašanja, ak° se to ne 'bo držalo pakta, namreč, da bo ponovno garantiralo nedotakljivost kitaj-ske£a ozemlja; to je princip, na Podlagi katerega mora biti vPrašanje rešeno.
Govorniki ostalih dveh glav-
> držav, Anglije in Francijo.
ko vmes.
kako ka
so v svojih govorih le ne-
pohvalili besede Ameri-,. nca, češ, da so modre, do-eirtl Je zastopnik Italije opozoril zborovale«, da bo naj-i Je> ako gledajo na stanje, akor dejansko obstoji. To se azlaga tako, da Italija želi, n&j se pakt pozabi in naj 2b°rnica skuša le, da pripra-vi do mirovne konference obe Japonsko in Ki-ajsko, jn se njima samima Prepusti nadaljenje delo pojenja. Očividrjo je iz tega,
a je Italija odkrito na strani Japor ketnu
°nske in bo nasprotna vsa-ostrejšemu koraku pro-njej.
SODNI ODLOK V PRID DELAVSTVA
Chicago, 111. — Sodnik John Prystalski je zadnji torek izrekel odločitev, ki pomeni veliko pridobitev za delavstvo; dovoljuje namreč mirno pike-, tiranje, akoravno v kakem podjetju ni stavke. Pravda je prišla iz tožbe, ki jo je vložil Southtown Food Market, 7816 Halsted st., proti uniji trgovskih uslužbencev zaradi piketiranja svoje trgovine ob času, ko ni bilo stavke, kakor družba pravi. Sodnik pa je zdaj odločil, da je po državnem zakonu iz leta 1925 mii*-no piketiranje dovoljeno, in rti nič omenljeno, da se zakon nanaša le na čas, kadar je v teku stavka.
-o-
PEREČE VPRAŠANJE REŠENO Washington, D. C. — Tukajšnji diplomatski in socijal-ni "krogi so se belili glave,kaj naj napravijo z Edvardom in njegovo ženo ženo Wallis, ko prideta semkaj na obisk, namreč, ali naj ju sprejmejo kot kraljevska gosta ali samo kot privatnika. Iz te zadrege jih je končno rešil angleški poslanik, ki je, gotovo po naročilu svoje vlade, zadnji torek objavil, da bo priredil paru uradni državnli banket, s čimer se bo priznalo, da spada Edvard še vedno v kraljevo rodbino. Kot takega ga bo zdaj lahko .smatrala tudi a-meriška vlada.
-o-
NAČRT PROTI BREZPOSELNOSTI Chicago, 111. — Posebna državna komisija, ki se bavi s problemom, kako bi bilo mogoče, znižati število tistih, ki so zaposleni na WPA vladnih projetkih, je zadnji torek predložila načrt, o katerem meni, da bo vsaj deloma v odpomoč. Privatnim podjetjem bi se namreč predložila imena tistih, ki so bili od tam odpuščeni in so zdaj na 'WPA, s priporočilom,da pod-
PRIZNANJE VLADEFRANCA
Diplomatski odnošaji med Anglijo in nacijonalisti.
London, Anglija. — Angleška vlada se pripravlja, da bo končno uradno priznala, da obstojate v Španiji dve vladi, madridska in nacionalistična. Med tem, ko se mednarodni nevtralnostni odbor še vedno preklja o tem, ali se naj generalu Francu prizna pravica do vojevanja, ali ne, bo Anglija sama za se rešila zadevo na svojo roko. Sporazumela se je s Francom, da bo z njim ot-vorila diplomatske odnošaje in bo v ta namen poslala v nacionalistični del Španije svojega "agenta," ki bo imel vse diplomatske pravice.
•-o-
MORILEC PRIZNAL SVOJ ČIN
Chicago, 111. — Nad dva meseca je potrebovala policija, da je razjasnila zagoneten umor, ki se je izvršil nad nekim H. W. Lee v Grant parku v noči 22. avgusta, toda zadnji torek je prišla končno na sled zadnjim podrobnostim. Umor je priznal neki 32 letni Anth. Saftienza, ki je bil iskan preko šesterih držav in končno ujet v Shreveport, La., ter pripeljan v Chicago. Sprva je trdil, da je tisto noč doma spal, toda podal se je, ko so mu pokazali izpoved njegove žene, ki je priznala, da je mož prišel pozno ponoči domov in pripeljal s seboj ranjenega tovariša, kateremu je ona rano obvezala. Napad na Lee je Sapienza izvršil, ko se je ta sprehajal v parku z nekim dekletom, in pravi, da se je orožje sprožilo po nesreči.
--o-
NAPOVEDUJE REVOLTO NA JAPONSKEM
Manila, Filipini. — Ameriški profesor na nekem tukajšnjem kolegiju, dr. Fr. H. Rose, se je izrazil, da je od opazovalcev na Japonskem prejel poročila, iz katerih se da sklepati, da bo na Japonskem izbruhnil upor, ako ne bo vojna s Kitajsko v kratkem času dobljena. Finančna stiska 'se že zdaj občuti. Država zahteva nad pol miljarde dolarjev za vojne potrebščine, pri čemer obljublja, da se bo vojna končala do 1. januarja. Misliti si je lahko, kake potrebe bodo nastale šele potem; zelo verjetno je zato, da se bo stiskano ljudstvo uprlo, ko se mu bodo naložila nova bremena.
AMERIKA SE DRŽI PROČ OD ŠPANIJE
Washington, D. C. — Tukajšnja vlada je prejela od Kube povabilo, naj bi vse a-meriške države skupno nastopile in posredovale v Španiji. Povabilo pa je bilo odklonjeno, češ, da se Zed. države ne marajo vmešavati v afere tujih držav.
KRIŽEMJVETA
—	Asuncion, Paraguaj. — Člani armade so zadnji torek poskusili izvesti vstajo proti vladi, da upostavijo diktaturo. Poizkus pa se je izjalovil, na kar se je v mestu iz previdnosti proglasilo obsedno stanje.
—	Berlin, Nemčija. — Voditelji protestantovske cerkve so zaprosili, naj se jim dovoli osebna konferenca s Hitlerjem, da se najde način za poravnavo sporov med cerkvijo in državo in da se ohrani neodvisnost cerkve. •
—	Moskva, Rusija. — Vlada je v torek izdala odredbo, s katero se določajo najnižje plače za delavstvo v tovarnah in na železnicah na $22 do $23 na mesec; poleg tega pa je delavstvo upravičeno še do raznih bonusov.
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — Ta četrtek zjutraj je podlegel dolgotrajni bolezni naš rojak Math Kajžer, 1823 W. 22nd Pl. Pokojni je bil star 59 let ter je pred 24 leti prišel v Ameriko iz vasi Sorice, Slovenija. Truplo pokojnika le-1 ži na domu, od koder se bo vršil pogreb v ponedeljek s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana. Pogreb bo pod vodstvom podjetja Louis Zefran. Ranjki zapušča žalujočo vdovo, tri sinove in tri hčere, ter dalje štiri brate in
VOLITVE NAJZHODU
La Guardia v New Yorku ponovno izvoljen županom. —
CIO kandidat v Detroitu
propadel.
V številu mest vzhodnega dela Unije so se zadnji torek vršile volitve za župana in razne mestne uradnike. D«čim so bile te volitve po večini le lokalnega značaja in se ne more iz njih delati nikakih sklepov ali napovedovanj glede splošnega političnega življenja, je pa vendar par takih, ki so značilne.
Med temi so volitve v mestu New York. Tukaj je bil z veliko večino glasov ponovno izvoljen dosedanji župan La Guardia. Glede tega moža je vlada v Washingtonu napravila precejšen pogrešek; postavila se je namreč proti njemu in silila v ospredje demokratskega kandidata Mahoneya. La Guardia je sicer po imenu republikanec, toda je ob več prilikah pokazal, da so mu ideje New deala bolj pri srcu kakor marsikateremu demokratu.
Omembe je vredno dalje mesto Detroit. Tamkaj je postavila delavska organizacija CIO svojega kandidata, 0'Briena, ki pa je podlegel nasprotniku Readingu. Pričakovalo se je kaj takega, kajti to je bilo prvikrat v Ameriki, da je delavstvo imelo kandidata in torej v politiki še ni izurjeno. Je pa to znamenje, da bo delavska organizacija aktivno delovala v politiki v bodoče in bo brezdvom-no končno tudi uspehe dosegla.
Iz Jugoslavije
Huda nesreča mladega posestnika blizu Mokronoga, ki se je pri klanju prašiča nevarno urezal v roko, da mu je odtekla kri. — Nevarna služba mitničarjev. — Smrtna kosa. — Še drugo iz domovine.
šest sester. Blag spomin pokojniku, preostalim iskreno sožalje!
POPRAVLJENA KATEDRALA
ŠTEVILO AMERIKANCEV ŠE NA KITAJSKEM
Washington, D. C. — Po naročilu državnega depart-menta se je do konca oktobra izselilo s Kitajske skupno 4,561 Amerikancev, da so se umaknili nevarnostim vojne. Ostalo pa jih je tam 'še 5,802.
jetja, kadar iščejo delavcev, v prvi vrsti te zaposlijo. Mnogi podjetniki namreč ne vedo, kje njih bivši uslužbenci žive.
Veličastna katedrala v mestu Reims, Francija, katero so nedavno, predelano in popravljeno, po 23 letih ponovno slovesno otvorili. Katedralo so nemški topovi med svetovno vojno skoraj popolnoma razdejali.
Tragična žrtev nevednosti o prvi pomoči
Mokronog, 12. okt. — V vasi Selu pri Tržišču blizu Mokronoga živi dokaj premožna družina Urigel. Precej obsežno posestvo je še vedno v posesti že priletnega očeta, oskrbuje pa ga sin, ki je poročen in oče šestih otrok. Med starši, sinom in sinaho je vladalo najboljše družinsko razmerje in medsebojna ljubezen. V soboto so odločili, da zakoljejo prašiča. Kakor običajno tako je tudi pri tej priliki oskrbel klanje mlajši Urigel sam. Ko so pripravili prašiča v zakol, je klavcu izpodletel nož tako nesrečno, da si je mož na roki prerezal žile. Kri je z vso silo brizgala, a od navzočih mu ni nikdo vedel nuditi prve pomoči.
Hitro so zapregli ter odpeljali ponesrečenca v dobro uro oddaljeni Krmelj k rudniškemu zdravniku. Vso pot do Tržišča je mladi mož zelo krvavel. Šele tu so spoznali veliko nevarnost za življenje mladega moža ter mu rano tesno obvezali. A bilo je že prepozno. Ko so ga pripeljali k zdravniku, je bil ponesrečenec že v nezavesti. Edino, kar je mogel zdravnik še storiti, je bilo, da mu je dal injekcijo, po kateri se je nesrečnik kmalu zavedel in prosil za spovednika. Toda preden je !dUhovn]ik piliše'11, je mladi mož zaradi prevelike izgube krvi izdihnil. Žena, ki je spremljala svojega nesrečnega moža, je krčevito jokala, toda pomoči ni bilo več.
Ce bi bili nesrečnemu Uri-glu roko tesno prevezah, da mu ne bi s tako silo brizgala kri in tako brzo odtekala, bi prišli do zdravnika še pravočasno, in bi ga gotovo rešili smrti. ,
-o-
Ranjen mitničar
Ljubljana, 7. okt. — Malo komu je znano, kako težka je služba ljubljanskih mitničarjev, ki se ob mejah ljubljanskega mesta bore z zvijačami in pretkanostjo številnih tihotapcev. V današnji noči je v svoji službi dobil hudo poškodbo mitniški paznik Vur-šek Mihael, ki je pri stranski mitnici na Viču pričakoval tihotapce. V resnici je zalotil tihotapca, ki je hotel utihota-piti v mesto večje količine blaga ter začel klicati na pomoč tovariše. Tihotapec pa je mitničarja, ki ga je hotel z revolverjem v roki zaustaviti, udaril po roki in zbežal. Revolver se je pri tem sprožil in krogla je šla mitničarju skozi stegno.
Pod avtom
V četrtek 14. oktobra je zdraviliški avto iz Rogaške Slatine povozil 32 letnega
preddelavcai Jožeta Stiplov-ška s Kristanvrha pri Sv. Petru na Medvedovem selu in ga močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
-o-
Smrtna kosa
V Tržiču je umrl Franc Deu, posestnik star 68 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Arhar, uslužbenec nabavljalne zadruge drž. železnic. — V mariborski bolnici je umrl Franc Jarc, gimnazijski dijak star 17 let.
-o-
Končana stavka
Stavko v Gračnici in Jurklo-štru, kjer je prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke, je delavstvo započelo 22. sept. Stavka je nastala, ker podjetje ni držalo besede, da bo zvišalo plače čim se bo dvignila cena življenjskim potrebščinam.Za-stavkali so najprej delavci v Gračnici, nato je iz solidarnosti do stavkujočih ■ftastavkalo še delavstvo v Jurkloštru. Stavka se je nehala 8. oktobra in delavstvo je kljub temu, da uspeh ni povsem popoln, s to stavko precej pridobilo.
V Dravo je hotel
Na dravski brvi v Mariboru je hotel skočiti v Dravo neki Franc Robič iz Studencev, pa se je pasantom posrečilo, da so mu namero preprečili. Vzrok temu navajajo družinske razmere.
-o-
Iz šale nesreča Viktor Anželovh, 45 letnj splavar iz Brazna ob Dravi, se je za šalo metal s svojim tovarišem. Ta ga je pa nesrečno vrgel po tleh, da se je Viktor nevarno poškodoval in so ga morali spraviti v bolnico.
i
[VELIKO
Blastiikovo PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
.Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Stran 2
AMERlKANSKi SLOVENEC
Petek, 5. novembra 1Q37
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ..................i.....................$5.00
Za pol leta ....................................... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ...................................$6.00
Za pol leta ..................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the daya£ter holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ..................—
For half a year __________________
For three months ..............
......$5.00
....- 2.50
____ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............-............$6.00
For half a year _________________________ 3.00
For three months ........................L75
Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dcposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
senatorja Blacka za vrhovnega sodnika. Tista javna izjava je bila le v toliko potrebna, da je obrnila javno pozornost v drugo smer. Pri tem je nas obšla kurja polt, ko smo se spomnili na možnost vojne. Na Blackovo zadevo smo pa pozabili. Roosevelt je mojster — treščil je na dve muhe z enim udarcem.
Tako je!
- Mednarodna novinarska agencija "Associated Press", je pred nekaj dnevi razširila vest, da Vatikan podpira Japonsko v konfliktu z Kitajsko. To vest je Vatikan takoj zanikal. Lažnjiva vest je pripovedovala svetu, da so cerkvene oblasti v Vatikanu dale misijonarjem na Kitajskem navodila, da naj zavzemajo v sedanjem konfliktu na Daljnem vzhodu Japoncem prijazno stališče in da naj zapuste tradicionalno stališče v tem oziru, ki je bilo vedno striktno nevtralno v takih konfliktih. Sv. Stolica in apostolski delegat v Washingtonu so to vest takoj zanikali in izjavili, da. sv. Stolica ni dala niti enemu svojemu misijonarju kakih tozadevnih navodil. Vest je bila torej iz trte izvita.
Takih vesti je zadnje čase vse polno v svetovnem tisku. Lažiporočevalci vedo sleherni dan poročati, kako je dal ta in ta cerkveni dostojanstvenik tako pa tako izjavo na Španskem, ali kje drugje, itd. Vsa poročila so tako prikrojena, da postavljajo katoliško cerkev in njene kroge v slabo luč in kakor da bi bila cerkev nekaka politična spletkarka, ki dela tako, kakor njej kaže, ne pa da bi se držala svojih jasnih in strogih načel.
Ko pa pozneje pride resnica na dan, pa novinarske agencije molče in ne popravijo svojih prvotnih lažnjivih in izmišljenih poročil. Če pa že pride kje kak popravek, tedaj pride to v par malih vrstah in še v kakih skritih kotičkih, kamor čitatelji dnevnega tiska sploh ne gledajo. Tako ostane v svetu utis lažnjivih poročil, ki so neugodna za katoliško cerkev.
Naše slovensko brezversko in protiversko časopisje dela prav tako. Z največjo slastjo poroča vesti, ki kažejo na kako nelogičnost v cerkvenih vrstah. Ko pa pride resnica na dan, se ne zmenijo, da bi jo popravili. In take brezbarvne liste še premnogi katoličani naročajo. Potem se pa čudimo, da je ljudstvo tako zmedeno informirano o raznih zadevah, ki se tičejo cerkve in vere. Kako pa more biti drugače. Kar ljudje uživajo — taki so!
Katoličani imamo sredstvo proti temu in to je naš lastni katoliški tisk. Samo ko bi bili toliko pametni, da bi raje svoj lastni tisk podpirali, nego da podpiramo brezbarvni in celo protiverski tisk. Nasprotniki vedo, da je tiskvelesila — mi katoličani premnogi tega nočemo razumeti. Kaj pomaga, če propovedniki govore svojim skupinam v cerkvi o verskih resnicah in drugem, ko pa so široke mase dnevno izpostavljene tisku drugega duha. Kaj pomaga, če se človeku dokazuje v nedeljo dobre pol ure, ali pa še manj v cerkvah, da je resnica taka in nič drugače, ko ga pa potem sedem dni v tednu brezbarvni in protiverski tisk uči pa nasprotno. Mi katoličani moramo s svojo resnico prodreti ven v svet, v dvorane, na shode, na ulice in biti za svojo resnico glasni in neustrašeni. Obenem pa javnost zaseči s svojim tiskom, da ga bo ta vodil z krščansko miselnostjo — potem bo nastal v glavah ljudi preobrat k resnici.
Kakor zgleda, se Japoncev boji ves svet. Osem izmed deveterih, ki so podpisale leta 1922, znano pogodbo devetorice, je sklicalo konferenco v Bruselju. Japonska, ki je sama podpisnica te pogodbe je ironično odklonila povabilo in že v naprej izjavila, da se ne bo ozirala na. noben sklep take konference. Velesile bodo konferirale in to bo vse. Da bi kdo posegel v spor na Daljnem vzhodu ni misliti.
HALOWEEN ŠALA V AMERIKI IN PUSTNA ŠALA V STAREM KRAJU
Joliet, III.
Pišete mi g. urednik, da ljudje v Jolietu radi bero moje dopise. Ze prav. Ampak vedno pisati človek tudi ne more. Poseb-io zadnje dni, ko imamo tako le-oo vreme na našem hribu. Saj jpo vrtovih regrat cvete in še druge rože bodo začele, če se bo gorko solnce tako ljubeznivo smejalo starki zemlji. V moji palači so ob tem vremenu celo komarji in muhe oživeli. Mreže sem pobral raz oken in zdaj imam polno hišo muh. Na Halloween night so mi pa pobalini vse šipe namazali z nekim mazilom in pri sosedu so se spravili pa še celo na domači gradič pri alleys in so ga prekucnili po loti. Soseda se je jezila zjutraj na vse pretege, ko je opazila, kaj se je zgodilo. Še stari, ki je drugače mirna duša se je zeksal, ker je moral najprvo iskati pomočnike, da so domači gradič zopet pokonci spravili. Od hudirja je taka zabava.
Z prijateljem Juretom sva na to ugotovila, da je take vrste šport bedast. "Pri nas smo imeli vse eno bolj lepe navade", je dejal Jure. "Na pustni torek smo malo šale ugajali, ne pa ob vseh svetih." — "Tisto že," sem troštal Jureta, ampak spominjam se pa tudi dogodka na Lok-vici, ko so fantje nekemu kmetu razdrli voz, ga znesli na streho in tamkaj skupaj spravili. Ko je kmet zgodaj zjutraj hotel na-preči se je ustrašil, da mu j^kdo voz ukradel. Ko se je pa naredil dan, ga je zagledal na strehi. Vsa vas je prišla skupaj in ogle-davala voz na strehi. Jure mi je pa pravil, kako je kot mlad fant napravil babo iz slame in jo nesel na vrata sosedovi Neži. "No viš, no viš," sem dejal, "v vsaki dobi so mladi po svoje neumni."
Na Broadway, kjer ima Miha Klobučar svojo gostilno so v nedeljo večer vrgli slavitelji Halloween night težek kamen kar že skozi izložno okno in tako razbili veliko šipo.
Mr. in Mrs. Frank Duši, ki vodita znano gostilno na No. Chi-cagi cesti so pa prijatelji priredili v soboto večer zabavni surprise party. Luštno je bilo.
V Van Orin, 111., so imeli tekmo za prvenstvo vse države za krhanje koruze. Zmago je odnesel neki Joseph Endress, ki je nakrhal 39 bušljev koruze v 80 minutah. Well, tekma je že, ampak taka pa le še ni, kakor smo jo imeli pred leti rojaki na hribu. Šlo se je kdo bo več vina popil in takrat je pa rojak iz Kranjske odnesel zmago.
Za enkrat naj bo to vse. Ako
bova z Juretom še kako pogrun-tala ,bom vam pa že sporočil.
Tone s hriba.
-o-
SMRT V MINNESOTI Greaney, Minn.
Sporočam čitateljem tega lista žalostno novico, da je tukaj umrl Frank Železnikar, ki je izdihnil svojo dušo po kratki in hudi bolezni v Duluthu, Minnesota. Njegov pogreb je bil 14. oktobra s sv. mašo za-dušnico, katero so opravili za dušo pokojnega č. g. Rev. F. Sede j. — Ta žalostna vest o smrt,i Franka Železnikarja, nas je vse globoko pretresla, ker je bil jako dober in z vsemi prijatelj; bil je skromen in tihe narave, da ga je vsak • vzljubil, ki ga je poznal. Že leznikarjevi družini izražamo globoko sožalje inad izgubo. — Pokojni zapušča soprogo, dva sina in tri hčere. -- Naj v miry počiva, mi se ga pa spominjajmo v molitvah.
Katarina Kochevar
--o-
VINSKA TRGATEV V LA SALLE
La Salle, III.
Menim, da ni več kot prav, da sporočim rojakom v tukajšnjih treh bližnjih mesti La Salle, Peru in Oglesby, da priredita dva združena društva Naj sv. Imena, starejši in mlajši, v nedeljo 7. nov. veselo vinsko trgatev, ki se bo vršila v zgornji in spodnji dvorani. Začetek vinske trgatve bo ob 7. uri zvečer. Potem pa ne gremo dam, dokler se ne bo delal dan, dokler se ne bo šajna-lo proti Lj ubij an'. — 2e samo
NADALJEVANJE DOPISA ČLANA S.N.P.J.
Gillespie, 111.
Glavni urad trdi, da smo prepozno odstopili od združenja to je 5. februarja. Naj na tem mestu povem, da to ni resnica, naše društvo se do dotičnega časa niti združilo ni uradnim potom, kako moremo potem odstopiti prepozno. Povedati pa nam nočete, kedaj in z komu smo se u-radno združili in kedaj smo Vam dotično združenje naznanili. Ali je to združitev, ako je naš tajnik pisal sosednjemu društvu z dne 28. dec. 1. 1., da naj pod-vzamejo korake za združitev, koliko je sosednje društvo naredilo v tem pogledu. Nič, kje in kedaj smo imeli kakšno skupno sejo o združitvi? Nobene, dasi ravno so nam obljubili, da se bo vršila ko pride čas zato, to je v januarju.
Gl. .uradnika, predsednik in tajnik, ali sta že pozabila kaj sta pisala na društvo in v Pro-sveto, namreč, da mesec januar je mesec združitev, mesec februar pa mesec volitev in da mora biti naznanjeno do določenega dne v gl. urad, ako ne, je neveljavno? Torej mi se nismo ne združili in ne volili in ne naznanili v gl. urad, pa hočete, da mora biti veljavno! Vem, da ste imeli po prejšnjih pravilih polno moč v nekaterih členih pravil, vendar ne verjamem, da v vseh, ako pa si pridržujete tiste pravice se mi pa vidi čudno, da en mesec ste tega mnenja, drugi pa zopet drugačnega in ne da bi društva kaj vedela o tem, torej kdo se bo pa zanesel na vaše tolmačenje, ako se vi sami ne morete, ali vam gre samo zato, kje vam bo bolje ven izpadlo? Tako mislim, da tudi je!
Tu pred menoj leži pismo ki vsebuje sledeče:
"Na ukaz gl. predsednika V. Cainkarja naj vas obvestim, da nemudoma javite v gl. urad, s katerim društvom ste se združili glede volitev delegata za 11. konvencijo".
Brat V. Cainkar, kako je neki to, da vi nam nekaj ukazujete skozi drugo društvo, zakaj se pa niste obrnili naravnost do nas in ime vinska trgatev napravi na- nam raztolmačili da nismo bili še obraze vesele in že sedaj se j na pravem ter nam dokazali kje mi usta krožijo v nasmeh. Kaj 'smo zagrešili? Potem bi pa nam
te, potem pa že veste kaj lahko mislimo o vas. Zato to društvo zahteva vse spise poslane na gl. urad ali konvencijo tikajočih se te zadeve, da bomo vsaj vedeli koga vse se je pisarilo iz ene ali druge strani. Da je pa konvencija zaključila jih ne poslati, je neresnica! Kajti ona ni vedela, ako jih bomo mi zahtevali in je tudi proti državnemu zakonu. Dalje, kjer je ta zadeva razpredena v velikem obsegu okoli 200 milj zahtevam, da se dokazi priobčijo v Prosveti, da bo ljudstvo vedelo, kdo je, ali so tisti oseb-neži, ki imajo za hrbtom tega društva več moči, kot jo pa ima društvo samo. Torej ven z dokazi, ako jih imate kje drugje kakor na jeziku.
Gl. odbor je izbral poverilni odbor, ali je ta poverilni odbor močnejši od konvencije, ker je on poročal o naši zadevi, ker pa poročilo ni bilo povsem razločno, se je hotelo, da naj gre ponovno pregledati skupne listine, se je poverilni predsednik temu uprl, češ, da je vse natanko pregledal in da ne rabi ponovne' preiskave ako ravno je bilo še
Dogodki
ntad Slovenci po Aramld
Pozdrav iz domovine
Te dni smo prejeli iz stare domovine, iz Ljubljane, pozdrave od znanega Rev. Ju-liusa Slapšaka in njegovega očeta. Rev. Slapšak prav prijazno pozdravlja zlasti vse svoje farane tam pri sv. Lovrencu v Clevelandu, vse Cle-velandčane in vse poznane rojake po širni Ameriki.— Hvala lepa za pozdrave.
Podlegel bolezni
Milwaukee, Wis. — V Deacones bolnišnici je podlegel ,3 mesečni bolezni 55 let-{ri£ Vc jak Michael Chanek z i 62 ulice. Doma je bil z Brda j na Notranjskem in je živel v I Ameriki 29 let. Zapušča ženo Frances rojeno Stih, dva sino-
od društva poslano. Ali je bilo va f tri ,brate v Milwaukee,
Medtem, ko se pripravljajo za konferenco v Bruselju, so italijanski zrakoplovi, ki jih je kupil Franco, potopili angleško ladijo blizu .Barcelone. Kaj bo? Hm! Morda skličejo kako konferenco? Na sklicevanja konferenc so pa v Rimu, Berlinu in Tokio tako navajeni, kakor kak Janezek, če mu mati zagrozi: "Janezek le čakai, jih boš že dobil!"
V Londonu in Parizu se še vedno zanašajo, da bo srbo-ritega Japonca v roke vzel "Uncle Sam". Da bi nosili Amerikanci svojo kožo na prodaj radi Azijcev bi bilo nespametno. Evropski diplomatje morda ne vedo, da smo imeli v Ameriki sitnost na dnevnem redu radi imenovanja
bo pa takrat, ko pridemo v dvorano in se nam bo naproti klanjalo sladko sočno grozdje z vinske trte. Kar obstali bomo, misleč da smo v zlati Kaliforniji.
Rojaki Slovenci od blizu in daleč, kateri ste radi v veseli družbi, ste prav prisrčno vabljeni, da nas posestite ta večer, za kar vam prav gotovo ne bo žal. V spodnji dvorani bo igrala harmonika, v zgornji pa godba, tako bo vsem ustreženo. Vse kar bo čistega, poj de pa za našo cerkev, ki je last nas vseh in je najlepše, da jo vsi podpiramo po svojih močeh, ker jo vsi potrebujemo, mladi in stari. — Prav lepe pozdrave vsem čitateljem tega lista, zlasti pa faranom sv. Roka in pa na veselo svidenje v nedeljo večer ob vinski trgatvi, kjer bo za tatove pripravljena "kejha".
Anton Kastigar -0-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
lahko drage volje ukazali kaj moremo narediti, da je pravilno. Jaz bi vam čestital, tako pa? mislite si kar hočete? Veste pa, da ste sami v nepravem.
Tu pred menoj leži poročilo gl. tajnika, ki pojasnjuje konvenciji sledeče.
"Brat Vider pojasnjuje slučaj in pravi , da po njegovem mnenju je ses. Anna Vidmar u-pravičena do delegatstva. V tej zadevi je primešanih precej osebnosti."
F. E. Vider, že parkrat smo vas vprašali in vas tu ponovno vprašamo, dokažite nam kdaj se je na naši seji vršila kakšna osebnost, na kateri naših sej te zadeve, se je vršila kakšna osebnost, dokažite, drugače vas imamo za lažnika. Kajti jaz sem se vdeležil razun ene vseh sej in vem da se kaj takega ni vršilo na nobeni tistih sej, ako pa se je izven seje in si vi jemljete za resnično, ali ako je vam kaki za-hrbtnež pisal in mu to verjame-
to pravilno? Ni bil mogoče ta|v starem kra->u P* dva brata odbor pod uplivom nekaterih' u\eno sestro- ~ V St- JosePh oseb? Jaz misiim po svoje. Zakaj se je delegatu vzelo besedo, ko je hotel poročati o tej zadevi, ki so mu bile znane in je imel naročilo od nas, da poroča o naši zadevi? Smo bili li omreženi vse povsod? Samo da se je zgodilo po vašem in da je bil dotič-ni delegat zasramovan tam na konvenciji. Rad bi tudi vedel, ali so se spisi poslani na konvencijo prečitali tako kot so bili ali se je čitalo samo tu in tam in ali so se sploh čitali vsi, kajti tudi copies tistih spisov so bili na konvenciji.
Da ne bom napolnil lista samo s tem, vam stavim še nekaj vprašanj. Svoj čas smo vas kot društvo vprašali, kje kedaj in kako nas pravila držijo, da moramo biti proti volji združeni? Zakaj nam niste hoteli pojasniti poprej, da smo se obrnili na konvencijo?' Je bila li 11. redna konvencija po pravilih in zakonu države Illinois pravoiriočna in veljavna za posamezne člane društva in Jednoto? Se je li društvo 465 združilo v konvenčnem letu? Kedaj in z katero številko? Ste li odkriti in pošteni napram posameznim članom, društvom in Jednoti? Ali še vedno trdite, da smo bili združeni in da nas je nekdo zastopal na zadnji kon* venciji, itd.
Ako mi vse tega ne dokažete, sta pri meni . . . Vedite pa tudi, da nisem prav daleč cd državnega zavarovalninskega ura« da v Springfieldu.
(Dalje prihodnjič.)
bolnišnici je pa podlegel rojak 50 letni Anton Schuller s 3. ulice. Doma je bil iz Spod-nega Dravograda na Koroškem in je živel v Ameriki 25 let. Zapušča soprogo in dva sina.
Pr.v domačih vesti
Chicago, 111. — Pred kratkim se je mudil pri svoji materi Mrs. Rose Rakovic njen sin Frank Rakovic, ki je prišel iz Alaske, kjer je zaposlen pri državnih delih. — V Južno Ameriko se je podal Eddy Rakovic, brat zgoraj o-menjenega Franka in sicer je potoval z jahto. Pravi, da ga ne bo nazaj celih šest mesecev. Želimo mu srečno potovanje.
Veselica
Chicago, 111. — Dvor sv. Jurija št. 960 bo priredil v soboto 20. novembra svojo jesensko prireditev in sicer v dvorani sv. Štefana na Cermak in Lincoln St. Že sedaj vabijo k veliki udeležbi.
Nesreča rojaka
Akron. O. — V livarni pri delu se je težko ponesrečil ro-iak Frank Škraba in sicer mu je večkrat zlomilo levo nogo. Zdravi se v mestni bolnici. — Frank Škraba je doma iz Matene pri Igu pri Ljubljani.
John Rugel 900. N. Clinton St. Gillespie, 111.
-o-
TO JIM BO KAJ POMAGALO!
Rim, Italija. — Med vojar škimi paradami je Mussolini zadnji teden podelil hrabrost-ne medalje 85 italijanskim vojakom za hrabrost v vojni na Španskem. PJedalje pa niso dobili živeči vojaki, marveč tisti, ki so padli, in njih imena so se javno razstavila na o-
Smrtna kosa
— V Clevelandu, O., je umrl poznan rojak John Vid-rih, v starosti 67 let. Doma je bil iz fare Struge pri Dobrem-polju in je prišel v Ameriko leta 1892. Pokojni zapušča ženo Mary rojena Slana, štiri sinove, brata in sestro, v stari domovini pa eno sestro.
gled po celi državi. — Težko, če bo hrepenenje po takem posmrtnem odlikovanju koga navdihnilo s hrabrostjo.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(137)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: I?dgar Rice BlIITOtlghs
1,wana jo želela, da hi Walter-ja sovražila, sovražila predrzneža, ki jo je hotel objeti in poljubiti. Kakšna predrznost! Kljub takemu premišljevanju je vendar videla v njem rešitelja in zopet in /opet je gledala v njegov v delo zamišljen obraz. Sama na se je postala nejevoljna in se obrnila v ptran. _ _ _	_____ ^
Komaj se je Kali TUvana obrnila tako, da bi Walterju pokazala hrbet, je pretresljivo zakričala: "Glej!" je vpila; "glej!" in kazala z roko proti džungli. Na njen prvi krik se je Walter ozrl in naglo skočil na noge, nakar jc vstala tudi Kali ljuuna. "Teci Kali 11 wana, za božjo voljo teci kolikor moreš!"
Toda Kali I.« wana ni tekla. Obstala je poleg Walterja in čakala kaj se bo zgodilo. V roki je stiskala debelo palico, katero je malo poprej Walter ure-zal v grmovju. Tudi Walter je stal z debelo g©rja'čo v roki poleg Kali Bwa-ne. Naravnost proti njima je pa stopala orjaška opica, kakorsne Walter še ni videl.
Mis±.....
Ko je opica prihajala čedalje bližje in je skoro bila pri njiju da ju napade, se je Walter nekoliko umaknil na stran in s strahom gledal 11a Kali Bwano ter ji zopet prigovarjal: "Prosim te, beži. Jaz lahko opico nekoliko zadržujem, premagati je pa ne morem; in li, če bežiš, se med tem lahko kani skriješ."
Petek, 5. novembra 1937
'AMFPIK A NSK * «? nvcNir
Stran v

Družba
Illinois 1915.

(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
^Zedinjenih Državah C-JpZ. LJjftfr 111 Cnkorp. v drž Severne Amerike. d«*«. J U11CI, III. 14. maja 1
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet 111-
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk 528 Lafayette St Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So Chicago 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, vuu N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Phinfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wads worth ave., Waukegan, III.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 1101 - 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Wmchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in člamcain, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin m posmrtmn, ter bol- ^ niskih podpor v znesku $1 55,757.00.	to
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 13. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. - D. S. D. 100% v	SOLVENTNA.
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D.
Joliet, Illinois.
Ker so z dnem 1. novembra šli v veljavo novi naslovi v Joli-etu, za to se prosi članstvo društev štev. 1, štev. 12 in štev. 21, v Jolietu, da bi poslali številke novega naslova na Amerikanski Slovenec. Zato se lahko rabi poštna kartica za eden cent, in tako bo lažje za spremeniti njihov poštni list za glasilo. Na kartico zapišite: IME, STARI naslov, NOVI naslov in k KATEREMU društvu spadate.
Nadalje, kar se pa tiče glavnega urada se tudi naznani, da je naslov spremenjen
od 501 Lime Street na 301 LIME STREET in vsa korespondenca se mora od sedaj naprej poslati na 301 Lime
Street.
Z bratskim pozdravom,
FRANK J. WEDIC, glavni -o—*--
ž^!!!^iiaiiiiiiiiiiii;j.i!iiiiiiii!!C3i:!iiiiitmnninim]iininniiiiii!n
A
Dopisi lokalnih društev
"MS
^'""ItJIIIIllliiiiiKiMiilllllllHItlllllllifltJIIIIill'JlllUillHUlllUIO
DEL.UJMO za družbo SVETE DRUŽINE
Joliet, lil.
Deseta redna konvencija "SD, ki se je vršila v Chicago. 111., je postavila zdrave in frdne temelje za bodočnost naše organizacije. Videli smo ^ našem glasilu Amerikanski ^ovenec prvo poročilo in zadalo našega glav. predsedni-drugo poročilo je bilo od j^vega podpredsednika; tre-Ji Je. bil naš član, ki je imel 5rav lep dopis; četrti je bil llaS glavni tajnik. Poleg teh So Se oglasili nekateri društveni tajniki,' ki radi pišejo v gasilo. Tako je prav, toda, Ja je večjega zanimanja a tako organizacijo kot je a^a. Tudi drugi naši glavni adniki in uradnice so na k konvenciji obljubili da hocl° storili vse kar bo v nji-z moči, da se naša organi-, ClJa povzdigne. Torej de-
del
ujmo
z vsemi močmi skupaj,
uradniki
ltl — vsi, glavni
uradnice, društveni uradni-111 uradnico, člani in člani-^ te dične organizacije. Če silm° več pisali v našem gla-eiU' več bomo vedeli in ob vid°li. koliko v članstvu Ij^'edujemo, kakor tudi ko-Qj° napredujemo finančno.
Pet!''0	sedaj vsaki
z e> zato je prav, da se j. J bolj zanimamo, kajti s Se zanimamo tudi za na-
so
Organizaci.jo DSD.
glasilu št ovenča Slav
Si
smo
2(S5 A mer. videli poročilo
vn6ga tajnika, da so nova 1 Vl'a in vse spremembe X. e konvencije potrjene po
redn Part
^mentu. Ravno tako so tule-h p.otl'jcni novi certifikati "l0l"i bodo izdani od DSD oba oddelka. Mene, ki
scm
mienovan za
Oi
pravila in vse
k - «uenovan za predsedni-Vn„ pravilnega odbora jako 8ell> da so
spremembe potrjena. Sedaj bom gledal, da bodo pravila prestavljena iz angleškega tudi na slovensko, nakar bodo seveda predstavljena glavnemu odboru v potrdilo in potem poslana v tisk. Veseli me, da bomo imeli od sedaj naprej nove certifikate, kateri bodo imeli denarno veljavo dokler smo živi, kot je bilo že poročano. Ves kredit na stare certifikate se izračuna za vsakega posameznega člana ali članico, ko spremene svojo zavarovalnino na novi certifikat. Nekateri so to že storili, drugi pa še bodo. Priporočamo vsem onim, ki dolgujejo pri društvih, da plačajo svoj asesment, da bodo imeli več kredita, ko spremene svoje certifikate. Sedaj bodo vsi člani in članice vprašani, kakšne certifikate želijo imeti, :: to je prav, da se pripravite, ko pride glavni tajnik ali njegov namestnik. — Pozdrav vsem članom in članicam in želim vsem obilo uspeha pri delu za našo Družbo Svete Družine.
Louis Martincich, preds. pravilnega odbora
I	-o--
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, III.
Članstvo našega društva se prijazno vabi na izvrstno zabavno prireditev takozvani kard party v dne 18. novembra v Slovenia dvorani. Začetek je točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina je samo 25c, za vse enako. Prosi se vse, zlasti pa članstvo našega društva, da pridete na to prireditev vsi in da pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje. Bomo imeli na razpolago precej lepih daril ; zlasti opozarjam na velikega lepega purana, katerega bo eden dobil in si ga bo lahko ohranil za prihodnji zahvalni dan.
Dragi sobratje, sosestre in prijatelji ter znanci. Pridite ta večer vsi skupaj, da se po-veselimo in medsebojno spoznamo. Sedaj morda drug za
"Na vrhu vsega še en "košek" novih naročnikov!"
Kar se tiče akcije za novi list mesečnik, je treba pred joliet-skimi Slovenci res vzeti klobuk z glave. Zadnji teden smo poročali, da je dala ta vrla pijonirska slovenska naselbina 101 novih naročnikov. Pa nam zdaj g. John Kramarich na novo pošilja 18 novih naročnin za novi list in pravi: "Tu imate na vrh vsega še en košek novih naročnikov! — Taki vidite smo Jolietčani, kadar primemo zares" — pristavlja g. Kramarich.
Novi naročniki in ustanovniki za novi list mesečnik iz Jolieta
so:
MR. MARTIN ZMAJČ ..........................................$5.00
MR. LOUIS KODRICH .......................................... 5.00
MR. LOUIS SMREKAR ....................................... 2.00
MR. JOSEPH GREGORICH .................................. 2.00
MR.- JOHN GABRIJAN ........................................2.00
MR. JOHN L. ŽIVETZ, ML................................. 2.00
MR. JOHN BRADACH ................2 00
MR. JOHN VER3ČAJ........................ 2 00
MR. JOHN ŽLOGAR ............................................2.00
MR. MATH KRALL.......................................................... i.oo
MR. JOHN ZALETEL ..................................... 1 00
MR. JOHN HORVAT............ ............................... I'OO
MR. MARTIN HORVAT .................................. 1 00
MR. JOHN KIRIN ............................................ i OO
MR. MARTIN VRHOVŠEK..................................... 1 00
MR. JOHN GREGORIČ	........................ l 00
MR. JOŽEF VIDIC	....................... i 00
MR. MICHAEL SMREKAR........ZZZ................ 1.00
Iz Council Bluffs, Iowa se je priglasila:
MRS. ANNA JAKSHA .......................................... 2.00
Ponovno apeliramo na vsa slovenska društva, ki se še niso priglasila, da naj na svojih prvih sejah zadevo vzamejo v premislek. Vsako slovensko katoliško društvo bi moralo pri taki stvari po možnosti sodelovati. _ isti apel velja vsem slovenskim katoliškim druzmam. Pridružite se tej akciji kot ustanovnik in naročnik. Komur pa razmere ne dopuščajo, da bi postal tudi ustanovnik, tak naj pa vsaj list naroči, ki stane za celo leto samo $2.00. KDOR HITRO POMAGA — DVAKRAT POMAGA!
Čimprej mogoče. Zato mi 'tudi vi kakor hitro je mogoče sporočite vaš novi naslov jn ulico. Upoštevajte to. — Nasvidenje na prijetni zabavi 18. novembra v Slovenia dvorani ob 8 uri zvečer. Kateri član še nima vstopnice, jo lahko dobi pili tajnliku ali pri kakem drugem društvenem uradniku. — Bratski pozdrav.
John Barinch, tajnik 1103 Vine St. ■o
drugega ne vemo da spada k temu društvu, da je dober član, članica, kar gotovo ni prav in bi ne bilo lepo, č8 bi se te prireditve ne udeležili in enkrat vsi skupaj pripomogli k napredku naše blagajne. Zlasti se opozarja članstvo našega društva, da ne sme ta večer nihče manjkati. Vsi pridite.
Sporočiti moram, da se nahaja pri meni }Ir. Coylc in še par drugih oseb, ki pregledujejo vse tiste stare grehe. Mr. Coyle zahteva, da mora biti asesment od sedaj naprej bolj točno plačevan vsaki mesec. Zato vas nujno opozarjam, kateri ste zaostali z asesmentom, da gotovo poravnate v 14. dneh; ako tega ne storite, se takega ne sme več držati pri društvu. Vsak tak član ali članica se avtomatično sam sebe suspendira. Seveda, če mu pa res ni mogoče plačati, naj vloži pri društvu prošnjo in pove kedaj mu bo mogoče plačevati; potem je treba pa tudi besedo držati. Žal so slučaji, da se nekateri ne zmenijo ne za besede ne za pisma ki jim jih tajnik piše, ampak pustijo da dolg narašča, potem se pa nad tajnika jezijo na vse načine. Dosedaj nisem nadlegoval članstva, sedaj pa sem primo-ran od drugih gospodov ki so pri meni in ne vem koliko časa še bodo. Zato vas še enkrat prosim, da se ravnate po lem kar je zgoraj zapisano in poravnate dolg, da ne bo prepozno, ali pa vsaj vložite prošnjo na društvo.
Nadalje vam tudi sporočim, da mi blagovolite naznaniti vaš novi naslov, posebno oni iz Jolieta, ker veste, da smo primorani sprejeti v Jolietu novo naslove. Dobil sem namreč nalogo iz glavnega urada, da moram vse nove naslove poslati na glavni urad
Policijski komisar: Toraj, vi ste dali svoji ženi v unijonski kleti zaušnico.
Aretirani: Da!
Policijski komisar: Zakaj pa? - Aretirani: Ker je unijonska klet zelo akustična. Ena klofuta odmeva devetkrat.
Gost: Slišite, to je pa že od sile. V prikuhi sem našel košček stekla.
Krčmarica: Vi imate pa res srečo, da ste našli to steklo. — Kaj bi se vam bilo lahko zgodilo, če bi je bili pojedli.
Metličan g. Molek so nas blagovolili švrkniti v "Prosveti" dne 21. julija, v kateri imajo svojo redno zabavno rubriko. Nazvali so nas kratkomalo klerikalna firma (=Rafaelova družba!!), ki pošilja v Ameriko brezplačno poročila (=TORD!!) G. Molek gotovo ne ve in ne verjame, da se moramo v domovini danes, po 19 letih u-e-dinjenja res boriti za enakopravnost slovenščine v uradu in šoli (o tem dobi uredništvo "Prosvete" v slovenskih dnevnikih dovolj gradiva!), za enakopravnost tudi pri javnih dajatvah in prejemkih, pri dodeljevanju javnih del itd. Seveda, se vrši to delo centralizma in unitarizma v blesteči obleki jugoslovanskega nacionalizma in patriotizma. V teh metodah je namreč mnogo pre-finjenega bizantinizma , . .
G. Molek pa se gotovo spominja, da je še doma v pokojni Avstro-ogrski popeval državno himno v slovenskem jeziku. No pri nas jugoslovanske, himne ne smemo več peti v materinem jeziku, tako nas je namreč pred kratkim poučilo "Jutro", organ slovenskih ultranacionalistov, čeprav kaj takega ni najti v nobeni ustavi. To pa za njih ni važno, kajti naši jugosloveni (JNS stranka) v Sloveniji so v izvajanju postav bolj papeški kot papež sam.
G. Molek omenja tudi unita-rista dr. Jankoviča, ki je obenem v vladni stranki JRZ. Odtod je poročevalcu seveda "najbližja pot, da udari po sedanji vladi in klerikalcih. To udriha-nje je namreč zelo dosledno, skoraj na las podobno bizanti-nizmu naših južnih bratov, kakor so različni — iči, ki seveda pravijo: ubi bene, ibi patria! Se razumeva, kajne g. Molek?
Naj se Vam torej ne zdi čudno, g. Molek, če katoliški element brani slovenstvo, slovenski jezik in kulturo. Saj Vam moram popraviti celo nekaj zgodovinskih in literarno zgodovinskih podatkov v vašem članku. Naši znanstveniki So danes soglasnega mnenja, da je protestante pri njihovem književnem delu vodila edino-le propaganda za novo vero torej to, kar vi očitate samo protireformaci-ji in celo (čudno neznanje) današnji duhovščini. Potvarjanje zgodovine je hud greh g. Molek! In kaj boste rekli o naših duhovnikih med Primorci in na Koroškem ter v prvi vrsti tudi med izseljenci? Ali po Vašem tudi ti vršijo reakcionarno vlogo? Ali ne vršijo ti z osebno žrtvijo na-
B0Z1CNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
Za Za Za Za Za Za
V JUGOSLAVIJO:
$ 2.55.................... 100
$ 5.00.................200
$ 7.20.................... 300
$10.00..................420
$11.65.................... 500
$23.00.................-1000
V ITALIJO:
Din Za $ 6.50.................... 100
Din	Za $ 12.25.................... 200
Din Za $ 30.00.................... 500
Din	Za $ 57.00....................1000
Din	Za $112.50....................2000
Din	Za $167.50....................3000
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite.:............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za. $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma poš.ijlte na:
Lir Lir Lir Lir Lir Lir
1
I i 1
i B i si
i
ravnost junaške misije? Ni j namreč vedno rešilno in dobro1 za kulturo naroda samo tisto, kar nosi prapor "naprednosti".
Končno ste napadli slovenski katoliški element tudi, češ, da je sodeloval pri sklepanju skoro.) vseh zakonov za umetno in pri-' silno ustvarjanje "jugoslovanskega naroda". Ne vem, od kod je g. Molek mogel dobiti ta nemogoč podatek! Skromen slovenski narod, kakor ga pozna tudi člankar v "Prosveti", in njegovi pravi požrtvovalni voditelji nikoli niso sanjali o kakšnem stap-1 j an ju v en narod in o likvidaciji slovenstva; torej je po vsem nemogoče, da bi pomagali delati zakone v takšne namene. Naši voditelji so s polno vere prijemali za krmilo države, če pa so bili pri tem kruto prevarani, bo najbrže kriva vzhodna narava naših bratov ...
Tako g. Molek! Poznan Vam bo Prešernov epigram o Repiču: vice versa sem ga prikrojil za vas. Dopisnik, ki hoče vse zjesti in si misli, da je mol, pa je le reven mol-ek, ki mu vsaka stre-lica ne zadene. TORD.
TISOČLETJA STAR ŽETON
Pod nekim gričem so v angleški grofiji Sussexu odkrili ostanke naselbine, ki je morala cvetsti v šestem stoletju pred našim štetjem. Najdbe v tej naselbini dajejo zelo zanimiv vpogled v tedanje življenje.
Svoje orodje so ljudje izdelovali najrajši iz živalskih kosti. Zanimivi so tudi ostanki, Id kažejo, kako so tedanji naseljenci Anglije gradili svoje ceste oziroma kolovoze. Samo robove poti, po katerih so šla kolesa, so utrjevali z gramozom. Iz tega primitivnega tlaka je mogoče spoznati, da se razdalja koles pri tedanjih vozovih ni bistveno razlikovala od današnje. Največje presenečenje so doživeli učenjaki, ko so izkopavali obrambni zid naselbine. Odkrili so namreč homogeno maso, ki je rabila za gradnjo nasipa in ki ni nič drugega nego prednik današnjega betona. Po vsej priliki gre za zmes apna, vo de in gramoza.
-o-
Širite in priporočajte list 'Amerikansk iSIovenec"!
West Allis, Wis.
Podpisana se prav prisrčno zahvaljujeva vsem našim prijateljem za "suprise", ki so ga nama naredili ob priliki 25 letnice najinega zakona dne 23. okt. Bodite uverjeni, da vaša dobrosrčnost in Vaše prijateljstvo ne bo nikdar pozabljeno. Presenečenje je v resnici bilo veliko in nepričakovano. Radi tega prav iskrena hvala vsem udeležencem in prijateljem, pred vsem pa neumornim delavcem in delavkam, ki so se toliko trudili, da so celo stvar tako lepo uredili. Hvala tudi godcem za vesele poskočnice.
Zahvalo sva dolžna naslednjim družinam in posameznim.
Mr. in Mrs. Louis Sekula Jr., Mr. in Mrs. Frank Cankar, Mr. in Mrs. Johan Cankar, Mr. in Mrs. Johan Radovicevič, Mi*, in Mrs. Math Kastelic, Mr. in Mrs. Johan Kastelic Sr., Mr. in Mrs. Math Cimermančic, Mr. in Mrs. Frank Surla, Mr. in Mrs. Frank Opeka, Mr. in Mrs. Johan Ko-
ZAHVALA
nik, Mr. in Mrs. Jožef Janežich, Mr. in Mrs. Johan Bojane, Mr. in Mrs. Frank Imperl, Mr. in Mrs. Louis Vamberger, Mr. in Mrs. Johan Uhan, Mr. in Mrs. Frank Udovic, Mr. in Mrs. Johan Novak, Mr in Mrs. Jožef Klauzar, Mr. in Mrs. Martin Ju-rovich, Mr. in Mrs. Jožef Mohar, Mr. in Mrs. Jožef Kastelic, Mr. in Mrs. Anton Erman, Mr. in Mrs. Johan Simanz, Mr. in Mrs. Johan Juzna, Mr. in Mrs. Rich-arc! Schroeder, Mr. in Mrs. Oscar Krause, Mr. in Mrs. Johan Geipel, M. in Mrs. J. Fashun. Mr. in Mrs. Anton Hrovat. Mr. in Mrs. Anton F. Kc-zlev-char, Mr. in Mrs. Johan Može, Mr. in Mrs. Johan Ivančich 1.. Mr. in Mrs. Frank Skok, Mr. ir. Mrs. Gregor Vodičnik, Mr. Johan Ivancich 2., Mr. in Mrs. Anton Kozmina, Mr. in Mrs. Johan Gole, Mr. in Mrs. Jožef Klune, Mr. in Mrs. Johan Zupan, Mr. in Mr.s Frank Krall, Mr. in Mrs. Frank Kopushar, Mr. in Mrs.
1849 W. Cermsik Road,
tli
Chicago, Illinois
I R
t»m»»»»t»»n»i»»» vmmwvww^r
PIJTE SLOVEČE

na vaših partijah, društvenih ve:*;licah in piknikih, katerega vam pripelje
V^.Š ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distrib utor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.

vačič, Mr. in Mrs. Louis Poto-čar, Mr. in Mrs. Frank Ermenc, Dr. Johan S. Stepanetz, Mr. in Mrs. Anton Kozlevčar Sr., Mr. in Mrs. Victor Schiftt, Mr. in Mrs. Johan Kastelic Jr.', Mr. in Mrs. Anton Jeray, Mr. in Mrs. Johan Petrich, Mr. in Mrs. Jožef Lužar, Mr. in Mrs. Anton Kobše, Mr. in Mrs. Frank Rouij-šček, Mr. in Mrs. Frank Jenich, Mr. in Mrs. Anton Pugenschar, Mr. in Mrs. Mersnik, Mr. in Mrs. Valetič, Mr. in Mrs. Martin Novak, Mr. in Mrs. Frank Bozich, Mr. in Mrs. Rukovina, Mr. in Mrs. Anton Bohte, Mr. in Mrs. Jožef Pugel, Mr. in Mrs. Keyshel, Mr. in Mrs. Fran Mučen, Palmero, Wis., Mr. in Mrs. Louis Suhan, Mr. in Mrs. Ferd. Glojek, Mr. in Mrs. Frank Schneijder, Mr. in Mrs. Johan Bratanic, Mr. in Mrs. Johan Terškan, Mr. in Mrs. Anton Krall, Mr. in Mrs. Frank Muren, Mr. in Mrs. Johan Ujčich, Mr. in Mrs. Anton Kastelic, Mr. in Mrs. in Mrs. Frank Kerhin, Mr. in Mrs. Frank Keren, Mr. in Mrs. Anton Demšar, Mr. in Mrs. Babich, Mr. in Mrs. Frank Re-povsh, Mr, in Mrs. Frank Može Sr., Mr. in Mrs. Jožef Riley, Mr. in Mrs. Jakob Bozich, Mr. in Mrs. Anton Otovitz, Mr. in Mrs. Ciril Cerar, Mr. in Mrs. Jožef Pornath, Mr. in Mrs. Johan Bohte Sr., Mr. in Mrs. Johan Bohte Jr., Mr. in Mrs. Louis Mi-klich, Mr. in Mrs. Jožef Krall Mr. in Mrs. Math Pugel, Mr. in Mrs. Peter Fortun, Mr. in Mrs. Jožef Repovsh, Mr. in Mrs. Frank Lipoglaušek Sr., Mr. in Mrs. Frank First, Mr. in Mrs. Frank Bohte, Mr. in Mrs. Frank Kopach, Mr. in Mrs. Jožef Pau-ček, Mr. in Mrs. Frank Maci, Mr. in Mrs. Jožef Arch, Mr. in Mrs. Jožef Hrovat, Mr. in Mrs. Leo. Godec, Mr. ,in Mrs. Frank Hvala, Mr. in Mrs. Louis Praz-
Math Pipan, Mr. in Mrs. Ignac Gorenz, Mr. in Mrs. Stanley Cankar, Mr. in Mrs. Val. Gosar, Mr. in Mrs. Johan Bujanovic, Mr. in Mrs. Fred Dobrestberger, Mr. in Mrs. Anton Turk, Mr. in Mrs. Anton Gazvoda, Mr. in Mrs. Lenarčich, Mr. in Mrs. Frank Moze Jr., Mr. in Mrs. An-, drey Grill, Mr. in Mrs. Podboy, Mr. in Mrs. Frank Udovich, Mrs. Agnes Kastelic, Mrs. Rozi Deželan, Mr. Johan Kobe, Mr. Frank Krese, Mrs. Mary Skr-janc, Mr. Jožef Zagor, Mrs. J. Schlosar, Mr. Anton Florjan, Mr. Max Schafer, Mr. Frank So-čič, Mr. V. Knetz, Mrs. Anna Wessell, Mr. Anton Muren, Mr. Alii Muren, Mrs. L. Sustaršich', Mrs. Mary Kovacich, Miss Frances Cankar, Mrs. J. Certalick, Mrs. Mary Zore, Mr. Johan Muren, Mrs. Elizabet Banko, Mrs. Frank Janezich, Mrs. O. Hagen, Miss Jos. Imperl, Miss C. Imperl, Mr. Jožef Zaitz, Mrs. M. Versnik, Miss Mary Komar, Mrs. Theresa Krapše, Mr. Johan Rezel, Mr. Johan Jamnik, Mr. Anton Gusely, Mr. Jožef Blekach, Mr. Johan Seme, Mr. Anton Kostanjevetz, Mrs. Pc-chauer, Mr. Rud. Bohati, Mrs. Anna Bashel, Mr. Johan Kozek, Mrs. Rozi Bizjak, Mrs. Sofi Turck, Mrs. Milka Chernelich, Mr. Anton Andre, Mr. Leo Ole-winski, Mrs. Mary Medle, Mrs. M. Curre, Mr. Jožef Matzeifc, Miss Kati Horvat, Miss Gminar, Mr. Jožef Poulin, Mr. Jožef Turck, Mr. Tribelich, Mrs. R. Marald, Miss Helen Lenarcich, Miss Mamie Lenarcich.
Če smo mogoče kako ime izpustili, bodite uverjeni, da nismo storili vedomo, ampak po pomoti.
Vsem skupaj stokratni Bog povrni!
Hvaležna Vam vsem, (Ogl.)
Louis in Sophie Sekula.

AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 5. novembra 1987
Merlin je bil priliznjeno prijazen. Z uslužnim obrazom in dobrohotnim glasom je povedal:
"Državljan Deroulede! Prinašam vam veselo vest, da nismo ničesar našli, kar bi vzbujalo le najmanjši sum o vašem mišljenju in delovanju. Toda povelje sem dobil, da vas moram pripeljati pred odbor za javno varnost, pa najsi najdemo dokaze zoper vas ali ne."
Ostro je opazoval Derouleda, upajoč da se bo morebiti v zadnjem trenutku izdal z besedo ali s pogledom ali le samo s kretnjo.
Pa Deroulede ni trenil.
Ko j je bil pri volji, da pojde z njim. Nežno je poljubil mater na čelo, stisnil sestričini roko in obema zaklical vesel "Na svidenje!" '
Ko je prišel mimo Juliette, se ji je priklonil in šepnil komaj slišno: "Z Bogom!"
Cula je, pa ni odgovorila. Njen pogledi je bil edini odgovor na njegovo zadnje, večno slovo —.
Njihovi koraki so odmevali po stopnicah, hišna vrata so se odprla in spet zaprla. Skozi odprto okno se je culo hripa-vo kričanje poulične drhali.
Naglo se je namreč razširila po mestu novica, da je Merlin s štirimi vojaki šel v Derouledovo hišo.
Vest je vplivala kot bi dregnil v sršenovo gnezdo. Ni bilo človeka v Parizu v. tistih dneh, ki bi ne vedel, kaj pomeni tak vojaški obisk s članom odbora za javno varnost na čelu.
Mahoma se je nabrala stoglava, razburjena množica pred Derouledovo hišo. Osumiti Derouleda izdajstva je pomenilo raz-žaliti vsemogočno ljudsko voljo.
Komaj se je torej pokazal Merlin z vojaki in Derouledom na ulici, že se je z divjim vpitjem zagnala vsa drhal vanje. Posebno ženske so razsajale kakor znorele.
"Na vešala, na svetiljko s teboj, stari hinavec!" so vpile in tiščale Merlinu koščene pesti pod nos.
"Reci besedo, Deroulede, pa ga pobijemo na tla!" so silili drugi v Derouleda.
Deroulede je bil ljudski govornik in njegov glas, njegova beseda je imela magično moč med ljudskimi masami. Pa te moči si ni pridobil tako, kakor delajo običajno "ljudski govorniki" —.
Deroulede ni nikdar podžigal ljudskih strasti. Le predobro je vedel, da je naklonjenost mas minljiva in omahljiva. Gorje tistemu, ki zaneti ogenj njihovih strasti! Prej ali slej uniči požar ljudske nebrzda-nosti njega samega!
Deroulede je govoril drugače. Ščuvanje in hujskanje mu je bilo tuje. Pač pa je skušal ogreti srca posluševalcev, zanetiti in razpihati v njih poslednjo iskro člove-čanstva, ki je še niso udušili krvoločni tirani revolucije pod gesli svobode in bratstva. Kadar so njega poslušali so se čutili boljše, pametnejše, manj so občutili brezupno ponižanje, živalsko krutost in sirovost, v katero so jih pahnili voditelji revolucije. Zato so ga ljubili, za to so ga ubogali, kadarkoli jim je govoril.
Tudi topot ni hotel izrabljati svoje moči in priljubljenosti. Le z nemo kretnjo
ROMAN S
Spiiala B. Orczy Prevedel Paulu«
jih je miril. Vedel je, kako hitro menjava ljudska volja svoje bogove —.
Merlin je naročil dvema vojakoma, naj spremljata Derouleda v sodno palačo.
Mirno je stopil Deroulede z njima. Množice pa so obkolile njega in spremljevalce, klicale "Živijo Deroulede!" in grozile, da porušijo sodno palačo, če se le las skrivi njihovemu varovancu.
Merlin sam pa ni šel z njimi. Bal se je Derouledove zgovornosti. Pa tudi opravka je še imel v njegovi hiši —.
Kmalu so spet zaropotali njegovi težki koraki na hodniku. Gospa Deroulede in Anica sta plašno pogledali k durim.
"Ne bojte se!" ju je mirila Julietta. "Le po mene je prišel!"
"Po vas — ?"	.	^
"Da. V ječo me odpelje. Prej tega ni hotel storiti, ker —."
Ni izgovorila. Merlin je vstopil.
V rokah je držal usnjato torbico, vso razrezano in razparano, in koščeke polse-žganega papirja. Šel je naravnost k Ju-lietti in ji je sirovo pomolil oboje v obraz.
"To je vaše?" .
"Mislim da veste, kje sem tole našel."
Pokimala je.
"Kaka pisma so bila, ki ste jih sežgali?"
"Ljubavna."
"Lažete!" T '^'.""▼i
"Kakor hočete!" je dejala suho.
"Kdo vam jih je pisal?"
Ni odgovorila. Pokazala je na ulico, odkoder so doneli kriki "Deroulede! — Živijo Deroulede!"
"So pisma od — njega?" ' ...........
"Ne."	;.fi
"Torej ste imeli več ljubimcev?"
Odurno se je nasmejal in se ji tesno približal. Zaprla je oči in obrnila glavo, da ne bi gledala njegovega ogabnega lica. Celo Anica je sočutno kriknila.
Prijel jo je za brado in jo prisilil, da je morala kreniti glavo nazaj k njemu. Stresla se je, ko se je je dotaknil ogabni človek, pa ostala je mirna.
Takim ljudem je hotela izdati moža, ki g>a je ljubila —! Kar je v tistih trenutkih trpela in kar še pride nad njo, to je bila kazen za njen greh —! Da mora za svoj greh zadostiti, ta misel ji je dajala moč in pogum — mirno je prenašala Mer-
linove sirovosti.
"Torej ste imeli več ljubimcev?" se je peklensko režal. "In enega ste hoteli poslati pod guillotino, ker vam je že bil dolgočasen? — Ali ni tako?"
"Da!" je odgovorila mirno.
"Ali veste, da ste me vodili za nos?" je nadaljeval zlobno. "Veste, da poslanca Derouleda ni mogoče obsoditi samo zaradi golega sumničenja?"
"Ne, nisem vedela."
"Mislili ste, da ga bomo obsodili, če je le samo osumljen?"
"Da."	'
"Vedeli ste, da je nedolžen?"
"Vedela sem."
"Cemu ste sežgali tale pisma?"
"Bala sem se, da bi je našli."
(Dalje prih.)
IZSELJENSKO ČASOPISJE M
RESNICA
•f 1
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prii>aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Vedno sem slišal, da časopisi seljenski listi so ne pišejo resnice — da lažejo, a te resnice nisem nikoli tako jasno občutil, kot v nekatoli-škem izseljenskem časopisju, ko je pisalo o konkordatu. Kar užitek je bil za človeka, ki je na licu mesta doživel vse one "grozne reči", nato pa v teh listih bral poročila o istem. Mnogo poročil je napisal dunajski dopisnik, v čigar objektivnost zelo dvomimo, je namreč sin naše bližnje sosede.
"Glas Naroda" je v začetku deloma pravilno naglasil nestrpnost srbske pravoslavne cerkve in njenih demonstracij. Omenjal je grožnje z izobčenjem, izobešence črne zastave, zvone-nje po cerkvah itd. Napačno in'stojno opisuje grozote tiste do
širili vesti o verskem boju, o cerkveni vojni v Jugoslaviji, o zastrupljenju patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave itd. itd.
Vprašamo sedaj, ali so listi kot "Glas Naroda", "Enakopravnost" i dr. prinašali tako alarmantna poročila tudi o zatiranju katoliške duhovščine v času Jevtičeve diktature? Iz dobe, ko je imel vsak žandar več veljave kot župnik ali kaplan? Iz let, ko so se stalno vršile hišne preiskave pri slovenski duhovščini, ker je bila po krivem o-sumljena protidržavnosti in zveze z Italijo? Imam priliko poslušati vpokojenega žandarma-rijskega kapetana, ki mi verodo-
preozko gledano pa je bilo zopet njegovo napadanje na dr. Korošca, ko pravi, da je on za-branil časnikarjem, da niso poročali o borbi za konkordat v inozemstvo. Čitatelj, ki bi verjel raci, da se danes more do skrajnosti potegniti kitajski zid cenzure, je še daleč za luno. če slovenski izseljenski listi pišejo takšne gorostasnosti, kaj bodo potem pisali tuji, naši državi manj prijazni časopisi? Saj vsi vemo, da fama crescit eundo... Proti konkordatu razpoloženi iz-
Pisano polje
JL M.
be: če orožnik takrat ob vrnitvi iz dnevne službe ni prinesel nobene ovadbe, je moral iti nazaj, ter ni smel k počitku. Ni čudno, če so bile vse ječe polne političnih kaznjencev . . . Vprašamo torej javno, kaj bi se zgodilo v Jugoslaviji, če bi moral danes vpliven pravoslavni duhovnik v konfinacijo zaradi svojega političnega prepričanja?
Želeli bi si torej pri izseljen- nes toliko govori o — nevtral-
* Resrio inl smešno.
Neki nemški list je z vso resnostjo razpravljal o možnosti, da se pojavijo med sredstvi bojevanja bolezni, kakršne bodo pouzročevali razne klice. Širenje takih bolezenskih klic bi bilo nameravano, ne morda le slučajno, kakor dozdaj, ko so se enake bolezni prikazale. Nekaj se je slišalo o tem v Španiji, kjer so baje prijeli dva Francoza, in iz Japonske poročajo, da se je pojavila neznana bolezen in zahtevala precej žrtev.'
Stvar bi bila hudo resna, še bolj nevarna za vse prebivalstvo, nad vse barbarična, tudi ker vsaj dozdaj svet kaj takega še ni poznal, in bi bil to sad najmodernejše civilizacije? Resno je dalje še, da se taki bakcili lahko širijo s pomočjo miši, podgan, bolh, uši.
Malo bolj na smešno stran bi se roba obrnila, ko se da-
skem časopisju, če je tudi drugega svetov, nazora, več strpnosti in objektivnosti! TORD
P 0*Z|0 RUS
- j r^prw
1 Splošne volitvjM
| Za ime novega lista-mesečnika j
Akcija za ustanovitev novega lista mesečnika se bliža | 1 svojemu uresničenju. Kakor zgleda, iz sedanjega zanima- j | nja pride list kmalu v življenje.
Izbrati je treba primerno in praktično ime. Ime naj mu izberejo njegovi ustanovni naročniki. Za | 1 te se smatrajo vsi, ki se bodo priglasili še te dni.
Zato hitite vsi, ki se za to akcijo zanimate. Pridružite | 1 se, da bote krstni boter novemu listu. Vsi dosedanji usta- | 1 novniki in naročniki mu bodo kumovali in ga krstili s svo- j | jim glasovanjem.-	|
Svoje mnenje in svoj glas lahko pošljete v pismu, ali j 1 pa potom navadne dopisnice. Najbolje pa je, če kar spodaj j | poleg imena, katero se vam najbolj dopade, naredite križec, | 1 spodaj se podpišite, potem glasovnico izrežite, jo denite v | 1 kuverto in jo pošljite na Upravo "Amer. Slovenca" in vse j 1 bo v redu.	g
1 Volitve se bodo vršile TRI TEDNE, to je od "m j
| S. do 25. novembra |
Samo v tem času prejeti glasovi bodo šteli in se upo- | 1 števali. Vsak pa lahko sugestira tudi svoje novo ime, ali pa | 1 glasuje za eno izmed predlaganih imen.
I-—GLASOVNICA-1
UPRAVA "AMER. SLOVENCA" 1849 W. Cermak Rd.. Chicago. 111.
Cenjeni:— Podpisani glasujem za ime, na glasovnici napravil križ.
S spoštovanjem,
pri katerem sem spodaj §|
Podpis
Naslov ..........
PREDLAGANA IMENA:
nosti, če se kje stepejo. Ta nevtralnost je postala prav sveta hinavščina, n. pr. da Francija preti, da hoče opustiti nevtralnost in odpreti mejo proti Madridu, to se razume, ko že vrabci na strehah čivkajo, da je bila ta meja od začetka na stežaj odprta. Ako bi bil še kdo tako naiven, da bi verjel na — nevtralnost, bi bila zdaj roba ta, da bi n. pr. prav naša država radi nevtralnosti prepovedala izvažanje — miši in uši, da bi kaka stranka ne mogla potom te robe širiti med prebivalstvo bolezni. Resno in smešno.
*
Kako bo v Jugoslaviji?
Vsak, ki simpatizira z obstankom in razvitkom Jugoslavije, more pač le pozdraviti,ako se kje prikaže možnost, da se rešijo tam vrlo zapletene politične zadeve. V ospredju je zdaj paktiranje opozicije, ki obsega Hrvate in Srbe. Slovencev se sploh ne omenja. Ali jih ni? Sodim, da res ni treba posebno omenjati Slovencev, ker ti so politično dosti zreli, da bodo pozdravili vsako rešitev, ki se giblje v okviru mogočnosti, za kake le domišljave rešitve Slovenci že naprej niso in ne bodo. Kako bo pri danih razmerah? Čas obstanka Jugoslavije še nikakor ni zravnal stoletnih riba-rij med Hrvati in Srbi. Prej se je teh ribarij posluževal bolj zunanji nasprotnik balkanskih Slovanov zdaj so se ribarije zarile prav po njih
samih med njih vrste. Opozicija je neka vez, dvomim pa, da bi držala, ako bi zavzela obliko realnega obstanka, ako bi se res uveljavila. Malenkostna nasprotstva lahko zavzamejo velik obseg in polomijo vse. Poravnava mora priti bolj iz notranje oglajenosti, ki zabriše preostra nasprotstva. Te notranje oglajenosti pa še ni. Srb je še vedno le bolj Srb, Hrvat pa edinole Hrvat, jugoslovanstvo je še vedno bolj na papirju in živi le od neke medle idealnosti. Po razmerah bi imelo biti veČ idealnosti na strani Srbov. Obravnave glede konkordata pa so pokazale, da obstajajo predsodki in nasprotstva in animoznisti še v vsi stari o-strosti. Govori se celo o možnosti, da bi prišlo še do hujših konfliktov, ki bi utegnili privesti prav do oboroženega spopada. Kaka bolj enotna država zamore prenesti tudi kak notranji konflikt, Jugoslavija s toliko nasprotstvi težko. Slovenci kot najbolj .ogroženi del in kot politično zrel del bodo vedeli, ali je rešitev mogoča na ta ali drugi način, praznim nadam se ne bodo
udajali.	Jj
*
AH le — depresija?
Iz Indianapolisa poročajo, da letos toliko in toliko tisoč otrok ni prišlo v šole, ker jih pač ni. Razlog je naveden, da je to prvo leto, ko se kaže posledica depresije. Recimo, da je depresija onemogočila sklepanje zakonov. Ali niso poleg depresije "prešali" tudi —-kontrolo? Ali je kontrola vsa nedolžna, ako so šole prazne? Depresija ne "preša" več v toliki meri, ampak kontrola "preša" naprej in naprej. Bojimo se, da se bodo šole pra-znile naprej. Kaj utegnejo navesti za razlog, ko ne bo vec držala — depresija?
-o-
■ "SLOVENSKI PliONIR" - ime Predlagal
Jacob Cerne, župnik v I West Allisu, Wis.	,
S "NOVI SVET" — predlagal č. g. Jurij Trunk, župnik v Leadvillu, Colo.
I "NAŠE ŽIVLJENJE" - predlagal č- g-
Waukegan, 111.
M. J- Butala,
■ "SLOVENSKA STRAŽA" -predlagal č. g. Francis
Mažir, župnik v Sigelu, 111
"BRANIK" predlagal č. g- A. P. Podgoršek, župnik v Ellinwoodu
■ "SLOVENSKO DELO" - predlagal č. g. Roman Homer, OSB. misijonar v Ogeniji
i "NAŠI SLOVENCI" — predlagal č. g. Ralph Urajnar,
g	OCM, v Carey.
■ "NAŠA SLOVENSKA'DOBA" -	e. g
Edw. Gabrenja,
1 župnik v New Yorku.	_
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
UVadne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenfini telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Tri nesreče
V ljubljansko bolnico so bi' li pred kratkim pripeljani Ana Kocjančičeva iz Sredinje vasi, ki je padla po stopnicah; dalje trgovec Franc Zupevc, katerega je na ulici podrl na tla neznan kolesar; tretji1 ,ie šofer Miha Nalič z Brda, ki se je hude poškodoval.
ROMI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh nasel-ijinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. S« oriporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in t* cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
I "AMERIŠKI ZAPISKI" - predlagal veleč. g. Msgr.
Dr. J. L- Zaplotnik v Lindsayu
1 "SVET IN DOM"
— predlagal g. Joliet, 111.
John Kramarič,
1 Jaz predlagam ime:
šili
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO
in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. <—< Knjiga ima 295 strani.

CENA:
Trdovezan v platno-— $1.50
Broširan mehko - .........$1.25
NaroČila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois