V središcu Spodnje Podravje • Župani naklonjeni ideji PRODAJA ODRASLIH hiš za 50 tisocakov, a FAZANOV ZA LOV brez resnih namenov • Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 16. oktobra 2021 k16 kb 2021 Aktualno Ptuj • Dom upokojencev uspešen na razpisu • Stran 3 Podravje Podlehnik • Po kilometrih plocnikov na prebivalca prvi med podeželani • Stran 4 Gospodarstvo Ormoško • Mali podjetniki zaradi omejitev tudi ob stranke • Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Odobrene skoraj vse vloge za pomoc malim kmetijam • Stran 9 Crna kronika Makole • Cerkev odslovila duhovnika Antona Kmeta • Stran 24 torkovaizdaja Letnik LXXIV • št. 88 • Odgovorna urednica: Simona Meznaric • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Starši nasprotujejo maskam in obveznemu samotestiranju v šolah Številni pritiski, grožnje in napadi na ravnatelje Samotestiranje, ki se bo v prostorih šol zacelo izvajati jutri, je obvezno za vse ucence in dijake. Tisti, ki se ne bodo samo­testirali, se bodo morali izobraževati na daljavo; zacasno jim bo prepovedano zbiranje v šoli. Tako je odlocila vlada, kljub številnim pozivom ravnateljev, da bi se ucenci od prvega do petega razreda samotestirali doma. Vec na strani 3. Foto: CG Koncesije v zraku • Gneca za cepljenje na Ptuju • V vlogah Dobesedno za nove domove pljuval upokojencev zdravstvene 700 postelj prevec delavce • Stran 5 • Stran 2 Stroški ogrevanja v javnih ustanovah • Najbolj potratni sta ormoška in ptujska bolnišnica • Strani 6 in 7 Ptuj • Predlog za dodatno osvetlitev gradu Lepotec naj bo še bolj osvetljen Grad in celoten grajski kompleks sta zašcitni znak mesta Ptuj. Da bi bil iz vseh strani viden tudi ponoci, je eden izmed ptujskih svetnikov predlagal, naj se ta kulturni spomenik dodatno osvetli. A na Ptuju je tudi za prižig luci treba imeti soglasje in usmeritve „spomenicarjev“. Pobudo, da se zraven že obstojecega dela ptujskega gradu osvetli še severno stran žitnice, je podal svetnik Luka Žižek: „Glede na dejstvo, da imamo enega najlepših gradov v Sloveniji in Evropi, je velika škoda, da ne bi bil tudi ob vecernih urah in ponoci viden v vsej svoji lepoti.“ Vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož na celu z direktorjem Aleksandrom Lorencicem se s predlogom strinja. Na to temo so že opravili sestanek s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dedišcine RS OE Maribor in predstavnikom podjetja, specializiranega za osvetljevanje kulturnih spomenikov. O najboljših opcijah pa so se posvetovali tudi s ptujsko županjo Nuško Gajšek. „In sicer sta bili temi sestanka možnosti posodobitve obstojece razsvetljave gradu in osvetlitve nekdanje grajske žitnice. Dogovorili smo se, da na podlagi trenutnega stanja strokovnjaki pripravijo predlog za sanacijo razsvetljave v skladu s sodobnimi standardi, ki priticejo tako zakonskim obvezam kot tudi kulturni dedišcini,“ pojasnjuje Lorencic. A ceprav je od sestanka preteklo že dva meseca, kakšnih novih informacij ni. Na obcini namrec še vedno cakajo ponudbo podjetja, ki se ukvarja z razsvetljevanjem tovrstnih objektov. DK Dravsko polje • Obnova železnice na Pragerskem Zgradili bodo tudi podvoz Prehod cez železniško progo na Pragerskem bo naslednji dve leti zaprt zaradi obsežnih gradbenih del na železniški infrastrukturi. Med drugim bodo pod progo zgradili podvoz. Cesto in prehod cez progo so zaprli minuli konec tedna. Obvoz za osebna vozila, avtobuse in tovornjake je urejen po obvoznici, za traktorje pa po vzporednih lokalnih in poljskih cestah. Pešci in kolesarji lahko progo preckajo na zacasnem prehodu v bližini železniške postaje. Direkcija RS za infrastrukturo na Pragerskem izvaja 90-milijonski projekt nadgradnje in posodobitve železniške infrastrukture. Gradbena dela v vrednosti 63 milijonov evrov bo izvedlo podjetje Riko v sodelovanju s partnerji in podizvajalci. Razliko do 90 milijonov evrov, kolikor je ocenjena vrednost projekta, predstavljajo nabava opreme, priprava dokumentacije, nadzor na projektu … 40 milijonov evrov namerava država za projekt pocrpati evropskih sredstev. V okviru nadgradnje, ki se bo izvajala dve leti, bodo Pragercani dobili dolga leta pricakovani podvoz pod železniško progo. Obnovili bodo železniško postajo ter izboljšali tehnicne in tehnološke karakteristike na infrastrukturi. Med drugim bodo povecali nosilnost proge, zgradili dva perona, podhod s stopnišcem in dvigalom, posodobili signalno­varnostne in telekomunikacijske naprave ter omogocili ustrezno prikljucevanje na modernizirano progo Pragersko–Ormož–Hodoš. V sklopu železniške postaje bodo uredili dve parkirišci, poskrbeli bodo za protihrupno zašcito. Vsa dela bodo predvidoma koncana julija 2023. Vozlišce Pragersko leži na sticišcu pomembnih železniških koridorjev: v smeri Maribora in Gradca, drugi je proti Ormožu, Hodošu, Madžarski in Budimpešti ter tretji proti Ljubljani, Kopru, Trstu in Benetkam. MZ Podravje • Na cepljenju vsakodnevna gneca, vecina pride po 2. ali 3. dozo Dobesedno pljuval zdravstvene delavce Dolge kolone cakajocih na Zadružnem trgu na Ptuju, kjer poteka cepljenje proti gripi in covidu-19 po eni strani naka­zujejo, da se vendarle veliko ljudi odloci za cepljenje. A kot ugotavljajo v Zdravstvenem domu Ptuj, je velika vecina pre­jemnikov druge ali tretje doze cepiva. Od dnevno približno 500 cepljenih jih po prvi odmerek pride le okrog 70 dnevno. Odlocitve Vlade RS in ukrepi, ki jih sprejemajo za zamejitev širjenja koronavirusa, so v zadnjih tednih nekoliko pospešili proces ceplje­nja. Medtem ko so na ptujskem Zadružnem trgu kar nekaj casa zdravstveni delavci dobesedno ca­kali nove paciente, ki bi se odlocili za cepljenje, se je zadnje dni stanje obrnilo. Tudi zato, ker so cepljenje s poživitvenim odmerkom priporo-cali v krajšem casovnem razmiku. Gneca pri vstopu nedvomno naka­zuje, da je veliko vec takšnih, ki pri­dejo na cepljenje. Mobilni timi tre­nutno ne vozijo po Podravju, edina tocka, kjer se to izvaja, je Dom kra­janov na Zadružnem trgu. Cakanje sicer vecine ljudi ne preseneti, so pa tudi posamezniki, ki se jim to zdi neprimerno in zato negodujejo. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pravi, da uporabljajo vse razpoložljive re-surse, da bi cepljenje potekalo kar se da hitro: „Cepijo štirje timi vsak dan, to je skupaj po 13 delavcev. Naval zadnje dni je dejansko bil zelo velik. Dnevno smo cepili med 400 in 500 ljudi, od tega lahko re­cem, da približno 350 s tretjo dozo, ostale pa z drugo in prvo. V enem tednu smo cepili dobrih 3.000 lju­di. S tem smo zadovoljni, bi pa si želeli, da bi bilo vec takšnih, ki bi se odlocili za cepljenje na novo, torej prejemnikov prvega odmerka.“ Izognite se cakanju z narocanjem ali cepljenjem na domu Preko aplikacije ZVEM se je še vedno možno narociti na dolocen termin in se tako izogniti cakanju v vrsti. Nepokretne in tiste, ki tež­ko stojijo, pa patronažna služba redno cepi tudi na domu. Po bese­dah direktorice ZD Ptuj je takšnih primerov precej, o upravicenosti pa se odlocijo osebni zdravniki. Da bi cepljenje na Zadružnem trgu, kjer je prostor ocitno premaj-hen za takšno skupino ljudi, kot se (trenutno) dnevno tam obraca, teklo bolj gladko, cepijo tudi med vikendi. V soboto in nedeljo med 8. in 12. uro. „Tako kadrovsko kot prostorsko skušamo delo organizi­rati tako, da tece cim bolj gladko in brez zastojev. Ni pa enostavno, saj imamo veliko drugega dela. Tudi s hitrimi in PCR-testiranji, ki po­tekajo v drive-in in ambulantah.“ V zadnjih dneh se je število testi-ranih v ZD Ptuj mocno povecalo, predvsem po odlocitvi Vlade RS, da je ta storitev ponovno za vse brezplacna. Odkar testi niso pla-cljivi, so se številke podvojile. Zdaj na dan opravijo okrog 200 hitrih in 300 PCR-testov. Tudi zdravstvenim delavcem ni lahko ... „Razumemo, da vse ne tece vedno, kot bi moralo, a se trudimo po najboljših moceh. Predvsem v teh težkih casih vsi skupaj, tako pacienti kot zaposleni v zdravstvu, pa tudi drugje, potrebujemo veliko mero spoštovanja, razumevanja in potrpljenja,“ je jasna direktorica ZD Ptuj. Zdravstveni delavci se na­mrec srecujejo s težkimi situacija-mi. Od velike hvaležnosti posame­znikov, ki so zadovoljni in veseli ter cenijo delo zdravstvenih delavcev, do nehvaležnosti in ocitkov o ne­strokovnosti ... Na lokaciji, kjer se izvaja ceplje­nje, je prisoten celo varnostnik, kar v normalnih pogojih dela še zdalec ne bi bilo treba. Pred nekaj dnevi so na Zadružnem trgu stvari eskalirale do te mere, da so morali poklicati celo policijo. Eden izmed anticepilcev je namrec v preprica­nju, da zdravstveni delavci s tem, ko ljudi cepijo, delajo škodo, pri­sotne tam zmerjal in pljuval. To je sicer res skrajen primer, a je dober opomin tega, da stvari postajajo vedno bolj nerazumljive, strasti pa razgrete. Dženana Kmetec Ormož • V Zdravstvenem domu ne izvajajo PCR-testiranj Na robu zmogljivosti: »Ne gre, pa ce se raztrgamo« Medtem ko je v Zdravstvenem domu Ormož mogoce opraviti hitri antigenski test, zanesljivejših PCR-testov ne izvajajo. Razlog je pomanjkanje kadra, je jasna direktorica. Na nas se je obrnil bralec iz Or-moža ter nas opozoril, da v tamkaj­šnjem zdravstvenem domu ni mo­goce opraviti PCR-testa, ki naj bi ga sicer od njega zahteval eden izmed zdravnikov. Tako se je moral bolan, z mocnim kašljem, odpeljati v ne­kaj kilometrov oddaljeni ZD Ptuj, tam opraviti test, pocakati vec ur oz. cel dan na rezultat, šele nato ga je zdravnik pregledal. V cem je težava, zakaj PCR-testov ne izva­jajo v ormoškem zdravstvenem domu, smo povprašali tamkajšnje vodstvo. Na PCR testiranje pošljejo v ZD Ptuj Direktorica Vlasta Zupanic Domajnko je izstrelila kot iz topa: »Ob rednemu delu in vseh doda­tnih nalogah PCR-testiranja z raz­položljivim kadrom enostavno ni mogoce izvajati. PCR-testiranje za­gotavljamo v okviru ZD Ptuj. Zaradi kadrovskih resursov in omejitev tega v našem domu enostavno ne moremo izvajati. Pozivam k razu­mevanju. Ob rednem delu in vseh dodatnih nalogah, ki jih imamo zaradi epidemije, vec od tega kot lahko, ne moremo. Tudi mi se so-ocamo z izpadi, imamo dokaj mlad kolektiv, porodniške dopuste, bol­niške odsotnosti, tudi zaradi covi­da.« Situacija je kaoticna Kot je še dejala, je že nekaj casa situacija kaoticna in povsem dru­gacna od prvega vala, ko so bile številne dejavnosti po zdravstve­nih domovih ustavljene. Sedaj tega ni. »Treba je poudariti, da vseskozi delamo in da ni tako, kot je bilo v prvem valu, ko so bili dejansko ljudje na cakanju, saj so bile dolo-cene dejavnosti ustavljene. Sedaj delamo na polno. Poleg tega pa ob vsem rednem delu in zaostrenih pogojih ter vseh varnostnih ukre­pih zagotavljamo še dodatne de­javnosti. Vseskozi se vkljucujemo v covid tocke, izvajamo testiranja s HAG-testi, cepljenja proti koroni, zagotavljamo kader iz sanitete za prevoz kovidnih bolnikov, posoja-mo tudi drug kader. Tako na pri­mer s ponedeljkom v UKC Maribor posojamo še eno diplomirano me-dicinsko sestro. Kader menjujemo in posojamo sem in tja že dve leti. Vlada kaos tako kot v drugih zdra­vstvenih domovih našega ranga,« pravi direktorica, ki še nazorno dodaja: »V bolnišnicah je samo pet odstotkov covid bolnikov, zdravstveni domovi pa jih morajo obdelati preostalih 95 %. Zdravniki morajo biti vseskozi v kontaktu s temi pacienti.« Zatrjuje, da z razpoložljivim ka­drom delajo vse, kar je v njihovi moci, in poudarja, da je situacija izjemno težka. »Ne gre vec kot toliko, pa ce se raztrgamo,« je ne­posredna. Monika Horvat torek • 16. novembra 2021Aktualno Spodnje Podravje • Starši nasprotujejo maskam in obveznemu samotestiranju v šolah Številni pritiski, grožnje in napadi na ravnatelje V izobraževalnih institucijah buri duhove najnovejši odlok vlade, in sicer v delu, ki se nanaša na nošenje mask med poukom in samotestiranje. Slednje je namrec od jutri naprej obvezno za vse osnovnošolce, dijake in študente; izvajati pa se bo moralo trikrat na teden v šolskih prostorih. Kot je zapisano v odloku, samotestiranja ni treba izvajati tistim, ki izpolnjujejo pogoj PCT. Šolsko ministrstvo je prejšnji teden na ravnatelje naslovilo okro­žnico s splošnimi navodili glede samotestiranja, ob katerih pa se je postavilo še en kup dodatnih vpra­šanj glede izvedbe. Natancnejša in jasna navodila so ravnatelji pri-cakovali na sredinem srecanju, ki pa ni obrodilo sadov. Nekateri ravnatelji naj bi spletno srecanje s predstavniki šolskega in zdravstve­nega ministrstva protestno celo zapustili. Od vladnih sogovornikov namrec niso prejeli odgovora na kljucno vprašanje – kaj storiti v pri­merih, ko starši nasprotujejo tako nošenju mask kot samotestiranju v šolah. Ucence brez mask v poseben razred ali le 1,5 metra od drugih? Tako na šolskem ministrstvu kot inšpektoratu jim dopovedujejo, naj se glede samotestiranja pogo-varjajo in prepricujejo starše, kar pa ocitno ne bo zadostovalo. Ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, drugih sankcij ni. Kot je doloceno v odloku, se mora ucen-cu brez maske zagotoviti sodelo­vanje pri pouku tako, da je medo­sebna razdalja z drugim ucencem najmanj 1,5 metra, kar bo težko izvedljivo v manjših ucilnicah, kjer je veliko število otrok. Ce že, bi bilo bolj smiselno otroke razdeliti v raz­licne prostore, za kar pa vecina šol nima kapacitet. Za vse tiste ucence, ki se ne bodo samotestirali, bodo mora­li ravnatelji organizirati pouk na daljavo, kar bo izjemno zahtevno glede na kadrovske in prostorske omejitve v osnovnih šolah. Vecina ravnateljev ne podpira hibridnega pouka v šolah in meni, da je pouk na daljavo možen, ni pa enakovre-den pouku v šoli. Starši, ki bodo z ucencem doma, ne bodo dobili nobenega nadomestila Ob tem se postavlja vprašanje, ali staršem, ki bodo ostali doma z otrokom, pripada nadomestilo. Po pojasnilih pristojnega ministrstva v tem primeru do nadomestila ne bodo upraviceni. Šolanje na da­ljavo zaradi odlocitve staršev o netestiranju otroka s HAG-testi za samotestiranje namrec ni zunanji dogodek, nepricakovan dogodek ter dogodek, ki se mu ni mogoce izogniti ali ga odvrniti. Ravnatelji so dolžni spoštovati odloke, ceprav se ne strinjajo z vsem Okrožnico z natancnejšimi navo­dili glede samotestiranja ucencev so ravnatelji prejeli komaj v sobo-to popoldne, razocarani pa so tudi nad tem, da za vecino informacij še vedno najprej izvedo iz medijev. Mitja Vidovic, ravnatelj OŠ Haj­dina, pogreša vec posvetovanja s stroko in ravnatelji. »Nihce nas ne vpraša, ali so doloceni ukrepi v šol­skem prostoru sploh izvedljivi,« je dodal Vidovic. Ravnatelji so tako postavljeni v izjemno zahteven položaj, saj so dolžni izvajati odloke, ki jih sprej-me vlada, hkrati pa se vsakodnev-no soocajo še z nenehnimi grož­njami posameznih staršev, pa ne samo preko elektronske pošte oz. socialnih medijev. Da so razmere resne in ponekod precej razgrete, je zatrdila ravnateljica OŠ v Roga­tcu, kjer so starši od nje zahtevali, da pride na šolsko dvorišce in jim pojasni, zakaj naj bi njihovi otroci nosili maske. Ob tem se je pocuti-la ogroženo, napadeno. Hkrati je ob tem poudarila, da ravnatelji ne morejo »preko vladnih odlokov in okrožnic«. »S tem odlokom smo ravnatelji postavljeni na pranger!« S podobnimi težavami se srecu­jejo tudi v šolah Spodnjega Pod-ravja. »Starši nas dojemajo kot najvecje sovražnike, ki škodujemo njihovim otrokom; posledicno smo tarca številnih groženj, žalitev in zmerjanj. S tem zadnjim odlokom pa so nas postavili dobesedno na »pranger«, je kriticna Tatjana Vau­potic Zemljic, ravnateljica OŠ Ljud-ski vrt Ptuj. Po njenem mnenju bi morala vla­da ta odlok umakniti, samotestira­nje pa bi se moralo tako kot do se­daj izvajati v domacem okolju, saj je treba staršem zaupati. Med dru­gim se zavzema, da bi maske med poukom nosili samo ucenci od šes­tega razreda naprej. Mlajšim otro- Izpoved mame, ki nasprotujesamotestiranjuotroka v šoli »Šola ni zdravstvena ustanova in šolski delavci niso zdravstveni, zato je tako pogosto testiranje zdravih otrok nesprejemljivo. Že do sedaj smo se v primeru simptomov testirali v domacem okolju. Pridružujem se skupnemu pozivu, da ce že, se ohrani prostovoljno testiranje v domacem okolju,« je pojasnila mama otroka iz Spodnjega Podravja kom maska leze pod nos, hkrati si je ne zanjo pravilno namestiti. Tudi na OŠ Olge Meglic Ptuj pe­šcica staršev že ves cas nasprotuje nošenju mask, prav tako se ne stri­njajo s samotestiranjem ucencev v šoli in kot glavni razlog navajajo, da ne dovolijo nobenih zdravstve­nih posegov v telo svojega otroka. Estera Korošec Ptuj • Domu upokojencev uspelo na razpisu Gradnja se lahko zacne Med 17 prejemniki 93 milijonov evrov namenskih evropskih sredstev React-EU je tudi Dom upokojencev Ptuj. Njihova vloga je bila odobrena, dodeljena pa so jim bila vsa zaprošena sredstva: 12 milijonov evrov. S tem denarjem je zdaj zagotovljeno, da se bo nova domska enota v Žabjaku gradila brez kredita in dodatnega .nancnega obremenjevanja sedanjih in bodocih stanovalcev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v petek objavilo prejemnike sredstev iz programa React. Izbranih je 17 prejemnikov, med katere se bo razdelilo kar 93 milijonov namenskih sredstev iz pobude React. Javni razpis je bil objavljen za so.nanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva. Kar nekaj prijaviteljev ni bilo uspešnih, nekateri so dobili del zaprošenih sredstev, ptujskemu domu pa je s svojo vlogo uspelo v celoti. Zagotovili so si natanko 11.915.685 evrov, s tem zneskom so med tremi prejemniki, ki bodo iz tega naslova prejeli najvec sredstev. Obenem pa je DU Ptuj tudi edini javni zavod iz podravske regije, ki bo prejel sredstva Reacta. Direktorica DU Ptuj Vesna Šiplic Horvat je seveda z izplenom zelo zadovoljna: »Dobili smo do centa toliko, kolikor smo prosili. Upraviceno smo lahko zadovoljni. Zdaj nas caka ogromno dela, a se veselimo novih kapacitet in tega, da se ne bomo zadolževali in .nancno obremenili naših stanovalcev.« Skupna višina razpoložljivih (nepovratnih) namenskih sredstev javnega razpisa React za obdobje od 2021 do 2023 znaša 93 milijonov evrov. Predvideno je so.nanciranje upravicenih stroškov, ki bodo pri prijaviteljih nastali v obdobju od 1. 2. 2020 do konca izvajanja so.nanciranih aktivnosti projekta, vendar ne kasneje kot do 30. junija 2023. To je torej rok, ko naj bi bile investicije zakljucene. DK Slovenija • Kadrovske rušade v energetiki Direktorji padli kot domine Val kadrovskega cunamija v državnem elektrogospodarstvu je v cetrtek trcil v štajerskega energetskega velikana, Elektro Ma-ribor. Nadzorniki so z mesta direktorja družbe odpoklicali dose-danjega predsednika uprave Borisa Sovica. Poslovno skupino z vec kot 800 zaposlenimi bo zacasno vodil predsednik nadzornega sveta Jože Hebar. V manj kot tednu dni so se v vrhu državnih podjetij, ki se ukvarjajo z energetiko, zgodili veliki pretresi. Prvi je z direktorskega mesta odletel direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribic. Drugi v vrsti je bil predsednik uprave družbe Gen-I Robert Golob, ki mu lastniki niso podaljšali mandata. Tretji padli predsednik uprave je Boris Sovic, šef Elektra Maribor. Sovicu ocitajo zamude pri izpolnjevanju nekaterih poslovnih ciljev, slabo pripravljenost podjetja na zeleno transformacijo ... Nasprotno je Boris Sovic preprican, da za prekinitev mandata uprave ni utemeljenih razlogov. „Razlogi so neutemeljeni, eno so politicno motivirane odlocitve (kot je vcerajšnja), drugo so dejstva in rezultati.“ Elektro Maribor je v podravskem in pomurskem okolju pomembno podjetje, tako z vidika zagotavljanja in distribucije elektricne energije kot z vidika zagotavljanja delovnih mest, saj na ravni poslovne skupine zaposluje vec kot 800 sodelavcev. Med njimi jih veliko prihaja s širšega ptujsko-ormoškega obmocja. Podjetja skupine Elektro Maribor so lani ustvarila 10,7 milijona evrov dobicka, kar je manj kot pretekla leta; v 2019 je dobicek znašal 14, v 2018 pa 15,2 milijona evrov. MZ Središce ob Dravi • Proracun skozi prvo sito Najvec pomislekov okrogzadolžitve in Orlane Ali je bolj smiselna obsežnejša prenova kulturne dvorane Orlane ali vlaganje v ureditev športnega parka Trate, je bilo med dru­gim slišati v debati ob predlogu proracuna obcine Središce bo Dravi za prihodnje leto. Nekaj pomislekov pa je sprožila tudi na-crtovana zadolžitev v višini 400.000 evrov. Najvec debate se je na zadnji seji, kjer je bilo sicer prisotnih le šest od devetih svetnikov, vrtelo okrog predloga proracuna za prihodnje leto. Obcinska uprava z županom predvideva, da bodo prihodki znašali okoli 3 milijone evrov, kar je dober milijon vec v primerjavi s prejšnjimi leti, odhodki pa slabih 3,36 milijona evrov. Razliko nameravajo pokriti z najetjem kredita v višini 400.000 evrov. »Resda se sliši veliko. Toda zadolževali se nismo od leta 2014, ko smo gradili kanalizacijo. V najtežjih casih smo bili zadolženi cez milijon, sedaj smo kredit zmanjšali pod 600.000 evrov,« je dejal župan Jurij Borko, ki je ob besedah, da je proracun izrazito investicijsko naravnan (1,52 milijona evrov), hitel razlagati potrebo po zadolževanju. Kot je dejal, je ta potrebna predvsem za projekte, za katere že imajo zagotovljena bodisi državna bodisi evropska sredstva, za njihovo izvedbo pa morajo zagotoviti tudi lasten delež. Kolikšen kredit bo dejansko treba najeti bo znano, ko bodo imeli zbrane ponudbe za nacrtovane projekte. Že do drugega branja pa naj bi bilo jasno, koliko bo stal eden najvecjih projektov, to je celovita energetska prenova Sokolane in telovadnice, za katero v predlogu proracuna nacrtujejo nekaj vec kot 440.000 evrov. Opozoril na previdnost pri zadolževanju Svetnico Stanko Horvat je med drugim zmotilo, da namenjajo 20.000 evrov za ureditev športnih parkov, medtem ko je za obnovo Orlane, ki jo prestavljajo že lep cas, namenjenih le 12.000 evrov. »Veliko bolj smiselna se mi zdi ureditev omenjene dvorane in prenocišc. Z oddajanjem sob v najem bi v obcinsko blagajno pripeljali tudi kakšen evro.« Da so s pomocjo so.nancerskih sredstev uredili pumptrack, sedaj pa so se lotili še prenove tenis igrišca in balinišca, ki ju je treba koncati, je odgovoril Borko. V zvezi z Orlano pa dejal, da so omenjena sredstva predvidena za izvedbo hidroizolacije in ureditev fasade procelja, medtem ko vecje obnove z lastnimi sredstvi ne bi zmogli. Tako cez palec bi po njegovi oceni zanjo potrebovali 400.000 evrov. »Treba se je odlociti, katere so prioritete. Jaz sem za to, da se zagotovijo sredstva vsaj za projekte, za katere imamo odobrena sredstva za so.nanciranje. Ce bomo šli v obnovo dvorane, pa se bo treba necemu odreci,« je bil jasen. S tem se je strinjal tudi svetnik Roman Medik, ki pa ni naklonjen predvidenemu zadolževanju: »Ne bi se tako zadolževali, kajti v novi .nancni perspektivi se bomo težko prijavljali na nove razpise za pridobitev so.nancerskih sredstev, ce ne bomo mogli zagotoviti lastnega deleža.« Strinjal se je tudi, da je Orlana potrebna obsežnejše prenove. »Da bomo pokrpali prednji del procelja ob glavni cesti, da tisti, ki se mimo pelje, ne bo videl, kako odpada omet. To je tako …,« je skomignil. Svetniki so župana povprašali še o planirani nabavi vecnamenskega traktorja, za kar je predvidenih 35.000 evrov. Borko je ob tem razlagal, da so potrebe po košnji in cišcenju obcinskih površin vse vecje. Monika Horvat Dornava • Obcinski svetniki prvic na virtualni seji Raje bi sedeli skupaj Dornavski obcinski svetniki so v preteklem tednu prvic zasedali virtualno. Spletnih orodij za izvedbo obcinskih sej niso koristili niti lani v prvem niti v drugem valu, temvec so se vseskozi na sejah srecevali v živo v kulturni dvorani. Pri tem so upoštevali vse zašcitne ukrepe, od razdalje do nošenja mask. Sedaj se je župan Janko Merc odlocil drugace in izredno sejo, ki je bila minuli cetrtek, sklical v vir­tualni izvedbi. Da je bila izredna seja preko spletnega orodja Zoom, svetniki niso oporekali, saj so se o vsem pogovorili predhodno in so morali obe tocki dnevnega reda samo še formalizirati z uradno sejo ter glasovanjem. Jih je pa zmotilo, da bo po Zoomu potekala še redna seja, ki je sklicana za ta cetrtek. Ma-tej Zorko se je oglasil po elektron-ski pošti in spraševal, kaj je razlog za takšno odlocitev. „Osebno bi želel, da smo na seji vsi . zicno prisotni v obcinskih prostorih, ker ima takšen nacin izvedbe seje vec­jo težo, komunikacija je bistveno lažja. Ne vidim razloga, da se seja sklicuje virtualno.“ Podobno sta razmišljala svetnika Dominik Ku-kovec in Marko Mernik. „Ce smo v živo v dvorani, je komunikacija lažja,“ je dejal Kukovec, Merniku pa se zdi nesmotrno, da si obcina z izvedbo sej po spletu ustvarja do-datne stroške in placuje informati­ka. „Zakaj ne bi seje izpeljali v živo, ce izpolnjujemo PCT-pogoj,“ je pozval Mernik. Župan Janko Merc je poudaril, da je on sklicatelj seje in bo tako, kot se je odlocil: „Ce vam je to všec ali ne, redna seja bo potekala tako, kot smo se odlocili in jo sklicali, to je virtualno. Držali se bomo priporocil. Ko bo prva možnost, se bomo na seji ponovno srecali v živo.“ 600.000 evrov za kurilnico in stari vrtec Svetniki so na izredni seji sicer potrjevali tretji rebalans letošnjega proracuna in investicijski projekt za energetsko sanacijo kurilnice in starega vrtca. V skladu z rebalan­som bodo letošnji prihodki, skupaj s prenosom sredstev iz minulega leta, znašali 2,7 milijona evrov, enako tudi odhodki. Rebalans so potrjevali zaradi prerazporedi­tev sredstev, med drugim so za 60.000 evrov zmanjšali postavko za vodovod, denar pa naložili na postavko za poplacilo obveznosti do DUTB (obcinska stavba). Prevetrili so tudi dokumentacijo za energetsko sanacijo šolskega prostora. Najprej je bilo predvide-no, da bi obnavljali šolo, stari vrtec in kurilnico. Ker bi bil projekt za obcino .nancno prezahteven, so se odlocili, da energetsko obnovo šole umaknejo. Tako bodo v skladu s sprejetim investicijskim projek-tom od zunaj obnovili poslopje sta­rega vrtca in kurilnico, kjer bodo zamenjali vir ogrevanja, namestili bodo toplotne crpalke. Po projek­tantski oceni bo obnova veljala 600.000 evrov. Svetnik Srecko Kondric je apeliral, da bi v sklopu projekta namestili še agregat. Do-bil je odgovor, da se agregata v projekt ne more vkljuciti, lahko ga obcina nabavi loceno. Obcina Dornava s projektom energetske obnove starega vrtca in kurilnice sodeluje z obcinama Starše ter Miklavž na Dravskem polju, s katerima bo skupaj kandi­dirala za pridobitev evropskih in državnih sredstev. Po energetski obnovi nameravajo Dornavcani preurediti še notranjost starega vrtca, kar bi po županovi oceni sta-lo okoli 200.000 evrov. Kako dolga je vrsta otrok pred vrati vrtca Pot tocko razno se je oglasil Stanislav Ciglar in povedal, da so ga starši otrok kontaktirali, da naj bi bilo na seznamu cakajocih za sprejem v vrtec sedem ali osem malckov. „Pobrskal sem, kaj o tem pravi zakonodaja. V Uradnem listu je navedeno, da se oddelek od­pre pri najmanjšem številu devet otrok. Prosim, ali se lahko o tem pozanimate do naslednje seje,“ je pozval Ciglar. Župan ideji o do-datnem oddelku vrtca ni oporekal, je pa opozoril, da mora biti za to dovolj otrok. Za tri ali štiri oddelka ne bodo odpirali, je pojasnil. Do­pušca tudi možnost polovicnega oddelka. V debato se je vkljucil še Mernik in dejal, da ima informacijo, da naj bi bilo na cakalnem seznamu celo deset otrok: „Otrok ne smemo pustiti pred vrati vrtca, naj se to, prosim, preveri in ustrezno uredi.“ Mojca Zemljaric Podlehnik • Investicije v cestno infrastrukturo Po kilometrih plocnikov na prebivalca prvi med podeželani Obcina Podlehnik je letos izvedla vec investicij za izboljšanje prometne varnosti. Zgradili so nekaj sto metrov plocnikov, zarisali prehode za pešce, središce obcine pa je invalidom prijaznejše. Ob regionalni cesti v Kozmincih so zgradili plocnik v dolžini 110 me-trov in vzpostavili prehod za pešce s pripadajoco javno razsvetljavo. Projekt v vrednosti 96.000 evrov so izvedli v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo, ki je prispeva-la polovico sredstev. V sklopu projekta Dostopnost za vse, ki ga je so. nanciral LAS Haloze, so v naselju Stanošina zgradili plocnik v dolžini 130 me-trov in dva prehoda za pešce v križišcu za nadvoz Nova cerkev. Pri odcepu za šolo so uredili manjši plocnik in vzpostavili dodatni pre-hod za pešce pri uvozu na parki­rišce za šolo. V središcu obcine so poglobili robnike na prehodih za pešce, namestili oznake za slepe in slabovidne ter obnovili vso talno prometno signalizacijo. Omenjena naložba je izboljšala dostopnost do osnovne šole, vrtca in vecna­menske dvorane v središcu. V obcini sedem krožišc Promet se je po izgradnji avto­ceste zelo povecal na cesti Pod-lehnik–Zg. Leskovec, zato bodo skušali to cesto urejati postopoma (ureditev bankin, izgradnja ploc­nika, obnova vozišca). V naseljih bodo umirjali promet, preuredi­li okolico osnovne šole in vrtca, uvedli sistemsko urejanje parkirnih površin in urejali izogibališca v hri­bovitem delu. Župan Sebastian To-plak se zaveda, da so ponekod na cestah še kriticne tocke, ki pa jih bodo poskušali odpravljati v skla­du s proracunskimi zmožnostmi in potencialom crpanja državnih in evropskih sredstev. Po drugi strani pa je po besedah Toplaka urejenost prometne infrastrukture v podlehniški obcini dalec nad slo­venskim povprecjem. »V naši obci­ni je sedem krožišc in vec kot deset kilometrov plocnikov, s cimer smo med podeželskimi obcinami zago­tovo prvi v Sloveniji, ce bi gledali dolžino plocnikov na prebivalca. Tudi vsa avtobusna postajališca na regionalnih cestah, razen dveh, imamo urejena v t. i. avtobusnih ni­šah izven vozišca, kar za tako raz­giban teren, kjer je zelo težko za­gotavljati potrebno preglednost, ni enostavno,« je še dodal Toplak. Estera Korošec torek • 16. novembra 2021Podjetništvo in politika Kot je navedeno v razpisni do-uporabno dovoljenje za objekt, v Podravje • V teku je ocenjevanje vlog za pridobitev koncesije kumentaciji, bodo pri podelitvi katerem se bo izvajala koncesija, in koncesije uporabili naslednje kri-cena storitve. Ob enakem številu terije in merila: pokritosti potreb tock bodo imeli prednost pri izbiri po upravnih enotah (pri podelitvi ponudniki, ki bodo prej zaceli izva- V vlogah za nove domove 700 postelj prevec bodo pridobili najvec tock ponu-jati dejavnost. Tistim, ki bodo zbra­dniki iz upravnih enot, ki še nimajo li manj kot 55 tock, pa se koncesija Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je letos objavilo Javni razpis za podelitev koncesij za ustreznih kapacitet za institucio-ne bo podelila. Foto: CG Tako v Markovcih kot na Destrniku se potegujejo za koncesije za domsko varstvo. opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše za okvirno 1.100 mest. Iz 23 prejetih vlog pa je razvidno, da bi nalno varstvo starejših), lokacija Koncesija se sicer podeli za objekta, kakovost predloženega dolocen cas za obdobje 40 let, z prijavitelji radi v domovih uredili kar 1700 postelj. programa izvajanja storitev, prav-možnostjo podaljšanja. nomocno gradbeno dovoljenje ali Estera Korošec Na voljo samo 1.100 postelj Markovski župan Milan Gabro­vec je sicer napovedal, da je njihov Slovenija, Ormož • Kaj prinaša omejitev števila kupcev malim trgovcem Zaradi omejitve tudi ob stranko Vlada je z minulim tednom dodatno zaostrila ukrepe za zajezitev epidemije. Med drugim je omejila število kupcev v tr-govini, za vsakega kupca morajo zagotoviti deset kvadratnih metrov površine. Omenjen ukrep bo najbolj prizadel male trgovce, ki že tako glede konkurencnosti in števila strank v primerjavi z velikimi trgovskimi verigami bijejo bitko. Preverili smo, kaj vse bolj strogi omejevalni ukrepi pomenijo zanje in kakšne posledice pricakujejo. Silvo Hržic iz Bara in prodajalne jujejo takoj ob vhodu. Vecjih težav žamo. Ljudje razumejo, ce je mor- Obvezna nošnja mask Jurij v Mihovcih pri Veliki Nedelji zaradi upoštevanja te omejitve da treba malce pocakati. Sicer pa še vedno težava pravi, da dodatne zaostritve za v prvih dneh niso opazili, ljudje v ni neke gnece, ljudje hodijo cez cel njih ne pomenijo nic dobrega. glavnem to spoštujejo, se pa naj-Podobno povedo v trgovinici dan. Najvec jih je zjutraj,« je deja­»Slabši promet. Ocenjujemo, da dejo tudi izjeme. Amalja v Podgorcih. Tudi ob našem la prodajalka Maja Bombek. Vecje nam bo ta padel za kakih 30 %. »Spomnim se redne stranke prihodu cakajocih pred trgovino ni težave pa jim še vedno povzrocajo Bomo videli,« je jedrnat. Kot je še iz okoliša, ki je bila zaradi omeji-bilo, v trgovini pa so bile naenkrat obvezne zašcitne maske. Kot na­dejal, se v njihovi trgovini, ki meri tve števila kupcev že pred casom najvec tri stranke. Omejeno število mrec opažajo, se najdejo nekateri, okoli 40 kvadratnih metrov, lahko naprošena, da malce pocaka, a se ljudi nadzoruje prodajalka. »V naši ki mask ne želijo nositi. »Prej bi rek­naenkrat zadržujejo štiri stranke. od takrat vec ne vraca v trgovino.« trgovini, ki meri 60 kvadratnih me-la, da nam je zaradi te zahteve pa­»Ljudje so zmedeni. Ne vedo vec, Sicer pa nekih vrst ljudi in daljšega trov, se lahko naenkrat zadržuje del promet. Težko je od domacina kako in kaj. Pravila se vseskozi cakanja zaradi omejitve za zdaj ne šest oseb. Nekih posebnosti oz. zahtevati, da naj si nadene masko, ljudje na podeželju maske nosijo Kljub vsemu pa pravijo, da bolje manj … Poleg tega pa si v stalnem omejitve kot pa ponovno zaprtje strahu, kdaj bo prišla inšpekcija. Ni trgovin oz. gostiln … Spodnje Podravje • Koliko za ogrevanje placujejo najvecji javni zavodi Najbolj potratni sta ormoška in ptujska bolnišnica, najma Ob zacetku kurilne sezone je veliko pozornosti javnosti pritegnila napoved enega izmed distributerjev elektricne energije o dvigu cen. Sprva je izgledalo, da se bo sprožil energetski cenovni cunami, a se je v naslednjih dneh situacija nekoliko umirila. Med ljudmi je bilo cutiti negotovost in zaskrbljenost, saj cene elektricne energije in energentov vplivajo na vsa podrocja življenja, od zasebne potrošnje do poslovanja gospodarstva in javnega sektorja. Dvig cen energentov bi že v le­tošnji sezoni nedvomno pomenil višje stroške ogrevanja, ki so tako ali tako visoki. Zanimalo nas je, koliko za ogrevanje v sezoni pora­bijo nekateri najvecji javni zavodi v regiji. SB Ptuj: 241.000 evrov V Splošni bolnišnici (SB) Ptuj ogrevajo 17.530 m˛ površin, vkljuc­no s kovid šotorom in prostori tehnicne službe. Temperature pro-storov vzdržujejo med 22 in 23 °C, ogrevanje je daljinsko, iz kotlov-nice Javnih služb (JS) Ptuj. V letu 2020 je strošek ogrevanja znašal dobrih 241.000 evrov. Da bi sistem ali vir ogrevanja spreminjali, trenu­tno ne razmišljajo, so povedali v SB Ptuj. So pa dodali, da ce bi se ponu­dila možnost energetske sanacije, bi to bilo na nekaterih stavbah bol­nišnice smiselno izvesti. Strošek ogrevanja za m˛, v evrih ŠC Ptuj: 219.000 evrov Velik potrošnik toplotne ener­gije je tudi Šolski center (ŠC) Ptuj. Direktor Oton Mlakar je pojasnil, da ogrevajo 16.700 m˛. Enako kot bolnišnica so tudi centralne stavbe ŠC Ptuj na Volkmerjevi cesti priklju-cene na sistem daljinskega ogreva­nja JS. Objekte na Vicavi, Turnišcah in Grajenšcaku ogrevajo s pecmi na plin. Temperatura, ki jo vzdržu­jejo v zimskem casu, je v objektih med 20 in 22 °C. V predlanski kurilni sezoni (2019/20), torej v predko­ronskem obdobju, ko so bile šole normalno odprte, so v ŠC Ptuj za ogrevanje porabili 219.000 evrov. Gimnazija Ptuj: 52.000 evrov Na Gimnaziji Ptuj ogrevajo prib­ližno 4.300 m˛ površin in so, enako kot bolnišnica ter šolski center, prikljuceni na daljinsko ogrevanje. „Ves cas se trudimo, da vzdržuje-mo temperaturo med 22. in 23 °C,“ je povedal ravnatelj Boštjan Šeru­ga. Dejal je, da so v letu 2019 za ogrevanje namenili dobrih 52.000 evrov. Gimnazija Ptuj je skupaj s ŠC Ptuj in Dijaškim domom Ptuj vklju-cena v projekt energetske sanaci­je. „Ce bodo vsi postopki uspešno izpeljani, bi lahko kmalu zaceli Spodnje Podravje • Župani naklonjeni ideji gradnje nizkocenovnih hiš, a za zdaj brez resnih namenov Lastna hiša za 50 tisocakov na obcinski zemlji, toda vecina obcin brez la Po spletu se je kot blisk širila in delila novica, da bi mladi na Ajdovskem lahko prišli do svoje hiše za piclih 50.000 evrov. Župan Ajdovšcine Tadej Beocanin in Inštitut Back to the village (Nazaj na vas) sta podpisala pismo o nameri, da se zgradi 50 montažnih hiš velikosti do 70 m˛. Te bi postale dom mladim in mladim družinam, cena za nakup bi bila zelo ugodna, le 50 tisocakov. Ob hiši bi bili še dve parkirni mesti in vrt. Pogoj, da bi bila cena nakupa hiš ne lokacije tako na podeželju kot v Glede na to, da so cene nepre­tako ugodna, je, da obcina zanje mestu. O izboru najprimernejše naj micnin na trgu glede na standard zagotovi zemljišca. Po besedah žu-bi se po županovih besedah odloci-in prihodke vecine Slovencev vrto­pana Beocanina preverjajo primer-li v roku dveh mesecev. glavo visoke, je ideja o nakupu hiše za 50 tisocakov na spletu dobese­dno zažgala. Številni so jo delili in prikazovali kot možen primer dob- O ideji Hiše za mlade družine re prakse. Za orientacijo je treba S projektom Hiše za mlade družine, ki so ga pripravili na pojasniti, da bi za 50 tisocakov na Inštitutu BTTV, želijo avtorji rešiti stanovanjsko problematiko Ptuju težko kupili enosobno stano­mladih. Njihova ideja zajema postavitev naselja s 50 samostojnimi vanje, cene novih hiš, zgrajenih na kljuc, se v okolici Ptuja gibajo okoli hišami v velikosti od 65 do 70 m2, ki bi jih lahko kupile mlade 150.000 evrov. V zahodnem delu družine za 50.000 evrov. Realizacija bi zajemala tri faze: obcina bi Slovenije, zlasti v Ljubljani ter oko­ poskrbela za ustrezno zemljišce, z evropskimi sredstvi, donacijami, lici, na Gorenjskem in Primorskem državnimi razpisi in dobrodelnimi prireditvami bi placali so cene nepremicnin še bistveno komunalno infrastrukturo in dovozne poti, na zemljišcu pa bi nato višje kot v Podravju. postavili naselje približno 50 hiš. Gabrovec: „Projekt nas zanima“ Ideja o hiši za dostopno ceno se vsekakor sliši privlacno in ma-mljivo. Bi jo posvojili tudi župani podravskih obcin? Ptujska županja in ga zanima, saj bi lahko omogo-postopku je pridobivanje doku-potrebam. Cvetko je še dodal, da Nuška Gajšek je pojasnila, da se cil celovitejši pristop pri reševanju mentacije za okoli 21 individualnih se obcina Sv. Tomaž ozira tudi za jim projket v ptujski Mestni hiši zdi stanovanjskih vprašanj za mlade. hiš v centru vasi Markovci. komercialnim projektom stano­zanimiv in glede na pomanjkanje Ce bi se projekt v Ajdovšcini obne-Župan obcine Sv. Tomaž Mirko vanjske gradnje. Išcejo namrec stanovanj še kako potreben. „Zato sel, bi tudi obcina Markovci sledila Cvetko je dejal, da je ideja o neko-investitorja, ki bi gradil poslovno­bomo z zanimanjem spremljali pi-zgledu in poskusila poiskati pri-mercialni in cenovno dostopnih -stanovanjski objekt s poslovnimi lotni projekt v Ajdovšcini.“ merna zemljišca za gradnjo. Župan stanovanjih za mlade spodbudna. prostori in vsaj osmimi stanovanji. Da je tovrstni ideji naklonjen, je Gabrovec je napovedal, da v obcini Povedal je še, da imajo v obcini na „Z morebitnim investitorjem si potrdil markovski župan Milan Ga-v naslednjih letih nacrtujejo grad-razpolago 18 nepro.tnih stanovanj, bomo prizadevali za cim ugodnejšo brovec. S projektom je seznanjen njo vecstanovanjskih objektov, v kar glede na zasedenost zadošca ceno teh stanovanj. Gre za pro. tna torek • 16. novembra 2021V središcu objektov v kompleksu bolnišnice. „Trenutno kurimo v jutranjih urah Preracun podatkov o površini prostorov, ki jih javni zavodi ter popoldan, temperatura, ki jo ogrevajo, in njihovih letnih stroških kurjave je pokazal, da sta vzdržujemo v bolnišnici, se giblje med najvecjimi porabniki toplotne energije obe bolnišnici, ptujska med 21 in 23.°C. Ogrevamo na ze- in ormoška. Dejstvo je, da mora biti v bolnišnici ves cas toplo. meljski plin v kombinaciji s koge­ neracijo. V lanski kurilni sezoni, od Je pa tudi res, da bi se z energetsko sanacijo verjetno dalo kaj oktobra 2020 do marca 2021, nas privarcevati. je ogrevanje stalo 65.550 evrov,“ Relativno visoke stroške z ogrevanjem imata Šolski center in so pojasnili v vodstvu PB Ormož Gimnazija Ptuj. Oba objekta skupaj s ptujskim dijaškim domom in navedli, da bodo v prihodnje na cakata na energetsko obnovo. Med objekti, ki smo jih tokrat vzeli podrocju ogrevanja in energetske anj ormoški zdravstveni dom pod lupo, imata najucinkovitejši sistem ogrevanja ZD Ormož varnosti izvedli nekaj posodobi- in KPC Majšperk. Slednji je novogradnja, gradili so ga v skladu tev. V eni od stavb bi ogrevanje z z najsodobnejšimi standardi, v ZD Ormož so v minulih letih zemeljskim plinom nadomestili s poskrbeli za temeljito energetsko sanacijo, novi del pa prav tako toplotno crpalko, dolgorocni cilj je energetska sanacija z namestitvijo zgradili v skladu s sodobnimi energetskimi trendi. dodatne plasti fasade in izolacijo ostrešja. slovnega dela (obcina, krajevni mo v razmerju 50 % koncendent in OŠ Ljudski vrt: 47.000 urad, društveni prostori, lokali in 50 % koncesionar. Ce prihrankov ne sejna dvorana) in 1.224 m˛ dvora-doseže, pa placa vso razliko in 1 % evrov ne, ki je samo temperirana, ogreva pogodbene kazni v obliki dobropi-V najvecji osnovni šoli na Ptuju se v primeru dogodkov v dvorani. sa. Ker imamo koncesijsko pogod-in v regiji, OŠ Ljudski vrt, ogrevajo Županja Darinka Fakin je poveda-bo s .ksno ceno na enoto prodane 7.500 m˛. Po besedah ravnateljice la, da poslovni del ogrevajo na 22 toplotne energije sklenjeno za 15 Tatjane Vaupotic Zemljic prostore °C, v kulturni dvorani vzdržujejo let, zaenkrat razlik v ceni elektric­ temperirajo razlicno. Dopoldan je temperaturo 15 °C. „Vir ogrevanja ne energije ne cutimo, bo pa to v šoli med 21 in 22 °C, v telovadnici je elektricna energija preko toplo-vplivalo na zajamcen pogodbeni dve stopinji manj. V popoldanskem prihranek,“ je pojasnila Fakinova. tnih crpalk in utekocinjeni naftni casu, ponoci in ob dela prostih plin kot vršni vir. Ta se uporablja v energetsko sanacijo, ki bo zagoto-ristijo zemeljski plin. V kurilni se-sanitarije), kuhinjo in hodnike, kjer vo znižala stroške ogrevanja,“ je še zoni 2019/20 je strošek ogrevanja se pacienti ne zadržujejo, tempe-dnevih vzdržujejo temperaturo primeru okvare toplotne crpalke Ptujska Mestna hiša: pri 17 °C. Ogrevajo na zemeljski pojasnil ravnatelj gimnazije. znašal 25.000 evrov. Na podrocju rirajo na 18 °C. Enako kot ormo-plin, v predlanski kurilni sezoni so ali izredno nizkih temperatur za 23.000 evrov dogrevanje. V skladu s koncesijsko energetske sanacije ali zamenjave ška gimnazija tudi ZD ogreva na Ptujcani, ki v Mestni hiši ogre­ (2019/20) so za ogrevanje namenili Gimnazija Ormož: energenta za ogrevanje Gimnazija zemeljski plin, stroški za plin pa v pogodbo o zagotavljanju toplotne vajo približno enako površino pro- dobrih 47.000 evrov. V prihodnje v Ormož po besedah ravnateljice ne kurilni sezoni znašajo 11.500 evrov, energije s podjetjem Petrol imamo storov (2.550 m˛) kot obcina Maj­ 25.000 evrov zvezi z ogrevanjem ali energetsko namerava nicesar spreminjati. je povedala direktorica Vlasta Zu-sanacijo objektov šole nimajo na-vsako leto isto ceno, in sicer 38 šperk v celotnem KPC, so v minuli Gimnazija Ormož ogreva 2.750 panic Domanjko. Pojasnila je, da crtov. evrov/Mwh porabljene toplote. sezoni potrošili za 23.000 evrov m˛ šolskega poslopja. Med po-ZD Ormož: 11.500 evrov so objekte zdravstvenega doma v Obracunsko obdobje imamo od zemeljskega plina. Temperatura ukom temperirajo na 22 stopinj V Zdravstvenem domu (ZD) Or-minulih letih energetsko sanirali, KPC Majšperk: 10.300 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020. V tem se vzdržuje okoli 22 ali 23 °C. V nas-Celzija, po 14. uri in do jutra je tem-mož ogrevajo 3.142 m˛, prostore leta 2018 so dejavnost razširili tudi obdobju smo porabili 37.883 kWh lednjem letu spremembe na po­ evrov peratura 17 stopinj Celzija. Zjutraj temperirajo razlicno. V ordinacijah, v novozgrajene prostore. elektricne energije za ogrevanje drocju ogrevanja za Mestno hišo po 4. uri ogrevanje pospešijo, da sobah za posege, bolniških sobah Obcina Majšperk v Kulturno-po-in 1.175 mł plina. Referencni letni niso predvidene, je pa v pripravi PB Ormož: 65.500 evrov se šolski prostori do prihoda di-in garderobah so temperature slovnem centru (KPC), v katerem strošek toplotne energije zna-dokumentacija za prenovo stavbe, jakov segrejejo do 22 °C. Ravna-med 22 in 24 °C, cakalnice, prosto-Psihiatricna bolnišnica (PB) Or-so prostori obcine, kulturna dvo-ša 10.300 evrov. Ce koncesionar vkljucno z zamenjavo oken in ener­teljica Klavdija Zorjan Škorjanec re za osebje in pisarne ogrevajo mož ogreva 2.586 m˛ osrednje rana in poslovni prostori, ogreva upravlja z objektom bolje in zago-getsko sanacijo fasade. je povedala, da za ogrevanje ko-na 20 °C, skupne prostore (arhiv, stavbe in okoli 890 m˛ ostalih 2.539 m˛. Od tega je 1.315 m˛ po-tovi vecji prihranek, si ga razdeli-Mojca Zemljaric astnih zemljišc stanovanja velikosti do 65 m˛. Smo Berlak je poudarila, da njihova ob-pred javno naznanitvijo morebitne cina zemljišc, ki bi bila primerna gradnje takšnega objekta.“ za v uvodu opisani nekomercialni projekt gradnje hiš, nima. Opo- Vudler Berlakova: zorila je tudi, da obcina v skladu „Obcina zemljišc ne z zakonodajo zemljišc, kot so si v doticnem projektu zamislili, ne more donirati“ more donirati. Podobno je navedel Županja obcine Sv. Andraž v središki župan Jurij Borko. Pobudo Slovenskih goricah Darja Vudler o nekomercialni gradnji je oznacil kot dobro, za mlade vzpodbudno. „Je pa vse povezano z razpoložlji­vimi zemljišci obcine in . nancno zmožnostjo mladih,“ meni Borko in enako kot kolegica županja Vu­dlerjeva opozarja: „Ne smemo po­zabiti, da nam Zakon o stvarnem premoženju prepoveduje, da obci­ne damo nekaj zastonj.“ Opozori-lo Vudler Berlakove je povsem na mestu, vendar pa noben zakon ne prepoveduje obcinam , da bi svoja zemljišca lahko prodala obcanom npr. za en evro na kvadratni meter. Pa tudi, ce bi obcina zaracunala 10 evrov na kv. meter, bi to pri veli­ksoti parcele npr. pet arov pome­nilo za potencialnega kupca zelo majhen strošek: 5.000 evrov. Obcina Središce ob Dravi po županovih besedah trenutno tudi nima v lasti zazidljivih zemljišc za stanovanjsko gradnjo. Jih je pa veliko v zasebni lasti. „Izdelali smo analizo, ki je pokazala, da je pro-stih zazidljivih zemljišc kar veliko, tudi cene so za slovenske razmere zelo ugodne, povprecno med 10 in 12 evri za m˛. Dodatno obcina s 70 odstotki mladim družinam subven­cionira komunalni prispevek. Na idejo o nizkocenovnem ne­premicninskem projektu se je za naš casopis odzval še župan Trnovske vasi Alojz Benko. Ocenil jo je kot dobro, vendar tudi njihova obcina primernih lastnih zemljišc za tovrstni nepremicninski kom­pleks nima na voljo. Mojca Zemljaric Spodnje Podravje • Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince Pokrajina „Eif.ovih“ stolpicev Z vsakim postavljenim stebrom trasa daljnovoda od Dravskega polja proti Prlekiji in skozi Pomurje do meje z Madžarsko vse bolj dobiva svojo podobo. Do 65 metrov visoki stolpici številne spominjajo na pariški Eif.ov stolp. Na 80-kilometrski trasi jih bo 264. 2 x 400 kV daljnovod Cirkov­ce–Pince in razdelilna transfor­matorska postaja (RTP) Cirkovce sta najvecja naložba v zgodovini Elesa. Njegov direktor Aleksander Mervar je pred letom dni, ko je v Kidricevem v družbi s slovenskim in madžarskim predsednikom vla­de, Janezom Janšo in Viktorjem Orbanom, polagal temeljni kamen, izpostavil, da gre za kljucno ener­getsko povezavo s sosednjimi dr­žavami. Mervar je sicer napovedal, da bi daljnovod vkljucili v omrežje in poskusno zagnali konec letoš­njega leta. Kot kažejo zadnje in-formacije, se bo gradnja za nekaj mesecev zamaknila. Daljnovod bi zacel poskusno obratovati spomla­di prihodnje leto. Vsi stebri še niso postavljeni Na celotni trasi daljnovoda je predvidenih 264 stebrov višine od 30 do 65 metrov, ki so oziroma bodo vpeti v 3,5 metra globoke temelje. Po podatkih investitorja, družbe Eles, je trenutno postav­ljenih 219 nožnih delov stebrov in dvignjenih 144 stojnih mest. Zaceli so že tudi z vpenjanjem vodnikov (žic), ki bodo premera dobre tri centimetre. „Predvideno je, da bodo vsi stebri stali do zacetka februarja. Na daljnovodu bosta vgrajena dva sistema vodnikov. V vsakega se vgrajujejo trije vodniki iz razloga zmanjšanja vpliva hru-pa. Vodniki so premera 30,9 mm in so pleteni iz žic jekla za jedro ter aluminija v zunanjem plašcu,“ so pojasnili v Elesu in dodali, da je poskusno obratovanje daljnovo­da predvideno konec marca pri­hodnje leto, koncanje investicije, vkljucno z urejanjem habitatov, se bo izvajalo še v letu 2023. Po besedah Elesovega direktorja Mer-varja bo daljnovod pomenil vecjo Kidricevo • Gramoznica sanirana, kako naprej Zasuli jo bodo z zemljino Zaradi nezakonito odloženega odpada v obcinski gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju se je Republika Slovenija znašla pred organi Evropske unije. Ce gum in ostalega odpada, ki se je kopicil v gramoznici, ne bi odstranili, je državi pretila .nancna kazen. Vec kot desetletje trajajoca saga z odpadki v gramoznici se je letos jeseni koncala. Prvi septembrski konec tedna je ministrstvo za okolje s še nekaterimi drugimi de­ležniki (lokalno skupnostjo, okolj-skim inšpektoratom in podjetjem Surovina) v gramoznici izvedlo zakljucno cistilno akcijo. Minister za okolje Andrej Vizjak je povedal, da je država za sanacijo gramozni­ce, torej odvoz vsega tam nakopi-cenega odpada, bilo ga je 67.000 ton, placala 10 milijonov evrov. Lastnica gramoznice sredi po­lja med Talumom ter naseljema Strnišce in Lovrenc na Dravskem polju je Obcina Kidricevo. Leta 2006 je Obcina podjetju Albin Pro­motion izdala soglasje za uporabo prostora, torej gramoznice. Ideja je bila, da podjetje gramoznico zapolni (sanira) z odpadno gumo, ki so jo na lokaciji tudi mleli. V le­tih 2007 in 2008 sta sledila kata­strofalna požara, ki sta zakolicila usodo sanacije. Primer je pod lupo vzelo sodišce EU, Evropa je nato neomajno zahtevala sanacijo. V na­sprotnem primeru bi sledila globa. Vse odpadke iz štiri hektarje veli­ke jame je država dokoncno odpe­ljala letos. Glavnina od 67.000 ton odpeljanega odpada so bili gume zanesljivost elektro-energetskega sistema in možnost vecjih kolicin prenosa elektricne energije. Za projekt dobrih 150 milijonov evrov Vrednost celotnega projekta je po investicijskem programu ocenjena na dobrih 153 milijonov evrov, pri cemer je gradnja daljno­voda ovrednotena na 92 milijonov in granulat mletih gum. Zaradi ne­urejenega stanja in prostega do-stopa je jama postala tudi „javno“ crno odlagališce, v njej je bilo nako­picenih tudi cez tisoc ton komunal­nih odpadkov. Na zasuti jami bi lahko stala soncna elektrarna In kaj bo obcina z zemljišcem (jamo) v prihodnje? Nedvomno je zanimiva njena lega, saj je tik ob bodoci obvoznici, zemljišce je na­menjeno industrijski gradnji. Edi-na omejevalna okolišcina je ta, da cez zemljišce poteka daljnovod. Kidricevski župan Anton Leskovar je pojasnil, da nameravajo jamo zasuti, za kar pridobivajo soglasje. „Gre za postopek vnosa zemljin, oddali smo vlogo za soglasje,“ je dejal Leskovar. Dodal je, da je v obcini Kidricevo trenutno veli­ko gradbišce na trasi obvoznice, drugo se bo odprlo z gradnjo po­slovno-obrtne cone. „Ideja je, da bi jamo zapolnili z materialom od izkopov na obeh gradbišcih. To bi lahko bilo že v zacetku naslednje­ga leta. Ne želimo, da bi se v jami ponovno odlagali odpadki, zato je evrov ter 61 milijonov evrov raz­delilne transformatorske postaje (RTP) v Cirkovcah. „V ocenjeni vrednosti so zajeti vsi stroški pro-jekta, vkljucno z odškodninami za služnosti, dokumentacijo, izvedbo del ter nadzorom. Za investicijo smo pridobili 48 milijonov evrov nepovratnih sredstev, preostali del bo .nanciran s krediti in lastni-mi sredstvi.“ MZ cilj, da bi z zasutjem in neko novo namembnostjo zaceli cim prej. Naslednje leto bomo temu zemljiš-cu poskusili najti vsebino. Pora­jajo se ideje o postavitvi soncnih elektrarn, saj je energetska infra-struktura, ki omogoca prikljucitev, dovolj blizu. Za postavitev soncnih elektrarn sta nam zanimivi še dve bližnji lokaciji, to sta pepelišce in odlagališce rdecega blata, kjer pa-neli že stojijo.“ Kidricevska obvoznica, ki jo bodo namenu predvidoma predali v drugi polovici naslednjega leta, bo temu delu Dravskega polja ned­vomno dala novo dimenzijo. Še posebej z gospodarskega vidika, saj bo služila kot logisticna žila za obe najvecji kidricevski (in regijski) podjetji. Hkrati se bo ob njej razvi­jalo blizu 30 hektarjev nove poslov­no-obrtne cone, za katero obcina s pomocjo evropskih sredstev gradi komunalno, energetsko in prome­tno infrastrukturo. Mojca Zemljaric Sveti Andraž • Projekt Zelene Slovenske gorice Postavitev solarnih polnilnih klopi Osem obcin, ki so povezane v LAS Ovtar Slovenskih goric, bo vklju-cenih v skupni projekt s podrocja varstva okolja. Gre za obcine Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Trojica, Duplek, Pesnica, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj in Sveti Andraž, ki bodo preko svoje lokalne akcijske skupine za izvedbo projekta zaprosile za nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Projekt Zelene Slovenske gorice je sestavljen iz desetih aktivnosti, od katerih je z investicijo povezana le ena, in sicer je to postavitev solarnih polnilnih klopi. V vsaki sodelujoci obcini bo tako stala po ena solarna klop, ki bo simbolizirala inovativno zasnovano sosesko in temeljila na varcni, odgovorni rabi naravnih virov ter njihovi ponovni uporabi. Kot pravijo na LAS Ovtar Slovenskih goric, postajajo mladi zaradi nacina življenja vse manj družabni, saj so prikovani pred racunalnike, telefone in tablice. Z namestitvijo solarne polnilne klopi pa bodo lahko prebili cas v naravi s prijatelji, hkrati pa brezžicno napolnili svoje naprave, uporabljali internet in predvajali glasbo. Solarna klop bo lahko služila tudi medgeneracijskemu druženju, saj bodo lahko tam mladi s prednostmi moderne tehnologije seznanili tudi starejše generacije. V okviru projekta, s katerim želijo spodbuditi prebivalce osrednjih Slovenskih goric k vecji skrbi za okolje in sonaravno rabo lokalnih virov, bodo organizirali še vec predavanj in delavnic. Na predavanju o trajnostni soseski se bodo udeleženci seznanili s primerom dobre prakse iz tujine, kjer so soseske zasnovne kot ekovasi in ekomesta, v svetu pa so znane kot vitalni deli držav, saj so nastale iz potreb skupin ljudi, ki želijo živeti zdravo, aktivno, vkljuciti otroke v izkušenjsko izobraževanje ter omogociti starostnikom aktivno staranje. Foto: SD V bližini obcinske stavbe v Vitomarcih bo kmalu stala solarna polnilna klop. Vaja za vecje projekte Na sporedu bo ogled .lma Prazen koš – polna denarnica, ki bo predstavil vplive globalne problematike odpadkov in odprl vprašanje, kako lahko k varovanju narave pripomore vsak posameznik. Beseda bo tekla o zavrženi hrani, o tem, kako v turizmu in obcinah doseci »zero waste« fazo, torej tisto, s cim manj odpadkov, posebno pozornost pa v projektu posvecajo tudi podjetnikom v lokalnem okolju. Zato se bodo pogovarjali o nacinih, kako z družbenimi omrežji pridobiti nove stranke in povecati prodajo, kako prodajo seliti na splet in kako posel povecajo naše lastne zgodbe. Organiziran bo tecaj poslovne nemšcine, osnovnošolci bodo sodelovali na podjetniškem krožku, na delavnici z naslovom Trajnostne odlocitve v vsakdanjem življenju pa bo mogoce spoznati, kako s ponovno uporabo in s skoraj pozabljenimi tehnikami obnovimo pohištva in si tako polepšamo svoj dom. Projekt je ocenjen na dobrih 40.000 evrov, od katerih je kar 80 odstotkov so.nanciranih iz evropskih sredstev. Kot je Miran Ceh, andraški direktor obcinske uprave, povedal svetnikom, ki so dali projektu zeleno luc, bo ta obcine stal le slabih 300 evrov, saj bosta svoj del prispevala tudi Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) in Društvo za razvoj podeželja Ovtar Slovenskih goric. »Gre za majhen projekt, ki pa ima po mojem mnenju veliko vlogo. Prva je priprava dogodkov, s katerimi bomo ozavešcali ljudi o varovanju okolja in trajnostnem turizmu, druga pa zlasti sodelovanje obcin na tako širokem obmocju. Preko takega malega projekta se bomo bolje spoznali in se naucili sodelovati, zato bomo v prihodnje mnogo lažje izvedli kakšnega veliko vecjega.« Senka Dreu Foto: MZ Odstranitev vseh odpadkov iz gramoznice je državo stala vrtoglavih deset milijonov evrov. To je vec, kot bo stala nova kidricevska obvoznica (9 milijonov evrov) in vec kot dvakratnik stroška urejanja 29 hektarjev nove gospo­darske cone ob obvoznici (4,2 milijona evrov). torek • 16. novembra 2021Kmetijstvo Foto: SD Koronakriza je pokazala, da kmetijstvo v praksi le nima takšnega vpliva na podnebje, kot mu to nekateri ocitajo. Spodnje Podravje • Spodbude za pomoc majhnim kmetijam razpisane še tretjic Doslej odobrene tako rekoc vse vloge predlogom, da se iz dohodnine iz-trajnimi nasadi, ki pa jim ni treba vijo informacijsko-komunikacijsko Odobrene vloge za Spodnje Podravje iz prvega locijo sredstva, ki so jih upravicenci izpolnjevati pogoja obtežbe z ži-opremo za sodobnejše poslovanje, namenili za investicije in so zanje valmi. V okviru meril za izbor vlog kupijo nove sadovnjake ali poso­ razpisa za pomoc majhnim kmetijam priložili racune ter dokazila o pla-bodo vstopni prag lažje dosegle dobijo objekte za kmetijsko proi-cilu,« je zadovoljen direktor zbor-tudi kmetije, ki niso v problemskih zvodnjo in dopolnilne dejavnosti.« nice Janez Pirc in hkrati preprican, obmocjih, zato k prijavi vabijo tudi da so za dobre rezultate iz prvega vse živinorejske kmetije, ki še niso Rekorderki obcini razpisa, drugi namrec še ni povsem kandidirale na prvih dveh razpisih. Majšperk in Žetale zakljucen, zaslužni tudi na zbornici. Da so na prvem razpisu odobri-»Naši svetovalci so namrec vložili li kar 99 odstotkov vseh prispelih Prvic so majhne kmetije lahko veliko truda v promocijo razpisa, vlog, dodaja generalni direktor zaprosile za nepovratna sredstva da so se male kmetije, ki nimajo iz-agencije Miran Mihelic. »Tudi s konec leta 2017, razpis je bil odprt kušenj, lahko odzvale nanj.« pomocjo takih razpisov želimo do konca januarja 2018, na voljo izboljšati konkurencnost majhnih pa 20.000 milijonov evrov. Kot so Tokrat tudi za trajne kmetij, potencial za pridelavo, pre-povedali na Agenciji, je analiza pre­delavo oziroma trženje kmetijskih jetih vlog pokazala, da je povprec­ nasade proizvodov, povecati produktiv-na starost prejemnika sredstev Zdaj še v tretje vabijo kmete z nost ter ekonomsko in okoljsko 54 let, da v povprecju obdeluje majhnih kmetij, da obišcejo kme-ucinkovitost majhnih kmetij, ohra-7,3 hektarja kmetijskih zemljišc in redi 7,8 glave velike živine. Najvec prejemnikov sredstev je bilo iz sa­vinjske statisticne regije, sledijo pa prejemniki iz osrednjeslovenske in podravske regije. V Podravju je ze­leno luc za .nancno spodbudo do-bilo 460 majhnih kmetij, kot je raz­vidno iz priložene tabele, jih je od tega 200 iz Spodnjega Podravja. Seznam prejemnikov po posame­znih obcinah pokaže, da sta spo­dnjepodravski rekorderki z najvec­jim številom odobrenih vlog obcini Majšperk, kjer je sredstva prejelo 29 majhnih kmetij, in Žetale, kjer je bilo takih 25. Z 19 kmetijami-pre­jemnicami omenjenih sredstev izstopa še Cerkvenjak, 16 jih je iz Ormoža, 14 iz Benedikta, po 10 pa iz obcin Cirkulane, Lenart, Race­-Fram in Sveti Tomaž. Iz Dornave, Gorišnice, Kidricevega, Markovcev in Starš ocitno ni bilo zainteresira­nih majhnih kmetij. Izplacilo v dveh obrokih Sredstva so izplacana v dveh delih, še pojasnjujejo na Agenciji, in sicer upravicenec skupaj z odloc­bo prejme 3.500 evrov pavšala, ob oddaji zahtevka pa še preostanek v višini 1.500 evrov. Skupna pomoc lahko znaša tudi manj kot 5.000 evrov, pravijo, odvisno pac od pri­loženih racunov k oddanemu zah­tevku, in porabljenih sredstvih za izpolnitev poslovnega nacrta. In kako kaže drugemu razpisu, ki je bil objavljen konec leta 2019, potekel je sredi februarja 2020, višina razpisanih sredstev pa je znašala 20,5 milijona evrov? »Od-danih je bilo 3.482 in odobrenih 3.451 vlog v višini 17.255.000 evrov. Odlocbe so bile izdane konec junija lani, prvi obrok oz. 3.500 evrov so kmetje nato dobili julija, preosta­nek pa jim bomo nakazali ob odda­nem zahtevku enkrat v letu 2023. Razvojne cilje iz poslovnega nacrta je namrec upravicenec dolžan iz­polniti najpozneje v 39 mesecih po prejemu odlocbe.« Senka Dreu Slovenija, Podravje • V zadnjih 30 letih se je poraba FFS vec kot prepolovila Koronakriza dokazala, da kmetje niso krivci za onesnaženje Kmetijstvo se je znašlo pred dvema velikima in pogosto nasprotujocima si nalogama: pridelati dovolj hrane za prebival­stvo, a na nacin, da bo pri tem kar najmanj trpela narava. Kmetje so že dolgo pogosta tarca kritik, da so med glavnimi onesnaževalci našega planeta, ki da zlasti po njihovi krivdi drvi v pre-pad. Toda koronakriza je dokazala nasprotno, so prepricani v Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). »Da kmetijstvo ni kljucni dejavnik pri vplivu na podnebne razmere, so pokazale lanske posle-dice zaprtja družbe zaradi izbruha koronavirusa, ko sta v svetovnih razmerah za kratek cas obstala celoten promet, delno pa tudi industrija. Ceprav je v tem casu kmetijstvo bolj ali manj nemoteno delovalo, so se podnebne razmere hitro izboljševale, kar dokazuje, da kmetijstvo v praksi le nima takšne­ga vpliva na podnebje, kot želijo to nekateri pretirano poudariti.« Žrtev, ne pa krivec Hkrati opozarjajo, da je kmetij­stvo pravzaprav samo ena od vec­jih žrtev podnebnih sprememb, saj njegovo delovanje otežujejo vse pogostejše vremenske ujme, kot so toca, vetrolom, žledolom, pozebe in suše. Vse to so razlogi, zaradi katerih si kmetje še najbolj tudi ekosistemske storitve, da se ohranja vitalno in obdelano pode­želje. Vsa ta pricakovanja so sicer upravicena, vendar se je treba za­vedati, da kmetijstvo ob vseh no-vih okoljskih zahtevah in zahtevah potrošnikov po zdravi in lokalno pridelani hrani ni donosna gospo­darska panoga. Zato mora država nujno podpreti nova investicijska vlaganja, ki bodo omogocila kme-tom, da bodo lahko še naprej iz­polnjevali funkcijo okoljskega in prehranskega upravljavca po meri pricakovanja sodobne družbe in ob tem ohranili interes za kmeto­vanje. Ne pozabimo, da je naloga kmetov poleg zagotavljanja pre­hranske varnosti tudi skrb za oko­lje, kmetijstvo omogoca obstoj in razvoj podeželja, zagotavlja njeno obdelanost in urejenost,« poudar­jajo na zbornici, obenem pa opo­minjajo na pomen uživanja hrane, ki je pridelana v neposredni bližini. »Pomembno je zavedanje, da gre pri tem tudi za najbolj racional-no rabo narave v smislu okoljskih obremenitev. Kajti najboljše je vedno tako zelo blizu, ima pa seve­da svojo ceno.« Senka Dreu Slovenija, Podravje • Spletno nakupujeta že vec kot dve tretjini Slovencev Najbolj nam je zadišala dostava hrane na dom Na slovenskem statisticnem uradu so anketirali državljane in jih spraševali po njihovih navadah spletnega nakupova­nja. Medtem ko je internet v prvih treh mesecih lanskega leta v starosti od 16 do 74 let redno uporabljalo 87 % oseb, ga je letos že 89 %. Zato ne preseneca, da se je t število tistih, ki se za nakup nekega izdelka odlocijo s klikom v e-trgo­vini, povecalo, in to pravzaprav pri vseh starostnih skupinah. Tri cetr-tine državljanov so po spletu iskale izdelke ali storitve, 18 odstotkov pa jih je ponujalo oziroma proda­jalo preko spletnih platform, kot so bolha, e-bay ali facebook mar­ketplace. Vse vec e-kupcev med starejšimi Strah in druge zadržke pred nakupovanjem po internetu so ocitno slednjic premagali starejši, saj se je število e-kupcev najbolj povecalo prav v najstarejši anketirani starostni skupini, torej od 65 do 74 let. Preko racunalnika, tablice ali pametnega telefona je namrec še lani kupovalo 22 odstot­ kov »mladih« upokojencev, letos priloženega seznama, z 39-odsto-Slovenije, vec kot polovica (51 %) Voyo), za katere se je lani zanima-pa že 37 odstotkov. Vsaj en spletni tnim deležem dalec prednjacijo pri prodajalcih znotraj Evropske lo osem, letos pa že 13 odstotkov nakup sta v 12 mesecih pred anke-oblacila, cevlji in modni dodatki. unije, 30 odstotkov pa pri tistih oseb. Petina spletnih kupcev je tiranjem opravili vec kot dve tretji-Z 18 odstotki sledijo pohištvo ter izven EU. Delež tistih, ki so izdelke naroceno blago prejela kasneje, ni oseb, kar predstavlja 71 odstot-drugi izdelki za dom in vrt. 16-od-kupili preko .zicnih oseb na bolhi, kot je obljubil prodajalec, kar je kov, medtem ko je v letu 2020 ta stotne deleže si delijo zdravila in e-bayu ali facebook uarketplaceu, najbrž predvsem posledica pove­delež znašal že 63 odstotkov oseb. zlasti prehranska dopolnila, razna je ostal enak lanskemu in je znašal canja obsega spletne prodaje in Ocenjena vrednost opravljenih športna oprema in dostava hrane 28 odstotkov. dodatne obremenitve dostavnih spletnih nakupov se je najveckrat iz restavracij in obratov hitre pre-služb, kljub temu pa sta dve tretjini oziroma v 30 odstotkih gibala med hrane. Najvecji porast zanimanja Prisegajo na dobro narocnikov zadovoljni z nakupom 100 in 299 evri. je deležna prav dostava hrane, saj in pri tem nista imeli težav. staro klasiko se je zanjo v prvem trimesecju lan-Še vedno pa tudi v dobi vse vecje Na prvem mestu skega leta odlocalo šest odstotkov Povecal se je tudi internetni na-digitalizacije, ki jo epidemija nove­ oseb, letos pa, kot receno, že 16 kup digitalnih izdelkov in storitev, ga koronavirusa samo še spodbuja, ostajajo oblacila odstotkov. torej raznih racunalniških igric, ostajajo klasicni kupci, ki prisegajo Kaj pa Slovenci najraje kupuje-89 odstotkov spletnih kupcev je glasbe, e-knjig ter zlasti . lmov in na dobro staro metodo videno-mo po spletu? Kot je razvidno iz izdelke kupovalo pri ponudnikih iz nadaljevank (npr. Net.ix, HBO GO, -kupljeno. Od 89 odstotkov drža- Skoraj cetrtina podjetij s spletno prodajo Podatkov za letošnje leto še ni, je pa znano, da je v lanskem letu ustvarila prihodek s spletno prodajo skoraj cetrtina (24 %) podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi. 32 % ali okoli milijardo evrov tako ustvarjenega prihodka brez DDV so ta podjetja ustvarila s spletno prodajo .zicnim osebam. Med podjetji v Sloveniji z vsaj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi jih je imelo lani spletno stran 83 %, med njimi pa je bilo 22 % takih, ki so na svoji spletni strani omogocali tudi spletno prodajo, oddajo narocila ali oddajo rezervacije. Med majhnimi podjetji je bilo takih 21, med srednje velikimi 25, med velikimi podjetji pa 39 odstotkov. Vrste izdelkov, ki so jih v prvem trimesecju 2021 kupovali 16–74-letniki: izobraževalnem programu. „Vse je odvisno od tega, katere storitve ima uporabnik z odlocbo priznane. V okviru tega se izvajajo opravila. Osebni asistent je nekdo, ki osebam s posebnimi potreba-mi dejansko omogoca relativno normalno, neodvisno življenje v domacem okolju. To je dejansko oseba, ki jim pomaga premagovati ovire,“ pojasnjuje Karneževa. Delo asistenta je odvisno od primera do primera, saj se storitve izvajajo individualno, glede na potrebe po­sameznika, ki je do tega upravicen. Osebna asistentka kar 73 letna babica Potrebe po tej vrsti pomoci posameznikom so zelo velike. Iz­vajalcev, ki se ukvarjajo z osebno da je lahko osebni asistent. To ni pogojeno ne s starostjo ne z izo­brazbo. Imeli smo primer uporab­nika, ko bi bila osebna asistentka babica, ki je stara 73 let. Odgovor ministrstva je bil, da ce opravi zdravniški pregled, ni zadržkov za to,“ nekatere anomalije sistema, ki so ga v zadnjih letih posamezniki precej izkorišcali, predstavlja naša sogovornica. Nadzor nad tem po­drocjem dela peša. „Sama si z usta­novitvijo zavoda želim zagotavljati strokovno pomoc uporabnikom. Potreba po osebnih asistentih, ki imajo znanja in izkušnje, je pre­cejšnja.“ Odlocbe o upravicenosti do osebne asistence izdajajo centri za socialno delo. Ti dolocijo tudi, do koliko ur dnevno so posamezniki upraviceni do pomoci. vljanov, ki redno uporabljajo inter-net, jih namrec kar 34 odstotkov ne kupuje na spletu. Glavni razlog (61 %) je ta, da raje kupujejo osebno in v tocno doloceni trgovini ter da si izdelek pred nakupom radi ogle-dajo in, ce je to mogoce, tudi pre- Podravje • Zavod Lanin svet za pomoc invalidom Osebni asistenti za mnoge edina pot do neodvisnosti Za mnoge posameznike osebna asistenca predstavlja edino pot do (precej) samostojnega življenja v domacem okolju. Po-gosto so osebni asistenti sorodniki invalidnih oseb, a se je v zadnjem casu mocno povecalo tudi število zunanjih izvajalcev, ki ponujajo to storitev. Ogromno izkušenj na tem podrocju ima Nataša Karneža, ki je prejšnji mesec z željo po strokovni pomoci ustanovila zavod Lanin svet in se podala na samostojno pot. Nabor nalog, ki jih opravlja oseb-asistenco, je ogromno, v zadnjih Karneževa oziroma njen zavod centru za poklicno rehabilitacijo. ni asistent, se razlikuje glede na letih so se precej namnožili, saj je sta v precej kratkem casu delova-Zadnji dve leti je bila strokovna storitve, do katerih so posamezni-to dopušcala tudi stara zakonoda-nja zabeležila veliko povpraševa-vodja osebne asistence v Medob­ki, invalidne osebe, upraviceni. ja. „Velikokrat je prav zato lahko nje po teh storitvah. Izkušenj ima cinskem društvu slepih in slabo-Zajema pa osebno pomoc upo-vprašljiva tudi strokovnost. S spre-ogromno. Je diplomirana socialna vidnih Ptuj. Zdaj se je podala na rabniku, pomoc v gospodinjstvu membo zakonodaje se te stvari delavka, na ptujskem CSD je opra-samostojno pot: „Z izkušnjami, ki in pri drugih dnevnih opravilih, pri nekoliko izboljšujejo. Sam zakon vljala pripravništvo, deset let je sem jih pridobila, sem to podro­spremstvu in komunikaciji, lahko sicer ne doloca jasno, kakšne kom-delala v VDC Sožitje Ptuj, izkušnje cje dojemala kot izziv. Samostoj-pa tudi na delovnem mestu ali v petence mora posameznik imeti, pa si je pridobivala tudi v Soci, no delo ti ponuja vec možnosti. V okviru svojega zavoda želim nuditi vec. Sama bom strokovna delavka, osebni asistenti se mi že pridružu­jejo. Trenutno nas je okrog deset v zavodu.“ Primeri izkorišcanja sistema Na podrocju osebne asistence se je pred nekaj dnevi zakonoda­ja spremenila. Karneževa to vidi kot dobro, a je prepricana, da so še možne dodatne izboljšave. Želi si vec usposabljanj za osebne izkusijo. 18 odstotkov jih dvomi v varnost elektronskega placevanja, 10 odstotkov jih skrbi nacin more-bitnega vracila izdelka in reševanje reklamacij, sedem odstotkov pa jih moti višina stroškov dostave. Senka Dreu asistente, vecji nadzor nad izvaja­njem ... „V praksi se dogaja marsi­kaj. Mama ene invalidke je imela dogovor z drugo asistentko. To so zaposlili, del denarja je vracala družini, uporabnice pa osebna asi­stentka niti poznala ni. To so resni problemi. Srecala sem se z razlicni-mi zgodbami. Dejstvo je, da prihaja tudi do izkorišcanj, ceprav je jasno, cemu in komu je namenjena tovr­stna pomoc.“ Nekateri invalidi imajo 24-urno pomoc, drugi so upraviceni do le nekaj ur dnevno. O tem odloca ko­misija, ki poda strokovno mnenje. Ura osebne asistence za izvajalca, ki ima do pet uporabnikov, je 12 evrov, ce jih ima vec, pa dobi 13,85 evra. Ta strošek na podlagi odloc­be krije država. Nekateri uporabniki ne izkori­stijo vseh ur, izvajalec tako prej-me tisti delež ur, ki ga je dejansko opravil. Zelo pogosto so osebni asistenti družinski clani, starši in drugi sorodniki invalidnih oseb. To pa, pravi Karneževa, z vidika raz­bremenitve družine ni optimalna varianta. Do pomoci v sklopu osebne asi­stence so upraviceni posamezniki z razlicnimi ovirami, tudi po po­škodbah, kapi ... Pogoj je starost med 18 in 65 let. Dženana Kmetec torek • 16. novembra 2021Ljudje in dogodki Videm • Obcinski vinicar Rudi Potrc Protokolarno vino treh obcin Rudi Potrc je videmski obcinski kletar in vinicar. Ker aktivno deluje v Društvu vinogradnikov in sadjarjev osrednjih Sloven-skih goric, se mu je porodila ideja, da združi pridelek potomk najstarejše trte na svetu, modre kavcine, s ptujskega gradu, ob­cinske trte na Destrniku in svoje v haloški Ljubstavi ter pridela protokolarno vino. „Leta 2017 sem od ptujskega mestnega vinicarja Andreja Reberniška in takratnega župana Mirana Sencarja dobil v dar potomko kavcine. Posadil sem jo v svojem vinogradu v Ljubstavi. Dve leti kasneje je trta že dala pridelek. Prišli smo do zamisli, da bi grozdje videmske, ptujske in destrniške potomke združili, skupaj stisnili in za vse tri obcine pridelali protokolarno vino. V letu 2019 smo to prvic tudi udejanjili, ideja je lepo zaživela. Vino negujem v svoji kleti v Ljubstavi. V letu 2019 smo imeli protokolarne polnitve 19 steklenic po 0,375 litra, naslednje leto smo napolnili 20 steklenic, letos 21. Jeseni najprej poskrbim, da se grozdje z vseh treh potomk (ptujske, destrniške in videmske) zbere, potem ga stisnem in negujem. Pomladi ga .ltriram in steklenicim. Steklenice izrocim županom; vino je namenjeno za protokolarna darila vseh treh obcin, ki nas združuje potomka. Naše vino tako roma po vsej Sloveniji in po svetu. Ce ne bi bilo epidemije, bi se lahko vinogradniki, kletarji in predstavniki vseh treh obcin ob trgatvah in drugih opravilih v vinogradu tudi vec podružili. Sedaj se srecujemo, ko razmere to dopušcajo. Letos jeseni smo uspešno izvedli vse tri trgatve potomke, na ptujskem gradu, na Destrniku in pri nas v Ljubstavi. Pridelek je dobre kakovosti, pridelali smo 55 litrov mošta, spomladi bom napolnil sto steklenic, od tega jih bom 66 podaril obcinam Ptuj, Videm in Destrnik, vsaka jih bo dobila 22. Preostale polnitve bodo prav tako namenjene za degustacije in darila,“ je zgodbo o skupnem protokolarnem vinu treh obcin Spodnjega Podravja opisal dolgoletni izkušeni vinogradnik in kletar Rudi Potrc. Licno so oblikovane tudi steklenice s protokolarnim vinom. Na njih so grbi vseh treh obcin, napis imena vina modra kavcina in oznaka protokolarno vino, navedena sta letnica vina in ime kletarja Potrca, dodan je žig grajska klet. Steklenice so zaprte s plutovinastim zamaškom, ki je zalit z voskom. Zelo dober pridelek v obcinskem vinogradu Rudi Potrc ne poskrbi samo za skupno protokolarno vino treh obcin, temvec je tudi skrbnik videmskega obcinskega vinograda. V nasadu je deset trsov starih haloških sort: ranfol (nekoc kraljica haloških vinogradov), zierfandler, peteršiljeva kraljevina, lipovina in kraljevina radgonska. Letos so trte dale odlicen in kolicinsko bogat pridelek, iztisnili so 50 litrov sladkega mošta. „Vinograd je odlicno obrodil, grozdje je bilo zdravo,“ je povedal Potrc. Ce bi bile epidemiološke razmere ugodne, bi se Videmcani te dni nedvomno veselili na številnih martinovanjih, katerih tradicijo ohranjajo že dolga leta. Ker razmere ne dopušcajo množicnih zbiranj, so se odlocili, da obcinskih in društvenih martinovanj letos ne bo, skupna praznovanja bodo pocakala na cas, ko se bo širjenje okužb koronavirusa umirilo. MZ Ptuj, Podravje • Konservator-restavrator dr. Martin Klinc o svojem delu „Najraje restavriram sakralne predmete“ Ptujcan iz Spuhlje dr. Martin Klinc, konservator- restavrator in predavatelj, je študiral restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter doktoriral na Biotehniški fakulteti – lesarstvo iz podrocja zašcite lesa. „Že kot otrok sem zelo rad ustvarjal z lesom, zato ni bila težka odlocitev, da sem nadaljeval šola­nje na Srednji lesarski šoli Maribor. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or­mož sem spoznal restavratorja Bo-štjana Roškarja, ki me je navdušil nad umetnostjo in restavriranjem, zato sem se odlocil za študij resta­vratorstva na Akademiji za likov-no umetnost in oblikovanje. Za poglobljen študij so mi predhodno pridobljena znanja o lesu in njegovi obdelavi zelo koristila. Po diplomi sem nadgradil znanja s študijem lesarstva na Biotehniški fakulteti, kjer sem doktoriral iz zašcite lesa. Med podiplomskim študijem sem delal in pridobival prakticna znanja na Restavratorskem centru Slove­nije. Sem samozaposlen, zraven pa predavam na Višji lesarski šoli Ma-ribor,“ je o svoji poklicni odlocitvi povedal dr. Martin Klinc, s katerim smo se pogovarjali o restavrator­stvu. Kako postaneš restavrator in kaj je to sploh restavratorstvo? Kako bi ga predstavili? „Pri restavriranju gre za konser­vatorsko-restavratorske posege, ki jih opravljamo na poškodova­nih predmetih kulturne dedišcine. Restavriranje je nadaljevanje kon­servatorskih ukrepov, s katerimi zmanjšamo oziroma zaustavimo škodljive procese propadanja in po potrebi utrdimo strukturo obravnavanim predmetom. Pri konserviranju z uporabljenimi materiali in ukrepi praviloma ne spremenimo videza predmetu, kar je pomembno predvsem za mu-zejsko prezentacijo. Uporabnim predmetom kulturne dedišcine, ki so še v funkciji in so zaradi propa­danja ter predelav izgubili estet­sko vrednost ali funkcionalnost, pa z restavriranjem povrnemo podobo in uporabnost. Sem sodijo predvsem posegi dopolnjevanja manjkajocih ali propadlih delov, barvna dopolnitev in površinska zašcita. Ukrepi temeljijo na spo­štovanju originalnega materiala. V nobenem primeru pa ne smemo pretiravati z restavriranjem, ki bi predmetu zmanjšalo originalnost, karakter in ne nazadnje tudi tržno vrednost. Ljubiteljskih restavratorjev je v Sloveniji veliko, da postaneš izšolani restavrator, pa je treba dokoncati univerzitetni študij restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Študij zajema podrocje restavrira­nja likovne dedišcine, medtem ko šole za restavriranje umetnostno obrtnih predmetov iz lesa, kamor sodijo pohištvo, stavbno pohištvo in drugi izdelki kulturne dedišcine, v Sloveniji nimamo. Delno to po­drocje restavriranja pokriva Višja strokovna šola za les in oblikova­nje Maribor, kjer tudi predavam. Vendar je obseg predavanj in vaj premajhen za kakovostno samos­tojno delo. Mizarji lahko opravljajo tudi Nacionalno poklicno kvali. ka­cijo v programu Mizar, restavrator-ski sodelavec.“ Koliko pa se danes sploh zave­damo pomena restavratorstva? Ali raje, kot da bi nekaj ohranili, kupu­jemo novodobne izdelke, dedišcino pa na tak nacin unicujemo? „Zavedanje po ohranjanju kul­turne dedišcine se dviguje, vendar v želji po sodobnih izdelkih se pre­pogosto zgodi, da lastniki slabo in nevestno ravnajo z antikvitetami, zaradi cesar hitreje propadajo. Še slabše je s stavbnim pohištvom, ki ga zaradi energijske varcnosti zamenjujejo pogosto z oblikovno neustreznim, ki lahko popolnoma razvrednoti videz historicne arhi­tekture. Pri slabše ohranjenih ko­sih pohištva cena restavriranja veli­kokrat presega vrednost izdelka. V želji po cenejšem restavriranju po­gosto lastniki predmete v delo za­upajo nestrokovnjakom, ki lahko z grobimi posegi, kot sta brušenje in peskanje, povzrocijo nepovratno škodo in razvrednotijo predmet. Zato je skrb za ohranjanje kultur­ne dedišcine tako na lastnikih kot restavratorjih, ki izvajamo dela na predmetu.“ Kdo so tisti, ki se obracajo na vas? In kaj si kot restavrator najbolj želite? „Name se najveckrat obracajo župniki z željo po restavriranju oltarjev ter kipov, muzeji in dru­gi lastniki pohištva, stavbnega pohištva in vaških razpel. Najraje restavriram oltarje in druge sakral­ne predmete, saj predstavljajo najpomembnejša umetniška dela. Ceprav skoraj vsak predmet zahte­va poglobljen pristop, mi najvecji izziv in veselje predstavljajo pred­meti v zelo slabem stanju, ki jim z restavriranjem povrnemo prvotno funkcijo in estetsko vrednost.“ Majda Goznik Cerkvenjak • Gradnja optike v rokah Telekoma in Run Še letos 250 prikljuckov V Cerkvenjaku so glede izgradnje širokopasovnega opticnega omrežja sprva racunali zgolj na projekt Rune, nato pa se povezali še s Telekomom. Da je kakovostna internetna povezava kljucna za povezanost obcanov v spletnem svetu, in to v vseh starostnih skupinah, so se v obcini zavedali že pred leti, ko so aktivno pristopili k izgradnji opticnega omrežja. Takrat so imeli dogovor s podjetjem Rune, ker je zadeva tekla prepocasi, pa so, kot receno, k sodelovanju povabili še Telekom. Ob obnovah cest v naseljih se hkrati polaga tudi kabelska kana­lizacija, v katero bodo na koncu upihnili opticne kable in jih prik-ljucili na uporabnike. Telekom ozi­roma njegovo hcerinsko podjetje GVO je položilo že kar nekaj kilo-metrov cevi zlasti ob glavni cesti skozi Cerkvenjak, še letos naj bi vzpostavili 250 širokopasovnih op-ticnih prikljuckov. Kot je povedal župan Marjan Žmavc, so v Runah trenutno v fazi priprave projektne dokumentaci­je za izgradnjo omrežja, in sicer v vseh tistih naseljih po obcini, za ka­tera drugi ponudniki telekomuni­kacijskih storitev nimajo interesa. SD truda v ples, je zelo dosledna in hit- Ptuj • Ucne ure baleta letos obiskuje 77 otrok ro ucljiva, zato je bila na tekmova­nju tudi uspešna.« Nekatere mlade balerine že na-crtujejo nadaljevanje šolanja na Na Ptuju izjemni mladi plesalci baleta Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, vendar poklic balerine Ena izmed bolj priljubljenih obšolskih dejavnostih, predvsem med deklicami, je ucenje baleta. Na Glasbeni šoli Ka-po mnenju Kostrevceve ni za vsa­ rola Pahorja Ptuj je k baletu v letošnjem šolskem letu vpisanih 75 ucenk in samo dva ucenca, ki so razdeljeni v devet kogar, saj se je treba v prid plesne kariere marsicemu odreci. Delovni­ razredov (izobraževanje se pokriva z osnovnošolskim). Število plesalcev sicer upada s starostjo, saj so v višjih razre­ ki potekajo v zaprtih prostorih vse dih plesne vaje veliko zahtevnejše. dni v tednu, tudi v casu praznikov, velikokrat od jutra do poznih noci. Izobraževalni program se deli vsaki vaji se je treba truditi, da steg- »To je zelo zahteven poklic, ki je na plesno pripravnico (za otroke, neš nogo najmocneje, da skaceš in hkrati trdo .zicno delo. Ne samo stare šest, sedem in osem let) dviguješ noge najvišje, kolikor je da si ves dan na nogah, vecino casa in program balet. V slednjega se mogoce, hkrati pa vsega tega tru­ ženeš svoje telo do ekstremnih na­vkljucujejo ucenci, starejši od de­ da ne pokažeš na obrazu, ampak porov. Potrebna je tudi zelo dobra vet let, pri katerih je bila predhod­ samo lahkotno zaplešeš. Pri baletu psihicna stabilnost; plesalci so ves no ugotovljena plesna nadarjenost ni napredka, ce vanj ne vložiš ma-cas pod hudim pritiskom konku-oz. razvitost elementarnih plesnih ksimalnega napora,« je povedala rence, perfekcionizma, javnega sposobnosti ter ustrezne . zicne Kostrevceva. Prednosti mlade ple-nastopanja, ocenjevanja, stara­dispozicije. salke Pie so dobre naravne danosti nja … Pripravljen moraš biti tudi Vodilo baletne uciteljice Alenke za balet: proporcionalno telo, lepo na vsaj delno spremembo kariere Kostrevc na Glasbeni šoli Karola stopalo, dolge roke noge in vrat, zaradi starosti,« je še dodala Ko-Pahorja Ptuj je v prvi vrsti približa­ gibcnost, muzikalnost in eleganca. strevceva. ti balet in plesne vaje vsem, ki jih »Je pa tudi ucenka, ki vlaga veliko Estera Korošec to zanima. »Zavedam se, da v šoli ne ustvarjamo baletnih plesalk in plesalcev, ampak otroke ucimo, da je telo instrument za plesno izraža­ nje. Hkrati si prizadevamo razvijati ustvarjalnost, vztrajnost in delov-no navade.« Foto: Mirjana Šrot Pia Peršuh, ucenka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, je osvojila bronasto Tisti najboljši ucenci pa se ude­ medaljo na Mednarodnem baletnem tekmovanju v Lendavi, ki je bilo zanjo ležujejo tudi baletnih tekmovanj. veliko presenecenje, saj se je takšnega tekmovanja udeležila prvic. »Prejete Konec oktobra se je v lendavski nagrade sem bila izjemno vesela, saj so bile ostale tekmovalke nekoliko koncertni dvorani odvijalo Medna­ bolj izkušene,« je povedala mlada plesalka Pia, katere edina želja v tem rodno baletno tekmovanje Tutu, ki trenutku je trenirati balet. se ga je udeležila enajstletna Pia Peršuh, sicer ucenka 3. razreda co Alenko Kostrevc, saj je konku­ Kostrevceva: ptujske glasbene šole. renca na takih tekmovanjih zares Na tekmovanju je nastopila v »Pri baletu je treba velika. »Ce želiš biti uspešen na ba­najmlajši tekmovalni skupini (od delati »na polno« letnih tekmovanjih, je treba na vsa­ 11. do 13. leta starosti) in osvojila kem treningu plesati tako kot na odlicno tretje mesto oz. bronasto To je velik uspeh tako za mlado baletnem odru pred publiko. Vsa­medaljo. plesalko kot njeno baletno ucitelji-kic je treba delati “na polno” – pri Konkurenca na baletnih tekmovanjih je velika. Foto: Maja Ponebšek Ucenje baleta bo glede na aktualne odloke vlade še vedno potekalo v živo, v plesni dvorani OŠ Olge Meglic Ptuj. Plesalci morajo med plesnimi vajami vzdrževati varnostno razdaljo v dolžini dveh metrov, temu primerno so prilagojene tudi koreogra.je. Med ucenjem baleta so lahko ucenci brez mask, izven plesne dvorane pa si jo morajo ponovno nadeti. Sveti Tomaž • Zlata poroka zakoncev Mandelj »Mladi so danes vse prevec haklik« Ob 50. obletnici zakona sta si porocne zaobljube ponovno izrekla zlatoporocenca Santa in Tone Mandelj od Sv. Tomaža. Ljubezen se je rodila na tujem, ka. Najprej je mož delal precej po do pred kratkim sta obdelovala v Nemciji, kamor sta oba odšla terenu, kasneje, ko je dobil službo manjši vinograd. Tone se zelo rad služit kruh. Spoznala sta se preko v Münchnu, pa se je vsak konec te­ ukvarja tudi s cebelarjenjem, ima prijateljev, ljubezen pa okronala s dna vracal domov. Ni bilo lahko, a cebelnjak in prideluje med za do- poroko 23. oktobra 1971 v cerkvici smo pregurali. Veste, tudi potrpeti mace potrebe. Aktivna pa sta tudi Svetega Tomaža. Leto zatem sta je treba. Današnja mladina je vse v domaci obcini in društvih, Santa najprej povila hcerko Jolando, leta prevec haklik, ne vedo vec nice­ pri delu med tomaževskimi gospo­ 1978 pa še sina Danijela. Predno je sar potrpeti,« nam pove zlatopo­ dinjami, Tone med lovci. »Želim si, puncka zakorakala v prvi razred, rocenka. Od moževe upokojitve, da bi skupaj docakala še cim vec se je Santa skupaj z otrokoma dobrih petnajst let, uživata v do- skupnih srecnih in zdravja polnih vrnila v Slovenijo, v hiško, ki sta jo maci hiši. »Marsikdo je rekel, da bo let,« še custveno doda Santa. na domaci grudi zgradila skupaj težko, ker nisva bila vajena živeti Po 50 letih skupnega življenja z možem. Ob hiški sta postavila skupaj. Toda nama ni. Lepo je in naj sta si vprico svojih najdražjih, so- še prijazno domaco gostilno, ki je tako traja,« je zadovoljna Santa. rodnikov in prijateljev, ponovno nosila ime »Bife pri Tonetu«. Tone Še posebej v veselje so jima štir­ izrekla zaobljube. Civilni obred sta je nadaljeval z delom v Nemciji vse je vnuki, Miha in Matic ter Sara in opravila župan Mirko Cvetko in ob- do upokojitve. »Marsikdaj je bilo Teja, ki so že pravi mladostniki. cinska uradnica Blanka Kosi Raušl. težko, saj sem sama vzgajala otro- Cas si krajšata z obdelavo vrta, še Monika Horvat Ptuj • Knjižnica Ivana Potrca Ptuj Dogodki za vec branja in raziskovanja »Moja knjižnica praznuje« je slogan, s katerim knjižnice že vrsto let promovirajo do- godke, ki jih prirejajo ob dnevu slovenskih knjižnic. „Tudi knjižnice namrec obe­ležujemo svoj dan, in sicer 20. novembra. Rdeca nit letošnjega praznovanja je branje, ki ga ne le ob našem prazniku, temvec tudi sicer, promoviramo in spodbuja-mo na razlicne nacine. V želji, da bi knjige našle pot do bralcev in bralci pot do njih, v naši knjižnici v tednu splošnih knjižnih poteka­jo številni dogodki. Z njimi želimo nagovoriti in k branju pritegniti cim vec ljudi, saj nas branje pope-lje v nov sprošcujoc svet razisko­vanj,« je ob zacetku letošnjega tedna splošnih knjižnici povedala direktorica Milena Doberšek. Letošnji teden se je zacel vceraj in bo potekal do 20. novembra. Uporabniki Knjižnice Ivana Potrca Ptuj si bodo lahko ogledali dve razstavi. Prva predstavlja tretji del bogate zapušcine Ivana Potrca, ki jo je knjižnici konec julija 2020 po­darila njegova hci Marjetica Potrc. V razstavišcu knjižnice pa je na ogled potujoca fotografska raz­stava Narava povezuje, ki pred­stavlja izjemne prebivalce slo­venske narave. „Bralcem bomo skušali novembrske bralne urice popestriti tudi z izborom litera­ture, primerne za ta cas. Posebej bomo izpostavili e-vire in knjižnic­no gradivo, ki nam omogocajo branje z ušesi – in to kjerkoli in ka­darkoli. V cetrtek, 18. novembra, pa bomo ob 19. uri na knjižnic­nem YouTube kanalu predvajali pogovor s clanom skupine MI2, Jernejem Dirnbekom, odlicnim glasbenikom in pisateljem, ki bo predstavil svoj zadnji roman Tramp. Vsem, ki še niso naši clani, pa bi to radi postali, bomo med 15. in 20. novembrom podarili enoletno brezplacno clanarino,“ pa je povedal bibliotekar Gregor Korošec, ki se bo tudi pogovarjal z Jernejem Dirnbekom. MG Nogomet Rokomet S tekmami bodo prišle tudi Deveti poraz zapored v izkušnje ... Dobovi ... Stran 14 Stran 14 Rokomet Odbojka Velika Nedelja dobila Osvojile niz, za zmago ali drugoligaški derbi tocko je nekaj zmanjkalo Stran 15 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohoric. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstic, Niko Šoštaric, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Crtomir Goznik. Flakus Bosilj ujel strelsko formov Veroni in reprezentanci Slovenska nogometna reprezen-Ticic), Matko (od 88. Sešlar), Fla- Kvali.kacije za EP, skupina G: tanca do 21 let je na svoji peti tekmi kus Bosilj (od 80. Kolobaric). Selek­ 1. CEŠKA 5 4 0 1 10:3 12 kvali.kacij za evropsko prvenstvo tor: Milenko Acimovic. 2. ANGLIJA 4 3 1 0 8:3 10 2023 v Kopru premagala Albanijo s Slovenski nogometaši so proti 3. ALBANIJA 5 3 0 2 7:7 9 3:0 (2:0). Izbranci Milenka Acimovica Albancem lovili že kar nujno zmago 4. SLOVENIJA 5 2 1 2 6:5 7 bodo naslednjo tekmo igrali v torek, za obstanek v boju za vrh skupine 5. KOSOVO 4 1 0 3 2:6 3 16. 11., ko bodo ob 18.00 v Kopru go- oziroma prvi dve mesti (prvo vodi na 6. ANDORA 5 0 0 5 0:9 0 stovali Cehi. EP, drugo v dodatne kvali. kacije). Albanci so na prejšnji medsebojni Verone v ligi Primavera (U-21). David Slovenija – Albanija tekmi zmagali z 2:0, toda že takrat je v zadnjem casu ujel strelsko formo so Slovenci pokazali dobro igro, še-in je bil strelec za Verono na zadnjih 3:0 (2:0) pala pa je realizacija. To so v Kopru dveh tekmah, proti Juventusu in Mi-STRELCA: 1:0 Flakus Bosilj (7.), 2:0 popravili in imajo po novem sedem lanu. Strelski niz je nadaljeval tudi v Matko (24.), 3:0 Flakus Bosilj (75.). tock, dve manj od tretjeuvršcenih reprezentanci, kar sta bila zanj na še- SLOVENIJA: Turk, Španring, Laci, Albancev. sti tekmi prva zadetka v izbrani vrsti Stojinovic, Trontelj, Zabukovnik, Junak tekme je bil nekdanji clan U-21 (je pa pred tem že zadeval tudi v Žugelj (od 88. Koderman), Svetlin Aluminija David Flakus Bosilj, ki se selekcijah U-19, U-17 in U-16). (od 79. Bešir), Casar (od 58. Vešner v tej sezoni dokazuje pri mladi ekipi sta, JM Tenis • Blaž Rola Challenger turnir v Knoxvillu, dvojice, rezultati: 1. krog: Jaziri/Rola – Kadhe/Roe­ Slovensko-tunizijska kombinacijaViden napredek:lofse (Indija/JAR) 6:3, 4:6, 10:6; cetrt.nale: Jaziri/Rola – Galloway/ Lawson (ZDA, 4.) 6:2, 6:2; pol. nale: Jaziri/Rola – Gonzales/ delovala kot namazan stroj od 0:24 do 0:4 Rungkat (Filipini/Indonezija) 6:3, Ptujski teniški igralec Blaž 31-letni Ptujcan je tokrat moci igralec. 6:7(6), 11:9; REZULTATI 11. KROGA: Doxakey – Igralke ŽNK Doxakey so v nedel­združil z izkušenim Tunizijcem Ma-Slovensko-tunizijska naveza je . nale: Jaziri/Rola – Hach/Reyes-Olimpija 0:4 (0:3), Cerklje – Ljubljana jo na ptujskem Mestnem stadionu Rola je v prejšnjem tednu rekom Jazirijem (299.). 37-letnik iz od samega zacetka turnirja delova--Varela (Mehika, 1.) 3:6, 6:3, 10:5. 1:5 (1:3), Krim – Nona Pomurje Beltin-gostile vodilno ekipo Olimpije, ki jim nastopal na challenger Tunisa ima za sabo dolgo in bogato la zelo trdno. Oba sta hitro izpadla ci 0:11 (0:6), Primorje Gaia Naturelle je v prvem delu sezone zadala dos- da je s slednjim Rola že igral, leta turnirju z nagradnim kariero, najvišje na ATP-lestvici se med posamezniki, Jaziri v prvem, – Radomlje 1:5 (0:0). lej najvišji poraz v 1. ligi, nasula jim 2017 sta skupaj celo osvojila turnir je zavihtel leta 2019, ko jer bil 42. Rola v drugem krogu (ugnal ga je 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 11 10 0 1 117:9 30 je kar dva ducata golov. Tokrat je bil skladom 52.000 dolarjev v Cilu. Finalni cetveroboj je potekal igralec sveta. Skupaj je v karieri s Daniel Altmaier, ki je kasneje zaigral 2. POMURJE BELTINCI 10 10 0 0 78:2 30 pogled na semafor po koncani tekmi v ameriškem Knoxvillu. po notah serverjev, bilo je zelo malo turnirskimi nagradami zaslužil skoraj v .nalu), zato sta lahko vse moci 3. RADOMLJE 11 6 0 5 37:17 18 za ptujska dekleta precej bolj prijazen, priložnosti za break. V prvem sta Mesto leži na vzhodu ZDA, v štiri milijone dolarjev. usmerila v dvojice. Kar trikrat sta 4. LJUBLJANA 11 6 0 5 37:28 18 ceprav je v gostujoci zasedbi zaigralo eno redkih izkoristila Mehicana (pri trikotniku med Nashvillom, Slovenec in Tunizijec sta enkrat že se reševala v master tie-breakih, 5. CERKLJE 10 4 0 6 18:45 12 kar sedem istih igralk, ki so bile v prvi izidu 3:4), v drugem pa Slovenec in zaigrala skupaj med dvojicami, to je vedno sta potegnila daljšo. Na poti 6. PRIMORJE GAIA 9 3 0 6 8:37 9 postavi tudi na prvi medsebojni tekmi. Atlanto in Charlotto, ima Tunizijec (4:3). V master tie-brea­ bilo junija letos v Bratislavi na Slova-do koncne lovorike sta ugnala 4. in 7. DOXAKEY 9 2 0 7 14:60 6 Pri gostjah je bila med nastopa-pa nekaj manj kot 200.000 škem, kjer sta se uvrstila v pol. nale. 1. postavljeno dvojico, zato je slavje ku, kjer se igra do desete tocke, sta 8. KRIM 11 0 0 11 6:117 0 jocimi tudi Urška Bratuša, ki zelo Jaziri in Rola zaostajala le enkrat, prebivalcev. Za Blaža je Tudi med posamezniki sta se že me-vec kot zasluženo. dobro pozna zelenico Mestnega pri izidu 0:1. Nato sta s serijo šestih rila med seboj, po dveh dvobojih je V .nalu sta bila na nasprotni Doxakey – Olimpija stadiona, saj je tukaj igrala v mlajših postalo cetrto ameriško zaporednih osvojenih tock ušla na rezultat 1:1. V Indiji sta lani odigrala strani igrišca prva nosilca, Mehica-selekcijah Drave in ŽNK Ptuj. Od leta mesto z zmago na challenger maratonski dvoboj, ki je trajal tri ure, na Hans Hach Verdugo in Miguel varno prednost (6:1) in jo brez težav 0:4 (0:3) 2016 dalje je nastopala še za ŽNK zadržala do konca (10:5). Za Blaža je turnirjih med dvojicami. po treh tie-breakih pa ga je dobil naš Angel Reyes-Varela. Zanimivo je, STRELKE: 0:1 Izabela Križaj (3.), Maribor, Tabor in od lani za Olimpijo. to osma turnirska zmaga med dvoji­ cami. 0:2 Anja Žvokelj (22.), 0:3 Neva Kum-Gostje so hitro povedle, že v 3. alic (43.), 0:4 Neva Kumalic (91.).minuti, a to ni zmedlo domacink, ki Na ATP-lestvici v konkurenci dvo-ŽNK DOXAKEY PTUJ: Ne. Foršt-so postavile mocan obrambni zid jic je Rola s ponedeljkom naredil ve­pred vratarko Nežo Forštnaric. Ta je lik skok navzgor, pridobil je vec kot naric, Križan (od 71. T. Loncaric), do odmora klonila še dvakrat. V dru­ 100 mest (prej 420., sedaj 314.). Lorbek, Vidovic, Hvalec, Štum­berger (od 83. Dodik), Ciganovic, gem delu so domacinke odbijale vse V tem tednu bo Rola nastopil na podobnem turnirju v Champaignu, v Miljkovic (od 58. A. Loncaric), Po-nalete gostij do sodnikovega podal­tocnik (od 82. Švarc), Nu. Foršt-jška, takrat pa je svoj drugi zadetek prvem krogu se bo pomeril s kvali. - kantom. naric (od 85. Jelen), Pernek. Trener:na tekmi dosegla Neva Kumalic. Uroš Šmigoc. JM JM Zmage Blaža Rola med dvojicami na challenger turnirjih: - leta 2021 v Knoxvillu (ZDA), par­tner Marek Jaziri (Tunizija) - leta 2021 v Zadru (Hrvaška), par­tner Blaž Kavcic (Slovenija) - leta 2019 v Charlottesvillu (ZDA), partner Mitchell Krueger (ZDA) - leta 2017 v Limi (Cile), partner Miguel Angel Reyes-Varela (Mehika) - leta 2015 v Columbusu (ZDA), partner Chase Buchanan (ZDA) - leta 2015 v Caryju (ZDA), partner Chase Buchanan (ZDA) - leta 2015 v Sao Paulo (Brazilija), partner Chase Buchanan (ZDA) - leta 2013 v Toyoti (Japonska), Blaž Rola partner Chase Buchanan (ZDA) Nogomet • 2. SNL, 16. krog S tekmami bodo prišleizkušnje, ki sedaj manjkajo Nogometaši Drave so se v Beltin-Ta je v igro poleg nekaterih mladin-peljal Gal Grubelnik – 1:0. 20-letni Ce­ce podali v upanju na presenecenje, cev od prve minute naprej poslal ljan je bil lani najboljši strelec 3. ligeceprav je bil izostanek kapetana tudi Lea Ceha (letnik 2005) in Mateja – vzhod, v dresu Šampiona je na 16 Antona Rogina (v Rogaški Slatini je Kranerja (2004) – oba sta bila prvic tekmah zabil kar 18 golov. prejel cetrti rumeni karton v sezoni) v zacetni enajsterici clanske ekipe A dravaši niso vrgli puške v koru­izjemno velik hendikep. Kapetanski Drave. zo, kar se jim je obrestovalo v 28. mi-trak je tokrat nosil Niko Drevenšek. Gostje so poskušali zaigrati trdno nuti. Takrat je Simon Rogina dosegel »Niko ima najdaljši staž pri Dravi v obrambni formaciji, preko kate-svoj drugi gol v sezoni in poravnal po visoki podaji pa je Žiga Dobnik izmed vseh preostalih igralcev, ka-re bi si poskušali s hitrimi prehodi v rezultat na 1:1. trcil z domacim vratarjem in obležal kovost pa pri njem tako ali tako ni protinapade ustvarjati priložnosti. Ta izid je bil na semaforju zapisan na tleh. Kljub bolecinam se je po ne­sporna, tako da dileme o kapetanu Nacrt pa ni vzdržal prav dolgo, že v vse do zadnje minute prvega polca­kaj sekundah pobral in sodnik Žan ni bilo,« je dejal trener Andrej Kvas. 11. minuti je domacine v vodstvo po-sa: Takrat so imeli gostje prosti strel, Jazbec ni prekinil srecanja. Domacini so nemudoma izpeljali protinapad in tocko v boju za obstanek. Podobno Rogaška – Primorje 1:0 (0:0); stre-Gorica z zmago v velja za Brežice, ki so remizirale v lec: 1:0 Pirtovšek (65.); ga na koncu v sodnikovem podaljšku derbiju le še korak pod gosteh pri Fužinarju. Korošci so na Krka – Rudar Velenje 2:2 (1:1); tudi uspešno zakljucili, strelec je bil Luka Maric – 2:1. Gre za nekdanjega zadnjih dveh tekmah proti Biljam in strelci: 1:0 Kastrevec (8.), 1:1 Jovan Triglavom clana Mure, ki je nekaj tekem odigral Brežicam osvojili le tocko (pricako-(19.), 2:1 Stevanovic (84.), 2:2 Batistic tudi v 1. ligi. Glede na situacijo na lestvici, kjer vali so jih šest), kljub temu pa ostaja-(86.); »Vsak igralec z vec izkušnjami bi v sta Gorica in Triglav »nekaj svetlob-jo na 3. mestu lestvice. Jadran Dekani – Roltek Dob 2:1 tem trenutku obležal na tleh in po­nih let« pred tekmeci, je bil njun Med zmagovalci kroga je Roga-(1:0); strelci: 1:0 Vranješ (14.), 1:1 Ma­cakal na pomoc, mladi Dobnik pa je drugi medsebojni obracun v sezoni ška, ki je po prihodu trenerja Aleša kovec (53.), 2:1 Zyba (58., z 11-m). najbolj pricakovana tekma jesenske-Kacicnika vpisala dve zmagi in je Tekma Krško – Nafta 1903 je bila odreagiral, tako kot je. Ko se igra za tocke na clanskem drugioligaškem ga dela sezone. Domacini so bili pod ob nekaterih spodrsljajih tekmecev preložena. vodstvom trenerja Mirana Srebrni-nivoju, je potrebne tudi nekaj pozi-Vse dvome o zmagovalcu tekme Jadran. Prav Dekancani so naslednji znova cetrta. Tokrat je edini gol na 1. TRIGLAV KRANJ 16 12 2 2 31:9 38 ca boljši tekmec predvsem v prvem tivne preracunljivosti. Mladi igralci je s svojim drugim zadetkom na tek-tekmec Drave, v soboto bo ob 13.30 srecanju s Primorjem dosegel Rok 2. GORICA 14 12 1 1 28:7 37 seveda ob tem pridobivajo nepre-mi razblinil Maric, ki je v 85. minuti šlo za resnicno pravi derbi zacelja. polcasu, kar so kronali z dvema go-Pirtovšek (nekdaj Drava in Nafta). 3. FUŽINAR VZAJEMCI 16 7 5 4 27:23 26 loma. Na zacetku in koncu polcasa cenljive izkušnje, kar pa se vcasih ne postavil koncni izid tekme – 1:3. Andrej Kvas, trener Drave: »Ka­ 4. ROGAŠKA 16 8 1 7 22:20 25 Preko zaostalih tekem se lahko na je bil strelec Žan Leban, zanj sta bila sklada z istocasno nujnostjo iskanja Na klopi domace vrste tokrat drovsko smo resnicno šibki, ekipa 5. PRIMORJE 16 6 6 4 26:18 24 tretje mesto zavihti Nafta – cakata jo to tretji in cetrti gol v sezoni. Tako je 6. ROLTEK DOB 16 7 3 6 26:22 24 tock,« je eden od kljucnih trenutkov ni smel sedeti trener Damijan Gaj-je mlada in neizkušena, a s tem se tekmi z Gorico in Krškim. Gorica storila velik korak k osvojitvi 7. NAFTA 1903 14 6 5 3 32:19 23 tekme videl Kvas. ser, ki je zaradi kartonov izpustil moramo sprijazniti. Žal mi je pred­simbolicnega naslova jesenskega pr-REZULTATI 16. KROGA: 8. BELTINCI 16 5 7 4 21:20 22 V drugem delu so dravaši posku-že drugo srecanje v tej sezoni. vsem tega zadetka za 2:1, saj nas je vaka, saj jo ob tocki zaostanka caka-Beltinci Klima Tratnjek – Drava 3:1 9. RUDAR VELENJE 16 7 1 8 27:27 22 šali zamenjati sistem igre in se pre-Kljub temu je Prekmurcem uspe-'presekal'. V drugem delu smo se ta še kar dve zaostali srecanji, proti (2:1); 10. VITANEST BILJE 16 5 5 6 25:27 20 makniti bližje golu tekmecev, da bi s lo nadaljevati pozitivno serijo, na trudili, si priigrali dve ali tri polprilož-Nafti in Dravi. Gorica – Triglav 2:0 (2:0); strelec: 11. KRKA 14 4 5 5 23:21 17 tem ustvarjali vecji pritisk na zadnjo zadnjih devetih tekmah so izgubili nosti, v zadnji tretjini igrišca pa smo Domacini tokrat niso bili pretirano 1:0 Leban (8.), 2:0 Leban (44.); 12. ILIRIJA 1911 16 3 5 8 13:21 14 vrsto domacinov. To se v praksi na le enkrat (proti Nafti), ob tem so bili premalo konkretni za še drugo radodarni s tockami, gostom so ob Ilirija 1911 – Vitanest Bilje 0:0; rde-13. KRŠKO 15 3 5 7 17:32 14 igrišcu ni izšlo povsem po željah, do-dosegli tri zmage in pet remijev. Z izenacenje na tekmi. Že sedaj vse sile treh remijih prepustili le tri. Zanimi-ca kartona: Trdan (39.), Beguš (86., 14. JADRAN DEKANI 15 2 7 6 17:20 13 macini so znali nadzorovati položaj zbranimi 22 tockami so trdno za-usmerjamo v naslednjo tekmo z Ja­vo je bilo v Ljubljani, kjer je Ilirija kljub oba Ilirija); 15. BREŽICE CATEŽ 16 1 6 9 12:33 9 in držati žogo vec v svoji posesti, s sidrani v sredini lestvice. dranom, ki je kljucna za ta zakljucek dvema izkljucitvama zdržala pritisk Fužinar Vzajemci – Brežice 1919 tem pa onemogocati napadalne ak-Drava na drugi strani ostaja na jesenskega dela sezone.« 16. DRAVA PTUJ 14 2 2 10 18:46 8 Bilja in vpisala izjemno dragoceno Terme Catež 0:0; JM cije gostov. dnu, pred njo sta blizu le Brežice in JM lem 18 minut. poceni zadetkov, izgubili vratarski cistega prekrška za sedememtrovko IGRALEC TEKME: Ignjat Nešic (Do­dvoboj (12:8 v obrambah za vratarje Ormožanov po prodoru Tinceka He-bova). Dobove), v zakljucku tekme nismo barja. Po golu Kosija za 28:27 so do- Jeruzalem Ormož je še devetic odigrali kot znamo. Enostavno smo maci rokometaši prejeli še izkljucitev zapored ostal praznih rok na gosto­vanju v Dobovi. Ce katera ekipa oz. dvorana ne ugaja ormoškim roko­metašem, je to zagotovo Dobova ... Gostitelji so bolje zaceli tekmo in v 6. minuti povedli 4:2. Ob tem so Prleki že v 8. minuti ostali brez vratarja Alena Skledarja, ki je takoj na zacetku tekme (mogoce celo na­menoma?) dobil dva strela v glavo. Kljub težavam z mladim vratarjem so gostje pocasi priceli prevzemati vaje-ti igre v svoje roke in kapetan Bojan Cudic je svojo ekipo v 17. minuti po­peljal v vodstvo z dvema zadetkoma (8:10). Ob tem so imeli Ormožani preko Tilna Kosija priložnost za +3, a je zgrešil strel na prazna vrata cez celo igrišce (vratnica). Do odmora sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nobeni pa ni uspelo povesti za vec kot za zadetek. „Že v 1. polcasu v obrambi nismo zaigrali kot znamo. Igrali smo mlac­no in prejeli visoko število zadetkov. Prepricani smo bili, da bomo v 2. pol­casu povišali prestavo višje in tekmo pripeljali k srecnemu koncu, toda tudi v nadaljevanju smo igrali slabo,“ je odkrito prvi del tekme pokomenti­ral Tincek Hebar, strelec petih zadet­kov v 1. polcasu za Jeruzalem. za dve minuti, gostje pa so si v ob-rambi z igralcem vec privošcili hudo napako in Andraž Dragan je zadel ter zapecatil usodo Jeruzalema. „Vedeli smo, da nas caka težka tekma, kjer bo odlocitev o zmago­valcu padla v sami koncnici. Bili smo bolj zbrani in tudi zdelo se mi je, da smo si bistveno bolj želeli zmage kot naš nasprotnik iz Ormoža. Ces-titam soigralcem za prikazano in za zmago, ki nam v boju za obstanek veliko pomeni,“ je po tekmi pokal od veselja trener Dobove Damjan Radanovic. Ormožane v soboto, 20. novem-bra, ob 19.00 caka nova domaca Grabovac: »Naš glavni adut bosta hitrost in tehnicno znanje« V Ormožu se ob igranju prvenstvenih tekem pripravljajo tudi na novo evropsko preizkušnjo. »Potekajo že priprave na gostovanje v Švici. Zara-di varcevanja smo se odlocili, da na pot v Švico potujemo z avtobusom in letalom. V Suhr Aarau nas cakata dve nocitvi in tekma, ki bo potekala v nedeljo, 28. novembra, ob 16.00. Srecanja tekmecev v švicarski ligi re-dno spremljamo, tako da smo ekipo Suhr Aaraua že dodobra spoznali. Imajo kar nekaj odlicnih posameznikov in so izjemno visoki ter . zicno mocni. Kot kaže bo naš glavni adut hitrost ter tehnicno in takticno zna­nje. Tukaj vidimo našo priložnost in menimo, da smo dobili premaglji­vega tekmeca,« je nekaj podatkov o naslednjem tekmecu v EHF pokalu povedal predsednik Mladen Grabovac. tekma, kjer bodo tocke nuja, saj na Hardek prihaja Sviš iz Ivancne Gori­ce. „V Dobovi smo res zamudili lepo priložnost za zmago, ki bi nas pope-ljala k sredini lestvici, kjer nam je tudi Dravaši še brez poraza mesto. Zdaj nas caka teden trdega dela na treningih, v soboto proti Svi-Po mesecu dni zaustavitve keg-na in napeta vse do konca, ko so za šu pa 'na glavo'. Ni druge, treba bo ljaških tekmovanj zaradi nastopanja piclih 11 kegljev zmagali Ptujcani z zmagati, v nasprotnem primeru nas najboljših slovenskih klubov v evrop-rezultatom 5:3. Odlocilno tocko je v nadaljevanju sezone ne caka nic skih in svetovnih pokalnih tekmova-prispeval Milan Ceh (541 kegljev), dobrega,“ je zakljucil ormoški stra­njih in nastopa reprezentanc na eki-ki je sicer podrl 11 kegljev manj kot teg Prapotnik. pnem svetovnem prvenstvu (vecjih njegov tekmec, najboljši domacin Uroš Krstic uspehov niso dosegli ne klubi in ne Izet Lemezovic (552), vendar je zma­reprezentanci, op. a.), se je pretekli gal v setih (3:1) in osvojil dragoceno NLB liga konec tedna nadaljevalo tudi prven-ekipno tocko. Tocki sta prispevala še REZULTATI 9. KROGA: Dobova stvo v ligah OTS Maribor. Boris Premzl in Mitja Kramberger. – Jeruzalem Ormož 30:27 (15:15), Premor so dravaši izkoristili za V soboto so Ptujcani v 5. krogu go-Gorenje Velenje – LL Grosist Slovan igranje prestavljene tekme 1. kroga stovali v Radencih in si z Radensko 30:23 (16:11), Trimo Trebnje – Riko z ekipo Lokomotive 2 v Mariboru. razdelili tocki – 4:4. Dravaši so zaceli Ribnica 28:28 (12:14), Maribor BranikTekma na šeststeznem kegljišcu tekmo zelo nervozno in so doma-– Herz Šmartno 34:33 (19:19), Ljublja­dvorane Tabor je bila zelo izenace-cinom dovolili, da so po prvih dveh na – Urbanscape Loka 29:34 (14:18), parih vodili 2:0 in si ob tem še priigra-Slovenj Gradec 2011 – Celje Pivovar-1. lige OTS Maribor li razliko 142 kegljev. Domaca igral­na Laško 25:33 (12:17), Sviš Ivancna ca sta imela svoj dan (Štiberc 540, Gorica – Koper 24:28 (11:14). 1. KROG: Lokomotiva II – Zemljic 535 kegljev), ptujska dvojica 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 9 9 0 0 18 Drava 3:5 pa se nikakor ni znašla. Nadaljeva­ 2. TRIMO TREBNJE 8 7 1 0 15 DRAVA: Krušic 495, Cuš 509, nje tekme pa je bilo povsem v rokah 3. URBANSCAPE LOKA 9 7 0 2 14 Premzl 545, Golob 504, Ceh 541, gostov. Vse štiri dvoboje so dobili 4. GORENJE VELENJE 9 6 1 2 13 Kramberger 532 podrtih kegljev. clani KK Drava, razliko v kegljih pa 5. RIKO RIBNICA 9 6 1 2 13 so zmanjšali na samo 9 kegljev, kar 6. LL GROSIST SLOVAN 9 4 0 5 8 5. KROG: Radenska II – Drava je na koncu zadostoval za neodlo­ 7. SLOVENJ GRADEC 9 3 1 5 7 4:4 cen rezultat. To je bil prvi neodlocen 8. KOPER 9 3 1 5 7 DRAVA: Cuš 472, Krušic 461, rezultat za ptujske kegljace, za Ra­ 9. SVIŠ IVANCNA GORICA 9 3 0 6 6 Premzl 517, Ceh 489, Golob 507, densko 2 pa že kar tretji. Drava ima 10. DOBOVA 9 3 0 6 6 Kramberger 532 podrtih kegljev. ob tem remiju še tri zmage ter je v 11. MARIBOR BRANIK 9 3 0 6 6 tej sezoni še neporažena in trenutno 12. JERUZALEM ORMOŽ 8 2 1 5 5 VRSTNI RED: Drava 7, Radenska 13. LJUBLJANA 9 2 0 7 4 II 5, Johanes in Lokomotiva II – po 3 vodi na prvenstveni lestvici. 14. HERZ ŠMARTNO 9 1 0 8 2 tocke ... David Breznik torek • 16. novembra 2021 Šport Meteorplast presenetil Vrhnicane V 1. slovenski futsal ligi Gašparic, Trstenjak, Gorican, Aljaž 1. SFL Ruis, Škerget, Šno., Alen Ruis, Vaj- so bile na sporedu tekme REZULTATI 9. KROGA: Siliko – Me- da. Trener: Saša Makoter. 9. kroga, s katerimi se je teorplast Šic bar 3:3 (1:0), Dobovec Po dvotedenskem premoru zara-– Oplast Kobarid 11:0 (8:0), Litija – zakljucil prvi del rednega di tekem osmine . nala pokalnega Dobrepolje 4:0 (2:0), Bronx Ško. je dela sezone. Ekipa Ptuja je tekmovanja se je konec tedna nada-– Mlinše 2:4 (0:3). Prosta je bila ekipa bila v tem krogu prosta (v ljevalo prvoligaško tekmovanje. Eki-Hiša daril Ptuj. pa Meteorplast ŠIC bar je odigrala še naslednjem bo gostovala 1. DOBOVEC 8 7 1 0 56:10 22 eno v nizu zahtevnih tekem, z gosto­ 2. SILIKO VRHNIKA 5 pri vodilnem Dobovcu), vanja na Vrhniki pa se vraca s tocko 8 2 1 40:27 17 3. LITIJA 8 5 2 1 30:21 17 presenetila pa je ekipa proti Siliku. Tekma se je koncala z izi­ 4. HIŠA DARIL PTUJ 8 4 2 2 31:21 14 ljutomerskega Meteorplasta, dom 3:3 (1:0). Meteorplast ŠIC bar je 8 2 20:33 5. OPLAST KOBARID 2 4 8 ki je na gostovanju pri prvi del prvenstva koncal na šestem 6. METEORPLAST ŠIC 8 1 4 3 22:27 7 mestu (7 tock). 7. MLINŠE 8 2 1 5 22:37 7 Vrhniki iztržila tocko. Pred dvobojem s Silikom, ki je 8. DOBREPOLJE 8 1 1 6 17:50 4 na visokem drugem mestu, je ljuto-9. BRONX ŠKOFIJE 8 0 3 5 14:26 3 merska ekipa trenirala brez trenerja Siliko Vrhnika – Tomislava Novaka, ki je zbolel, zato povedli z izvrstno izvedenim prostim Meteorplast ŠIC bar je moštvo na tekmi na Vrhniki vodil strelom Žana Janeža v 13. minuti. Za Saša Makoter, predsednik kluba s izenacenje sta priložnosti zapravila 3:3 (1:0) trenersko licenco. Pred zahtevnim Mitja Gašparic in Vajda. Domacini so (v 31. minuti) in z avtogolom Nikole igralca v polju (Alen Ruis) in v 37. Meteorplast ŠIC bar bo v STRELCI: 1:0 Janež (13.), 2:0 Mo-gostovanjem je ekipo okrepil Niko v 28. minuti preko Marka Mohorica Jandrica (35) so prišli do izenacenja. minuti je Urban Gorican dosegel ize­ sredo, 17. novembra, odigral horic (28.), 2:1 Gašperic (31.), 2:2 Jan-Vajda, ki si je prvoligaške izkušnje v povedli z 2:0 in malokdo v dvora-Mladi, 19-letni Janež je v naslednjem nacujoci zadetek. V koncnici dvoboja zaostalo tekmo osmine dric (35./avtogol), 3:2 Janež (36.), 3:3 pretekli sezoni nabiral v vrstah To-ni, kjer se je zbralo 70 gledalcev, je napadu, ko je tekla 36. minuta dvo-bi lahko Ljutomercani prišli do vseh Gorican (37.).maž ŠIC bar. verjel v preobrat. Med temi, ko so boja, ponovno Vrhnicane popeljal treh tock, a Aljažu Gozniku in Vajdi ni .nala pokala Slovenije v METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, Prvi polcas na Vrhniki ni postregel verjeli v vrnitev, so bili igralci ljuto-do vodstva. A ne za dolgo. Makoter uspelo premagati domacega vratar-Ajdovšcini. Prijol; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, z veliko priložnosti, domacini pa so merskega moštva. Preko Gašparica je namrec na parket poslal petega ja Marka Đekovica. UR 2. SRL (m) REZULTATA 7. KROGA: Velika Nedelja – Ajdovšcina 26:23 (9:11), Ja­ dran Hrpelje-Kozina – Pomurje 32:19 Osvojile niz, za zmago ali tocko Velika Nedelja dobila (14:10). Tekmi Arcont Radgona – Ko-cevje in Nova Gorica – Drava Ptuj sta bili prestavljeni. je nekaj zmanjkalo drugoligaški derbi 1. VELIKA NEDELJA 6 6 0 0 12 2. AJDOVŠCINA 6 4 1 1 9 ŽOK GSV Ptuj – ŽOK vsem z odlicnim servisom. Vse prvi-napadalke Boroje. S popolno posta­odmora uspelo prepoloviti zaosta- Velika Nedelja ­4 1 7 nek (9:11). „K Veliki Nedelji smo prišli 3. KOCEVJE 30 ne odbojkarske igre so bile na zavi-vo bi bila tekma še bolj zanimiva in 4. JADRAN HRPELJE - KOZINA 5 3 0 2 6 Slovenska Bistrica 1:3 dljivem nivoju, kar je bilo dovolj za verjetno tudi izenacena … Ajdovšcina 26:23 (9:11) v želji po zmagi in odigrali zelo dober 5. NOVA GORICA 5 3 0 2 6 dobljen niz s 25:22. Marijana Horvat, trenerka ŽOK 1. polcas. Na koncu smo na kratek V. NEDELJA: D. Kovacec (12 6. ARCONT RADGONA 4 1 0 3 2 (25, -23, -18, -20) Tudi drugi niz je bil vecino casa re-GSV Ptuj: »Zelo sem zadovoljna z premor odšli z le dvema zadetkoma 7. DRAVA PTUJ 5 1 0 4 2 obramb); Zorec, Kosi, Munda 2, Pun-prednosti in tu mislim, da smo zapra-8. KRONOS 6 1 05 2 ŽOK PTUJ: Tomanic, Cabrian, zultatsko zelo izenacen. Po seriji pro-igro svojih odbojkaric na tekmi proti gartnik 9 (2), Kovacec 4, Kralj, Toplak mocnejši ekipi, resnicno so me po­ vili zmago - naša prednost bi morala 9. POMURJE 7 1 06 2 Hren, Horvat, Ploj, Hentak, Dežman, dornih servisov Horvatove so bile 1, Toric, Sovic 3, Borko 4 (2), Savkovic biti vsaj štiri do pet zadetkov,“ je 1. Mlakar, Bezjak, Golub. Trenerka: Ma-Ptujcanke blizu dobljenemu nizu, a v zitivno presenetile. V prvem nizu so 1, Niedorfer 2. Trener: Uroš Krstic rijana Horvat. moje igralke z odlicno igro presene­ polcas pri gostih videl Dimitrij Mico-v obrambi. Še vedno imamo veliko sami koncnici so zaradi neizkušenos- SEDEMMETROVKE: V. Nedelja rezerv in mlada ekipa še lahko na-ti naredile kakšno napako prevec, tile nasprotnice, blizu zmage so bile vic, ki je do odmora dosegel štiri za­ 6/5; Ajdovšcina 3/2. detke in povzrocal najvec preglavic preduje. Zahvala tudi naši publiki, ki Odbojkarice Slovenske kar so izkoristile gostje iz Slovenske tudi v drugem nizu. Tudi v naslednjih IZKLJUCITVE: V. Nedelja 10; Ajdov-obrambi domacih. je bila glasna in je spomnila na stare Bistrice imajo v tej sezoni Bistrice. Pri slednjih sta skozi celotno dveh nizih so igrale dobro in so z šcina 16 minut. Na sreco Velike Nedelje je gostu-case, ko je dvorana pri Veliki nedelji cilj skociti ligo višje in že tekmo bili dalec najucinkovitejši slo-neobremenjeno predstavo prisilile IGRALEC TEKME: Davorin Kova-gostje k svoji najboljši igri.« joci trener v 2. polcasu pozabil na pokala po šivih. Zdaj je pred nami na segrevanju pred tekmo venski kadetski reprezentantki Kne-cec (V. Nedelja). Micovica in gostitelji so po zaslugi gostovanje na Ptuju, na sosedskih se je videlo, da imajo nekaj ževiceva in Sagadinova. Omenjeni David Breznik Pri Veliki Nedelji je potekal dru-fanaticne igre v obrambi priceli prev-derbijih pa je možno vse. K Dravi igralki sta delali razliko tudi v tretjem goligaški derbi dveh vodecih in še zemati oblast na igrišcu. Po zaostan-odhajamo maksimalno motivirani dobrih posameznic in nizu, v katerem so ptujske odbojkari-3. DOL (ž) - vzhod in v želji po sedmi zaporedni zma-kakovostno ekipo. To dejstvo neporaženih ekip. Gostitelji so pred ku s tremi goli (11 14) je Zelenim us-ce imele nekaj težav s sprejemom, še REZULTATI 4. KROGA: ŽOK G.S.V. tekmo ostali brez obeh vratarjevgi,“ je zakljucil Žan Toplak, ki se je ni prestrašilo Ženskega vec pa z napadom. To je odlocilo niz, Ptuj – Slovenska Bistrica 1:3, Mežica pel delni izid 7:0 (18:14 v 43. minuti). Žana Firšta Šeruge in Iana Mesarca. Mlada ekipa Velike Nedelje se je pov-po poškodbi vrnil v ekipo in dal po-odbojkarskega kluba GSV ki se je zakljucil z rezultatom 25:18. V – Crna 0:3, ŽOK Ljutomer II – Unifo­memben delež pri zmagi. Tako je v gol vskocil 49-letni veteran sem „razletela po igrišcu“ in s svojo cetrtem nizu je bil rezultat poravnan rest Prebold 3:0, Dravograd – Svol- Ce je bilo v taboru domacih cutiti Ptuj, ampak jih je dodatno Davorin Kovacec, ki pa se je na kon-predstavo dvignila gledalce na noge. do približno desete tocke, potem pa ley 1:3. Tekma Celje – Benedikt je bila cu prelevil v junaka tekme. V 56. minuti je Aljoša Munda poskr-veselje, je bilo v taboru gostov razo-motiviralo. So pa mlade je na sceno stopila Kneževiceva, ki prestavljena. „Za našo mlado ekipo je to izjem-bel za najvišjo prednost svoje ekipe caranje. „Pricakovali smo zmago, domace odbojkarice zaigrale je naredila serijo natancnih servisov 1. SLOVENSKA BISTRICA 11 4 0 12:4 11 predvsem iz razloga, kakšne težave na zmaga, ki smo si jo glede na prika-na tekmi (25:19) in lahko se je zacelo v manjšem krcu, saj tokrat za odlocilno razliko in niz se je nato 2. SVOLLEY 9 3 0 9:2 9 so pestile Veliko Nedeljo pred tek­ zano predvsem v 2. polcasu zaslužili. veselje ob pomembni zmagi. v športni dvorani Gimnazije koncal z izidom 25:20. 3. CRNA 7 2 2 9:6 7 mo. Kljub porazu naš cilj še naprej V 1. polcasu nam ni uspevalo prav „To je naša šesta zaporedna Gostje iz Slovenske Bistrice so 4. ŽOK LJUTOMER II 6 2 1 7:3 6 ostaja uvrstitev v 1. B-ligo. Že se ve-Ptuj ni bilo prisotnih nic, na sreco smo znova zelo dobro zmaga, ki nas je še kako razveselila prišle do zmage težje od pricako-5. BENEDIKT 6 2 1 7:4 6 selim povratne tekme z Veliko Ne-gledalcev. odigrali v obrambi in nasprotnik je in nas zasidrala na vrhu drugoliga-vanj, nepopolna ptujska ekipa pa 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 6 2 2 7:8 6 deljo v Ajdovšcini. So mlada in zelo na odmor odšel z le dvema zadet-ške lestvice. Prvi del smo zaigrali v V prvem nizu so pokazale vse je vnovic pokazala svoj potencial. 7. CELJE 5 2 1 7:5 5 perspektivna ekipa, ki nam je dobre 1 3 1 koma prednosti,“ je 1. polcas poko-krcu, a se med odmorom dogovori-svoje znanje in ga odigrale praktic-Tokrat je igrala brez prve blokerke 8. UNIFOREST PREBOLD 0 2:9 pol ure odcitala pravo lekcijo iz roko­ 9. DRAVOGRAD 0 2:12 mentiral vratar Kovacec. li, da je treba ohraniti mirno glavo no brez napake. Ves cas so bile v Korenove, ki jo je zelo solidno na-0 4 0 meta. Predvsem so me presenetili z V prvem delu tekme so bili gostje in da s strpno igro pocasi prevza-vodstvu, ki so si ga priigrale pred-domestila Dežmanova, in brez prve 10. MEŽICA 0 0 3 0:9 0 igro v obrambi. So gibljivi in agresiv­ boljši tekmeci in v 22. minuti so po-memo niti igre v svoje roke. Uspel ni, skratka hitrejši od nas. To je bila vedli celo s štirimi zadetki prednosti nam je celo delni izid 19:9 (6:10 – zelo dobra rokometna predstava za (6:10). Borbenim domacinom je do 25:19), zato bi pohvalil fante za igro drugoligaški nivo in verjamem, da bo tako dobrih tekem v nadaljevanju sezone še nekaj,“ je povedal Jani Svetik, s sedmimi zadetki najboljši strelec Primorcev. Velika Nedelja v soboto, 20. no- vembra, ob 16.30 gostuje na Ptuju pri Dravi. JM 1. A SRL (ž) – modra skupina REZULTATI 8. KROGA: Krim Mer­cator – Velenje 51:22 (25:15), Zagorje – Trgo ABC Izola 23:21 (11:11), Z'deže­le – Zelene doline Žalec 35:21 (20:6), Krka Novo mesto – Mlinotest Ajdov-šcina 25:25 (11:14). Tekma Ptuj – Litija je bila prestavljena. 1. KRIM MERCATOR 8 8 0 0 16 2. Z'DEŽELE 9 7 1 1 15 3. MLINOTEST AJDOVŠCINA 9 6 2 1 14 4. KRKA 7 4 1 2 9 5. ZAGORJE 8 2 1 5 5 6. LITIJA 6 2 0 4 4 7. VELENJE 7 2 0 5 4 8. TRGO ABC IZOLA 9 2 0 7 4 9. ZELENE DOLINE ŽALEC 8 1 2 5 4 10. PTUJ 7 1 1 5 3 Bistrica s »pravljicno sedmico«potrdila jesenski naslov REZULTATI 14. KROGA: Zavrc – slavila na zadnjih treh tekmah (Šam-tukaj ugnali Dravograd, nekaj po-Koroška Dravograd 1:2 (0:1), Videm – pion, Podvinci, Šmarje), tokrat pa so dobnega pa jim ni uspelo ponoviti v Kety Emmi Bistrica 0:7 (0:4), Podvin-jim malenkosti zmanjkale, da bi to srecanju s Šmartnim. Strelec edine­ci – Šmartno 1928 0:1 (0:0), Cirkulaneserijo nadaljevali s pokrom zmag … ga zadetka na tekmi je bil Simon Zu- – Šampion 1:2 (1:0), Dravinja – Zrece Uvodni gol na tekmi je dosegel pancic. Ob tem so nekaj minut pred 1:0 (1:0), Korotan Prevalje – Posavjenajboljši strelec dosedanjega dela tem gostje zapravili 11-metrovko. Krško 1:1 (1:1), Dobrovce – Šmarje pri sezone Peter Kogelnik – to je bil že Aleš Ceh, trener Podvincev: »Tek-Jelšah 4:2 (1:1). njegov 15. zadetek v sezoni na zgolj mo smo odlicno odprli in si v prvih 30 14 tekmah! Domacini so se vrnili v minutah priigrali tri t. i. 100 % prilož­ 1. KETY EMMI BISTRICA 13 12 1 0 43:7 37 igro z golom Gregorja Predikaka, ki nosti. To je bilo obdobje naše najbolj­ 2. ŠAMPION 14 9 0 5 29:23 27 3. KOR. DRAVOGRAD 14 8 2 4 33:23 26 je izenacil v 64. minuti. Ko je že ka-še igre v celotni sezoni, manjkala je le 4. DRAVINJA 14 7 3 4 25:14 24 zalo na koncni remi, pa je dve minuti pika na i - zadetki. Ce bi bili zadeli v 5. ŠMARTNO 1928 14 7 3 4 26:17 24 pred koncem srecanja za veselje go-tem delu igre, bi zagotovo imeli ve­ 6. CIRKULANE 13 6 3 4 20:17 21 stov v polno meril 19-letni Aljaž Zalo-like možnosti za zmago. Tako pa so 7. ZAVRC 14 5 4 5 18:25 19 žnik – 1:2. Zanj je bil to prvi zadetek v nadaljevanju gostje vzpostavili rav­ 8. PODVINCI 14 5 3 6 25:21 18 v sezoni … notežje v igri in imeli žogo nekoliko 9. KOROTAN PREVALJE 14 5 2 7 19:30 17 Gorazd Šket, trener Zavrca: »Tež-vec v svoji posesti. Prvi njihov pravi 10. VIDEM PRI PTUJU 14 3 6 5 15:26 15 ka, trda, a gledljiva tekma. Tekme-poskus iz penala je Tibor Cajnko zaus­ 11. ŠMARJE PRI JELŠAH 14 3 4 7 12:19 13 cem cestitam za zasluženo zmago, tavil, iz prekinitve nekaj minut zatem 12. DOBROVCE 14 3 3 8 25:34 12 kajti dosegli so zadetek vec, ki v pa smo prejeli odlocilni gol.« Za zakljucek jesenskega dela se-mladincev Aluminija (Bracko, Lju-zaradi korone, poškodb in kartonov 13. POSAVJE KRŠKO 14 2 5 7 18:35 11 nogometu edino šteje. Odigrali smo Videm – Kety Emmi Bistrica zone je v Vidmu gostovala vodilna bec, Ciganovic, Pušnik, Pipenbaher, težka, zato je bila uvodna tekma kar 14. ZRECE 14 2 1 11 12:29 7 zelo dobro tekmo, a tokrat nas je za­ pustila športna sreca. Smo pa doka-0:7 (0:4) Bistrica. Glede na stanje na lestvici Kovacec …) zahtevna preizkušnja za vse nas. Ver­ Zavrc – Koroška Dravograd in formo v zadnjih krogih je bilo pri-Luka Gajšek, trener Vidma: »Tek-jamem, da se bomo že kmalu bolje zali, da se lahko kosamo z ekipami z STRELCI: 0:1 Bajraj (10.), 0:2 Bajraj 1:2 (0:1) vrha lestvice.« cakovati prevlado gostov, kar se je ma za pozabo! V zakljucku sezone spoznali, navadili eden na drugega (16.), 0:3 Polegek (37.), 0:4 Ciganovic STRELCI: 0:1 Kogelnik (38.), 1:1 potrdilo tudi na igrišcu. Gostje so bili smo imeli velike težave, tudi tokrat in potem zgradili uspešno zgodbo. (41.), 0:5 Fercic (57.), 0:6 Dvoršak Predikaka (64.), 1:2 Založnik (88.). Podvinci – Šmartno 1928 0:1 (67.), 0:7 Fercic (89.). s hitro igro vedno korak pred doma-je bil pristop katastrofalen: zamujali Vidim pa, da ima ekipa precej poten­ZAVRC: Mikic, Pofuk, Pihler, Ko-(0:0) cini, ki nikakor niso našli recepta za smo pri pokrivanju, izgubljali dvobo-ciala,« je za uvod dejal nov trener VIDEM: Rogina, Mesaric, Zdovc,kot, Predikaka, Štumberger (od 84. STRELEC: 0:1 Zupancic (61.). Cafuta, Šegula (od 72. Pavalec),zaustavitev podjetnih Bistricanov. je … Tokrat smo ob tem naleteli še Cirkulan. Domjan), Potocnik, Lazar (od 64. PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ob dveh zgodnjih zadetkih Murata na zelo uigrano in homogeno ekipo Tekma s Šampionom se je zacela Ovcar, Krajnc, Ž. Plajnšek (od 46. A. Sambolec), Kocbek (od 64. Voca-Ramšak, Rodrigues, Orovic, Zajko,Plajnšek), Cuš (od 72. Zupanic), Ade-Bajraja so domacini ostali v 32. mi-Bistrice, ki nam je zasluženo dala po željah domacinov, ki so hitro priš­nec), Jazbec (od 46. Nahberger),Svenšek, Kuserbanj (od 74. Žvikart), doja, Šeliga (od 29. Vrbanic). Trener: nuti na zelenici še z igralcem manj, sedem golov. Upam, da so se igral-li do vodstva. Nadaljevanje je bilo Kajzer. Trener: Gorazd Šket. Oman (od 83. Kolenko), Anžel (od zaradi dveh zaporednih kartonov je ci iz tega poraza nekaj naucili, mene Luka Gajšek. manj uspešno, saj so gostje najprej Nogometaši Zavrca so si želeli 60. Modric), Zamuda Horvat (od 74. BISTRICA: Dabanovic, Pušnik (od bil izkljucen Sulaimon Fatai Adedoja. osebno takšen poraz zelo boli.« izenacili, v sami koncnici tekme pa s pozitivnim rezultatom skleniti Simic). Trener: Aleš Ceh. 46. Jevšenak), Rozman, Vidmar, Gostje so že ob polcasu opravili Cirkulane – Šampion 1:2 (1:0) tudi zabili zmagoviti gol … jesenski del sezone, a jim je to na Podvincani so še drugo zapo-Bracko, Polegek (od 62. Kovacec), tri menjave, v 62. minuti pa še zadnji Boštjan Zemljic, trener Cirkulan: STRELCI: 1:0 Živic (20.), 1:1 Veligo­ nekoliko nesrecen nacin – z golom redno domaco tekmo odigrali na Bajraj (od 46. Fercic), Ciganovic (od dve, s cimer so držali visok ritem vse »Zacetek je bil dober, ob doseženem šek (60.), 1:2 Kocijan (90.). v samem zakljucku tekme – prepre-igrišcu z umetno travo pri ptujskem 46. Pipenbaher), Kapun, Dvoršak, do konca. Dva gola je v drugem delu golu smo imeli še dve ali tri prilož- CIRKULANE: Zajc, Cesar, Erhatic, cila mocna ekipa Dravograda. Ta je v Mestnem stadionu, ki v jesenskih Ljubec (od 62. Ribic). Trener: Simon zabil rezervist Rok Fercic – Bistrican nosti za povišanje prednosti, ki pa Živic, Bezjak, Mlakar, Kukovec, Trav­ Zavrc pripotovala samo s 13 igralci … vremenskih razmerah nudi veliko Dvoršak. je v mlajših selekcijah igral tudi za jih nismo realizirali. V drugem delu nikar, Cimerman, Majcen, Toplak. Domaca vrsta je bila pred sreca-boljše pogoje za igro kot igrišce v RDECI KARTON: Adedoja (32., Vi-Aluminij in Maribor. Tudi sicer je v so gostje imeli vecjo posest žoge, a Trener: Boštjan Zemlic njem v zmagovalnem ritmu, saj je Podvincih. V prejšnjem krogu so dem). moštvu Bistrice kopica nekdanjih bi morali mi iz nasprotnih napadov RDECI KARTON: Križnik (91., Šam­odlociti srecanje že pred koncem pion). tekme. To nam ni uspelo, zato smo Cirkulancani so pretekli teden za­bili kaznovani v zakljucku tekme, ko radi obolelosti s korono ostali brez sta dva gostujoca igralca prišla pred tekme z Bistrico (odigrana bo v so-gol proti enemu našemu. To se nam boto), zato pa so v tem premoru Prekmurke in Prekmurci zmagovali na Štajerskem v prihodnje ne sme dogajati. Fantje dobili novega trenerja – to je pos-so kljub porazu dali vse od sebe, tal Boštjan Zemljic. Za nekdanjega s podobnimi cilji – obe lovita uvrsti-dvorani, dopoldan so gostili drugo vost je predstavljal njegov dvobojtrudili so se skozi celotno tekmo, 1. SNTL (ž) odlicnega igralca Beltincev, Maribo­ tev med najboljšo cetverico. Temu ekipo Keme iz Puconcev, popoldan z bratrancem Marselom Šegulom po bolezni pa se je jasno videlo, da ra, Aluminija, Mure, Rudarja in Nafte REZULTATI 5. KROGA: Cirkovce primerno je bil dvoboj izenacen in pa še Sobocane. Ptujcani so lovili – uspešnejši je bil mlajši clan Keme. nekaterim manjka moci. Nimam pa je to nov izziv v karieri. »Z igralci mi je – Kema Puconci 4:5, Kajuh-Slovan – napet do konca, krajšo pa so tokrat prvo zmago v sezoni, a so ostali brez Edini tocki je za domacine osvojil carobne palicice, ki bi stvari v dveh se na dveh skupnih treningih uspelo Krka 5:1, Arrigoni – Inter Diskont 5:3, potegnile Cirkovcanke … nje … Luka Krušic. dnevih obrnila na bolje.« meni le deloma spoznati, ob tem jih Vesna – Letrika 0:5 (b. b.). Prosta je Gostje so odlicno zacele dvoboj 3. KROG: Ptuj – Kema Puconci II Ptuj – Sobota 3:5 še precej manjka. Situacija z igralci je JM bila ekipa Logatca. in povedle 1:4, pri cemer so dva dvo­2:5, Ptuj – Sobota 3:5 1. KAJUH-SLOVAN 4 4 0 20:6 8 boja odlocile v svojo korist z rezulta-Selišek – Kocuvan 0:3, Krušic – 1. ILIRIJA 5 5 0 25:11 10 2. INTER DISKONT 4 3 1 18:8 6 tom 2:3. Zmagi najboljših gostujocih Vincec 3:0, Drcic – Jamšek 0:3, Krušic 2. TEMPO 5 4 1 23:13 8 3. LETRIKA 4 3 1 17:8 6 igralk (Ane Kovacec in Blažke Harkai) – Kocuvan 3:1, Selišek – Jamšek 0:3, 3. RAKEK 5 4 1 21:12 8 4. KEMA PUCONCI 5 3 2 19:15 6 proti najboljšima domacinkama (Ini Drcic – Vincec 1:3, Krušic – Jamšek 4. KEMA PUCONCI II 6 4 2 24:22 8 5. ARRIGONI 5 3 2 21:19 6 Unger in Katji Krajnc) sta gostjam na 3:1, Drcic – Kocuvan 0:3. 5. ARRIGONI 5 3 2 22:17 6 6. CIRKOVCE 4 2 2 16:14 4 široko odprli vrata do zmage, a brez Sestava ekipe Sobote je starostno 6. SAVINJA II 5 2 3 17:20 4 7. KRKA 5 2 3 16:17 4 drame vendarle ni šlo. Domaca vrsta izjemno podobna ptujski, saj imajo 7. MENGEŠ II 6 2 4 21:25 4 8.LOGATEC 4 0 4 5:20 0 je nanizala tri zaporedne zmage in 8. MELAMIN 4 1 3 11:15 2 Sobocani v ekipi dva veterana (Gre­9. VESNA 5 0 5 0:25 0 izenacila na 4:4. Odlocitev je tako 9. SOBOTA 6 1 5 15:28 2 gorja Kocuvana in Igorja Vinceca) ter padla v srecanju tretjepostavljenih Cirkovce – Kema Puconci 4:5 10. PTUJ 5 0 5 9:25 0 enega mlajšega igralca (Miha Jam- igralk, ki sta imeli v dosedanjem delu ška). Predvsem Kocuvan in Jamšek Butkovska Tomanic – Harkai 0:3, sezone podobne rezultate, Daniele Ptuj – Kema Puconci II 2:5 sta zelo kakovostna igralca, kar sta Krajnc – Crnkovic 3:0, Unger – Ko-Tomanic Butkovske in Eme Crnko­Drcic – Smodiš 2:3, Krušic – Lipicpotrdila s po dvema osvojenima toc­vacec 2:3, Krajnc – Harkai 2:3, Butko­vic. Mlajša Prekmurka je bila tokrat 3:1, M. Šegula – N. Šegula 0:3, Kru-kama, peto je za prvo zmago Sobote vska Tomanic – Kovacec 0:3, Unger boljša, odlocilni tretji niz je dobila z – Crnkovic 3:2, Krajnc – Kovacec 3:1, šic – Smodiš 3:1, Drcic – N. Šegula v sezoni dodal Vincec. V domaci vrsti rezultatom 10:12. 0:3, Selišek – Lipic 0:3, Krušic – N.je znova vse tri tocke prispeval Luka Unger – Harkai 3:0, Butkovska Toma­nic – Crnkovic 0:3. Šegula 0:3. Krušic, ki se pocasi dviguje v formi, 2. SNTL (m) V NTK Cirkovce so se zavedali Ekipo iz Puconcev sestavljajo a bo za kakšno ekipno zmago potre­pomembnosti dvoboja s Kemo iz Ptujska moška zasedba NTK Ptuj trije 17-letniki, med njimi je tudi Ptu-boval vecjo pomoc soigralcev. Puconcev, saj gre za podobni ekipi je v 3. krogu prvic zaigrala v domaci jcan Nino Šegula. Posebno zanimi-JM EP mladih: Tom in Tilen odlicna v mocni mednarodni konkurenci Konec oktobra je potekalo t. i. hibridno evropsko prvenstvo (na daljavo) za mlade v sedmih starostnih kategorijah od 8 do 20 let tako za fante kot dekleta. Skupaj je nastopilo 871 šahistk in šahistov iz 33 evropskih držav. Med njimi je bilo 24 Slovencev. Mlada Ptujcana Tom Crnjakovic in Tilen Kovacec sta si pravico nastopa priborila na držav­nem prvenstvu, kjer je bil Tom v starostni kategoriji do 10 let prvi, Tilen pa do 12 let cetrti. Slovenski predstavniki so bili nastanjeni v hotelu v Žalcu, kjer je nad pravilnostjo poteka bdela mednarodna sodnica, velemojstrica Ana Srebrnic. Zacetek je bil za Tilna Kovaceca izredno uspešen, saj je v prvih štirih krogih zabeležil tri zmage in en remi, kar ga je uvršcalo na neverjetno 3. mesto med 103 udeleženci te skupine. Premagoval je tekmece celo s 700 tockami višjim ratingom. V nadaljevanju mu je zmanjkalo moci, osvojil je le še eno tocko, štirikrat pa je moral priznati poraz. S skupno osvojenimi 4,5 tocke je ob koncu zasedel 45. mesto, kar je 40 mest višje od njegove zacetne pozicije. Pri Tomu Crnjakovicu je bila zgodba ravno obratna. V prvih petih krogih je ob treh porazih dosegel le dva remija, vendar je z odlicnim nadaljevanjem v zadnjih štirih krogih osvoji 3,5 tocke in s skupaj osvo­jenimi 4,5 tocke zasedel 62. mesto, kar je 14 mest višje od zacetne pozicije. Šest slovenskih predstavnikov je doseglo vec kot polovico tock, oba ptujska šahista pa sta jih osvojila polovico, kar je izreden uspeh. Najbolj številno zastopstvo je imela Rusija; njeni predstavniki so od 42 možnih medalj osvojili 20. Ob Rusiji (8) so zlate medalje osvojile samo še tri države: Turcija (3), pa Azerbajdžan (1) in Nemcija (1). Koncni vrstni red, fantje U-10 (108): 1. (49.) Arda Cankart 1356 (Tur-cija) 7,5, 2. (3.) Andrei Negrean 1847 (Romunija) 7,5, 3. (23.) Taimaz Temirbekov 1573 (Rusija) 7 … 62. (76.) Tom Crnjakovic 1216 (Slovenija) 4,5 ... Koncni vrstni red, fantje U-12 (103): 1. (18.) Arda Camlar 1968 (Tur-cija) 8, 2. (7.) Ivan Zemlyanskii 2096 (Rusija) 7,5, 3. (6.) Semen Novoz­hilov 2106 (Rusija) 7 … 45. (85.) Tilen Kovacec 1295 (Slovenija) 4,5 … Silva Razlag Ina Unger (NTK Cirkovce) torek • 16. novembra 2021 Ljudje in dogodki  X Na grebenu Strmca nad Dvorom nas bo vabil med svoje grajske zidove obnovljen renesancni grad Bogenšperk, ki ima kot pravi znameniti Janez Vajkard Valvasor, ki je nekdaj bival v gradu: razgled dalec na visoke Snežnike proti Koroški in Štajerski. Utrip in znamenitosti Ljubljanske prestolnice kot so parlament in Neboticnik, si bomo ogledali s panoramsko vožnjo. Preko Tro­mostovja se bomo po nabrežju Ljubljanice sprehodili po lepo okrašenem starem srednjeve­škem jedru Ljubljane in se prepustili praznicnemu vzdušju s številnimi stojnicami. Naslednje jutro se bomo z vzpenjaco podali na Grajski hrib in si ogledali razstavo Ljubljanske­ga gradu. Kasneje se bomo odpravili na predstavitev medovite ucne poti in bomo preko multi-vizije »s cebelo do medu«, izvedeli marsikaj o cebelah in medu. Okušali bomo med, si ogledali cebelnjak, ter prejeli majhno darilce. S toplo malico nas bodo pogostili v gostišcu »Cebelica«. Okrepcani in dobre volje bomo vstopili v Mozirski gaj, kjer bo naša srca napolnila božicna baj­ka, ki nas bo odela v cudovito toplo barvitost z vec kot milijon in pol luckami oblikovanih v atraktivne oblike, ter pricarala posebno carobnost v zacaranem vrtu. Ptuj • Martinovanje 2021 v casu korona ukrepov Radio Ptuj rešil ptujsko Martinovanje Ptujskega Martinovanja zaradi neugodne epidemiološke situacije tudi letos ni bilo moc izvesti v živo na ptujskih ulicah. Mestna obcina Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in Radio Ptuj so namrec pripravljali dvodnevno Martinovanje na Mestnem trgu in novi ptujski tržnici. Ko je bilo jasno, da ga ne bo moc izvesti, je ekipa Radia Ptuj zavihala rokave in v samo dveh dneh uspela organizirati in posneti avdio-vizualno podobo spletnega Martinovanja, ki je združilo vse promotorje žlahtne ptujske vinske kapljice. zdravo grozdje z nadpovprecno sladkorno stopnjo, zdaj v kleti ugotavljamo, da imamo zares odlicna vina. Cetudi ob martinovem ne moremo z družbo nazdra­viti v živo, upam, da bomo to lahko storili kdaj v pri­hodnosti.'' Martinovanje pomeni tudi zacetek priprav na pust­ni cas, zato je ta dan poseben tudi za 18. princa karne­vala – Hinko Šoštaric, vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall je izrazil zadovoljstvo, da lahko ob martinovem naznani zacetek malega fašenka: ''Martinovo, pra­znik vseh vinarjev, je cas, ko se zacnemo pripravljati na pustno dogajanje. Cetudi zaradi epidemije svoje­ga poslanstva ne moremo opravljati med ljudmi, ga nosimo v srcu. Po dežju vedno posije sonce, zato verjamem, da bo Ptuj kmalu znova postal prestolnica pusta in Kurentovanja. Do takrat pa ob mladem vinu obujajte spomine na pretekla Kurentovanja in pustne dogodke.'' Foto: arhiv Radia Ptuj Blagoslov mošta je opravil pater Andrej Feguš iz nadžupnije Svetega Jurija na Ptuju, ki je zaželel, da se okoli vina zbirata plemenitost in zorenje, ki ponazarja tudi clovekovo rast; tocno ob 11. uri in 11 minut pa so se v vseh ptujskih cerkvah oglasili zvonovi. Za napitnice sta v spletnem Martinovanju, ki ga je bilo moc spremljati na Facebook kanalih MO Ptuj, Za­voda za turizem in Radia Ptuj ter v programu Radia Ptuj, poskrbela Komorni moški zbor Ptuj in skupina Erosi, za pristno domace vzdušje pa še clani ansam­bla Petovia kvintet in harmonikar Žiga Kokol. Skozi program sta gledalce popeljala voditelja Radia Ptuj Domen Hren in Dalibor Bedenik. NŠ V uvodu je vse, ki so spremljali spletno Martinova­nje, pozdravila županja MO Ptuj Nuška Gajšek, ki je v nagovoru Ptujcankam, Ptujcanom in vinogradnikom izpostavila, da Martinovanja ni bilo moc izvesti tako, kot so si ga zamislili in želeli: ''Na dan, ko mošt postane vino, pa vam želim, da v krogu svojih najdražjih nazdra­vite z najboljšo kapljico, ki jo je dala naša zemlja v tem cudovitem Ptuju, in uživate.'' Foto: arhiv Radia Ptuj Ljubitelje žlahtne štajerske kapljice je pozdravila tudi ptujska vinska kraljica Monika Kovacic: ''Ker pra­vijo, da vino ni rado samo, vas tudi letos vabim, da nazdravite v družbi vaših najdražjih. Za vinogradnika je veliko veselje, ko potrga grozdje in grozni sok spravi v sode, najvecja nagrada pa takrat, ko njegov pridelek okušamo ob martinovem. Zato nagradite naše vino-gradnike in poskusite njihova vina. Glede na to, da v tretje gre rado, verjamem, da bo naslednje leto šlo vse po sreci in se bomo lahko družili v živo.'' Foto: arhiv Radia Ptuj Z mestnega grica je ljubitelje dobre kapljice pozdra­vil mestni vinicar Andrej Rebernišek: ''Martinovanje je naš praznik, praznik Štajerske in Ptuja. Želim, da v teh dneh praznujete z vinom in prijatelji, cetudi samo v mislih. Vinski letnik 2021 je izreden, k temu je pripo­mogla tudi narava. Vinogradniki in vinarji smo trgali Štiriglasno petje in Avsenikova glasba v trio priredbah Ansambel Razgled izvaja na­ nastopa na tem festivalu v okviru rodno-zabavno glasbo kot kla­ preteklih zasedb, tako ansambla sicni trio z vecglasnim, štiriglas- Vrisk, Fantje z vasi, Ceglar, Po- nim petjem. Za sedež ansambla vratniki. Po vseh teh letih pa so so si izbrali kraj nad Ljubljano, se našli in sedaj ustvarjajo kot Osredek pri Dobrovi, ki leži clani ansambla Razgled. na obronkih sv. Katarine nad „Naši nacrti za prihodnost so Ljubljano, s katere so cudoviti ustvarjalne narave. Imamo prip­ razgledi na Ljubljansko kotlino. ravljenih veliko avtorskih skladb, Od tod izvira tudi ime ansambla ki jih zaradi trenutne situacije še Razgled, pove Kristian Naglic, nismo mogli posneti. Tik pred vokalist in ritem kitarist. Clani korono se je od nas poslovil ba­ ansambla so še: pevka Katarina sist Simon Zorc. V casu zaprtja Ramac, basistka in pevka Mo- smo bili tako primorani iskati nika Grabrijan, harmonikar, nove clane, kot se tudi pripraviti vokalist in bobnar Marko Buh se na nastope. Vendar sedaj lah­ter solo in ritem kitarist Rok ko recemo, da smo super ekipa, Ansambel Razgled Fojkar. Pri zabavni glasbi pa je ki je v obdobju, ko je bilo to že ritem kitarist Kristian. Preigravajo narodno-zabavno priznanih angleško govorecih imajo trenutno sedem. Polka in gled. Brez iskanja novega ni no-možno, že razveseljevala publiko. Clani ansambla Razgled priha-in tudi zabavno glasbo. „Najra-pop in rock zasedb. Obcasno Narodna noša pa sta tisti, ki na vega dobrega. Kristian pa ob tem Tako kot vsi glasbeniki si resnic­jajo iz razlicnih koncev Sloveni-je imamo glasbo pionirjev slo-pa vecglasno zapojemo tudi slo-nastopih poslušalcev ne pustita še posebej izpostavi, da je edino no želimo, da bi situacijo s ko­je, Rok in Kristian z Gorenjske, venske narodno-zabavne glasbe venske narodne pesmi. Skratka sedeti, ne pustita pri miru, kot pomembno, da glasba in besedi-ronavirusom hitro prebrodili in Marko iz osrednje Slovenije, Ka-(Slak, Mihelic). Zelo radi izva-izvajamo glasbo, ki ljudi dvigne, radi povedo. Zanimivost an-lo vzbudita custva, ce jih ne, bo se vrnili v ustaljene tirnice, kjer tarina in Monika pa z Dolenjske. jamo tudi Avsenikovo glasbo v ki jih ne pusti sedeti,“so poveda-sambla Razgled je tudi jodlanje verjetno pozabljena. Za festivale bomo lahko brez skrbi delali to, Vsi clani ansambla Razgled so trio priredbah, saj se vokal naše li clani ansambla Razgled. Radi pevke Katarine. To je mogoce pa meni, da so pomembni, saj kar najraje pocnemo – zabavali zaposleni, ko ne zabavajo ljudi, pevke izjemno poda tej glasbi. To ustvarjajo tudi lastno glasbo, tisto posebno, kar krasi njihove so lahko odskocna deska ansam-ljudi,“ so pogovor sklenili clani se posvecajo svojim družinam. je morda tudi naša posebnost. V tudi besedila in aranžmaje, s nastope in lastne skladbe. Sicer blom, sito kakovosti, motivacija ansambla Razgled, ki nastopa-V prostem casu radi kolesarijo in zabavni glasbi pa posegamo po podpisom Marka in Kristiana. pa jih obcinstvo pozna kot zelo za izboljšanje le-te, dobra medij-jo povsod, kamor jih povabijo, hodijo v hribe. Katarina in Mo-glasbi raznih jugo rock zasedb, Z avtorskimi skladbami so se energicne glasbenike. ska podpora. Ansambel Razgled kjer se želijo zabavati ob igranju nika tudi zelo radi kaj dobrega slovenski pop glasbi, dalmatin-že predstavili na števerjanskem Glasba gre vedno, tako kot si tudi želi nastopiti na ptujskem kakovostne narodno-zabavne in skuhata in speceta, kar zelo radi skem vecglasju, odlicni glasbi festivalu in festivalu Dolenjske vsak razvoj, v pravo smer, naprej, festivalu narodno-zabavne glas-zabavne glasbe. okušajo tudi na vajah. jugoslovanskih solo pevcev in Toplice. Vseh lastnih skladb so prepricani clani ansambla Raz-be. Vsi clani pa že imajo izkušnjo MG Kidricevo • Obcinske žepnine Denar za 113 dijakov in 68 študentov Obcina Kidricevo je prejemnikom žepnin za šolsko-študijsko leto 2021/22 izdala odlocbe. Žepnine bo skupno prejemalo 181 dijakov in študentov, prvih je 113, drugih 68. Posebnost obcine Kidricevo je ta, da je pogoj za pridobitev obcin­ske žepnine aktivno delovanje v katerem od društev. Župan Anton Leskovar je preprican, da s tem krepijo zavedanje mladih o družbeni in .nancni odgovornosti. Mladi v Kidricevem, ki imajo status dijaka ali študenta, ter so upraviceni do žepnin, lahko te prejemajo v denarju ali obcinskem vrednostnem bonu. Ce se odlocijo za izplacilo v bonih, žep­nino prejemajo 12 mesecev, izplacilo v evrih je desetmesecno. Dijakov, ki se jim bodo žepnine v tem šolskem letu izplacevale v denarju, je 90, študentov 51. Za izplacevanje žepnin v obliki obcinskega bona se je odlocilo 23 študentov in 17 dijakov. Dijaki prejemajo 20 evrov mesecne žepnine, študenti 30. Obcina Kidricevo je žepnine zacela izplacevati v letu 2018, interes med mladimi zanje je relativno velik. V prvem letu (2018/19) je bilo pre­jemnikov žepnin 138, v tem šolskem oz. študijskem letu jih je 181. Prvo leto je bilo za štipendije porabljenih 34.800 evrov, v lanskem 45.550, ko je bilo med prejemniki 116 dijakov in 69 študentov. MZ Sredstva obcine za žepnine (€) 2018/19 34.800 138 Vir: obcina Kidricevo *Predvideni znesek izplacila Starše • Obcina ne bo vec posojala drsališca Drsališce se seli v center obcine V številnih obcinah Spodnjega Podravja nacrtujejo razlicne dogodke v decembru. Med njimi je tudi obcina Starše, ki namerava letos prvic praznicno dogajanje organizirati med 3. decembrom in 15. februarjem na obcinskem središcu, ce bodo to dopušcale epidemiološke razmere. Po napovedih župana Stanislava Greifonerja bodo na novo lokacijo preselili tudi drsališce, ki je bilo zadnjih sedem let postavljeno v Prepoljah. Obcinsko središce bo tako v casu praznikov dobilo novo podobo, saj bodo poskrbeli za ok­rasitev, prijetno vzdušje, razsvet­ljavo in ozvocenje. K sodelovanju pri organizaciji so že pozvali vsa obcinska društva, ki bodo lahko ob tej priložnosti tudi kaj zaslužila. V ta namen so že podpisali pogod­bo s podjetjem, ki bo poskrbelo za dodatno stezo za drsanje in agre­gat. Letos so vse potrebno za de­lovanje drsališca najeli, saj bo tak dogodek v praznicnem casu or-ganiziran prvic. Na obcini se sicer ne bojijo, da ne bi imeli dobrega obiska. V obcini do sedaj niso imeli praznicnega dogajanja, saj so drsa­lišce v Prepoljah vsako leto posta­vili po božicno-novoletnih prazni­kih. Z obcino Kidricevo so namrec sodelovali na nacin, da je slednja imela postavljeno drsališce s šo­torom v decembru, nato pa so ga postavili še v Prepoljah. Za obcane obeh obcin je bila sicer uporaba dr­sališca brezplacna. Spomnimo še, da je drsališce v lasti obcine Starše, šotor pa je last obcine Kidricevo. Nacrtujejo krasno praznicno obcinsko središce Nova lokacija drsališca je po be-sedah župana Gr eifonerja veliko primernejša, saj so v neposredni bližini sanitarije, prav tako bodo lahko društva uporabljala lesene stojnice. »Nacrtujemo eno krasno praznicno obcinsko središce, ki bo v naše kraje pritegnilo tudi obisko­valce od drugod. Naša želja je, da v naši obcini pricaramo nekaj lepega v teh težkih casih. Pri tem pa upa-mo, da bo do takrat že dovoljeno druženje ljudi na prostem ob upo­števanju PTC-pogoja,« je še dodal župan Greifoner. Koliko društev se je že odlocilo za sodelovanje pri organizaciji ve­selega decembra v Staršah, še ni znano. Vlogo skrbnika je prejšnja leta prevzelo PGD Prepolje, ki je skrbelo, da so lahko najmlajši ne­moteno uporabljali drsališce. V preteklih letih med društvi v obcini ni bilo interesa, da bi se prijavila na razpis in s svojimi idejami pripo­mogla k pestrejšemu dogajanju na drsališcu. Estera Korošec Foto: CG Središce obcine Starše bo letos lepo okrašeno, za mlade pa bodo postavili drsališce. torek • 16. novembra 2021 Nasveti Kaj bomo danes jedli Zeleni nasveti Jesen je cas, ko je pridelka na vrtu vec, kakor ga utegnemo sproti pojesti. Vsako leto znova išcemo nacine, kako pridelek najbolj ucinkoviti shraniti za zimo, ko sveže zelenjave primanjkuje. Solatnice Letos je po dolgem casu nekoliko hladneje, zato solata ne bo vec dolgo prenašala teh temperatur. Najprej seveda pojejte vso glavnato solato, predvsem tisto s krhkimi listi. To najprej in najhitreje posmodi mraz. A vedite, da temperature okoli nicle in tudi malo pod njo še niso nevarne. A zdaj so rastline že utruje­ne, saj jih je mraz že nekajkrat poškodoval. Casa ni vec veliko, zato ne skušajte prevarati narave, ker boste na izgubi vi. Solato je treba pojesti. Za teden ali dva prekrivanje pomaga, dalj casa pa ne. Uporabimo lahko tudi pripravke, ki rastlinam pomagajo premagovati mraz, primernejši so kakor kopre­ne. To so predvsem izvlecki morskih alg (Algoplasmin …) ali kombinacije alg in rastlinskih izvleckov (Plan-tonic, Amalgerol …). Za solatami pridejo na vrsto endivije, ki pokrite pri nas obicajno zdržijo do novega leta. Ce imate rastlinjak, pa je najbolj smiselno rastline kar s koreninsko grudo preprosto prestaviti vanj. To naredite, tik preden bo minus skoraj vsako noc, dnevi pa tudi zelo hladni. Ce pa rastlinjaka nimate, posevke na vrtu vsekakor pokrijte z agrokopreno. Rdeci listnati radic, rdece zelje prenesejo veliko vec mraza, pa tudi belo zelje še dolgo v zimo ne bo ogro­ženo. Pri ohrovtih pa sta seveda brsticni in listnati povsem prezimna in predstavljata glavni vir svežih vita-minov in mineralov pozimi. Glavnati ohrovt zaradi mocno nagubanega listja, v gubah je namrec zrak, ki je izolator, prav tako ostaja na vrtu še dolgo v zimo in ga v bistvu pobere le menjava zelo nizkih temperatur s tistimi nad niclo. Shranjevanje zelenjave Najpogosteje seveda upo­rabljamo kleti. Vendar vse ze­lenjave ne moremo hraniti v kleteh. Za starejše kleti je zna-cilno, da imajo visoko zracno vlago. V takih razmerah pa ne bodo dolgo casa ostale cebul-nice (cesen, šalotka, cebula), pa tudi bucnice ne. Seveda pa v kleteh hranimo krompir, sadje, korenovke in gomolj-nice. Tudi rdeco peso je bolje shraniti v kleti kakor vso vloži-ti. Sprotno kuhanje in priprava jedi pomeni, da bo rdeca pesa našemu zdravju koristila še ve­liko bolj. Vsem, ki skrbite za svoje zdravje, imate pa to sreco, da si kljub krizi še lahko gradite nov dom, naj povem, da se zelenjava najbolje shrani v kle-ti, kjer so tla ostala nepokrita, samo zbita zemlja. Vem, da si je danes kaj takega v sodobnih domovih težje zamisliti, lahko pa zemljo nadomestijo plošcice, položene v pesek, ne v beton, tako kot so zunaj položeni tlakovci. Poleg tega ni dobro, da hranimo v istem prostoru sadje in zelenjavo. Sadje namrec ob dozorevanju sprošca veliko plina etilena, ta pa bo povzrocil, da bodo krompir, korencek, pesa … hitreje pognali in se skladišcili krajši cas. Zato je dobro, da si omislite dva locena prostora za zimsko shrambo. Zasipnice so še vedno priporocljive Nekoc so bile zasipnice ne­kaj povsem normalnega in so jih uporabljali za shranjevanje skoraj vsi. S prihodom zamr­zovalnikov so zaceli ljudje zasipnice opušcati. Danes pa vedno bolj ugotavljamo, da z zamrzovanjem zelenjava izgu-bi veliko svojih koristnih sno-vi, v zasipnicah pa se odlicno ohrani. Zato se zasipnice spet vracajo. Kaj je treba vedeti o hranjenju v zasipnicah? Ves postopek z izborom sort, pri­delavo in sušenjem pridelka je povsem enak, kakor pri hranje­nju v kleteh, le da namesto v kleteh korene in gomolje shra­nimo v jami, ki jo izkopljemo v tla. Obicajno je globoka okoli pol metra, mogoce nekaj centimetrov vec. Še bolje kakor na prostem je izkopati zasipnico v rastlinjaku. Dno jame obložimo s smrecjem, saj bo le-to odgnalo glodavce (miši), ki se pozimi radi lotijo našega pridelka. Namesto smrecja lahko uporabite tudi koruznico ali slamo, le da bo slednja miši celo privabila. Na to oblogo naložimo povsem zdrav pridelek. Prav tako velja, da naj bo ta kup najvec pol metra visok. Zracenje, ceprav mnogi to naredijo, v tem primeru ni potrebno. Po zracniku pogosto v kup korenja zaide voda, pa tudi glo­davci lažje najdejo pot vanj. Obdamo ga s smrecjem ali koruznico, na to pa nasujemo plast zemlje. Dokler je toplo, je ta plast debela le 10–20 cm, kasneje, v pravem zimskem mrazu, ko so tudi podnevi temperature pod niclo, pa zemljo še dodamo. Za zasipnico vedno izberemo mesto, kjer vemo, da pozimi tudi ob taljenju vecje kolicine snega ne stoji voda. Prav tako mesto vsako leto zamenjamo, saj v zemlji spomladi vedno ostane nekaj gnilega pridelka. Prav tako pa naj bo mesto seveda pozimi dostopno, saj zasipnico praznimo celo zimo. Pri tem vedno pazi-mo, da kup potem dobro pokrijemo nazaj. Miša Pušenjak TOREK segedin golaž, ceški cmoki, kompot PETEK prežganka, ocvrte ribe, krompirjeva solata, mandarine SREDA porova juha, svaljki z drobtinami, endivija v solati, buhteljni SOBOTA kremna bucna juha, pecene perutnicke, široki rezanci, solata iz rdece pese, biskvit Pripravila: Alenka CETRTEK Šmigoc Vinko porova juha, špageti po bolonjsko, radic, jabolcni zavitek NEDELJA cebulna juha, jota s kranjsko mrežna pecenka, klobaso, palacinke pražen krompir, motovilec, jabolcna pogaca Ceški cmoki Ceški cmoki: 500 g ostre moke, 0,5 žlicke soli, 200 g starega kruha, 250 ml mleka, 0,5 kocke kvasa, 1 žlicka sladkorja, 1 jajce. (Preden zacnete: mi smo delali iz polovicne mase, pa je še zmeraj bilo dovolj – celo prevec za pet lacnih!) V skledo stresemo moko in jo zmešamo s soljo in na kocke narezanim kruhom. Na sredini naredimo jamico, vanjo vlijemo kvasec in razžvrkljano jajce. S kuhalnico dobro preme­šamo in prilijemo še toliko mlacnega mleka, da se sestavine sprimejo skupaj in dobimo grobo testo. Zvrnemo ga na cisto delovno površino ter ugnetemo v gladko, voljno in cvrsto testo, ki se ne lepi na roke in delovno površino (seveda lahko to namesto nas opravi mešalnik). Ugne­teno testo, oblikujemo v kepo, jo položimo v skledo, pokrijemo s cis m prcem in pus mo pociva na toplem mestu 45 minut. Vzhajano testo na hitro pognetemo. Ce je zelo lepljivo, ga poprašimo z malo moke. Razdelimo ga na dva dela, ju oblikujemo v malce debelejši podol­gova štruci in ju pus mo vzhaja na toplem mestu 10 do 20 minut. Vzhajani štruci približno 30 minut pokrito kuhamo v osoljenem kropu. Po 10 do 15 minutah kuhanja ju obrnemo in ves cas kuhanja pazimo, da voda v loncu lahno vre. Jabolcna pogaca s snegom Foto: AŠV Foto: AŠV Sestavine: krhko testo: 28 dag moke, 14 dag masla, 2 žlici vina, 7 dag zmle h mandeljnov ali lešnikov, 2 rumenjaka; krožnik olupljenih, na tanke rezine narezanih jabolk, pest sladkorja z limonino lupino, 7 dag rozin, žlica ruma; sneg 2 beljakov in 10 dag sladkorja. Olupljena in na tanke rezine narezana jabolka potresemo s sladkorjem z limonino lupino, pridenemo rozine, poškropimo z rumom, premešamo in postavimo za 2 uri na hladno. Vmes enkrat premešamo. Iz navedenih sestavin naredimo krhko testo. Nekaj casa naj pociva, nato ga zvaljamo v pol cm debelo plošco (ali krog, ce uporabljate okrogel pekac); ob robovih naj bo testo malo višje. Testo potresemo s sladkorjem, naložimo s pripravljenimi jabolki in specemo. Po peceni pogaci stepemo sneg iz beljakov, potresemo s sladkorjem in vrnemo za nekaj minut v pecico, da se sneg obarva. Piše: Mateja Toplak • 3 - (Kitajske) crtice Ulicni prodajalci (46) Ob dvopasovnici, koder vsak dan drvim v službo in nazaj, stoji bel polkamion. Vcasih je nabasan z marelicami in breskvami, drugic s hruškami. Mimoidoci in mimovozeci se ustavljajo, prodajalec pa jim izbra­ne sadeže baše v plasticne vrecke. Vidim, da na ogradi ob cesti pogos-to sedijo neke ženice in ga opazu­jejo, on pa jim tu in tam odnese kak kos sadja, ki ga zmeraj olupi in nareže, da ga lahko stranka pred nakupom pokusi. Ko sem se prvic ustavila za njegovim vozilom, mi je nekaj rekel in nato ponudil košcek melone. Z glave sem potegnila ce-lado, on pa je izbuljil oci. Spet mi je nekaj rekel in pogledal naokrog, kakor da išce prevajalca. Vzela sem ponujeno melono. “Hao,” sem mu rekla, ko sem jo poskusila. Dobro. Prodajalec se mi je nasmehnil, jaz pa sem pokazala na manjšo me-lono. Že jo je tlacil v vrecko, ko sem pomignila na svoj nahrbtnik. Nekaj je rekel in mi pokimal. Pokazala sem na QR kodo, ki je visela iz neke miniaturne table. Možak je spet pokimal in na listek napisal številko šest (šest kitajskih juanov je približ-no osemdeset centov). Foto: Mateja Toplak Strokovnjaki menijo, da imajo ulicni prodajalci v mestih kljucno vlogo, saj zaposlujejo nižje kvali. cirano prebivalstvo, njihove stojnice pa so tudi vir cenovno dostopne hrane za revnejše prebivalce, med katerimi je veliko migrantov. Medtem ko sem placevala preko dala, je z obema rokama držal ne-so se nagrmadile nove stranke, kitajske aplikacije Alipay, je prebral kaj sadežev. Sklonil je glavo, roke on pa je še vedno v tišini cakal, mandarine. Ko sem ga spet pogle-pa pomaknil bližje meni. Ob vozilu da vzamem sadeže. Neka ženica Foto: Mateja Toplak Kitajski ulicni prodajalci so nekoc veljali za simbol rastocega tržnega gospo­darstva, v razlicnih obdobjih pa so jih promovirali za spopadanje z brezpo­ selnostjo. mi je spodbudno pokimala. Vzela sem mandarine in se mu zahvalila. “Šješje, šješje,” sem ponavljala. Možak se je nasmehnil in posvetil novi stranki. Kitajski ulicni prodajalci so ne­koc veljali za simbol rastocega tržnega gospodarstva, v razlicnih obdobjih pa so bili promovirani kot ukrep za spopadanje z brez­poselnostjo. Strokovnjaki menijo, da imajo ulicni prodajalci v mestih kljucno vlogo, saj zaposlujejo nižje kvali. cirano prebivalstvo, njihove stojnice pa so vir cenovno dosto­pne hrane za revnejše prebivalce, med katerimi je veliko migrantov. Kitajska je po eni strani izredno razvita država, ki jo predstavljajo neboticniki in tehnološki kampusi v Pekingu, Šanghaju in Shenzhenu, po drugi strani pa je to tudi revna dežela obcestnih stojnic. Na ulici je mogoce kupiti vse, od polnilca za telefon in spodnjih hlac do juhe z rezanci ali gromozanskih plišastih igrac. Vendar številni Ki-tajci na ulicne prodajalce gledajo kot na sramoto iz preteklosti, ko je država še izhajala iz skrajne revšci­ne. V mnogih kitajskih mestih tako uniformirani sosedski organi, ime­novani chengguan, redno izselju­jejo in napadajo prodajalce pona­rejenega nakita, poceni oblacil in zacinjenih prigrizkov. Iz mojih izkušenj so ulicni proda­jalci veliko prijaznejši kot tisti v ve­likih trgovskih centrih, še posebej do tujcev, ki ne razumemo njihove­ga jezika (tako je praviloma v vseh državah, ne samo na Kitajskem). Prodajalec ulicne prehrane si bo vzel cas, da te bo razumel, dodal bo ravno pravšnjo kolicino zacimb in ponudil ti bo svoj stol, saj ga bo zanimalo, ali ti je njegova ponudba sploh všec. Ce boš rekel kaj takšne­ga kot: ”Mmm, hao,” se bo nas­mehnil do ušes in vsakemu, ki ga bo želel poslušati, povedal, da je njegova hrana všec tudi tistim “ta velikim” ljudem. In ravno zato se pri prodajalcu z belim poltovornja­kov ustavim zmeraj, ko se peljem mimo in imam prazen hladilnik. Ctenopharyngodon idella Zraste do 120 cm, najvec do 150 cm in tehta do 15 kg. Ima podolgovato, vretenasto telo, pokrito z velikimi in temno obrobljenimi lu­skami. Na prvi pogled je podoben klenu, vendar je precej vecji. Celo je plosko, oci so zelo blizu ustne odprtine, usta so rahlo nad­strojna. Hrbet je temno do crno zelen, boki so svetlo zelenkasti, z zlato rumenim odtenkom, trebuh je belkast. Spolno dozori v 5. do 7. letu starosti. Do velikosti 6 cm se hrani z zoo-planktonom, nato preide na rastlinsko hrano. Odrasli se hranijo z višjimi vodnimi rastlinami. V 4. do 5. letu zraste že od 70 do 75 cm. Življenjski prostor: Pri nas živi v vseh stoje-cih vodah, kamor so ga naselili ribici. Prvotna domovina je porecje reke Amur na Kitajskem. Po letu 1950 so ga zaceli intenzivno naselje­vati po Evropi, kjer se je prilagodil življenju v stojecih vodah z visokimi poletnimi tempe­raturami. ENKOMI - anticna vas pri Famagusti na otoku Cipru, ERARD, Sebastien - francoski izdelovalec klavirjev, MNACKO, Ladislav - slovaški pisatelj (1919 do 1994) Foto: Mateja Toplak Številni Kitajci na ulicne prodajalce gledajo kot na sramoto iz preteklosti, ko je država še izhajala iz skrajne revšcine. V mnogih kitajskih mestih tako unifor­mirani sosedski organi, imenovani chengguan, redno izseljujejo in napadajo prodajalce ponarejenega nakita, poceni oblacil in zacinjenih prigrizkov. KOLOFON Izdajatelj: Družba za casopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznaric Urednik športnih strani: Jože Mohoric Novinarji: Mojca Zemljaric, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtic, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Crtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotic Tehnicna redakcija in graficno oblikovanje: Slavko Ribaric, Daniel Rižner Narocniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski racun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna narocnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vracamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vracunan v ceno izvoda in se obracunava v skladu z 41. clenom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 16. novembra 2021 Za kratek cas Za šankom Pac v stilu Darwina – naravna Minulo soboto so nas poskušali Francija • Med 300 stojnic z maskami v Strasbourgu selekcija: amebe preživijo, prepricati, da je problem dinozavri izumrejo ...). sladkorna bolezen. Ker sladkorni V svetovnem merilu je v bolniki so na ‚svoj‘ svetovni dan Božicni sejem letos bo Virus – to smo mi! ospredju podnebno stanje. No, (to je 14. november) povedali: Božicni sejem v francoskem Strasbourgu, ki so ga lani odpo­ vsaj pri nekaterih. Pr vsaj pri nekaterih. Pri našem ‚Zahtevamo dostopnost do zdravil Ne vem, kaj vi menite o današnjem m vedali, bo letos skoraj takšen kot pred epidemijo covida-19. predo predsedniku vlade povišanje edsedniku vlade pin zdravstvene oskrbe!‘ (Ker je stanju (pravzaprav bi – kot v kvizu Obiskovalci bodo namrec morali upoštevati dolocene ukre­ po ecne temperature na našem povpr ecne temperatu sladkorna bolezen v veliki meri Vem – postavil vprašanje: Katero crko ko pe za zajezitev novega koronavirusa, v veljavi pa bodo tudi planetu ni problem. Jebi ga – krive posledica nezdravega življenjskega planetu ni problem. moramo v besedi STANJE zamenjati, i, strogi varnostni ukrepi zaradi teroristicne grožnje. Potekal so pa soncne pege. (O njih je pa soncne pege sloga, bi clovek pricakoval vsaj so pda dobimo današnje stanje? – Odgov vor: bo od 26. novembra do 26. decembra. bral pri P iki N oga ogavicki. Zanjo eno njihovo zahtevo: da jim crko ‚T‘ s crko ‚R‘: sRanje.) – torej kaj aj soncne pege niso bile problem, e ppege niso b namrec omogocimo vsakodnevne soncnep menite o današnjem sranju doma in po po zakaj bi bile za našeg zakaj bi bile za našega Janeza sprehode v naravi, uživanje sadja svetu? ...) – Da se je s tem p ...) – Da se je s tem prikupil jin zelenjave, dieto ‚manj žri‘ ... Doma je seveda na prvem ‚sranjskem‘ voliv emogovniškem delu v em‘ volivcem v pr emogoAmpak ne: oni zahtevajo ‚pravico mestu epidemija koronavirusa. Seveda da e, kjer pac ne bodo zapirali ee b do zdravil‘! (Ker pravico do dr žav e, kjer pac ne eje lahko prvo ‚stanje‘ že zavedanje fosilnih pr vnikov, je cisto v fosilnih premogo vnmcdonald‘sa so si že izborili.) o tem, ali je koronavirus sploh nakljucna posledica njegovega a No, dan pravic je tudi bližnji nakljucna posledicproblematicen ali gre le za pegavostnega razmišljanja ... 20. november. Dan otrokovih pegavostnega razm ‚manjšo gripo‘, ki brez nekega Z a nekater e je pravic namrec. Ker otroci imajo utemeljenega razloga polni naše pr oblematicn oblematicno ‚sranje‘ pravice. (Da imajo otroci tudi bolnišnice. In zaradi katere dogajanje na dolžnosti? Halo – vi ste pa res za dogajan beloru operirati svojega vnetega meji. – Halo, a meji. v vas!) slepega crevesa, srcnih zaklopk, este, kako dalec od In ce vse skupaj povzamemo: se »normalno« bolni ne morejo belorusko-poljski casom. Nobene socutne vzgoje ni v este, zamenjati kolena ali kolka ... Pac nas je to? Saj do nas nas je vam ne zdi, da je najvecji virus na Foto: arhiv Svet24 ne morejo odpraviti svojih ‚manjših tisti begunci ne bodo gZemlji clovek?! Narava si bo zelo tisti begg Kot je sporocila prefektura v departmaju Bas-Rhin, kjer leži zdravstvenih težav‘ (te se tistim, ki ne e prišli. To pa res ni NAŠ, ampak prpišiši lli. To pa res nii NNN NNNNNN NNNNNNN opomogla, ko bomo cez kakih 50 Strasbourg, bodo morali obiskovalci sejma nositi zašcitne maske in priznavajo obstoja korone, seveda ne poljski problem. (Pa da ne bi o let izumrli! Zaradi svojih ‚pravic‘, poljski pr oblem vzdrževati medsebojno razdaljo, porocajo tuje tiskovne agencije. zdijo pomembne, dokler se ne lotijo slucajno katerega naselili slucajno kate Masko bodo lahko sneli samo na tocno dolocenih obmocjih, ki slucajnokater podnebnih sprememb in kakšne bodo namenjena uživanju hrane in pijace. Ce bo incidenca višja njih osebno ... Bo že naravni imunski i pri nas! Tujega nocemo, ker nove korone. kpri nas! Tujeg od 200 okužb na 100.000 prebivalcev, bodo lahko obiskovalci do teh obmocij dostopali samo s covidnim potrdilom. Z njim Francozi dokazujejo, da so cepljeni proti covidu, da so to bolezen preboleli ali pa da imajo negativen izvid testa na novi koronavirus. sistem poskrbel za vaše slepo crevo. še svojega ne maramo!) še svojega ne Vaš dinozaver Pepek Sudoku • Sudoku Od torka do torka Za varnost bo skrbelo vec kot 700 policistov, vojakov in drugih pripadnikov varnostnih sil. Izvajali bodo tudi nakljucni nadzor na Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka vstopnih tockah, nadzor vozil in videonadzor. številka se lahko v isti vodoravni ali navpicni vrstici ter v istem Spomin na teroristicni napad, ki je leta 2018 pretresel božicni manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop sejem v alzaški prestolnici in zahteval pet smrtnih žrtev, je namrec še zelo živ. Na prefekturi so pred letošnjim sejmom opozorili, da »je Ljubezen Posel Denar Zdravje stopnja teroristicne grožnje (...) posebej visoka«. 9 3 2 41 €€€ Oven • Na strasbourške ulice se bo tako po enem letu premora znova vrnilo božicno vzdušje, podobno tistemu izpred pandemije covida-19. € Bik 6 1 Potem ko so lani zaradi pandemije sejem odpovedali, bodo letos €€€ Dvojcka • znova postavili vec kot 300 stojnic z razlicnimi božicnimi dobrotami, spominki in drugimi izdelki. 1 82 € Rak Priprave na sejem so že v polnem teku. Postavili so tudi že božicno €€ Lev • drevo, ki pa ga morajo zdaj še okrasiti. 7 Sta,sm €€€ Devica • € Tehtnica • 83 9 7 62 €€ Škorpijon • 6 €€ Strelec • €€€ Kozorog • • 1 2 5 € Vodnar €€ Ribi • 37 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 3 2 76 (velja za teden od 16. do 22. novembra 2021) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlicno Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? škarjice, razrežite fotogra. jo po crtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svo­jimi podatki pošljite na naslov Radio-Te­dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. novembra. Lahko jo tudi fotogra. rate (skupaj s kuponckom z izpol­njenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra­vilno sestavljeno fotogra. jo z izpolnjenim kuponckom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika prakticne nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srecni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Davorin Voglar, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene cestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponcek • Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: CG Zanimivosti, poslovna in druga sporocila torek • 16. novembra 2021 Clani Aerokluba Ptuj vabijo v svoje vrste likovni skoki, “wigsuit” oz. letenje enem letu, zato bodo veseli z letalno obleko, nocni skoki, izven vsakega novega clana kot letališki “demo” skoki) z razlicnih vrst zrakoplovov (letalo, helikopter, tudi vsakega obiskovalca, Aeroklub Ptuj deluje že od leta lahko letijo na šestih motornih letalih njem na rutah po celotni Sloveniji in spozna s teoreticnimi osnovami pa-toplozracni balon ...). ki se jim bo želel pridružiti 1954 na letališcu v Moškanjcih. Clani razlicnih tipov, na enem ultralahkem tudi na bližnja letališca preko meje. dalstva. Po opravljenih predavanjih Podrobnejše informacije o pri letenju ali v skoku s so aktivni v petih sekcijah, in sicer v letalu in na osmih jadralnih letalih. Tecaj za pilota jadralnega letala ter uspešno zakljucenem preverja­ padalom. Ce vremenske motorni sekciji in ultralahki sekciji, v Za potrebe jadralnega letenja imajo poteka v dveh fazah. Prva inten-nju znanja sledi drugi – prakticni del. tecajih lahko pridobite na katerih se združujejo piloti motornih v klubu tudi vitlo, ki precej poceni zivno poteka približno tri tedne, v Pri opravljanju padalskih skokov se spletni strani AK Ptuj in na razmere to dopušcajo, in ultralahkih letal, v jadralni sekciji, šolanje, zelo atraktivna pa je tudi okviru katere skupina ucencev leti spozna z letenjem, padanjem v pros-Facebooku ali na e-mailu: aktivnosti namrec izvajajo v kateri delujejo piloti jadralnih letal, pri predstavitvi letalske dejavnosti v predvsem zjutraj in pozno popoldan. tem padu ter vodenjem padala. Ko osvoji vse osnovne prvine prostega letalska.sola@ak-ptuj.com, skozi vse letne case in v padalski sekciji in v sekciji mode-uvodnih letih. Uvodni leti se izvajajo V tem casu bodoci piloti opravijo 70 vse dni v tednu, razen ob larjev. V klub je vclanjenih okrog 150 tudi z motornimi letali, vse pa po do-štartov na vitlo in tudi prvic samos-pada ter vodenja padala, lahko opra-rok za prijavo je do clanov, med katerimi jih je vec aktiv-stopnih cenah, tako da si lahko prav tojno poletijo. Nato se prešolajo še vi izpit za pridobitev licence padalca, 19. 11. 2021. Ce so tehnicni in ponedeljkih, ko je letališce ki mu omogoca samostojno skaka­ nih v vec razlicnih sekcijah. vsak, ki si želi poleteti v zrak, posku-na aerovleko in kasneje, v drugi fazi, vremenski pogoji ugodni, rezervirano za modelarje. nje tako rekoc po celem svetu. Pada-V klubu je zelo aktivna tudi letal-si ta užitek. Za vse, ki si želijo še vec zacnejo jadrati v okolici letališca. Po lec z licenco lahko opravlja razlicne lahko licenco pilota ali Zapisali Janez Lovrec, ska šola, zato tudi letos clani vabijo adrenalina, pa imajo na voljo tudi opravljenem izpitu za pilota jadral­vrste skokov, kot so skoki na cilj, padalca pridobite tudi že v Tomaž Bezjak in Sergej Pukšic v svoje vrste nove pilote in padalce. skok s padalom v tandemu. nega letala se jadranja, kjer piloti Kdor želi uresniciti svoje sanje in V tecaj za pilota motornega ali ul-na zacetku predvsem nabirajo ure v postati pilot ali padalec, ga bodo v tralahkega letala se lahko vkljucite zraku, pocasi nadgrajujejo v vedno klubu zelo veseli. Zato tako kot vsa-že, ce ste stari najmanj 16 let in op-daljše prelete, ki se zacnejo pri 50 km ko leto razpisujejo tecaje za pilote ravite zdravniški pregled za pilota. in nadaljujejo vse do 1000 km in vec. motornih in ultra lahkoh letal, pilote Šolanje se izvaja z izvedbo teoretic-Za pristop k izpitu ucenci potrebu­jadralnih letal in padalce. V zimskem nega usposabljanja, ki poteka pra-jejo najmanj 15 ur letenja. Starostna casu nacrtujejo izvedbo teoreticne-viloma med vikendi, nato pa mora meja za pristop k tecaju, je najmanj ga šolanja, v spomladanskih mese-vsak kandidat naleteti še najmanj 45 14 let, prav tako pa je pred prvim cih pa se bo zacelo tudi prakticno ur. Prakticno ucenje se najprej izva-samostojnim poletom treba opraviti šolanje z letenjem. ja z letenjem na obmocju letališca z tudi zdravniški pregled. Aeroklub ima v lasti vecje število osnovnim ucenjem letenja, vzletanja Tecaj za padalca poteka v dveh razlicnih letal in padal, tako da clani in pristajanja, na koncu pa tudi z lete-delih, in sicer se kandidat najprej Markovcanke suverene v Majšperku V Majšperku je na tamkajšnji osnovni šoli potekalo medobcinsko tekmovanje v košarki za dekleta letnika 2007 in mlajše. Nastopili sta samo dve ekipi, gostje iz Markovcev so ugnale domaco vrsto. Obe ekipi sta se uvrstili na podroc­no tekmovanje. Rezultat: Majšperk – Markovci 12:37. UR torek • 16. novembra 2021 Oglasi in objave V ,  ( za delovno mesto ­ . Naloge:         X   H  X  W  K   H  X  Y  D      zaposlitev@silkem.si   PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi-no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplacna dostava, ugodna cena. Dani-lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na pa-nju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis­terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza­cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bikca simentalca, težkega 150 kg, jecmen in koruzo ter kupim bikca, mesni tip, starega 14 dni. Tel. 041 38 79 79. NESNICE, rjave, v zacetku nesnosti, pro-dajamo. Možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246. PRODAM prašice v teži 100 do 130 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM prašice, težke od 150 do 200 kg, in odojke. Tel. 041 388 214. Makole • Epilog spolnih zlorab nekdanjega župnika Cerkev odslovila duhovnika Kmeta Iz Nadško.je Maribor so sporocili, da je bila duhovniku Antonu Kmetu z izvensodno odlocbo naložena kazen odslo­vitve iz kleriškega stanu. Ta je bila izrecena po zakljucenem upravnem kazenskem postopku na cerkvenem sodišcu, v katerem je bil spoznan za krivega spolne zlorabe mladole­tne osebe. Kot so zapisali, je bil Kmet iz duhovniškega poklica odslovljen konec junija, ukrep je v zacetku oktobra potrdila Kongregacija za nauk vere v Vatikanu, duhovnik pa je bil 22. oktobra seznanjen z zakljuckom postopka. »S tem dnem so mu ugasnile vse pravice, ki izvirajo iz duhovniškega posvecenja,« je napisano na spletni strani nadško. je. »Žrtev in vse, ki so bili vpleteni v upravni kazenski postopek, priporocamo v molitev, da se v Cerkvi ponovno vzpostavi pravicnost,« so dodali. Po porocanju medijev je bil Kmet nazadnje župnik v Makolah in soupravitelj župnije Studenice. Obeh služb je bil razrešen predlani, ob sprožitvi preiskovalnega postopka na cerkvenem sodišcu. Generalni vikar mariborske nadško.je Janez Lesnika je takrat povedal, da gre za domnevna kazniva dejanja, ki naj bi se dogajala, ko je bil Kmet še kaplan v Ljutomeru, med letoma 1998 in 2001. Po neuradnih podatkih naj bi na izletu na Obali spolno nadlegoval mladoletnico. Leta 2019 naj bi se po prijavi z zadevo zaceli ukvarjati tudi koprski kriminalisti. Ali je bil Kmet laiziciran ravno zaradi omenjenih dejanj, Lesnika ni znal povedati, saj je, kot je dejal, sam postopek tajen. Po porocanju medijev je bil Kmet leta 2010 že obsojen na deset mesecev zapora zaradi otipavanja dveh deklic, kazen pa je tudi odsedel. Odslovitev iz kleriškega stanu ali laizacija je najhujša cerkvena kazen, z njo pa duhovnik izgubi vse pravice in dolžnosti, ki jih ima kot duhovnik. V skupnosti žrtev in njihovih podpornikov zavoda Dovolj.je so izrazili podporo in spoštovanje duhovnikovim žrtvam. »Prav tako izražamo spoštovanje tistim ustanovam osrednjega vodstva Katoliške cerkve, ki so prepoznale v zlocinskem dejanju spolnih zlorab omenjenega nekdanjega duhovnika zadosten razlog za odslovitev iz poklica in življenja, ki zahtevata najvišjo stopnjo moralnosti,« so zapisali v izjavi za javnost. Dodali so, da so spolne zlorabe, razkrite do sedaj, »le vrh ledene gore stranpoti v Katoliški cerkvi v Sloveniji« in naznanili »zaton tistih odgovornih oseb in struktur znotraj Cerkve v Sloveniji, ki so se zavezale Jezusu, a ravnajo v nasprotju z njegovim naukom, torej ne skrbijo za dostojanstvo cloveka in ravnajo celo v nasprotju s temeljno zavezo skupnosti, ki je varovanje tega dostojanstva«. sta Rojstva: Anja Korenjak, Stojnci 20b, Markovci – deklica So.ja; Nuša Slodnjak, Dornava 24, Dornava – decek Jaka; Melanie Ciglaric, Dolic 4, Destrnik – decek Lan; Vesna Žorman – deklica Anamari; Daša Vuletic Majcen – decek Jan; Jerneja Tušek – decek Leon. Poroka – Ptuj: Klemen Valenko in Iza Malovic, Ptuj, Ulica 25. maja 10. Slovenija • Inšpekcijski nadzor nad karantenami in izolacijami Zaradi kršitev izrecenih za 208 tisocakov glob V 20 mesecih, odkar se je zacel koronavirus – od marca lani pa do zacetka novembra letos – so zdravstveni inšpektorji za­radi kršitev odlocb o odrejeni karanteni ali izolaciji izrekli 522 glob v skupni višini nekaj vec kot 208.000 evrov. Pri svojem delu se srecujejo z mnogimi izgovori, njihovo ukrepanje pa je odvisno od teže kršitve. Preverili smo, kakšna so navodila in od cesa je odvisna višina izrecene globe, ki se za posameznike giblje od 400 pa vse do 4.000 evrov. Koronavirus je tako tržni kot zdravstveni inšpekciji povzrocil ogromno dodatnega dela. Zaradi številnih kršitev in nespoštovanja ukrepov je terensko delo postalo zelo zahtevno. Inšpektorji se sre-cujejo z mnogimi težkimi situaci­jami, pa tudi nešteto manj ali bolj inovativnimi izgovori. Ceprav so tako v odlocbi o odre­jeni karanteni kot v primeru pred­pisane izolacije zapisana povsem jasna navodila, jih ocitno mnogi ne upoštevajo. Za še bolj intenziven nadzor je v državi ocitno premalo inšpektorjev. Na zdravstvenem inšpektoratu RS (ZIRS) je zaposle­nih 82 inšpektorjev, glede na nacrt dela in druge nujne naloge pa delo na terenu opravlja povprecno 60 inšpektorjev dnevno. Inšpektorica Andreja Mojškrc priznava, da so od marca 2020 nap-rej prioritetni nadzori nad spošto­vanjem ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19: „V okviru teh nadzorov preverjamo tudi spošto­vanje ukrepa izolacije in karante­ne. Izolacija je ukrep, ki ga odredi lececi zdravnik, v karanteno na domu pa osebe napoti policija, ka­dar prihajajo iz obmocja z visokim tveganjem za okužbo izven meja Republike Slovenije oz. NIJZ, kadar gre za visokorizicni stik z okuženo osebo.“ Veliko kršitev Medtem ko se vecina navodil v primeru odrejenih karanten ali izo­lacije drži, je dejstvo, da je kršitev še vedno veliko, cemur pritrjujejo tudi statisticni podatki. Od marca 2020 do zacetka novembra letos je bilo zaradi kršitev karantene in izolacije izrecenih 522 glob v zne­sku 208.167 evrov, od tega v letoš­njem letu 136 glob v znesku 54.400 evrov. Globe so dolocene v Zako-nu o nalezljivih boleznih in znašajo za posameznika od 400 do 4.000 evrov. Inšpektor pa se sam odloci, ali bo v hitrem postopku izrekel višjo globo od najnižje predpisane. Seveda pa se lahko odloci tudi za izrek opozorila, in sicer, ce je stor­jeni prekršek neznatnega pomena in ce oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Milijon in en izgovor Izgovori, s katerimi jih kršitelji skušajo prepricati, zakaj kljub od­rejeni karanteni ali izolaciji ob nji­hovem obisku niso bili na stalnem naslovu bivanja, so razlicni. A na­vodila so jasna, Zakon o nalezljivih boleznih doloca, da mora oseba celotno obdobje karantene pre­živeti na naslovu, ki ga je navedla ob napotitvi v karanteno na domu. Kršitev predstavlja tudi primer, ko se posameznik odpravi na naslov, kjer ima prijavljeno zacasno biva­nje ali je nepremicnina (na primer vikend) v njegovi lasti. Se je pa število nadzorov v zad­njih dneh zaradi resnosti situacije mocno poostrilo. Zdravstveni in-špektorat RS je v prvem novem­brskem tednu, od 1. do 7. 11. 2021, kadrovska slika to dopušcala. Kad­opravil kar 157 nadzorov karante-rovska okrepitev je predvidena, in ne in osem nadzorov obvezne izo-kot pravi Mojškrceva, bo še kako lacije. Tako nadzorov, verjetno pa dobrodošla. tudi kršitev, bi bilo še vec, ce bi jim Dženana Kmetec Razlike med izolacijo in karanteno skoraj ni Karantena na domu je ukrep, s katerim zdrava oseba po visoko rizicnem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, ali po prihodu iz tujine omeji svoje stike z drugimi ljudmi. Traja 10 dni od zadnjega visoko rizicnega tesnega stika oziroma od prihoda v Slovenijo. V primeru, ko je okužba potrjena, pa izbrani osebni zdravnik odredi izolacijo. V tem primeru ni dovoljeno zapušcati doma, oseba mora omejiti stike z drugimi osebami in dosledno upoštevati priporocila za preprecevanje širjenja bolezni. Oseba, ki ji je bila odrejena izolacija, je na bolniškem dopustu in je doma najmanj 10 dni od zacetka bolezni oz. oseba, ki preboleva okužbo brez simptomov, 10 dni od pozitivnega testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Izolacija se predvidoma zakljuci po 10 dneh, ce je bila oseba zadnjih 48 ur brez vrocine in nima vec simptomov ter znakov bolezni. V primeru, da bolezen oz. povišana temperatura trajata dlje, se izolacija podaljša.