Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. U. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
__	___	Th-m»	rf^-B === Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
= ^/CSCČllfl priloga	rOSVeia« == 60din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 4 586
Ob otvoritvah novih šol
Drugo leto bomo praznovali lahko sedemdesetletnico šolske obveznosti v Sloveniji. Če prebiramo anale iz one dobe, ko so se začeli graditi temelji splošni ljudski izobrazbi in ko se je začel neizprosen boj nepismenosti, bomo s presenečenjem ugotovili, da je bila šolska obveznost Slovencem bolj vsiljena kot pa priborjena po neodoljivi ljudski volji. Izšla je iz programa avstrijskega liberalizma, zaradi česar so se slovenski ljudski zastopniki v tedanjem avstrijskem parlamentu nemalokrat znašli v družbi z nemškimi in drugimi konzervativci v skupni fronti proti tej' liberalni šolski politiki. »Posrečilo» se jim je zato tudi, da so v sledečih desetletjih novelirali prvotni zasnutek šolske obveznosti precej na slabše. Res je sicer, da se danes o tem problemu ne morejo izrekati absolutne sodbe in obsodbe, ker se da vsako novo gibanje pravično in nepristransko oceniti le is popolnim upoštevanjem sočasnih razmer, vendar pa ostane zgodovinsko dejstvo, da si slovensko ljudstvo ni priborilo splošne šolske obveznosti, marveč mu je bila skoroda oktroirana. Prav zaradi tega dejstva je imela slovenska ljudska šola dolga desetletja pred seboj zelo trnjevo vzgojno pot. Vzdrževanje šolstva in učiteljstva je padlo na občine in dežele ter je občutno obtežilo ramena davkoplačevalcev a novo finančno breme je poleg še načelnega nasprotovanja silno oviralo razvoj slovenske ljudske šole. Ni potreba še poisebe naglašati, da je najhujšo težo tega odpora moralo nositi zlasti prvo učiteljstvo v Slovencih.
Marsikatera učiteljska življenjska pot je bila zaradi tega na gosto postlana z bodečim trnjem in marsikatero učiteljevo življenje je bilo bolj mučeniško, kot onih, ki so jih kot družbi nevarne individuje zapirali med štiri stene državnih zaporov.
Toda bodimo filozofi in tolažimo se z resnico, da je bil še vsak začetek težak: vendar pa nočemo, da bi slovenska javnost popolnoma pozabila, da je bil ravno učitelj največja žrtev teh začetniških težav.
Splošen družabni razvoj je pa korakal nemoteno svojo pot. Že naslednja slovenska generacija, ki je izšla iz novo osnovane splošne ljudske šole, je gledala drugače na to vprašanje kakor njena predhodnica. Načelna nasprotovanja so se počasi umaknila boljšemu pojmovanju te ustanove, čeravno je (bilo treba zaradi finančnih bremen premagovati vedno in vedno nastopajoče ovire.
Razvoj časa, zlasti pa gospodarska nujnost zadnjih desetletij je prepričala še zadnjega zakrknjenega starokopitneža, da se nepismeno ljudstvo dandanes ne more več uspešno boriti za svoj obstanek ter da mora neizobražen narod služiti kvečjemu kot gnoj za kulturo in blagostanje tujih gospodarjev.
To je danes obče priznana resnica: potrjujejo jo od zgoraj in od spodaj in ni ugovora proti njej. Učitelj je postal splošno priznan in potreben kulturni delavec in ne več nepotrebno zlo, vsiljeno slovenskemu ljudstvu po sili kake tuje volje in še bolj tuje ideologije. Skratka: kulturna nujnost, oroti kateri se morejo boriti jamo še samomorilni kandidati.
Sad tega spoznanja je danes skoraj stoodstotna pismenost slovenskega ljudstva. Vsak nepristranski zgodovinar in resnicoljub bo moral ugotoviti, da je prispevalo k temu spoznanju slovensko učiteljstvo levov del. in da je prav to učiteljstvo položilo na oltar splošne ljudske izobrazbe neštevilne solze, iztisnjene v njegovem življenjskem boju proti goram zle volje in nerazumevanja.
Še vedno se grade nove šole; podirajo prvi skromni hramovi ljudske prosvete ter se na njihova mesta postavljajo novi domovi, ki naj sprejemajo vedno nov dotok slovenskega naraščaja, naj mu nudijo vedno več in boljše izobrazbe ter istočasno higiensko in duševno primerne lokale. Nova doba stavlja večje in večje zahteve na narode in posameznike in tem zahtevam se ne sme zoperstavljati nihče, ki noče svojemu narodu ovirati prost in uspešen razvoj v svetovni tekmi.
Tudi če bi ljudstvo tega ne hotelo, bi bila sveta dolžnost slehernega rodoljuba, da mu to pove in zabičuje, če treba tudi sedem-desetkrat sedemkrat.
Kako naj se s to dolžnostjo in krvavo resnim dejstvom strinjajo razni govori ob otvoritvah naših novih šol, ko se ne pozablja poudarjati požrtvovalnost ljudstva ob novih bremenih, za katero bi mu moralo biti hvaležno zlasti učiteljstvo. Napredno ljudstvo postavlja prosvetne domove za sebe in ne za učiteljstvo. Ljudske šole dvigajo izobrazbo ljudstva in ne učiteljstva. Dolžnost učiteljstva je skrbeti za to, da bo pomenilo vsako novo šolsko poslopje resnično nov napredek v ljudski izobrazbi, ni pa njegova dolžnost s hvaležnostjo sprejemati dar, ki si ga je ljudstvo darovalo sebi in ki ni bil, ne more in ne sme biti namenjen učiteljstvu.
Kako se godi učitelju dnevniiarju "E8IW*
Mnogo je vprašanj, o katerih razpravljajo učitelji na zborovanjih, v listih, v privatnih razgovorih in zasebni korespondenci. »Učiteljski tovariš«, naš stanovski list, je poln člankov o vsem mogočem. Vsaka, tudi mala zadevica, najde v listu primeren prostor, le o učiteljih dnevničarjih se je pisalo doslej še zelo malo, menda samo v navedenih resolucijah, kjer jq postavljena zahteva, naj se dnevničarsko vprašanje reši.
Mislim, da je del krivde, da se o dnevničarjih tako malo piše, med nami samimi. Kdo se bo pa brigal za nas, če se ne bomo mi sami? Kdo se bo postavil za naše pravice, če ne mi sami? Kdo bo povedal javnosti, kaj vse se skriva pod imenom »dnevničar«, če ne mi sami? In menda se do sedaj nihče izmed nas ni potrudil, napisati nekaj vrstic o tem, tako zelo perečem vprašanju.
Dnevničarjev je menda zdaj v učiteljski službi nekaj nad 40. So banovinski nastavljene? in prejemajo za poučevanje na osnovnih šolah mesečno nagrado v znesku 850 din, toda z odtegljaji. Ti znašajo mesečno din 57,50, če je pa plačati kuluk, še din 5,— več, t. j. dvakrat na leto din 62,50. Čistega izplačila prejme torej dnevničar mesečno din 792,50 ali pa din 787,50.
Dnevničar ne prejema stanarine in nima pravice do naturalnega stanovanja. Ne prejema kuriva niti prispevka za kurivo. Od 1. jan. 1938., oz. 1. junija 1938. ima pravico do 6 neomejenih polovičnih voženj na železnici, v daljavo 20 km pa je število polovičnih voženj neomenjeno. Z din 792,50 ali din 787,50 mora torej dnevničar hraniti sebe in družino (če jo ima), mora se obuvati, oblačiti, plačevati stanovanje in kupovati drva. Skrbeti mora za potrebne stvari za šolo, izobraževati se mora, paziti mora, da je dostojno oblečen in obut, da ne vzbuja pohujšanja itd.
Poglejmo si nekoliko proračun takega srečnega učitelja: Mož je poročen in ima enega otroka. Poučuje na vaški štirirazrednici. V šoli je eno samo stanovanje, v njem biva šolski upravitelj. V vasi je težko najti stanovanje; dobil je le eno sobo, 4 m široko, 5 m dolgo, 60 m3 zraka. Oprava v sobi je gospodarjeva, ki se je izselil z družino v kuhinjo, da ima učitelj prostor. Ker nima mesta, kamor bi spravil svojo opravo, mora učitelj rabiti gospodarjevo in ne svoje. Za sobo z opremo plačuje mesečno din 150,—. Za obrabo spodnje posteljnine še din 30,—.
Slovenski učitelji želimo le, da bi se slovensko ljudstvo spominjalo sebe in svojih kulturnih potreb, da bi si nikdar ne odtrgo-valo od duševne hrane ter si tako zagotovilo vsa jamstva svojega kulturnega in gospodarskega blagostanja. V srečnem narodu bo tudi učiteljstvo srečno, ker se bo veselilo njegove sreče. Iz srca želimo, da bi si moglo v bodočnosti postavljati še lepše in dostojnejše učilnice ter ne bomo prav nič užaljeni, če ob tej priložnosti tudi popolnoma pozabi na svoje učiteljstvo.
Saša Ličin:
Prisega
Skupno din 180,—. Okoliški tovariši se čudijo: tako drago. Toda, to je najcenejše v vasi. Soba je edini prostor,, s katerim razpolaga. Je obenem spalnica, kuhinja, shramba, klet, veža itd. Prijazno, kajne. Drva so po din 45,— m::. Slaba, mehka. Trda po din 112,50 m3. Kuri mehka, 2 m3 na mesec, din 90,—. Skupno, stanovanje in drva, din 270,—•. Ostane od din 792,50 še 522,50, s katerimi naj se hranijo, oblačijo, obuvajo 3 ljudje. Kako se to more, naj si misli vsak, če mu povem, da ni prav nobena stvar cenejša kot v Mariboru ali Ljubljani. Mleko po din 2,— liter, in še kakšno mleko. Pa še sreča, da ga dobiš. Krompir din 0,75 za kg, jajca različno, v zimi din 1,—, poleti din 0,50, moko moraš itak kupovati v trgovini, ker jo še kmetje kupujejo, meso, goveje po din 12,—, svinjsko po din 16,—, sladkor, kava, sol itd., vse po isti ceni kot drugje. Blago pa še nekoliko dražje, pač radi oddaljenosti. Novi podplati na čevlje: din 25,—, 30,—. Pa kaj bi našteval. Tisti ostanek din 522,50 zgine za najnujnejše in ga še nedostaje. Seveda, tedaj se ne kupi sladkorja, ker kava se lahko tudi grenka pije. Stiska se pri soli in se je neslan krompir v oblicah, čevlje namaže s sajami, teh je dosti in zastonj. Pere brez radiona in mila, v čisti vodi, ki je je pa tudi malo, večinoma je od ilovice blatna. Nosi se stara, krepko zakrpana obleka, nogavice se popravlja in iz dveh naredi ena. Itd. itd. itd.
Naj vsakdo pomisli le na svoje dohodke in izdatke, pa bo spoznal v kakšni suknji tiči dnevničar.
Niso vsi dnevničarji enaki. Nekateri so bili nastavljeni prej, ti prejemajo boljše nagrade, ki so se jim tudi pri zadnjem zvišanju zvišale, nekateri pa po letu 1932., in ti so najslabše plačani uslužbenci v državi. Med temi so zopet razlike: po starosti. So mlajši in starejši tovariši. Mlajši so bili sprejeti v službo pač zato, da so jim dali nekako zaposlitev kmalu po maturi, da so jih rešili brezposelnosti, da so pomogli revnim družinam z razbremenitvijo skrbstva za izšolane otroke itd.
Ob otvoritvah novih šol.
Pripravnikova tožba.
Kako se godi učitelju dnevničar ju.
Ali smo za celibat?
Odgovor na »Nesrečni celibat«.
Nekaj besed o naših »pomožnih knjigah«.
»Trboveljski slavček« v Bolgariji.
Učiteljski pokret: O konjereji.
LISTEK: Poslovili so se...
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Učiteljska tiskarna. Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
Izredna glavna skupščina v Zagrebu
preložena
Do danes, 2. novembra 1938., centralna uprava JUU ni prejela dovoljenja za dopuste delegatov. Zaradi tega je odložila za 6. novembra t. 1. sklicano izredno glavno skupščino. O nadaljnih ukrepih bo sklepal centralni upravni odbor JUU, ki bo pozvan na sejo.
Ti so pač sprejeli, kar jim je prvo prišlo pod roke in čakajo na redno stalno namestitev v državni službi. Njih dnevničarstvo je le začasno, le kratkoročno, pa čeprav se vleče -dve, tri leta dolgo. Vendar je tudi to kratkoročno dnevničarsko službovanje važno za vse učiteljstvo. s ! „,■ i, .	_ y
K, % \\ ' <	• . . Je \ „ .
Ali smo za celibat?
Glavna misel članka »Nesrečni celibat« v prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« je tale: Učiteljice naj se bore za to, da dobe po 10 letnem službovanju v primeru poroke pokojnino. Drugi predlog pa je, naj se podaljša službena doba za dosego pokojnine na 20 let in naj se upokoje vse poročene učiteljice, tudi one, ki po sedanjih zakonskih odredbah še imajo pravico ostati v službi. Tovarišica načelno ni proti celibatu, češ, gospodinjstvo in materinstvo je poklic, ki zahteva celega človeka in je zato najbolje, da pusti poročena žena službo.
Že večkrat so se pojavili v naši javnosti glasovi, ki pričajo o ganljivi skrbi za učitelji-ce-gospodinje in matere. Ta skrb pa se omejuje le na to, kako bi poročene učiteljice izri-
nila iz službe. Razumeli bi jo vsaj nekoliko, če bi se razširila pozneje tudi na družino in njene življenjske potrebe, na študij dorašča-jočih otrok, preskrbo dragih knjig, plačevanje šolnin in preskrbovanje primernih ženinov za hčere — bodoče gospodinje, ker jih bodo kot device brez dot bolj težko našle. Ne zdi se mi prav, da bi se posvečalo toliko skrbi samo gospodinjstvu in materinstvu učiteljic. Dosledno temu bi se moralo zahtevati, naj se tudi poročene delavke, kmetice, trgovke, advokatke, zdravnice, profesorice, gledališke igralke in pevke itd. posvete izključno gospodinjskim in materinskim dolžnostim.
Kako pa je drugje? Turčija, v kateri je še v nedavnih časih prevladovalo najbolj nazadnjaško naziranje o vlogi žene v družbi, je
WFJHSHJfWBtriwwœBRiPi^iWiaB^	■BMMBMMMMWMnmmaMMMBSa
Prvi je imel več sreče, drugi zopet manj. Prvi je zapravil tri, drugi polnih pet let, preden je čital črno na belem, da je konec čakanja in negotovosti. Pet let vpraševati vsak dan pismonošo: »Prosim, je kaj za mene?« Če je pismonoša pri volji, ti z veselim smehljajem pove: »Ne nič, drugič!« Včasih ga tepe dež ves dan po potih in takrat ti zabrunda po svoje, misli si zraven dobro ali slabo. Ti, učiteljski abiturient, potrpi od ljubega zraka v primeru, da nimaš nikogar, ki bi te vzdrževal še nadaljnjih trinajst let...
Moj ljubi Bog! Potem pride nekega dne čisto nepričakovano, dolgo zaželeno: Dekret ...
Morda od predolgega čakanja, drugemu od preveč nakopičenega gorja, tretji sam ne ve, zakaj se je za trenutek vstavilo srce prav do bolečine, ki je napolnila mladostne oči s solzami. Menda se v tistem trenutku prehude vse one dolgozapostavljene sile polne idealizma in vere v lepo in dobro, ki so morale za pet let nazaj v človeka. Morale? Morda tudi zavest, da si postal človek, na katerega se bo pet in trideset let obračalo morje otroških oči z zaupanjem in vero? Morda zato, ker bodo čez par dni oni mali v prvem klicali: »Prosim, gospodična učiteljica!« in tebi bo tedaj toplo pri srcu ob tem zaupanju? Morda? Morda zato, ker človek v sreči odpušča vse, tudi one krivice, ki jih je čutil tri, štiri, pet let.
Kmalu nato pridejo prve skrbi. Kje je Razdrto? Kje je Sladki hrib? Kje so Križarji? Kje so Ravne? Dve sto novih imen. dve sto novih usod, dve sto mladih ljudi, idealistov.
Potem pridejo druge skrbi: ko si že vse natančno pregledal, kaj poj de v kovčeg, si ugotovil, da ti manjka še vsega za začetek.
V treh letih si strgal obleko, ki je bila nova pri zeleni mizi, dežnik je oglodal čas, ko si čakal pismonošo. Koliko časa? Danes se ne šteje več, danes se potuje. Ta v Razdrto, oni v Sladki vrh, tretji v Križarje, četrti v Ravne, peti, šesti... novemu življenju nasproti.
Če si imela srečo, najdeš za tovarišico znanko iz dijaških let. Bledo se je spominjaš. Pet let pred teboj je končala in sedaj že ve, da bosta skupaj delili usodo na isti šoli. Človeku se zdi, da ni nič tistih oficialnosti, na katere se je pripravljal že v vlaku. Ne, krepak stisk rok, dobrodošlica, tebi enaka tovarišica ali tovariš te spremlja v šolo od postaje. V Razdrto je tri, v Križarje dve, v Ravne je uro peš poti. Človek si potem uredi dom, kakor pač ve in zna. Ta bolje, oni slabše. Je to stvar okusa. Poznam namreč dve tovarišici, ki sta si iz zabojev, papirja in prevlak uredili dve sobi in kuhinjo z istim srečnim smehljajem, kot bi opremile vse z drago orehovino in steklom. Humor? Ne, vera, idealizem, mladost, ki gre preko takih malenkosti.
Tu v tej sobi je prisegla nova, najmlajša tovarišica. Na steni je visel Križani, ob njem dve sveči, ki sta medlo trepetali v dnevni svetlobi.
»Jaz M. M. prisegam ...
V glasu ji zveni neka svečanost, pomešana z ono veliko vse odpuščajočo ljubeznijo in odločnostjo, ki hoče premagati vse zapreke: one male in one velike.
»... Tako mi Bog pomagaj!«
»Čestitam!«
Končano je. V sosednji sobici je miza, stoli, skodelice za čaj, limona, majhen narezek. Moj Bog, složno se je ugotovilo, da manjka tu žlica, tam nož, pri tretjem: »Prosim nalahko sedi, ta stol je čisto provizoričen, a vendar tovarišici posedata in izmenjavata misli pozno v mrak.
»Veš«, pripoveduje starejša z mirnim glasom »ni vedno tako prijetno, kot se to vidi na prvi pogled. Polno pride nasproti nepriča-
kovanega, mučnega, kar hoče človeku greniti življenje. Sama se težko otepaš vsega tega. Sama v tej borbi ne pomeniš nič. V nas prevladuje tovariški čut. Tu ni upraviteljev, nad-učiteljev, učiteljev in pripravnikov; smo vsi velika skupnost v borbi za iste dolžnosti in pravice ter plačilo, za boljše razmere nas samih in drrok, ki so nam zaupani. Pristopi k stanovski organizaciji, tu najdeš vsaj moralno oporo, da nisi sama, da si del skupnosti, ki se bo vedno borila za vse in vsakogar«.
Pozno zvečer sedita tovarišici v svoji sobi.
Nekdo zaprisega v Razdrtem, drugi v Križarjih, tretji, četrti..., dvestoti.
Novi tovariši in tovarišice! Pristopite s svojimi mladimi močmi in ideali v stanovske vrste boljšemu in lepšemu, skupnemu cilju nasproti...
Dobrodošli! Pozdravljeni!
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; m e -rila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo ; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela.
po današnjem gledanju na važnost ženinega sodelovanja daleč pred nami. Turška žena je zavrgla feredžo in kljub tisočletnim okovom pogumno in samozavestno stopila v javno življenje, pri nas so pa še vedno deljena mnenja, kako naj se odločimo. Namesto da bi iskali potov, kako bi ženo podpirali v njenem vsestranskem sodelovanju v družbi, iščemo načina, kako bi jo iztisnili iz nje ter ji dopove-dali, da ni za drugam kakor za kuhinjo in otroško sobo. Tu naj izpolnjuje svoje dolžnosti, vse drugo je ne briga. Kdo ver jame, da bi bilo to od koristi za človeško družbo? Sama sem prepričana o nasprotnem.
Dalje pravi tovarišica v članku, da ne vidi nikakih dobrih posledic celibata. Število praznih službenih mest se ni zvišalo, ker so poročene učiteljice od prej še vedno v službi, mlade učiteljice pa obupujejo, ker iz materialnih razlogov ne morejo pustiti službe. Mnenja je, da pa bi jo marsikatera pustila, če bi dobila pokojnino. — Gotovo se vse stranja-mo v tem, da o kakih uspehih celibata ne moremo govoriti, pač pa vemo, da je prizadejal težak udarec naši osebni svobodi in pravicam za dosego pokojnine, ki smo jih imele po zakonskih določilih in ki so za vse ostalo urad-ništvo še nadalje v veljavi. Dvomim pa, da bi
se tovarišice tako lahko odločile za poroko tudi v primeru, če bi po 10 letnem službovanju dobile pripadajočo pokojnino v znesku par sto din brez draginjskih doklad. do katerih v večini primerov po poroki nimajo več pravice. In če bi se odločile, bi se pozneje najbrž grenko kesale zaradi prenagljenega koraka.
Nesprejemljiv pa se mi zdi predlog, da bi se me same zavzemale za to, naj se zviša službena doba za dosego pokojnine in naj se upokoje vse poročene učiteljice. Ali nam še ni dovolj, da so nam razne odredbe okrnile mnoge pravice, ki smo jih že imele? Ali naj počasi zlezemo v one čase, ko je veljal za učiteljice popoln celibat in ko so imele neporočene učiteljice manjše plače od učiteljev? Dalje je tovarišicam gotovo tudi znano, da so dijakinjam za vstop na učiteljišče vrata zaprta in da velja za nekatere drž. uradnice numerus clausus. Ali naj torej zahtevamo nadaljnjo okrnitev naših pravic, ali naj se borimo za to, da se nam že pridobljene vrnejo in da končno dosežemo popolno enakopravnost.
Mnenja sem, da je mogoča le ena nravi-čna rešitev vprašanja celibata, namreč ta, da se odpravi. Poročena učiteljica naj sama odloča o tem, ali bo po poroki še ostala v službi,
Odgovor na „Nesrečni celibat"
Gotovo je vse mlajše tovarišice, ki še nimajo 10 let službe, razburil dopis »Nesrečni celibat«, ki je bil objavljen v 13. štev., od 27. oktobra t. 1., »Učit. tovariša«. Dopisnica ima, posnemajoč po dopisu, gotovo že 10 let službe in se skoraj popolnoma egoistično poteguje za stvar. Gleda le s svojega vidika, čeravno smo po službenih letih mlajše tovarišice v največjem številu prizadete. Malo je takšnih z 10 leti službe, ki so ostale neporočene. one pa, ki so, so imele čas si poiskati druga v tem času in si pripraviti vsaj naj-skromnejše za ustvaritev doma, kar si me s par leti službe še nismo mogle. Poročiti se pa brez najpotrebnejšega, živeti od same ljubezni vendar ni mogoče. Tako idealnih in tako dobro situiranih mož, ki bi vse mogli prevzeti na svoje rame, pa je zelo zelo malo.
Skoro vse z manj ko 10 leti službe smo morale delati 5. letnik, vrhu tega smo bile nastavljene šele po 3—5 letih čakanja. V tem času nastavitve si nismo mogle ničesar prihraniti — niti izbrati življenjskega druga. Vse to je bilo starejšim tovarišicam prihranjeno. Ali je bil denar, ki so ga izdali starši za nas, mlajše tovarišice, laže priborjen ali morda manj vreden od onega za starejše izdanega? Kakor je bila vsota izdana za študije marsikatere starejše tovarišice odtrgana od ust staršev — dota za hčerko, prav isto velja tudi za nas, morda še v večji meri, ker smo študirale v najtežjih časih. Med nami na je veliko takih, ki morajo skupno s starši
ali jo bo pustila. Kakor je sama odgovorna za izvrševanje dela v šoli, naj bo vendar enkrat že tudi sama odgovorna za svoje delo doma. Gotovo pa je, da bo laže izbirala med enim in drugim, ko bo tudi gospodinjstvo priznano kot poklic s pripadajočo plačo, ker se bo popolnoma svobodno odločila za ono delo, za katero bo imela več nagnjenja.
V polni meri pa se strinjam s pozivom v članku, naj bi tovarišice začele odločnejšo borbo za svoje pravice, toda ne samo prizadete, ampak složno vse skupaj. Čeprav so bile naše zahteve že ponovno pojasnjene na me-rodajnih mestih, so ostale neizpolnjene. Zato se je treba vedno na novo oglašati in izkoristiti vsako priložnost, da pokažemo na krivice, ki se nam gode. Tudi na naše skupščine bi morale prihajati tovarišice kot delegatinje v večjem številu kakor doslej, saj je bilo n. pr. letos izmed delegatov komaj 1/io tovarišic. Zavedajmo pa se tudi, da bodo mnoge zahteve, ki danes nalete le na gluha ušesa, izpolnjene takrat, ko bo učiteljica poleg drugih žen lahko odločala s svojim

. '• Ti '
■i \ 'C
";Tf.-J C-
K. L.
ali celo same — odplačevati dolg, napravljen za časa študija.
Obsojamo še posebno predlog, da dobe tovarišice po 10. letih službe pokojnino — kar je po njenem največja krivica, ali pa naj se meja pokojnine zviša na 20 let službe — vse za ceno celibata! Celibat naj po mnenju dopisnikarice ostane, me, mlajše tovarišice, smo lahko moralno in materialno popolnoma uničene, brez pravic pokojnine in povračila vsega truda in stroškov za študij.
Odobravamo in z veseljem pa pozdravljamo njeno misel, da bi se zbrala močna delegacija, ki bi predložilo tozadevno spomenico g. min. prosvete. Nikakor pa ne smemo govoriti o tem, da je pred nami zid, skozi katerega ne moremo prodreti. Zidu ni — zato ker vsak zakon se lahko spremeni — posebno pa še takšen zakon, ki je brez uspehov — kar je itak vsem znano. Same, drage tovarišice, pa si zidu ne smemo postavljati kot tovarišica dopisnica, ki gleda na stvar samo s svojega stališča. Boriti se moramo skupno in vztrajno za gladko odpravo celibata, brez kompromisov kot so v omenjenem dopisu. Takšni dopisi lahko škodujejo vsej stvari in ne kažejo tovariške zavednosti in sloge.
Še enkrat poudarjamo: Vse tovarišice se moramo dosledno boriti brez kompromisov proti celibatu, kot proti vsem krivicam.
Učiteljice z 1—6 služb. leti.
Nekaj besed ojnaših „pomožnih knjiseh
(Misli k sklepu letošnje banovinske skupščine)
Ze od nekdaj je pri nas navada, da se po novih učnih načrtih pojavijo najrazličnejše vrste »pomožnih knjig za učiteljstvo«. Pisci takih knjig si domišljajo, da storijo učitelj-stvu velikansko uslugo, če mu »poklonijo« take knjige. In kaj doživljamo? Največkrat vidimo, da »pokloni« niso niti najmanj izpolnili pričakovanja!
Smo v dobi, ko se skuša šolstvo prilagoditi novim življenjskim prilikam. Res je, da imamo uradno predpisane učne načrte in je dolžnost učiteljstva, da se takih predpisov tudi resnično drži.
»Držati se predpisov« pa je zelo raztegljiv pojem, kar hočem pokazati na temle primeru:
rili so velik narod«, upor zadušiti, pastirsko življenje se je umaknilo v gore itd. itd.
Kdor je kdaj zgodovino premleval po takih »priročnikih«, ve, da otroci koncem koncev niso imeli ničesar od tega. Ta ali oni si je pomagal na ta način, da je napisal snov na tablo, otroci so se to »naučili« za — izpraševanje. Roko na srce: uspeh je bil porazen! Ó razvijanju zgodovinskega čuta in mišljenja — ne sluha, ne duha!
Kdo je krivec tega neuspeha? Pomožna (!) knjiga!
Vse drugače znajo zagrabiti zgodovino učitelji, ki se nc oklepajo v tesne spone »priročnikov«! Poznam tovariša, ki si zna posamezne dobe pripovedovalno oblikovati tako, da zajame v izmišljenih epizodah vse, kar se je v podrobnostih zgodilo, n. pr. »Lov na jamskega medveda«, »Obisk na mostišču«, »Na gradišču zanetijo ogenj«, »Naše polje in živinoreja«, »Trgovci prihajajo!«, »V rimski Emoni«, »Na rimski cesti«, »Huni prihajajo!«, »V staroslovanski zadrugi«. Itd. Skratka: idealno razpravljanje o zgodovinskih dobah v obliki povestic, ki jih deca brez težkoč reproducirá, poleg tega razmišlja in — spoznava ...
Takih pravih pomožnih knjig še nimamo! Tov. Albert Žerjav v svojem »Sodobnem zgodovinskem pouku« (SŠM 1937.) priporoča tako zgodovinsko »snov«.
Mladinska matica bi storila učiteljstvu veliko uslugo, če bi našla avtorja, ki bi znal otroški dobi primerno oblikovati zgodovino za 3. in 4. razred.
Taki priročniki so nam zares potrebni! Ne pa knjige z odurnim »Leitfadentonom« iz pretekle dobe.
Tudi v zemljepisju, spoznavanju prirocie, da celo v računstvu so nam potrebne prave pomožne knjige, ki naj nudijo učiteljstvu napotke za doživljajski način pouka. Ne samo didaktični razlogi šolsko-reformnega gibanja, ampak predvsem zahtevajo to smotri sodobne življenjsko usmerjene šole!
Prav je, da posega tudi v to panogo našega poklicnega dela naša organizacija. Kajti ne more nam biti vseeno, od koga in kaj kupuje članstvo JUU za svojo šolsko prakso. JUU hoče, da se tudi v izdajo naših priročnikov uvede sistem, kakor je to bilo nujno potrebno tudi za nove šolske čitanke.
Skupščina je letos sprejela sklep, da se ustanovi pri sekciji JUU v Ljubljani posvetovalni odbor, ki bo ventiliral vprašanje vseh učiteljskih priročnikov, dajal nasvete in navodila Slovenski šolski matici in Mladinski matici o potrebah v šolski praksi. Brezdvom-no bodo v ta odbor poklicani člani, ki so deležni vsestranskega zaupanja in poznajo dobro želje in potrebe učiteljstva, pa tudi vsa prizadevanja šolsko-reformnega gibanja doma in na tujem. Prav pa seveda je, da tudi tukaj prevladuje težnja po samolastnem oblikovanju slovenskega šolstva. Pri tem pa ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da »duh časa« izžareva tipične in trajne poteze v šolskem oblikovanju — širom sveta, zato o izoliranem, povsem »domačem« šolskem obrazo-vaniu ne bomo mogli 100 % nikdar govoriti. Preveč smo že povezani s svetom in premalo smo se okoriščali v zgodovini s svojstve-nostmi lastnega naroda, ki ga nekateri še niti ne priznavajo ...
»Odbor za učiteljske pomožne knjige« naj postane regulator za resnično ekonomsko izdajanje pravih in potrebnih knjig za sodobno šolsko prakso. Odbor naj prevzame dolžnost za čim boljšo kvaliteto praktičnih priročnikov, pa tudi odgovornost za pravilno usmeritev našega šolstva. Če bodo tako načrtno delo pravilno razumevali vsi organizirani člani JUU, se ne bo moglo nikoli več zgoditi, da bodo izdajali »pomožne knjige« nepoklicani ljudje, ki s šolsko prakso že dolgo niso v stikih in niti najmanj niso sodelovali pri povojni preosnovi slovenske ljudske šole. Prav tako pa bodo slovenska založništva učiteljskih knjig (pa tudi mladinskih!) v bo^-doče morala računati s forumom, ki bo me-rodajen za pomožno čtivo 4000 organiziranih članov slovenskega dela JUU v Ljubljani.
Pričakujemo, da bo tozadeven sklep letošnje banovinske skupščine rodil bogate sadove, samo če ga bodo z razumevanjem podprli vsi prizadeti. Korist od tega bo imelo edino slovensko šolstvo, pa tudi učiteljstvu bo prihranjena marsikatera grenka ura razočaranj pri dnevnih in tedenskih pripravah.
—n—
»Učni načrt za osnovno šolo« iz leta 1933. predpisuje v 4. razredu ljudske šole pri zgo: dovini: »Selitev južnih Slovanov v današnjo domovino.«
Kaj so modri pisci zgodovinske »pomožne knjige« napravili iz tega naslova? Oglejmo si tako »Zgodovinsko učno snov«!
Pod naslovom »Kdo je prebival na ozemlju naše sedanje kraljevine pred dohodom Jugoslovenov« suhoparno našteva nekaj podatkov o kameni, bronasti in železni dobi v obliki fraz, ki so otroku na tej razvojni stopnji nerazumljive. Kaj si naj predstavlja devetletni otrok pod izrazi: naseljenost ozemlja, napredek prebivalstva, razvijanje obrti, napredek v gospodarstvu in izobrazbi, »tvo-
Trboveljski slavžek" v Bolgariji
ff
(Konec.)
Iz Sofije smo se odpeljali z vlakom, ki veže Čustendil z bolgarsko prestolnico. Že v Gornji Banji, ki je prva postaja na tej progi, so vstopile tamkajšnje učiteljice in učitelji, da jim bo omogočeno v Perniku še enkrat slišati Slavčke. Gor. Banja je znana kot zdravilišče. V kraju samem izvirajo številni mineralni vrelci, prav tako kot v Sofiji. Vlak so-piha v breg, proti pobočju Vitoše. Zopet se v dalji pod nami zasveti zlata streha krasne sofijske cerkve, ki je bila postavljena kot spomenik osvobojenju — Aleksander Nevski. Pod nami, v prijazni dolini, so posejane lične vile in lepi hoteli v Knjaževu in Bojani, ki sta tudi letovišči in do koder vozi tramvaj iz Sofije. Onim članom UPZ, ki so se udeležili turneje po Bolgariji, sta dobro znana ta kraja. Takrat so bili naši pevci gosti Prosvetnega sujuza, ki je organiziral izlet v ta kraja. Še nekaj minut in že zdrkne vlak v dolino
P e r n i k. Mimo postaj Crkva in V 1 a d a j a zaropočemo po številnih industrijskih tirih na postajo Pernik, kraj, kjer je največji bolgarski državni premogokop. Slavčkom so se kar zaiskrile oči. »Kakor pri nas.« — Ze ob progi so zgrajene znane rudarske stanovanjske hiše. Raz okrašenih oken pozdravljajo Pemičani Slavčke. Na kolodvoru je vladala skoraj neznosna gneča. Le z največjo težavo smo napravili prostor za Slavčke. Mala Perni-čanka pozdravlja male brate iz Jugoslavije. Perničanska deca je okitila Slavčke z bolgarskimi zastavami, sami so pa obdržali jugoslovanske. Razvila se je mogočna povorka do rudniške direkcije, kjer je pozdravil goste ing. Radoslavov.
Ker so bile vse vstopnice za koncert že preje razprodane, je moral Šuligoj, hočeš — nočeš, prirediti še koncert za šolsko mladino. V šoli se je kar trlo malih Bolgare-
Poslovili so se .
Železo je sekalo v živo zemljo in pripravljalo nova počivališča... ob jamah šolska mladina, učiteljstvo, prijatelji in znanci... mladina poje svojim vzgojiteljem v slovo, učiteljstvo se je poslavljalo z rosnimi očmi od svojih tovarišev, od tovarišic, ki so odšli v kraj, od koder ni vrnitve. Tak je konec vsakega učitelja.
Vsak nov grob zaseka tudi v učiteljskih vrstah veliko vrzel, novo rano... Dolga je vrsta teh grobov, velika je bolečina...
Vsi Sveti!
Kar se rodi, smrti zori! Rodili so se, zoreli v trpljeniu, hodili najtežjo pot in končno podlegli sili, ki ji ne uide nihče ... neusmiljen zakon prirode ...
Prva je legla tovarišica Ivana Neuhold-Tominčeva. Skromno in osamljeno je živela zadnja leta, neopaženo se je poslovila od življenja. Življenje jo je tlačilo z bridkimi razočaranji ..., a ona je vztrajala na svojem mestu in je klonila šele pred smrtjo. Stanovsko je bila vedno zavedna, zavzemala se je tudi za vsa današnja ženska stremljenja. Sodelovala je pri ustanovitvi »Učiteljskega doma« v Mariboru, »Domu učiteljic« v Ljubljani pa je zapustila volilo 20 tisoč dinarjev. S svojim delom si je postavila najlepši spomenik v srcih vsega učiteljstva.
Pokojnica je imela med učenci na Vrhniki v prvem razredu Ivana Cankarja, o katerem je napisala »Spomine«.
Na Gorenjskem je legel k večnemu počitku pevec Anton Sepaher. Lepa Gorenjska je izoblikovala njegovo dušo... bil je sonce, njegova beseda toplota, ki je ogrela vsakega
tovariša in prijatelja. Njegovo' srce je bilo zlato, bil je iskren tovariš.
Janez Pirnat je umrl istega dne, ko je bil razrešen službe. Smrt ga je oropala lepih e senskih dni, ki bi jih preživel v zasluženem počitku. Tovariš Janez pa ne bi počival, on ni poznal brezdelja, saj je bil sin trdnega kmeta in je dobro poznal tegobe kmetiškega življenja. Delal je in še bi delal... zapustil je povsod ljubezen.
Premlad je omahnil v grob med hribovskimi kočami pod Bočem tovariš Srečko Se-kirnik, mnogo prezgodaj... Izhajal je iz učiteljske družine: oče in mati, dve sestri in brat so učitelji. Izhajajoč iz takega kroga je dajal za bodočnost najlepše nade in upe. Ljubil je bedo in življenje v revnih kočah, ljubil revne bajtarje. Osobito je mnogo storil za napredek sadjarstva. Posadil in pocepil je na tisoče dreves, ki bodo občanom donašala lep dohodek še tedaj, ko bo njegov spomin že bledel...
»Pa to je prekletstvo močnih natur, da ne tožijo, da ne iščejo pomoči, dokler jih ne stre lastna nemoč!« Tako je zapisal tovariš v spomin učitelju Franu Pogačniku. Celo ob slovesu je odšel brez tožbe, brez obdolžitev, češ, vsega je kriva njegova zla usoda. Ko preči-tamo njegovo poslovilno pismo, nam leži vsa njegova tragedija na dlani.
Zapisal je tole: »Ko delam tužni finale svojega bednega življenja ... Reverendissime, dajte meni cerkveni pogreb kot kristjanu, ker je moja uboga trpinčena pamet kriva temu strahotnemu koraku — moji živci niso več sposobni za pravo misel. Postopek občine proti meni mi je uničil moje poslednje moči in mi stri eksistenco. Povzročitelje bo kaznoval Bog, ker jih bo vedno grizla vest, kaj so učinili proti meni, mirnemu in tihemu člove-
ku... Trpim že dolgo, a mirno prenašam nesrečno življenjsko pezo ... Moralo je priti, a grozna je odločitev in slovo, ko bi rad še dočakal pokoj, ki me je dosegel prezgodaj ... Končam — ker se mi roka od razbur jenja trese in že čutim bližati se zadnjo uro. Odpustite mi vsi, ker odhajam in se poslavljam. Ne morem več...'Z Bogom, ker sem Vas vse imel rad in Vas čislal. Vaš nepozabni Franjo Nesrečnež ...«
Težka zemlja ga ne tišči, ker mora biti tako...
Tam v ozadju stoji nad gomilo majhna tabla z napisom »Tu počiva borec za napredek šole in učiteljske pravice«. To je tovariš Punčuh Leopold, društven delavec, organizator mnogih mladinskih predstav, vrtnar in sadjar. Umrl je v 82. letu, v starosti, ki jo ne dočaka vsak učitelj. Bodi tudi njemu žemljica lahka!
Lepega zimskega jutra je šel na sprehod tovariš Fran Korbar. Medpotoma se je pogovarjal s šolarji, ki so šli v šolo. Poslovil se je od njih. Ko je vstopil v hišo tik ob šoli, se je zrušil zadet od možganske kapi. Trideset let je deloval v enem kraju in 13 šolnikov je vzgojil. Tovariš Korbar je veroval v poslanstvo učiteljskega poklica. Šola in poklic sta mu bila življenjska vsebina, pravo tovariStvo mu je bila realna dobrina. Padel je z nasmehom in s pozdravom šolski mladini.. .
Tovariš Mešiček Jože je dočakal 78. leto. Majhen po telesu, a velikan po duši. Povsod delavec na svojem mestu, neomahljiv in zmagovit je nastopal proti narodnim nasprotnikom. Vsem je odpuščal.. .
Ob vznožju Kamniških planin počiva ob ljubljeni materi tovarišica Cilka Steletova. Ko so lansko leto odletele lastovke, je izdihnila... Dodeljena prosvetnemu oddelku v Ka-
mniku, je večkrat doma pozno v noč vršila uradne posle, čeprav je bila z ozirom na svoje duševno in fizično stanje potrebna izdatnega dopusta. Istočasno je morala skrbeti za bolno mater. Prosila je za premestitev na dekliško šolo, kjer bi se med mladino nekoliko razvedrila, a tega ni dosegla. Odšla je z lastovkami.
V bolnici sta preminula po težki bolezni tovarišica Tonica Marakovič in tovariš Grud-nik Franc. Tovarišica Tonica je imela vse vrline dobre učiteljice. »Pomlad že prišla bo .. .« so ji peli otroci ob grobu, toda pomladi zanjo ni bilo več, neizmerno telesno trpljenje jo je popolnoma uničilo.
Učitelj Grudnik je bil vzoren tovariš in član stanovske organizacije, delal je za napredek šolstva in učiteljskega stanu. Neki tovariš mu je zapisal v spomin »Učitelj - trpin!«
Vzgledno stanovsko zavest je pokazala tovarišica Marija Galetova z izdatnim volilom za Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Zavedno tovarišico, ki siliva na ljubljanskem polju, bodo ohranili vsi učitelji in učiteljice, posebno pa članstvo UPZ vedno v najlepšem spominu.
Sredi dela je omahnil pod obronki Rati-tovca tovariš Ferdinand Vuser. S smehom in petjem si je lajšal težo učiteljskega poklica. Sredi dela je vzela bela žena tudi Anico Thurnherjevo. Večina njenega sorodstva je v učiteljskem poklicu. Leta 1914. je začela kot brezplačna volonterka in končala kot dobra učiteljica in vzorna prosvetna delavka.
Iz ljubezni do dela samega, iz ljubezni do lastnega stanu je delala tovarišica Zora Mle-kuževa. Po uspešnem delu na Goriškem in v Istri je pod silo razmer prišla v Jugoslavijo. Z njo so pokopali stanovsko zavedno učiteljico in vzorno sodelavko v borbi za učiteljske pravice in prizadevanja. Z njo so pokop
J

kov. Vedno znova so s ploskanjem zahtevali nadaljevanje koncerta. No, Slavčki so radi ustregli ljubeznivim bratcem in sestricam ter prepevali, dokler je to prenesel program bivanja. Nato so dobili malico v rudniški restavraciji ter si ogledali P e t n i k , posebno še rudniško direkcijo, ki je v vsakem pogledu res reprezentativna stavba. Izvajanja Slavč-kov na koncertu so bila sprejeta z največjim odobravanjem. V spomin na Pernik je prejel zbor krasen kip rudarja, ki nudi kepo »črnega zlata«. Vsak pevec je prejel lepo šatulo, okrašeno z bolgarskimi narodnimi ornamenti in napolnjeno z izbranimi sladčicami. Dirigent in spremljevalci so dobili po 5 gramov rožnega olja v lepi tubi z napisom: »V spomin na perniške rudarje 10. X. 1938.« Po koncertu je bil družabni sestanek, na katerem se je zahvalil Slavčkom za poset ljubeznivi generalni direktor ing. Spasov. Obujal je spomine na Trbovlje in Slovenijo, ki so jo posetili bolgarski rudarji pred meseci. Za vse gostoljubje in ljubezen se je v imenu Slavčka zahvalil tov. S u p a n č i č.
Ob pozni uri smo zasedli dva avtobusa in se odpeljali proti Sofiji, kamor smo dospeli kmalu po polnoči. Slavčki so se do 10. ure dop. dobro naspali. Ob 11. uri smo morali prirediti še en koncert za mladino. Po koncertu je na priredil sofij. župan skupno poslovilno kosilo, ki iso se ga udeležili tudi zastopniki oblasti in raznih kulturnih korporacij. V slovo je Slavčkom izpregovoril podžupan g. Lekarski, ki je podčrtal velikanski pomen poseta Slavč-kov, jugoslovanske mladine, ki naj skupno z bolgarsko mladino gradi lepšo bodočnost obeh narodov. Izrazil je željo, naj bi oni, ki skrbijo za mladino, omogočili, da spozna bolgarska mladina lepote Jugoslavije. Še nekaj petsmi so morali zapeti Slavčki, Rezika se je zahvalila in slovo je bilo oficielno opravljeno. Pred obednico so čakali Slavčke Bolgarčki in jih odpeljali po mestu, da si še zadnjikrat ogledajo-, kar koga zanima. Spremstvo si je pa ogledalo nekaj sofijskih šol, ki so res krasne in v vsakem pogledu na višku. Pohiteli smo tudi v amerikanski otroški vrtec, kjer neumorno deluje g. K a s a b o v a , ki je pred leti hosoitirala na naših šolah.
V Sofiji je 22 meščanskih, 52 osnovnih šol in 11 gimnazij. Šole obiskuje 63.000 učencev in od teh 1., 2. in 3 razred osnovne šole 33.000. Letni proračun za vzdrževanje šol, šolskih kuhinj in otroških vrtcev znaša 33,000.000 levov. Gradbeni fond za popravila in zidavo pa dosega letno 17,000.000 levov. Vse šole, ki so po večini nove, oziroma prenovljene, so lepe, moderne, svetle, imajo garderobe, kopalnice in velike dvorane za šolske prireditve. Posebnost tamkajšnjih klopi je v tem, da so naslonjala vrtljiva okoli horizontalne osi. Na oknih, po hodnikih in omarah je mnogo rož in cvetja, po stenah pa naravnost ogromno slik iz bolgarske zgodovine in bolgarskih krajev. Zelo umestno se mi zdi, da ima vsaka šola po možnosti na podstrešju veliko pokrito teraso, raz katero učenci lahko opazujejo nebesne pojave in okolico. Najmodernejša je 20. meščanska šola, ki je bila pravkar dograjena. Stala je 8,000.000 levov, kar znači v primerjavi ravno toliko dinarjev. Upravitelj te šole je tov. Luka E p i t r o f, dobro znani prijatelj jugosl. učiteljev, posebno članov UPZ. Lep sprejem so doživeli
spremljevalci Slavčkov tudi na I. osnovni šoli. V vsakem razredu so jih pozdravile učenke s primernim govorom in lepim šopkom. Uči-teljstvo jih je pogostilo z grozdjem in pecivom.
Nismo se mogli iztrgati vsem znamenitostim in ogromnemu gostoljubju. Mnenja sem, da nam ni potrebno posečati kraje in države na zapadu. Tudi na vzhodu se bomo naučili zelo dosti, kar bo v korist naši mladini. Bolgarska šola je odlična, njih skrb za mladino pa posnemanja vredna.
V zadnjem momentu smo pospravili svoje kovčke in pohiteli na kolodvor. Prešteli smo Slavčke in jih razvrstili v pripravljena »pul-mana«. Slovo nam ostane nepozabno. V dokaz temu naj bodo odkritosrčne solze Slavčkov in Bolgarčkov. Eni kakor drugi se niso mogli ločiti. Odratsli so pa kar tekmovali med sabo v prisrčnosti do Slavčkov. »Do vižda-nja« — morate še priti,« to so bili poslednji vzkliki. Naj zaključim z ugotovitvijo, ki mi jo je poudaril ugleden Bolgar ob slovesu: edino ta pot, ki ste jo ubrali vi, slovenski učitelji, je pravilna in najbolj solidna osnova za bodočnost. Vse drugo se ni izkazalo! Bodite zdravi in na tej poti dosledni. Bodočnost je vaša.
Ali je vino ali je kis?
Brez etiket tega ne spoznamo. Zato moramo nato posebno paziti. Pravo Kneippovosladno kavo spoznamo na zavitku po sliki župnika.
Odprla, v vrečah čili v zavitkih brez župnikove Stike sploh ne obstoja
Kneippova sladna kava!
Vladko Majhen:
Učiteljski pokret
v
O konjereji v*
(Za učitelje pokretaše) ^

SA cr^OM
tudi njeno bol do zasužnjene Primorske... Njeno gomilo bomo vedno radi okitili z najlepšim cvetjem.
Isto pot je napravila tovarišica Nina Kogojeva. Službovala je v Julijski Benečiji, a kot zavedna Slovenka, ki je ljubila svoj narod, je prišla v osvobojeno domovino, toda, žal, neusmiljena smrt jo je prehitro odtrgala od dela.
Na letošnji kraljev rojstni dan smo pokopali tovariša Josipa Turka. Njegova dolgoletna življenjska borba za učiteljske ideale in delo na šolskem polju sta mu ustvarila že v življenju dovolj priznanj. Sreski učiteljski društvi v Novem mestu in Črnomlju sta ga imenovali za svojega častnega člana, za prosvetno delo pa je bil odlikovan z redom sv. Save. Uvrstil se je med grobove tovarišev in tovarišic, ki spe na ljubljanskem polju.
Učitelj in znanstvenik je bil tovariš Raj-ko Justin, ki jc omahnil 19. avgusta t. 1. na vrhu Triglava. Bil je velik prijatelj narave in raziskovalec naše flore. 73 let je užival kras prirode, 73 let stai je omahnil vrhu Triglava... čil in zdrav... Svojo moč je črpal v prirodnih silah. Tovariš Justin se je povzpel s svojim znanjem do kustosa v botaničnem laboratoriju na ljubljanski univerzi. Nekatere cvetice nosijo njegovo ime »Justiniana«.
Drug za drugim so odhajali...
Vsi Sveti... drug za drugim prihajamo na njihove gomile, da se načrpamo novih moči za delo, da nadaljujemo delo z istim navdušenjem in vztrajnostjo, kakor so delali oni...
Poslovili so se ... in vendar so ostali v naših srcih.
V naših srcih jim gori večna lučka...
^V>_!\ritika« je postala že s prvo številko osrednje pedagoško glasilo: reakcionarjev. S svojo šibo je udarila po pedagoških pisateljih. Če bi jih šiba zadela, bi nosili danes na svojih hrbtih tiste debele klobase, ki so po mnenju urednika »Kritike« znak pravilne kazni, porojene iz potrebe in ljubezni. V pravični jezi je hotela mačeha sodobne pedagogike pretep-sti kolporterje tuje pedagogike. V jezi pa je malo pravičnosti, to dokazuje »Kritika«, ki je najbolj pretepla dr. Zgeča, čeprav se je on doslej izmed vseh vodilnih slovenskih pedagogov najmanj posluževal tujih virov. Dr. Žgeč je prav za prav prvi delavec na slovenskem pedagoškem terenu, saj so se vse doslejšnje ankete vršile na njegovo pobudo. — Klofute je dobil »Popotnik«, bedastemu članku o vzgojni kazni v »Roditeljskem listu« je posvečena pretežna vsebina »Kritike«. S poglavjem »Listek« kani nemara postati literarna revija in tekmec »Sodobnosti«, »Ljubljanskemu zvonu« in »Domu in svetu«. Doslej nenavadna podjetnost! — Zelo aktualna je v »Zapiskih«. Tam so recepti za JUU. Petnajsta stran pa bi skoraj ostala nedovr-šena, šestnajsta pa celo prazna, toda: na srečo obstaja v Sloveniji še Učiteljski pokret. »Kritika« ni prijateljica ljudi, ker jim ne privošči mehke, ljubeznive in razumevajoče vzgoje. Zakaj pa ni prijateljica živali? se sprašujemo, ko padajo težki udarci na konje. »Kritika« kliče na pomoč Učiteljski pokret, ki ga hoče spraviti v konjedersko društvo.
Nisem član nobenega kasaškega društva, vendar bi rad povedal katero v razgovor naše lepe domače živali: konja. ^
»Po proučevanju vasi se bo treba lotiti tudi praktičnega dela.« Pisec ne pozna programa Učiteljskega pokreta, zato ne ve, da je proučevanje vasi dolgotrajno in temeljito delo. Pokret nima namena vzgajati ekonome. Končno ni namen Učiteljskega pokreta, da bi propagiral ali se boril proti gospodarskim panogam; gospodarski in socialni študij mu služita le za to, da pokaže učinke teh faktorjev na pedagogiko.
»Konj ni sodobna žival. ... in po naših cestah že ropočejo avtomobili. Če po hribovitih krajih z voli in kravami zemljo obdelajo, bi jo menda tudi na ravnem.« Konj ni sodoben, malo bolj sodoben je avtomobil, najbolj sodobna je pa krava. Človek bi se ne čudil, če bi kaj takega napisal kateri izmed članov londonskega odbora za nevme-šavanje, toda da tako spodrsne človeku iz zdrave slovenske sredine, to kaže na precejšnjo ignoranco v ekonomiji. V tistih zlatih časih, ko je hodil Samec na učiteljišče, še niso poučevali ekonomije, zato je njegova zmota radi tega nekoliko lažje narave.
Za Slovenijo je konj zelo sodobna žival. Avtomobilski promet zahteva urejeno cestno omrežje, ki ga Slovenija še zdaleka ne premore. Slovenija se bori komaj za glavne avtomobilske prometne žile. Kdo ve, kdaj bomo doživeli tako cestno omrežje, da bo lahko drčal avtomobil iz vsakega kmečkega dvorišča! Naši pohlevni konji pa se počasi pogrezajo v blatne vaške kolovoze in pod težkimi udarci vlačijo pridelke na trg.
Drugi pogoj za razvoj avtomobilizma in motorizacijo kmečkega stroja, pa je: blagostanje. Če se razgledamo, kdo ima danes avtomobile, vidimo, da se jih poslužuje trgovina ter dobro situirani svobodni poklici: advokati in zdravniki. Vozilo in njegovo vzdrževanje je dražje od konja. Namesto mleka pa spušča smrdljiv dim.
Dravsko, Mursko in Krško polje imajo mnogo teh živali. Razumljivo! Velikanski njivski kompleksi zahtevajo vendar intenzivnega in hitrega dela. Koliko časa bi trajalo oranje s kravami na kmetiji! Čim hitreje je opravljeno delo, cenejše je! Po dolgotrajnem oranju bi bile krave še slabše kakor danes, ko stoje v hlevu in jedo slamo. Krava, ki dela, ne doji. Zopet smo v zagati!
Hribovcev in ravnincev ne moremo primerjati! Radi malih ornih površin hribovci ne rede konj. Znano je tudi, da je vol odpornejši in zelo vztrajen. Hribovcu ni nikoli za hitrost, ampak vedno le za uspeh: kako priti navzgor. Srečni hribovci, ki rede vole in krave, sicer bi bili starokopitni kakor ravninski kmetje!
Dravsko polje ima mnogo konj radi samosvoje gospodarske aktivnosti: lukarji vozijo čebulo po daljni Sloveniji. S svojimi reakcionarnimi konji se priklatijo v vsako zakotno vas. Če bi vozili čebulo s kravami, ki bi po receptu »Kritike« morale še dojiti, potem bi se morali vsak večer vračati in hodili bi s čebulo v daljne kraje, kakor Ver-žejci v Gradec.
Gospodarstva ne moremo poživljati z' reakcionarnimi gestami — tudi pedagoških vprašanj ne rešujemo tako! — ampak vedno z naprednimi akcijami. Ne odpravljajmo konj in ne silimo kmeta k primitivnejšemu obdelovanju, nego skušajmo ustvariti pogoje za moderniziranje. Trdim: pogoje, kajti modernizacija na trhlih gospodarskih temeljih ne prinaša nobenih koristi.
Konjske dirke niso noben šport, nego dobičkanosen posel. Dobro ocenjeni konji na dirkah se drago prodajajo. Kmetje, ki hodijo na dirke, so znani kot dobri in napredni gospodarji. Zakaj ne bi privoščili ubogemu
kmetu dobička pri ubogi živali, ki je ves teden delala na polju, v nedeljo pa še dosegla lep športni uspeh! Dirke pa povrh zboljšujejo našo slovensko konjerejo. Zakaj so slovenski konji znani daleč po svetu? Dirke jih proslavljajo, ne pa morda »Kritika«.
Naš kmet ne propada zato, ker je preveč zmoderniziran, to je čisto konvencionalna laž. V moderni državah orjejo s traktorji (motorna, ne kravja vprega!), proizvajalni stroški se zmanjšajo, cene so globoko konkurenčne še naši konjski vpregi. Slovenski kmet ne bo propadel radi konjereje. Klic po odpravi konj in zahteva po kravji vpregi sta prav tako sodobna in potrebna za narodno gospodarstvo, kakor »Kritika« za sodobno pedagogiko.
Starokopitneži! Bogato poglavje!
Kmetje so starokopitni, ker ne zmorejo napredka.
Starokopitni so tisti ekonomi, ki silijo kmeta v primitivizem, iz katerega ga je izvlekla liberalna doba.
Najbolj starokopitni pa so pedagogi, ki ne morejo doumeti potrebe strnjenega šolskega dela. »Kritika« postaja njihovo glasilo, njenemu uredniku pa čestitam k »fuhrerstvu«.
Kadar pridete v Ljubljano, se zglasite pri občeznani manufakturni veletrgovini
kjer boste našli veliko izbiro blaga za moške in datnske obleke po izredno ugodnih cenah
Ne pozabite: R Miklanc, Ljubljana
R. MIKLAUC „Pri Škofu"
Lingarjeva ulica — Pred Škofijo,
Splošne vesti
— Opozorilo. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani bo izvajal v ponedeljek, 7. novembra t. 1., v veliki unionski dvorani na slavnostnem koncertu v proslavo 20 letnice osvo-bojenja in zedinjenja najnovejše Škerjančevo delo za soli, zbor in orkester »Zedinjenje«. Opozarjamo učiteljstvo iz Ljubljane in bližnje okolice na to krstno izvedbo najnovejšega domačega dela, s prošnjo, da se udeleže nastopa Glasbene Matice v največjem številu. UPZ.
OPOZORILO
Sreska učiteljska društva Kozje, Kranj in Sv. Lenart ponovno prosimo, da dostavijo sekciji mesečne prijave za september in oktober z vsemi osebnimi izpremembami. Društvi Črnomelj in Novo mesto pa nam še nista poslali prijav za oktober. Ostala društva pa so v tem pogledu v redu.
Tudi članskih seznamov za leto 1938./39. še niso poslala nekatera društva in prosimo, da tudi te dostavijo sekciji čimprej.
Blagajniki društev naj se ravnajo po poslovniku, ki ga je odobrila banovinska skupščina, pa bo najlepši red v medsebojnem administrativnem poslovanju.
Sreska društva naj čimprej likvidirajo svoje stare dolgove nanram sekciji in naj letošnje mesečne prispevke točno in redno nakazujejo.
Upraviteljstva se obenem naprošajo, da pospešijo plačilo naročnine »Popotnika« pri
svojih krajevnih šolskih odborih za tekoče leto in eventualno tudi za prejšnja leta. — Prosimo!	Uprava JUU.
Vodnikova družba izda letos spominsko knjigo »Karadordevičj«, ki je bogato ilustrirana. Z njo hoče proslaviti dvajsetletnico naše svobode, naše narodne in svobodne države Jugoslavije. Pisatelj prof. Orožen je v knjigi z markantnimi potezami očrtal sto let naše narodne zgodovine. V teh letih, ko se je porajalo največje delo naše narodne zgodovine, je pripadalo vrhovno vodstvo našega odpora in prizadevanja junaškemu rodu Karadorde-vieu, ki je dosegel velike nacionalne uspehe, opirajoč se na živo silo našega naroda. Snov je podana tako poljudno in plastično, da bo knjigo z veseljem čital vsakdo. Mladina pa bo črpala iz nje pravo narodno navdušenje. — Zato mora imeti to ljudsko knjigo vsak dom v naši ožji domovini. Za borih 20 din dobiš poleg te knjige še tri druge, med njimi bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko s pestro vsebino. Včlani se še danes v Vodnikovo družbo pri poverjeniku svojega kraja, ali pa direktno v družbeni pisarni v Ljubljani, Knaf-ljeva ulic^5.
— Popravek. Neljubo pomoto je zagrešila dopisnica članka »Nekaj misli iz vasi«, ki je citirano pesmico S. Jenka »Trojno gorje« pripisala S. Gregorčiču. — Zaradi nepredvidene ovire je uredništvo že po zaključku redakcije moralo v naglici uvrstiti članek v list in je to pomoto tudi spregledalo. Upamo, da so čitatelji to uvideli in tudi sami popravili.
I Kuhinjsko posodo — jedilno orodje — vse za gospodinjstvo ¿
5
I FRANC GOLOB -
LJUBLJANA - WOLFOVA ULICA 8
—i Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 20. do 28. oktobra t. 1. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki(ce): Beljan Marija, Čepin Helena, Stanič Feliks, Stariha Zo-
ra, Šubert Alojzij, Šubert Milena, Schwarz Ivan, Božič Ana, Casagrande Julij, Čerček Olga, Fink Stanislav, Jelenko Ivana, Ladič Milan, Pintar Rozalija, Trobovšek Magdalena, Vollmaier Marija in Zupan Valentin.
—t Ko pridete v Ljubljano ali Maribor,
ne pozabite vstopiti v Knjigarno Učiteljske tiskarne. Gotovo boste tam našli predmet, ki vam je potreben doma ali v šoli. — Potrebujete knjigo zase ali za svojce, dobite jo v Knjigarni Učiteljske tiskarne za mal denar. Morda potrebujete pisemski ali uradni papir, ali morda nimate dobrih svinčnikov, peres; po-
grešate na svoji pisalni mizi črnilnik, morda v sobi lep okrasek iz porcelana ali keramiko za na mizo, omaro, polico, praktično nalivno pero, mapo, album, podstavek? Vse to prav lahko dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
«c<	«t» V	«m
Kaj vse pise/o
o utltGlfmtvu, šoli» pro&veii I» ilAt/
Stanovska organizacija JUU
—1 Ostro borbo proti sedanji upravi jugoslovanskega učiteljskega združenja, katero vodi znani Ivan Dimnik, vodi še naprej velika večina učiteijev iz Belgrada, Pančeva in Ze-muna. Ti učitelji imajo v svojem okolišu veliko večino, pa jim kljub temu glavna uprava ne pusti dihati, saj je razveljavila vse volitve v krajevna društva, v katera so bili izvoljeni opozicijski kandidati. Ti so se potem na glavnem zborovanju v Zagrebu pritožili, pa so jim razveljavili glasove. Pozneje je glavna uprava JUU ponovno razveljavila občne zbore belgrajske sekcije, kajti tudi tam so zmagali z velikansko večino opozicionalci. Pred dvemi dnevi so imeli spet volitve v krajevna društva v Belgradu, Pančevu in Zemun« ter so novi opozicijski odbori dobili 457 glasov, Dimniku zvesti pa le 268. Tako bodo opozicionalci zastopani na prihodnjem glavnem občnem zboru s 16 delegati, Dimnikovci pa s 5. Kakor vidimo, se zna Dimnikova uprava z vsemi sredstvi otepati opozicije in se poslužuje pri tem sredstev, kakor se jih je bil naučil predsednik Dimnik pri svojih političnih prijateljih iz JNS. — (»Slovenski dom«, 27. oktobra.)
—1 Dom za učiteljiščnike je naslov članka v »Oraču« št. 11., iz katerega navajamo sledeče citate: Voda eno je gotovo: naj bodo postave, uredbe in knjige v ljudski šoli še tako dobro prikrojene za uspešno rast slovenskega duha — zastonj bo vse, če ne bo nosil v sebi tega duha učitelj. Vsi predpisi in vsa ljudska volja je bob ob steno, če učitelj v mladih srcih — morda skrivaj — mori. kar bi moral negovati. Učitelj je tisti, ki daje postavi m narodni volji meso in kri. — V naši ljudski šoli se morajo otroci — povsod, ne samo na kmetih — vzgajati v versko močne ljudi. — Ves pouk mora biti z versko mislijo prekva-šen. Zato mora biti učitelj sam veren človek iz notranjega prepričanja, ne po zunanji podobi.
—1 Narodno - obrambno delo prekmurskega učiteljstva je naslov članku v »Večer-niku« od 28. okt., iz katerega posnemamo sledeči odstavek:
Posebno pozornost posveča učiteljstvo pobijanju tuje propagande. V tem pogledu bo sistematično zbiralo podatke o metodah protinarodnega dela in iskalo vzroke, ki to delo omogočajo. Sklenilo se je, da bodo učitelji zbrali do prihodnjega zborovanja ves potreben material in izdelali predloge za pobijanje tuje propagande. To delo učiteljstva bi morali podpreti vsi, ki hočemo, da bo naše ljudstvo narodno zavedno in da se ne bo dalo begati kakim tujim agitatorjem. Z uči-teljstvom bi morala sodelovati tudi vsa druga nacionalna in prosvetna društva in akademska mladina. V polni meri bi pa morali podpreti to delo merodajni činitelji, ki bi z upoštevanjem in izboljšanjem težkih stanovskih prilik učiteljstvu omogočili, da bi postalo prvovrstni narodno - obrambni činitelj posebno v ogroženih obmejnih krajih. Učiteljstvo v soboškem okraju, združeno v svoji stanovski organizaciji, si to v polni meri prizadeva. Pokazalo je, da so minuli časi, ko je bilo Prek-murje kazenska kolonija z zlovoljnim uradni-štvom, ki je samo čakalo, kdaj ga bodo spet premestili nazaj čez Muro, in da bo končno prekmursko ljudstvo od svojega uradništva lahko mnogo dobilo. Zavedno učiteljstvo je v tem pogledu gotovo med vsem uradništvom na prvem mestu.
—1 Prvega je. Članek, ki je pod tem naslovom izšel v »Učiteljskem tovarišu«, pona-tiskuje v celoti »Naš glas« št. 21.
—1 V Ameriki primanjkuje denarja za
šole. V mestu Daytonu, v državi Ohio, so morali vse šole zapreti za nedoločen čas. Zmanjkalo je namreč denarja za učiteljstvo, učila in vzdrževanje šol. Prizadetih je 34.000 otrok. (»Jutro«, 1. okt.)
Uiiteiiska tiskarna
—t V dolgih zimskih večerih bi nas dolgočasje umorilo, če bi ne imeli lepe knjige. Da ga preženemo in da združimo koristno z zabavnim, si naročimo zanimivo knjigo. Kaj je tedaj prijetneje od čitanja dobre knjige v topli sobi, v svoji družini, ko zunaj hrumi, sneži in mraz pritiska? Zato ne odlašajmo, da nas zima ne prehiti. Naročimo po svoji želji knjigo s poljubno vsebino pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru.
—t Dobro proučite zadnjo okrožnico ban-ske uprave o naročanju šolskih potrebščin. Ne pozabite jo primerjati s proračunom B, partija V., pozicija 1., 2., 3. (ali a, b. c)!
—t Zemljevid Ljubljane s srezom Ljubljana okolica je izšel. Pri naročanju učil ne zabite nanj! Nobena šola ne bo mogla uspešno poučevati zemljepisja ožje domovine brez tega eminentnega učila.
Mladinska
matica
—mm Letos nam manjka še mnogo naročil na vezane izvode publikacij Mladinske matice za šolarske knjižnice, in sicer tudi od šol, ki sicer redno naročajo rezerviranje vezanih izvodov za svoje knjižnice. Ker se bojimo, da bi pri eventualni poznejši naročitvi ne mogli postreči vsem šolam, prosim c. tov. upravitelje, da nam taka naročila čimprej do-pošljejo. Plačila iz fondov šolske dotacije se izvrše lahko konec leta. Število takih naročil nam je potrebno zaradi določitve nakladne višine.
Ob tej priliki opozarjamo vse poverjenike, da je žal še mnogo šol v Sloveniji, ki se ne poslužijo izredne prilike, da za malenkostno ceno 47 din ne obogate svoje šolarske knjižnice s štirimi knjigami, od katerih bo samo »Naš rod« obsegal 360 strani.
—mm »Ciciban čita«. Mnogi naročniki na lanski prvi zvezek Cicibanove knjižnice »Ciciban čita«, tiskan samo z velikimi črkami, bi si tudi letos želeli imeti to pomožno čtivo za začetnike. Ker je knjižica kljub ponatisku že lansko leto pošla, prosimo vse interesente, naj se vsaj do konca tega meseca javijo z označbo števila izvodov, ki bi jih želeli naročiti, da pripravimo tretjo naklado pravočasno za božične praznike.
—mm Tretja številka »Našega roda« je izšla s sledečo vsebino: Ludvik Mrzel: Ivan Cankar —- otrok. Cvetko Golar: Na sprehodu s Cankarjem. Anton Ingolič: Sirote. (Nadalj.) Anica Čeme jeva: Pismo iz Slovenskih goric. (Pesem.) Vlado Klemenčič: V Goricah. Alojz Gradnik: Avtomobil. Špur - Atanasov: Lažnik in resnica. (Iz bolgarščine.) Anica Černejeva: Naša Tuka. (Pesem.) Hebel: Ozdravljeni bolnik. Danica Gruden: Cestarjeva. (Pesem.) Pavel Kunaver: V črnem hrastu. Karel Širok: Murli. " * *: Opazovanje narave ob Vseh svetih.	Enooki srnjak. Jože Župančič: Črnilnik. Vilim Kunst: Za tri dinarje elektrike. (Dalje.) Andrej Skulj: Beseda o sadju. Angela Vodetova: Brankove počitnice. * * *: Lovec in ujeda. " * Slaba vest. Po Disneju: Noe-tova barka. (Dalje.)	Zgodbica brez besed. Drobne zanimivosti. Mladina piše. Uganke. Križanke. — Ta številka, ki je ena
Reklamna prodaja
plaččev,
površnikov, oblek znižanih cenah
L U K I C
LJUBLJANA - PRI TROMOSTOVJU

najlepših številk lista, je posvečena Ivanu Cankarju in prinaša poleg že omenjenih spominov tudi Cankarjev portret in dve sliki iz slavnostnih dni ob odkritju Cankarjeycga spomenika na Vrhniki. Številka je tudi ilustrativno zelo bogata in ima tudi okusno novo naslovno sliko. Od ilustratorjev sodelujejo v tej številki Nikolaj Pirnat, Fran Mihelič, Hinko Smrekar, Oton Gaspari in drugi.
—mm Na razpis literarnih nagrad je prejela Mladinska matica do 1. novembra t. 1-16 rokopisov, pod temile naslovi: »Malas in Damajanti«, »Dedek Miha«. »Papir«, »Po kruha«, »Kako je Korenov Klemen ukrotil hudobca«, »Mojster Jakob«, »Dedek, povej!«, »Zajček Mikec«, »Mama, kruha!«, »Dija«, »Pojedina v Krapini«, »Mladi junaki«, »Iz starih in novih časov«, »Bolgarske prestolnice«, »Nerea«, »Julka« in »Pisani sprehodi«. — Izven konkurence pa je prejela Mladinska matica za izredne izdaje še tri rokopise. — Med tekmujočimi rokopisi so 4 slikanice, 8 živalskih in pravljičnih motivov za naše male, pa 5 rokopisov za realno knjižnico. Izgleda, da bo borba za razpisane literarne nagrade ostra in da bo imel literarni odsek težko delo. — Izid nagradnega literarnega tekmovanja bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev Obvestilo. Prihodnji pevski tečaj bo 17., 18. in 19. novembra t. 1. v dvorani Sa-veza Grafičnih delavcev, Ljubljana, Masary-kova cesta 14. Začetek tečaja je 17. novembra točno ob 10. uri. V Mariboru bo nastopil UPZ v soboto, 19. novembra. Pevski tečaj je strogo obvezen za vse članstvo zbora. Članstvo prosimo, da prinese na tečaj izposojene note.
Tajništvo
Šolski radio
—r VI. Torek, 8. novembra. November doma in v prirodi; dialog vodi g. Miroslav Zor.
Petek, 11. novembra. Tolšče naša hrana, naš lek in surovine naših življenjskih potrebščin; g. Josip Zabkar. Razpored: 1. Rastlinske tolšče. 2. Živalske tolšče. 3. Izdelava umetnega masla. 4. Ogled milarne.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri predavanje: Gospodarska navodila in nasveti.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 12. nov 1938., ob 9. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročili o skupščinah. 3. Poročila upravnega odbora. 4. Poročila nadzorstva. 5. Spopolnitev odbora. 6. Proračun za 1. 1938./39. 7. Slučajnosti. Tovariše(ice) novince vabi društvo, da prijavijo svoj pristop v stanovsko organizacijo. Tov. upravitelji se naprošajo, da pred občnim zborom sporoče imena na šoli nameščenega učiteljstva s podatki glede članstva. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LENDAVA. Na zborovanju 12. novembra t. 1. bo predaval namesto odsotnega dr. Korbarja tovariš Rudolf Wo!le iz Benice o temi »Slovenski ornament«.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo imelo redni občni zbor dne 12. novembra 1938. ob 10. uri dop. v šoli v Žužemberku. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Pogled v naše delo, tov. Mervar France. 3. Principi šolskega dela v osnovnem razredu; tov. Leder Mirko. 4. Poročilo društvenih funkcionarjev. 5. Smernice za delo v tekočem poslovnem letu. 6. Proračun. 7. Slučajnosti. — Pridite gotovo vsi! — Tovariše(ice), ki ste v zadnjem času prišli v službo v naše kraje, vabimo še posebej! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU zboruje v soboto, dne 12. novembra, ob pol 9. uri v prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo.
2.	Klavora Adolf; referat: Ivan Cankar (ob dvajsetletnici njegove smrti). 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo o banovinski skupščini (Rant Franc). 5. Poročilo o državni skupščini (Kus Viljem). 6. Blagajniško poročilo. 7. Predlogi in razgovori. — V letošnjem letu se je priselilo v naš srez mnogo novih tovarišev, ki jih vljudno vabimo v naše vrste k sodelovanju. Naj ne bo v našem srezu učitelja, ki ne bi bil član naše velike stanovske organizacije! Pa še nekaj, to pa tiho na uho: Zaostan-karji, poravnajte članarino! Ker bo naše prvo zborovanje obenem tudi letna skupščina, prosimo članstvo, da se vabilu polnoštevilno odzove in pride v našo gorenjsko metropolo. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto, 12. novembra 1938., ob 9. uri v prostorih ljudske šole na Senovem z običajnim dnevnim redom. Vabljeni! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 12. novembra 1938., točno ob 11. uri v ljudski šoli v Kočevju z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora). 2. Poročila o skupščinah.
3.	Proračun za 1. 1938./39. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG ne bo zborovalo 12. nov. t. L, ampak teden pozneje, t. j. 19. nov. t. 1., in sicer najprej zase ob pol 9. uri v drž. ljudski šoli v Mariboru, Cankarjeva ulica, nato pa v proslavo 20-letnice Jugoslavije, skupnei tyb pol 11. uri v Unionski dvorani z ostalimi obmejnimi učit. društvi, in sicer s primernim zgodovinskim predavanjem o naši državi in razvoju slov. šolstva v 20. letih. Pač pa se bo vršila odborova seja v četrtek 10. nov t. 1. ob 2. uri pop. v krčevinski šoli. Zborovanje 19. novembra bo naša stanovska in domoljubna manifestacija, zato vsi k točni in polnoštevilni udeležbi!	Predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo imelo letno skupščino dne 12. nov. t. 1. ob 9. uri dopoldne v Sokolskem domu v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega, nadzornega in strokovnega odbora. 2. Poročilo o banovinski in državni skupščini. 3. Članarina za leto 1938./1939. — določitev. 4. Razgovor o aktualnih šolskih vprašanjih. 5. Slučajnosti. 6. Predavanje sr. šol. nadzornika v p. g. A. Skulj a o temi: Diaskop kot učilo (s predvajanjem skioptičnih slik). — K polni udeležbi vabi	uprava.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo zborovalo ter opravilo letno skupščino v soboto, 12. novembra 1938., ob 8. uri v Zidanem mostu (ne 19. novembra, kot je bilo zadnjič pomotoma javljeno. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Predavanje tov. Mahkote: Referati na domačih učiteljskih konferencah. 2. Občni zbor (z običajnim dnevnim redom). Opozarjamo, da se ob 10. uri izvrše volitve uprave in morajo biti kandidatne liste do 9.30 vložene. Poročilo o banovinski skupščini bo podal tov. Pavčič, poročilo o zagrebški pa tov. Mahkota. Prosimo, da se članstvo zanesljivo udeleži zborovanja v čim večjem številu; mogoče enkrat le vsi.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo dne 12. nov. t. 1. v Radmirju takoj po prihodu avtobusa. Na dnevnem redu bodo važne zadeve, zato pričakujemo tudi iz gornjega dela naše doline polnoštevilno udeležbo. — Do tega dne poravnajte (po položnicah) članarino vsi oni, ki ste še v zaostanku — imteh je precej! — Vabi
odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA
bo zborovalo v soboto, 12. nov. 1938., ob 9. uri v Ljubljani, v slavnostni dvorani na mestnem magistratu. Vhod pri glavnih vratih. Dnevni red: Poročila odbora o tekočem delu, banovinski in glavni skupščini in ostalem delu organizacije. Določitev delovnega programa za tekoče leto (predavanja, ekskurzije itd.). Razgovor o šolskem delu. Slučajnosti in nasveti. Po zborovanju ogled magistratnih zanimivo-
sti. Tov. blagajnik bo sprejemal pred začetkom zborovanja članarino. Tov. tajnik na sprejemal nove člane. Vabljeni vsi!
Odbor.
Poročila
+ JUU - SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC je imelo svoje prvo zborovanje 15. oktobra 1938. ob 9. uri v ljudski šoli v Slovenjem Gradcu. — Navzočih je bilo le 50 %. — Tov. predsednik je podal situacijsko poročilo, tov. Smolnikarjeva pa zelo izčrpno poročilo o banovinski skupščini. Sledila iso poročila društvenih funkcionarjev ter nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora je predlagal, da se tov. blagajničarki izreče za njeno vestno in brezhibno delovanje pohvala in podeli razrešnica. Ta pTedlog je bil soglasno sprejet. — Tov. Mithansova je poročala: »Kako naj ljudska šola v učencih razvija in goji čut za lepo in plemenito.« Tov. predsednik se je predavateljici za njen zanimiv referat v imenu vseh prav prisrčno zahvalil. — Pri slučajnostih pa se je med ostalim ugotovila skrajno nemarna stanovska zavednost nekaterih članov, ker se ne udeležujejo društvenih zborovanj in nc plačujejo članarine. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, da se bo zaostala neporavnana članarina izterjala po pravnem zastopniku. — Sprejeti so bili tudi sledeči predlogi; 1. Sekcija naj deluje z vsemi močmi še nadalje, da se doseže: -Učiteljska stalnost v službi in mestu ter avtomatično napredovanje. 2. Zvišanje prejemkov aktivnemu in upokojenemu učiteljstvu. 3. Priznanje enakopravnosti poročenih učiteljic z neporočenimi. 4. Čimprejšnja namestitev brezposelnih abiturientov, zasedba vseh praznih mest, znižanje števila učencev v razredih in otvoritev novih razredov. 5. Ureditev položaja šolskih upraviteljev, učiteljic ženskih ročnih del in kontraktualcev. 6. Poštninska prostost za vse službene pošiljke šolskih upra-viteljstev in krajevnih šolskih odborov. 7. Sprememba zakona o narodnih šolah glede obravnavanja neopravičenih šolskih zamud. 8. Popolna ločitev šolske uprave od politične. — Sprejeti so bili tudi predlogi odseka učiteljic: 1. Ponovno zahtevamo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic — z ostalimi učitelji — pod geslom: »Za enako naporno delo zahtevamo enako plačilo!« 2. Baš tako ne odjenjamo, dokler se ne odpravi II. krivica, ki je bila prizadeta mlajšim tovarišicam, to je delni celibat učiteljic! Zakaj bi morala baš mlada učiteljica, katere življenje je itak težko, odrekati se najosnovnejšim človeškim pravicam — biti mati in žena. 3. Upravitelje naj voli učiteljstvo na šoli. Ta naj bo najuglednejši »tovariš«. 4. Upravitelj-ske posle naj vodi na dekliških šolah izključno učiteljica — pa tudi na mešanih, kjer so učiteljice v večini. 5. Za svoje naporno delo naj dobi upravitelj (-ica) dostojno nagrado. 6. Stanovanje pa naj dobi tovariš z večjo družino. 7. Učiteljice naj pomagajo pri zgradnji »Doma učiteljic«.
Tajnik:	Predsednik:
Cilenšek Vinko.	Kopač Leopold.
Zimske plašče Obleke Perilo
priporoča po nizkih cenah in v veliki izbiri t v r d k a
SGN. ŽARGB. Ljubljana
Sv. Petra cesta 11 Telefon 20-69
angleškega In ieškega sukna
Bogata Izbiral
A. & E. Skabernč
Ljubljana