vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
^mja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja s poštnino vred eno krono za colo leto. Posamezno številko Veliajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit),
če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Preganjanje redovnikov na Francoskem.
Razmere na Francoskem postajajo edno bolj zamotane. Na gospodarskem f0*iu se Francozom od dne do dne sla-godi; kmečki stan vidno propada, ker •8 Židi, socialni demokrati in liberalci, ki ^ajo zdaj žalibog prvo besedo pri vladi, • 8 kmeta nič ne brigajo, pač pa ga žulijo izsesavajo, da je groza. Za ubogo Ijud-i.^0 torej francoski ministri kot pristni bralci in zavezniki oderuških Židov nič * storč. Pač pa so pričeli grozovit boj oper sv. katoliško cerkev in zoper samo-»tane.
Lani se je izdala postava, da morajo
.8l redovniki, katerih francoski minister j8 potrdi, zapustiti deželo. Veliko se jih . nato izselilo iz francoske domovine, J'ngi pa so tudi prosili za potrjenje. A ju Prošnje še dozdaj niso rešene. To pa ^ bilo dovolj framasonom. Pred krat-|r5* je postal nek zdravnik Komb (Combes) ^Pcoski minister. Ta človek je bil nekdaj jjioslovec, a je zapustil bogoslovje ter ^ med svet, kjer je zapravil in izgubil ^ vero, kakor se navadno zgodi pri leglih bogoslovcih. Komb je strasten l^niason in sovražnik katoliške cerkve. v°) kar je storil kot minister, je bilo
to, da je ukazal zapreti vse šole, katere vodijo redovniki ali redovnice.
Zakaj je to storil?
Zato, ker je zagrizen sovražnik svete cerkve, katero hoče zatreti s tem, da ljudstvo oropa verskega prepričanja. Versko prepričanje pa so si Francozi pridobivali ravno v samostanskih šolah, v katere so dobri stariši pošiljali svoje otroke, da bi jih obvarovali pohujšanja in nevere. Za državne šole katoliški stariši ne marajo na Francoskem, ker se tam otroci ne učč čisto nič krščanskega nauka, kajti na Francoskem ne sme duhovnik v nobeno državno šolo in tudi križa ne najdeš v taki šoli. Otroci se tam vzgajajo p o-p o 1 n o m a brez Boga. Zato so se takih brezverskih šol katoliški, stariši ogibali in dajali otroke v samostanske šole. Te šole je pa zdaj dal Komb zapreti, da bi tako stariše prisilil, da svoje otroke začnejo pošiljati v brezverske, pohujšljive državne šole, kjer bi se otroci popolnoma oropali vse vere. Na ta način bi postal mlajši rod brezveren ter bi trobil v rog frama-sonov, teh zakletih sovražnikov vere in cerkve; in to je ravno namen ministra Komba.
Redovniki se vdajo le sili. Mladina je zbrana krog svojih učiteljev in na tisoče vernega ljudstva posebno kmetje stražijo
samostanske šole. Po nekod so okoli šol napravili celo visoke nasipe. Vladni komisarji hodijo od kraja do kraja, da izganjajo redovnike iz šol ter šole zapirajo. Spremljajo jih cele stotnije vojakov in žandarjev, ki kakor roparji vdirajo v samostane ter izganjajo nedolžne menihe. Otroci se tarnajoči oklepajo svojih učiteljev, ko se morajo ločiti od njih. Verno ljudstvo pa spremlja v znak hvaležnosti in spoštovanja izgnane redovnike ter jih pozdravlja z navdušenimi klici: Živeli redovniki! Živele sestre! Živeli samostani 1
In zakaj ljudstvo tako spoštuje menihe?
Ker pozna njihove velike zasluge in jih tudi ve ceniti. Ne bomo opisovali tukaj velikanskih zaslug, ki jih imajo redovniki za znanost, omeniti pa hočemo nekatere druge. Redovniki zapustijo domovino in vse ter gredo med pogane in divjake oznanjevat sv. vero in širit omiko. Tam nimajo pričakovati nič dobrega, temveč samo pregarfjanje, same križe in težave in zgodno smrt. Vse to pa storč iz ljubezni do bližnjega. L. 1886 so oskrbovali 2316 misijonov po raznih tujih deželah. Na tisoče jih pa deluje doma, kjer strežejo bolnikom, vzgajajo zapuščene sirote, skrbijo za ubožce in poučujejo mladino. Kdo bi ne cenil redovnikov, kakor so usmiljene
Dolžnost.
Poslovenil Ivan Vuk.
<,bl>d majhno lično in z divjo trto 1 t^eno hišico stal je želeniški čuvaj, vlak ° zas*avo v rokL pričakujoč brzo-Ha Zadovolini smehljaj na ustnicah in CVadno živahen žar očes je pričal o In sreči. Da, srečen je oče Radoslav 1 Kal bi tudi ne bil?!
stro;88 V0(h njegov sin Viktor, mlad ileki Vodia> Prvikrat lokomotivo. »Kako <HiS]jSe ho držal novinec?!« .. te in enake . mu švigajo po glavi, od D Petem .. . skoraj misliti si ne upa, ve8e|jevehke radosti... še ga čaka večje tojeno ^idel ho majhnega vnučiča, prvo-l>o 0n a mladih zakonskih, in tega črvička m ^lja nne?0val. In starec je malone od ve-, Hko „ j ovaL da bi na stara leta užil k* Rf,riado.st'» tega ni pričakoval. l>* ^0dai	človek, ne veseli se pre-
J ,V slednih ° ve> kai 88 ti zna pripetiti še ;°Piš ’ m trenutku, ko že misliš, da se tfočugg 8reči. Pa dovolj. Pogledimo a kaj t0,ar?a> .nie8ov smehljajoči obraz. ^ Stari čuvaj postane naenkrat
pozoren. Mešan vlak prihaja od nasprotne strani in sicer po napačni progi; in donenje brzovlaka se že tudi sliši .. . zemlja se trese . .. kakor blisk pridrvi brzovlak.
Preplašen plane oče kvišku in maha z zastavo tik lokomotive, na kateri je spoznal svojega sina ... prepozno!
Zastonj skuša strojevodja ustaviti vlak, zastonj izpušča par; ni mogeče ustaviti vlaka v polnem teku, ki kakor pošast oddirja mimo čuvalnice ...
Čuvaj zaupije preplašen: »Skoči dol, .... skoči vendar!«
Viktor zmaja z glavo.. . Zvest ostane svoji dolžnosti in ni plašljivec, ki bi v v času nevarnosti pobegnil. Raje umrje.
Strakovit pok, zemlja se strese, vlaka sta trčila skupaj. Vozovi lete skupaj, kotel je počil — in pred očmi očetovimi izgine mu ljubljeni sin v strahovitem razletu; šipe na oknih mirne čuvalnice so se zdrobile.
Novinec ni trepetal. Kakor vojak na bojnem polju umrl je junaško, dasiravno bi se lahko s pobegom rešil. Spolnil je svojo dolžnost, šel raje v smrt, kakor bi pustil vlak.
*
* *
Preteklo je deset let. Pred svojo lično hišico, obraščeno z divjo trto, stoji zopet čuvaj, kot pred desetimi leti, z rdečo zastavo v roki, pričakujoč brzovlaka.
Njegovi lasje in brke so osivele, njegove oči so zgubile prejšnji žar ter gledajo motno v daljavo. Njegova postava je zgu-bančena, zelo, zelo je shujšal stari vojak.
In vendar še živi. Da živi še, in ko mu zvečer deček s knjigami pod pazduho zakliče: »Dober večer, dedek!« tedaj mu zopet zaigra na ustnicah blažen nasmeh.
Otrok, ta deček še mu je ostal od prejšnje sreče!
Sredi razvalin in razmesarjenih trupel mož, žen in otrok, ki so storili grozovito smrt, ko sta trčila vlaka, našel je tega dečka, novorojenca; kakor obvarovan od višje moči ležal je zraven razmesarjene matere, poškropljen z njeno krvjo, smehljaje se modremu jasnemu nebu, ki je nemo gledalo strašno nesrečo.
Kakor skopuh po zakladu, planil je čuvaj po njem, ga vzdignil in nesel v svojo hišico žalosti. In ko je opazoval to majhno, nežno dete, spavajoče tako nedolžno, ne vedoč o britkostih in prevarah
sestre in usmiljeni bratje in drugi, ki z vso požrtvovalnostjo strežejo bolnikom in se tudi nalezljivih bolezni ne ustrašijo! In kdo ne bi spoštoval tistih, ki se trudijo s poučevanjem po šolah ter tam delijo mladini dobrote za časnost in večnosti To ljubeznipolno delovanje redovnikov za blagor ljudstva je vzrok, da se ljudstvo poteguje za nje, je pa tudi vzrok, da jih framasonska vlada tako grozovito preganja, ker vse strašno sovraži, kar jo spominja na Kristusa in njegovo delovanje.
Take so torej razmere na Francoskem. Marsikdo pa se bo čudil, kako je takšno proganjanje mogoče, ker je francoski narod vendar silno veren in pobožen. Res je, da je narod pobožen, a ta pobožni narod se ne briga za volitve, se jih ne udeležuje, še ni organiziran. Zato pa imajo ravno Židovi, socialni demokratje in liberalci na Francoskem prvo besedo ter tlačijo in zatirajo cerkev in njene naprave. A k o verni katoličani pustijo politiko pri miru, potem pride vsa moč v roke nasprotnikov, ki jo izrabljajo v slabe namene. — Upajmo, da bode sedanji boj prebudil francoske katolike tudi za politično življenje in jih okrepil in ojačil, da se otresejo framasonske nadvlade!
Politični razgled.
Avstro-ogrska nagodba dela ministrom vedno večje preglavice. Korber se poteguje za pravično rešenje tega vprašanja in hoče varovati avstrijske koristi. Ogri pa gledajo le na to, kako bi nam obesili na vrat kolikor mogoče mnogo stroškov in plačil.
Italijanski kralj je začel potovati. Pred kratkim je bil v Rusiji, te dni pa gre v Berolin obiskat nemškega cesarja. Čudno pri vsem tem je le to, da italijanski kralj, ki je vendar v zvezi z Avstrijo, hodi obiskovat kralje in cesarje krog Avstrije, našega cesarja pa se ogiblje. Prijateljstvo med Avstrijo in Italijo pač menda ne bo prevroče.
Na Angleškem imajo zdaj kronanega kralja in podjarmljene Bure. Z Buri pa
niso nič prav zadovoljni, ker se Angleži bojč, da bodo burski generali, ki so zdaj v Evropi, marsikaj razodeli o zadnji vojski o angleških grozovitostih. — Burski general Luka Meyer je umrl nagle smrti. Pokopan je bil 21. avgusta začasno na Nizozemskem. Pozneje ga bodo prepeljali v Afriko, za koje svobodo se je boril. Pogreba so se udeležili burski poveljniki Botha, Dewet in Delarey.
Na Nemškem se vedno bolj trudijo, da bi ponemčili Poljake. Na to delajo povsod, v šoli, v cerkvi, v armadi, v uradih, v prodajalnicah, doma in v javnosti. Prepovedano je učenje poljskega jezika. Otroke, ki govore v šoli poljski, tepejo do krvi, da je marsikateri otrok pokvarjen za celo življenje. To so krute grozovitosti! A s tem ne dosežejo, kar žele. Poljaki postajajo vedno bolj prepričani in narodni in preganjanje jih še le bolj navdušuje. Veren, moralen, delaven in požrtvovalen narod se ne da iztrebiti!
Turški sultan boleha za staro boleznijo, ki se ne da ozdraviti — manjka mu namreč cvenka. Denarcev nima nič v državnih blagajnicah, zato ne more izplačevati uradnikom in častnikom potrebne plače. Če se častniki in uradniki oglasijo in potrkajo zaradi plače, jih pa sultan kratkomalo da zapreti in konec je sitnemu tirjanju. Kdor zna, pa zna — samo dolgo menda ne bo šlo tako.
V Švici so tudi začeli preganjati redovnike. Vsak lump in anarhist sme bivati v Švici, nihče mu tega ne brani; za poštene redovnike pa tam nimajo prostora!
Kitajci še zmiraj nimajo mira. Po nekaterih pokrajinah so — kakor se poroča — zopet začeli rogoviliti bokserji in vlada jih na tihem podpira, kakor zadnje-krat. Bodo pač morale zopet evropske velesile poseči vmes, da narede mir in Kitajce nauče nekoliko manire.
Gospodarske stvari.
Delo meseca septembra v vinogradih in sadovnjakih. Pobiranje vseh od črnega pikca napadenih poganjkov, listov, divjih poganjkov, vitic in jagod; vse to treba sežgati. Jagode, napadene
tega sveta, ne sluteč, da je postalo sirota brez očeta, brez matere, ki bi ga negovala, razjokal se je ubogi starec.
Njegova tolažba, upanje njegovo, vse bil je ta deček. In sedaj, ko je že nekoliko vzrastel njegov Ivan, koliko veselja mu prireja. Vedno je mod prvimi v šoli. Gotovo tako učen, če ne še bolj, kot je bil njegov nesrečni oče.
Le eno mu greni veselje, le eno, česar ne more razumeti, in to je, da ne kaže nobenega zanimanja za stroje. Vlaki, dirjajoči mimo, so mu deveta briga, in žvižganje lokomotive mu je celo sitno. Najijubše so mu knjige, in v njih povesti o vojskah. Napravlja si majhne vojake, postavlja je spretno v vrste ter se raduje o njih pogledu.
Vse misli in gibanje majhnega Ivana so le, postati vojak. Ako le zasliši trombo ali žvenketanje sablje mimo idočega vojaka, tedaj plane iz sobe ga gledat.
Prišla je jesen in z njo velike vojaške vaje. Ne daleč od čuvalnice se vežbajo vojaki ter se pripravljajo na vaje. častniki se zbirajo v gruče, se pogovarjajo o tem in onem.
Nek mlad mož, resnega, skoraj otožnega obličja se sprehaja mimo čuvalnice. Majhen Ivan stoji na pragu in opazuje radostno častnika in vojake. Sprehajajoči častnik začne pogovor z dečkom. Jasnim, odločnim odgovorom se častnik kar čudi.
»Koliko pa si star, mali prijatelj?« ga vpraša častnik.
»Deset let, gospod polkovnik.«
»Deset let.... ravno istih let bi bil sedaj moj dečko!« — Težek vzdih se mu izvije iz prsij. Obotavljaje se obrne k staremu čuvaju, ki ga je pozdravil prav po vojaško.
»Ali ste že dolgo tukaj«, vpraša starca.
»Kmalo bo dvajset let, gospod polkovnik.«
»Potem ste bili že tukaj, ko se je zgodila ona nesreča?«
»Jaz sem oče strojevodje, ki je takrat vodil stroj, in ta tukaj je njegov — sin.«
»Odpustite, ako vam s temi vprašanji zbujam žalne spomine. Jaz sem zgubil tedaj ženo in otroka.«
»Obžalujem vas, gospod polkovnik!« odgovori čuvaj.
od kiseljaka, treba tudi odstranjevati. Odrezane vrhe in divje poganjke treba tak0!
spraviti iz vinograda. V sadovnjakih-Sladaljevanje zatiranja jabelčnega in češpljevega molja s tem, da poberemo vsak dan odpadlo sadje in ga pokrmirao a11 tako drugače porabimo. Zatiranje zavr-tačevih gosenic in kostanjevega prelca-Uničenje krvave uši z mastenjem, s čopičem in s škropljenjem napadenega drevja-Zatiranje listnih ušic z večkratnim škropljenjem po vrhovih z raztoplino od tna-zljivega mila in tobakovega izvlečka. Nastavljanje goseničjih pastij, da polovilo0 jabolčnega cvetodera, ako jih nismo nastavili že prve dni julija in lovili vani« jabolčne trnčiče. Shranjevanje že zrelega sadja se nadaljuje.
Bledica ali žoltica. Bledica ali žol-tiča na trtah, ali s tujim izrazom kloroza, je bolezen, katera napade trte v deževne01 letu in če je mrzla spomlad. Trsje, napa' deno od bledice, dozori površno in 1® tudi uničen sad prihodnjega leta. Ak bolehajo trte vsled vode, ki se nahaja ^ vinogradu, pomagamo si s tem, da vin°' grad izsušimo, kar se zgodi, ako vodo P jarkih odpeljavamo. V letu naj se zaznamuje, kod bi se moral napraviti jarek, ker ga kopati prej ne smemo, kakor k le v jeseni, ko je trta izgubila listje, trte bledijo, prihaja od tod, ker ne dob'' vajo dovolj hrane. Razun vlage povzro bledico tudi bolezen na koreninah. V porežemo pri kopanju več krepkih korem0’ ali pa če je pogrizejo črvi, se pok®' navadno žoltica. Posebno rade požon > trte v apneni zemlji, ker pride v li® * preveč apna, in tako se zmanjša kisi10 v soku in klorofil (zelena barva) se I1 izgubi. Ker je železo pri napravi kloro° važna snov, zato je dobro, če potrosi10 po zemlji nekoliko železne galice, ah P če trto ž njo poškropimo. — Med i, kanskimi trtami, ki jih sedaj sadimo, P0“ vržene so najbolj bledici riparija (sauvas ’ selecta in ona z malimi listi) ter solo0 , Rupestris monticola trpi mnogo manj u te bolezni. Osobito rade pobledijo ta cepljenke, kjer se podlaga in pl®1)16^^ trta ne marata. Stare trte, ki imajo ,g renine globoko v zemljo, ne vpliva naj
Polkovniku se je milo storilo pri
da čuti stari 1°° 5
in ko je sprevidel, da čuti stari ^ ^ njim, pripoveduje, da je takrat ležal 0 j0 bolan, ko se je zgodila nesreča, P055^-mu je pa bilo nemogoče poizvedeti tančneje podrobnosti o nesreči. ^
»Ali se še morebiti spominjate je že dolgo — mlade žene in nekaj starega otroka, ki bi ležala med — Otrok je nosil na traku krog \	.
blagoslovljeno svetinjo Matere Miloj^gg,« z dnevom rojstva »27. decembra »Dedek, kaj ti je vendar?«
»Nič, Ivan .... pojdi se učit-« d) Ivan je gledal dedeka, ki 1® J učit«,
vendar ponavljajoča zapoved '	*1Jolkovni(tu
ga je ustrašila, da je odše - /^	k0)
se obrnivši:	»Oprostite, v »k more
priti.« Polkovnik je m’,.’ „j,,.1:1 qe j® spomin starca tako pril®1 1	1
molče.	0
Pred svojo lično, z divjo trto poraščc ^ hišico stoji železniški čuvaj,	g)
stavo v levici čakajoč brzovlaka. N -N »e V.#n godi! kakor «6«. m« sedlo nekaj na prsi, vsa kri mu
tako lahko vsakdanja vremenska sprememba, in zato tudi ne bledijo tako pogostima, kakor mlade.
Črno vino, živinsko zdravilo. Nekemu posestniku na Nižjeavstrijskem so ^bolela mlada teleta na prebavnih organih, fa bolezen, ki se pokazuje prav pogostoma Pl'i mladi živini, steče zanjo le redkokrat jjobro in zato se je živinorejec opravičeno trnji. V strahu, kaj bo, se je spomnil ta gospodar, da napravi kupica dobrega črnega v.ma, ko boleha človek na prebavilih, vča-s'h pravi čudež. Brž leti v svojo z dobrim v>nom preskrbljeno klet ter povleče iz nje jmkoliko steklenic dobrega črnca, s katerim postreže mladim bolnikom. Vsak telič popil ga je hotć ali nehotč pol stepenice. Uspeh je bil cd začetka, da je ’mpuUila mlado živinče prejšnja otožnost, a na njeno mesto je nastopilo veselo ražnje. In v resnici čreslovina, ki se nahaja v črnem vinu, je pregnala bolezen, teleta so začela kmalo pravilno žreti in k^spodar je bil vesel, da se je na tako Mprost način obvaroval škodo.
Po vin. in vrtn. listu.
V kaki družbi se nahajaš?
Časna in večna sreča človeka je Pfemnogokrat odvisna od družbe, v kat-tero zahaja. Ce boš s hudobnimi, ničvrednimi ljudmi občeval, sprijeno bo tudi tjpie srce; če se družiš s poštenimi krščan-i!pmi ljudmi, boš tudi sam pošten, krščanski, ^fužba je za človeka velikega pomena. uelžnost vsakega pravega kristjana je, da 1,6 ogiba slabe tovaršije in si poišče le hebre, poštene družbe, kajti to tirja nje-8°va časna in večna sreča.
. Slaba družba človeka dušno telesno pokvari. Hudobneži žanjejo poštenega tovariša, da zapravlja ž hjimi svoje premoženje, da začne nesramno ‘h pregrešno živeti. Med takimi ničvredni nastanejo premnogokrat prepiri, ^ražbe, pretepi in poboji. Kdor zahaja v *i&be tovaršije, gotovo ne ostane dolgo čednosten, njegova duša kmalu iz-*ut>i obleko nedolžnosti. Zabredel bode . razne pregrehe, vera mu bo jela podati, življenje mu ne bo več resno, po-
jtavo, vse njegove misli se zbirajo pri Pi blagoslovljeni svetinji.
> Da, na to svetinjo mora misliti, na .t()vilke, ki stojijo na njej, ki so mu bile ?8edaj nerazumljive. Toraj pomenjajo te Jegovo rojstvo, rojstvo njegovega Ivana '■ decembra 1882.
Ali je to tudi vse res? Je li to mogoče? • Otrok, katerega je tako ljubil, katerega {vzgojil, varoval, to njegovo veselje, to-l^ba, njegovo vse, — ta otrok naj bi ne 11 niegov vnuk!
j *Moj Bog, zakaj sem moral izvedeti to«, vzdihoval. »Zakaj mi ni vse to ostalo Skrito?«
fa /Van’ I)ie8°v Ivan, ki mu je tako pri-ga8lel na srce, je za njega tujec. Nikdar »d ne bo klical s sladkim imenom
dedek.«
Ue ^rce se mu krči pri teh mislih — ne, ’ to ne sme biti, to se ne sme zgoditi. ^ »vi!*11 ie nie80V) on ga je varoval, ljubil Idole f0rnur 8a ne odstopi. Treba mu je le ip v. ’ — obdržati to skrivnost v srcu rv? ostane pri starem.
0h, ti
nesrečna skušnjava!
n°če! On bo molčal.
Ne —
svetno vživanje mu bo edin namen, za Boga se več zmenil ne bo. In to je storila slaba tovaršija 1
Zato po vsej pravici na mnogih krajih opominja in svari sv. pismo pred slabo druščino. Nekaj takih opominov naj natisnemo : »Kdor hodi z modrimi, bo moder; prijatelj nespametnih jim bo enak.« (Knj. preg. 13, 20.) Kdor se dotakne smole, umaže se ž njo; in kdor se peča s prev-zetnežem, navzel se bo prevzetnosti.« (Sir. 13, 1.) »Ne dajte se zapeljati; malopridni pogovori izkaze dobro vedenje.« (1. Kor. 15.) Sv. Pavel kar naravnost prepoveduje vernikom, da se ne smejo pečati s slabo druščino: »Zapovedujemo vam, bratje, v imenu Jezusa Kristusa, da se ločite od slehernega brata, kateri nerodno živi.« (2. Tesal 3, 6.)
Vsi sv. možje svare pred slabo družbo. Poslušajmo, kaj pravi sv. Frančišek Šaleški. On govori: »Slabe družbe se imenujejo tiste, katere se shajajo v slabe namene, ali pa v katerih so grešni, nerodni in razbrzdani ljudje. Takih se moramo izogibati, kakor se čebele ogibajo roja os in brencljev. Kakor je p6t, sapa in slina onih, katere je popadel stekli pes, nevarna posebno otrokom in ljudem rahlega života, enako je tudi največja nevarnost občevati s takimi hudobneži in razbrzdanci, osobito za one, katerih čednost je še slabotna in neutrjena.« Prav tako svari sv. Alfonzij pred slabo tovaršijo, rekoč: »Slab tovariš je še hudobnejši kot satan; samo eden pohujšljivec okuži vse, ki se mu prijazno družijo, pred satanom pa bi bežali.«
Vsakdanja izkušnja nam izpričuje nevarnost in pogub-Ijivost slabe tovaršije. O tem se sam lahko prepričaš. Mar ne poznaš tega ali onega mladeniča, ki je pobožno, sveto živel, pogosto prejemal sv. zakramente, bil Bogu in starišem v veselje, a odkar zahaja med slabe tovariše, predrugačil se je do cela. Za molitev, cerkev ne mara več, s stariši se prepira, s tovariši popiva, postal je versko mlačen, da celo veri nasproten je sedaj. Glej kam pripelje slaba družba!
Majhna roka se oklene njegove.
»Ali si hud na me, dedek?« In zaupljivo ga pogleduje.
»Ali vam je boljše, prijatelj«, reče drug glas.
Polkovnik ni odšel, temveč čakal, da se starcu žalost poleže ter da oddirja vlak, ki je uničil njegovo srečo, ki mu je vzel vse, kar je ljubil.
Kakor blisk pridrvi vlak mimo in oddirja z glasnim ropotom. Oddirjal je in seboj odnesel tudi skušnjavo.
Vojaška tromba se začuje ter kliče vojake skupaj; njen glas doni kot glas zmage.
Stari vojak, oče Radoslav, noče biti ubežnik. Pogumno se zravna, kot bi hotel v boj.
In v trenutku, ko mu časnik pomoli roko v slovo in hoče oditi, potisne starec otroka k njemu, zakliče milo in tresoče, a vendar jasno, kakor glas trombe:
»Objamite in poljubite ga, — to je vaš sin!«
Zato je pa treba velike paznosti, da veš, kaka je dotična oseba, s katero sklepaš prijateljstvo. Sv. pismo pravi, da se je treba pri tem posvetovati s pametnimi modrimi možmi: »Po svoji moči se varuj bližnjega in se posvetuj z modrimi in razumnimi.« (Sir. 9, 21.) Kdor hoče pošten in srečen ostati, mora se slabih tovarišev in sploh sprijene, hudobne družbe ogibati, če pa se je že začel pajdašiti s sprijenci, mora pa vsako zvezo ž njimi pretrgati. Le toliko se smemo s popačenimi ljudmi pečati, kolikor zahteva krščanska ljubezen, in v kolikor nas opravičuje dušna gorečnost, da bi nesrečneže pripeljali na pravo pot. —
Pravilo bodi vsakemu: Ne spuščaj se v prijateljstvo s hudobnimi, da te ne pohujšajo ter ne napravijo časno in večno nesrečnega. Nihče naj se pa ne izgovarja, češ: Saj sem previden, moder in pameten. O, le ne zanašaj se preveč na svoje moči!
—	Glej Samsona! Ali je bil kdo močnejši nego on? In vendar je padel. Glej Salomona! Mar si ti modrejši nego on, in vendar se je dal vsled slabe tovaršije preslepiti, da je zašel v malikovalstvo. Glej Petra 1 Ko se je podal v tovarištvo z Judi in se ž njimi razgovarjal, zatajil je trikrat Gospoda. Ce so tako veliki in modri možje padli, ko se niso ogibali slabe družbe, ali niso za nas take nevarnosti še večje?
Zlasti je nevarno občevanje z versko mlačnimi katoličani. To so navadno ljudje, ki so le na pol izobraženi, a pri tem mislijo, da več vedo nego največji učenjaki, in da lahko sodijo o stvareh, o katerih niti pojma nimajo. Zlasti o verskih stvareh govorijo veliko, kakor da bi bili temeljito proučili vse bogoslovne vede; a v resnici še navadnega katekizma ne znajo. V cerkvi jih vidiš malokdaj ali pa nikdar, sv. zakramentov celo nikdar ne prejemajo, dolžnosti svoje vere ne izpolnjujejo, sploh nimajo ničesar drugega krščanskega, nego ime v krstni knjigi. S takimi ljudmi nikar ne občuj, sicer tudi ti prideš ob vero, ki je človekov najdražji biser. Še opazil ne boš, kako ti pojema sv. vera in naposled čisto zaideš v versko nemarnost in potem v brezverje.
S tem pa, da svarimo pred slabimi tovariši, nikakor ni rečeno, da bi človek ne smel imeti prijateljev.
—	Ne 1 Nesrečen človek če nima nobenega prijatelja! Kajti prijatelji nam lajšajo življenje in slajšajo veselje, saj pravi sv. pismo: »Zvest prijatelj je močna bramba in kdor ga je našel, našel je zaklad.« (Sirah 6, 14.) V družbo poštenih krščanskih ljudi smemo zahajati; da to je celo svetovati, kajti v taki družbi se osrčujemo za sveto stvar, za čednostno življenje, na poti popolnosti drug drugega podpiramo in se vspodbujamo k dobremu. Če pa zahajamo v kako pošteno družbo, tedaj naj po besedah sv. Frančiška Saleškege »ima vselej prednost odkritost, pripostost, krotkost in dostojnost.« Bodimo vedno zmerno veseli in vljudni do vsakega. Potem bomo všeč Bogu in ljudem.
Razne novice in druge reči.
Naročnike „Našega Doma" uljudno opozarjamo ter jih prosimo, da blagovolijo poravnati zaostalo naročnino. »Naš Dom«
je najcenejši slovenski časnik in za eno boro kronico na leto izve čitatelj vse najzanimivejše in najnovejše novice, ki se zgodijo po svetu. Zve tudi, kako napreduje slovenska narodnost. »Naš Dom« zagovarja koristi slovenskega kmeta in obrtnika. Naročnike pa, kateri še dolgujejo naročnino od lanskega leta, prosimo, da nam dopošljejo denar kmalu, da se jim list ne ustavi. Z mladeniškim pozdravom uredn. in upravn. »Našega Doma«.
Grdež grdeža miliva. Gotovo vedo naši bralci, da izhaja v Ljubljani nesramen list «Slov. Narod*. Ta list se vedno baha, da on in njegova stranka največ storita za slovenski narod. Koliko je na tem bahanju resnice, se pač lehko vidi iz tega, da je zadnjič imel »Slov. Narod* naznanilo, v katerem išče urednika za »Štajerca*. «Slov. Narod* išče torej človeka, ki bi v »Štajercu* delal z o pe r Sl o v e n ce. To vam je lep narodnjak, ta «Narod»! Zaradi tega izdajalskega čina so drugi slovenski časniki «Narod* močno okrcali in pokrtačili in med njimi tudi »Domovina*. »Štajerc* pa se v zadnji številki gorko potegne za svojega umazanega kranjskega brata ter se čudi, da se je »Domovina* upala nastopiti zoper »naprednega* izdajalca »Slov. Narod*. No, lepa družba to — »Štajerc* in »Slov. Narod*! Oba sta umazana in drug drugega pereta, vkljub temu pa postajata od dne do dne bolj zamazana in blatna!
„Štajerc" in katekizem. Zadnji »Štajerc* govori na 5. str. o »krstnih očetih*. Mi poznamo le krstne botre, o krstnih očetih nam ni nič znanega. • Štajerc*, prosi vendar kakega šolarja, da te poduči, predno zapišeš tako budalost!
„Stajerčeva" najsrčnejša želja. To je izrazil nevedoma zadnji «Stajerc». Pravi namreč, da bodeta «,Gospodar4 in ,Naš Dom4 od same žalosti najbrž — ta svet za vselaj zapustila.* No »Štajerc* že ima težko sapo in naduha in sušica ga morita, zato je pač vedno zatopljen v misli, kako bode tedaj, ko ga bodo nesli iz tega sveta. In kar sam o sebi misli, to je začel misliti tudi o drugih. Pa ne bo šlo! »Gospodar* je že videl brez števila takih «krot», kakor je »Štajerc* prihajati iz luže ter se pogrezati v grob, in tudi »Štajercu* bo v kratkem želel srečen pot, ko bo šel »Štajerc* v Ščavnico »rakom žvižgat* in ribe plesa učit. »Gospodar* in »Naš Dom* pa se še bodeta naprej veselila med poštenimi Slovenci!
„Štajerc" je nesramen hinavec. V zadnji številki pravi prismuknjeni »Štajerc* v uvodnem članku, da človek »vere ne bo zgubil nikdar, — ako — misli * To je sicer res Res pa je tudi, da tisti, ki «Štajerca* berejo in v njega pišejo, pre-sneto malo mislijo. Le poglejte zadnjo številko tega umazanca. Na prvem mestu poveličuje vero, 12 vrst pozneje pa se norčuje iz sv. spovedi! Ali se to pravi imeti vero? Saj sv. spoved vendar tudi spada k katoliški veri. »Štajerc*, pa, ki hoče biti pobožen list, jo od številke do številke smeši! Katoliški Slovenec, ako torej več in boljše misliš, kakor »Štajerc*, vrži tega zapeljivega »vraga* proč, da ne izgubiš vere!
„Štajerčevim" bralcem je zmanjkalo nevest. Zadnji »Štajerc* ima na str. 9. naznanilo, v katerem ponuja nekega «25!etnega samskega hišnega posestnika kaki 20 do 28 let stari deklici za ženina.
Nevesta, ki želi dobiti tega ženina, bi naj imela 1600 K gotovine. Prednost imajo modre oči.* No, to pa to! »Štajercianci* bodo tedaj začeli zdaj po časnikih sklepati zakone! Torej je bilo vendar dobro, da so poštena slovenska dekleta sklenila, da mladeniča, ki bere »giftno kroto*, ne pogledajo in ne vzamejo v zakon! Sicer pa ima »Štajerc* zdaj priliko, da osreči eno izmed svojih naročnic, katerih ima neki na stotine, kakor se hvali!
Zadnja številka »Štajerca« je polna samih popravkov. Kar tri naenkrat je moral revež prinesti; svojim bralcem pač skrbi za lepo berilo ter se zvija in zvija in poživlja naj bralci sami odgovorijo na te popravke.
Kdo mrcvari slovenščino? V zadnji številki predbaciva »Štajerc« dvornemu svetniku Ploju, da je na shodu v Šmarji pri Jelšah mrcvaril slovenščino. »Štajerc«, ali se to ne pravi mrcvariti slovenščino, ako ti v isti številki rabiš izraze, kakor: »Sin pa stopa objokan do groba«, »K čemu«, »kikel«, »poštirkano«, »rihtar«, »eksekutor«, »hofrat«, »dohtar«, »izžnjega«, »Lucija P. se je bila podolžila«, »ta zadnje leta«, »šalico kofela«, »štatsanvalt«, »Striček«. In tako bi lahko navedli nebroj slučajev, v katerih »Štajerc« slovenščino ne samo mrcvari, ampak jo biča in trpinči. In takšen list si upa predbacivali drugemu, da mrcvari slovenščino. Sam prej popravi svoj spakedrani jezik, potem še le pridi k drugim pometat!
Vera in človek se glasi uvodni članek zadnjega »Štajerca«. Tam piše: »V duhu stojim pred novo izkopano jamo; ni globoka, ni široka in ne dolga, a mokra prst leži okoli nje!« Saj ni res! V duhu, pravzaprav v resnici, stoji »Štajerc« pred novo izkopano jamo, v katero se bo kmalu zvrnil. Ni globoka, ne široka in dolga tudi ne; kaj pa treba za »Štajerca« široke in dolge jame, ker on sam ni velik, pač pa bi morala biti globoka, da ljudstvo ne dobi »kolere«. Ker je ubogi »Štajerc« misli na svoj konec, je potem pisal dalje: »mater neso k pogrebu in pogrebiči so jo spustili po vrvi tje dol v globočino.« Zakaj v globočino, če jama ni bila globoka? »Štajerc«, vsedi se za peč in slovnico v roke ; to bo najboljše!
Iz Leskovca. (Izjava.) Nam vsem dobro znani »Štajerčev« dopisun namočil je svoje umazano pero globoko v gnojnico, ter je oblatil v nekaterih številkah gosp. nadučitelja Stoklasa, kakor tudi prejšnji občinski odbor oziroma krajni šolski svet na prav nesramen način. V grdobno-škodoželjni notici dolžil je g. nadučitelja, da je on vložil prošnjo za novo šolo in mi drugi pa smo se dali od njega zapeljati in smo baje to prošnjo podpisali. Od dopisnika tirjamo, naj svojo trditev dokaže z dejstvom, drugače je v naših očeh lažnjivec in obrekovalec. Razne vaško-pastirske psovke, s katerimi je dopisnik nadučitelja počastiti blagovolil, so pa jasen dokaz njegove čisto izvanredne omike. Znanim in neznanim sovražnikom, katere ima g. nadučitelj Stoklas, pa javimo, da so se zastonj trudili omadeževati njegovo Čast, saj je on prejel v znak plodonosnoga delovanja od svojih višjih razna pismena pohvalna priznanja. Upamo, da g. nadučitelj ne odide od nas zaradi štajercijan-cev, katerih je pri nas toliko, da jih lahke na prstih preštejemo, ampak da ostane pri nas in da bode z uma svitlim mečem
podiral v prah vse hinavstvo. — Krajni šolski svet pri Sv. Andražu v Leskovcu, dne 10. avg. 1902. (Sledč podpisi vseh članov.)
Izjava. Premalo je bilo našemu gosp-učitelju Adamiču, da me je vpral v 16. št. »Štajerca« 27. julija; dodal mi je še veliko vročih v 156. in 176. št. »Slov. Naroda«-Za mene in za ude šolskega sveta niso bile te novice nič nove. Sponašal mi jih je že velikokrat očitno pri šolskih sejah, potem pa še v zasebnih in celo v uradnih pismih, tako da bi ga bil lehko že vsaj sedemkrat tožil pri sodniji in pri glavarstvu. Učiteljevo, 12 strani dolgo pismo, od 10. febr. letos pošljem »Našemu Domu«, da vidi na lastne oči, kako neolikano zna ta stari mož duhovnika onie-tavati. Udje šolskega sveta so ga tudi brali in so mi na to 18. febr. za odgovor na tisto pismo dali sledeče potrdilo: 1. da se g. Adamič od prvega začetka neopravičeno vojskuje zoper mene. Adamič je prosil, naj krajni šolski svet podpiše prošnjo, da bi smela njegova trdo nemška žena naše deklice podučevati ženskih ročnih del. Šolski svet je bil z menoj vred zadovoljen s tem. Na Nemškem bi kaj takega gotovo ne storili kaki trdi Slovenki na ljubo. Učitelj prošnjik pa ni hotel po-glavitne pogodbe pri tem spolniti, da se naj žena pripravlja za skušnjo iz slovenščine. Tedaj pa mu nismo prošnje vslišali-Od tiste dobe je učitelj kakor gad. Ne ve, kako bi se še maščeval. Zmerja ustmeno in pismeno, pa toži, da bo pot k sodnij* skoro čisto gladek. 2. Tri sodnijske tožbe mi je na glavo nakopal, ne dve. Od prve tožbe bi se, mislim, učitelju ne godilo dobro, če zve sodnija za učiteljevo trditev, da mi je zato odpustil, ker sem vse obrekovanje preklical. Ni tako, prijatelj; obrekovanje se mi ni čisto nobeno dokazalo I ker sem pred obravnavo odtegnil svojo tožbo na deželni šolski svet zato, ko j0 učitelj obljubil zanaprej mirovati. Obravnave sploh ni bilo. O drugi tožbi ne pov0 učitelj v spisu nič, ker ve, da ni za njeg8 ugoden veter pihal. Na 3. tožbo sera jaz res pogorel, a učitelja še zna tista tožba in trditva spodnesti; pomisli naj tudi, kako se bo za svojo trditvo pred Bogom zag°' varjal; in vprašam ga, kako mu še kaj donijo po ušesih sodnikove besede, ko j0 nad njim, tožnikom, zagromel: »Vi st0 sodnijsko znan sitnež!« — Črešnic0) 20. avgusta 1902. Franc Ogrizek,
župnik.
Določbe za črnovojnike. Dežel*10' brambeno ministerstvo je 16. avgusta t. *■ določilo, da se morajo črnovojniški zr vezanci v slučaju sklicanja črne vojs*f brez ozira na njih bivališče in prejšnja^-oglasila pri občinskem predstojniku, poda,4r naravnost v oborožno postajo, oziroma ^ dotičnemu črnovojniškemu okrajnem« P°' veljstvu.
Sv. Ana v Slov. gor. Korak naPrel napravila so naša dekleta dne 3. avgu^a t. 1., ko so se po vzgledu nekaterih s0 sednih deklet združile v »Dekliško zvezo« bralnega društva, katera šteje 00 ,dan.®s že 38 udov. To je precejšnje število borilk, ki se ne straši in ne boji prezirljivega m zaničevalnega posmeha od nasprotne strani, in ki dela po svojih močeh očito za Boga in domovino ter povzdigo bralnega društva-Glede na korist, ki jo imajo društva od medsebojnega vzajemnega delovanja, ie naša »Zveza« pripravljena delovati na to,
se dosedanja sovražna nasprotstva in Medsebojna mržnja, izvirajoča iž sebič-jMsti nekaternikov, odstranijo in mesto ,e8a društvenega raka zopet vpelje složno ‘n plodonosno delovanje, ki bo Bogu v ®ast in domovini v ponos. Geslo, ki so si te mladenke izbrale, je: »Z Bogom in "arijo za slovensko domovino!«
Domobranski novinci morajo letos Rastopiti vojaško službo dne 6. oktobra. sti dan so pozvani tudi nadomestni re-servniki.
Od Sv. lija v Slov. gor. Bog in domovina! Tako Te pozdravljamo, dragi ‘Nas Dom«, ter tudi vas, premile tovarišice, “Tona mile domovino naSe! Od naS Šentviških deklet še ni bilo v tem listu čitati Nobenega dopisa, res kakor bi me tukaj skrajni meji naSe ljube Slovenije dregale v narodnem spanju. Pa hvala Bogu, j*a temu ni tako! Tudi me že precej časa plujemo za prostost milega nam naroda 8‘°venskega in prekrasne naSe domovine iMd geslom »Z Bogom in Marijo za slo-Vensko domovino!« V lepem številu smo ^‘stopile k našemu bralnemu društvu, ^atero je začelo letos pod novim, za mili narod neumorno delujočim g. pred-®dnikom, vzorno delovati. Ko bi le dru-“tvo vedno ostalo pod takim spretnim y°dstvom! Le samo, kar se knjižnice in ?ralne sobe tiče, treba bi bilo premembe. /M dekleta smo že skoraj prekosila naSe mladeniče, ker nas je že več pri bralnem pastvu kot fantov. Mladeniči! Akoravno je že jako lepo Število, ki delujete za in domovino, vendar jih Se precejšna 'ečina spava in dremlje v žalostnem nagnem spanju. Na noge! Vendar se en-pt vzdramite in stopite v pogumne ^ste navdušenih Vam tovarišev! In tudi L6) premila dekleta, tovarišice predrage, J se nam ge niste pridružile, podvizajte ^ in pristopite k bralnemu društvu, v vterem se bomo navduševale za najdražje : etinJe naSe: sveto vero, prelepo doneči rJ‘k in krasno domovino slovensko. Tako
vsako od nas s ponosom povdar-
Po žilah teže mi slovenska kri, Slovensko srce bije v prsih mi! Slovenka sem!
Slovenska dekleta Šentiljska.
0t pujski nemški godci. Ptujski župan o Mg si je veliko prizadeval, da bi v Ptuju pJMval nemško godbo. Ko se mu je to Uočilo, poslal je novo pečeno godbo na , Mško slavnost v Gradec. Oskrbel je d'Mjsjkante« s potrebnimi živili, katera so ^ Giricami vred spravili v zaboj. Ko so ju Pripeljali v Gradec, so izročili zaboj C^čcku, katerega pa niso mogli več 80 torej brez uspeha in pričako-%■ *medalije« nazaj v Ptuj, kjer priča-0° zab°ia s sekiricami, »birštlni« in ^daj vprašamo očeta »Štajer-^]8a,> ki je ustanovil slovenski (!!) list, J ni ustanovil tudi slovenske godbe. Wi \r®v. Miklavža pri Ormožu. Pre-*Naš Dom«! Sprejmi blagovoljno mali 8)® °d nas miklavževskih fantov. Odkar v naj ^ zahajati ti vrli boritelj med nas 0 .žuPnijo, se je marsikaj med nami T nanil°- Mi fantje smo začeli vstajati Pt{ivii^nega spanja in se krepko pri-5°vra*n\ 558 boj zoper našega narodnega a> ptujskega lažnjivega kljukca !'ko naCa*- ®ai ga ni pri nas Bog ve ko-6 preo .Ven^ar se nahajajo hiše, kjer še el udomačen. Zatorej fantje, zdru-
žimo se in delujmo, da bode odslej pri vsaki hiši naše Sirne župnije vrli »Naš Dom« namesto lažnjivega »Štajerca«. NaSe geslo naj bo: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Poročali smo ob svojem času, da Ti, dragi »Naš Dom, krepko napreduješ v naSi okolici. In mi se tukaj na ogrski meji tudi borimo za tvoja načela, in smo s tem toliko pridobili, da si se tudi našim sosedom onkraj meje prikupil. Zatorej pa moramo naše somišljenike večkrat obiskati ter jih navduševati za naS krasen list. Tako sem se neko nedeljo napotil na ogrsko stran na takozvano »žegnanje«, kjer se snide mladina iz raznih krajev. Bili so tam Hrvatje, mažaroni in mi Spodnještajerci. In ravno prav sem prišel. Zbralo se je veliko Ijudij in smo se v gostilni pri dobri vinski kapljici dobro zabavali. Pri zabavi je priSel pogovor na dobre in slabe časopise. Takoj sem se postavil na »Dom-ovo« stran ter izrekel, da mi je »Nas Dom« najljubši svetovalec, čemur so tudi moji tovariši popolnoma pritrdili. — Ali čuj in strmi svet! Trg Središče, daleč okoli po naši slovenski domovini znan po dobrih in trdih narodnjakih, ima vendar-le, kakor smo se zadnič prepričali, mlado — »Štajerčevo« strančico. Mnogi mladeniči središki so branili z vsem ognjem nemškutarsko glasilo, ptujsko »giftno kroto«, ter s tem pokazali, da so prišli iz dobre poti na slabo trnjevo pot. Da jih ni sram! Vi pa, mladeniči poštenih starišev, zapodite strupenega gada proč, potopite ga, saj nimate daleč do Drave. Narodni trg Središče ne sme izgubiti svojega krščanskega značaja! Mladeniči, varujte mu ta značaj!
Sv. Peter pri Gornji Radgoni. Prejmite, gospod urednik, pozdrave od petrovske mladine. Vedite, da akoravno smo ob nemški meji, se vedno bolj zavedamo svoje narodnosti. Zlasti se naša dekleta navdušujejo za sveto narodno stvar in vedno več jih pristopa k bralnemu društvu. Vsako nedeljo po večernicah nas gre cela procesija v našo bralno sobo, kjer dobimo toliko lepega berila: »Glasnik najsv. Src«, »Venec cerkvenih bratovščin«, »Cvetje«, »Slov. Gospodar«, »Naš Dom«, »Domoljub« itd. Potem pa naj kdo reče, da naše bralno društvo ne pospešuje na vso moč verskega in narodnega življenja?! Želeti bi bilo, da bi se tudi naši petrovski mladeniči v bolj polnem številu zbrali pod zastavo mile Slovenije, da bi tako združeni stopili v vrste narodnih boriteljev, kar je ravno pri nas tako neobhodno potrebno. Zato pa, draga petrovska mladina, mili tovariši in tovarišice! Le pogumno naprej! Saj se ravno mi ob meji moramo najbolj neustrašeno boriti za svoje narodne svetinje! Pokažimo svetu, da je petrovska mladina pripravljena vselej vse žrtvovati za blagor milega naroda! Vsej mladini širne Slovenije pa kličemo! »Le neustrašeno naprej za Boga in domovino!«	Slovensko deklč.
Sv. Martin pri Celju. Spoštovani gospod urednik! Dovolite, da Vam naznanim, kako smolo je imel »Štajerc« v naši vasi O t e m n i. Hči posestnika B. Ž. je dobila v Celju nevedč zvezek »Štajerca-vsiljenca« ter ga prinesla domov. Križ božji, to je postalo vroče »Štajercu«, ker priden in trd Slovenec Z. zgrabi privan-dravca ter ga nese tja, kamor ... no, pa
saj veste, kaj hočem reči, ter ga pribije na vrata, češ: »Tukaj je za te prostor, ne pa v moji pošteni hiši!« — Pa še eno, tudi iz naše vasi, pa to se je godilo pri J. J. Njegov pastir ga je tudi dobil v Celju v blago zavitega. Gospodar pa ga je nesel — rahlo držeč z dvema prstoma, da bi se ne okužil — na njivo, kjer je imel za strašilo vranam izpostavljenega slamnatega »deda«. Tara priveže ubogo paro na desnico tega »deda«, godrnjaje: »Glej »Štajerc«, tukaj imaš tovariša, ki ima tudi slamo v butici, kakor ti; le dobro se imejta in odganjajta vrane!« (Opomba uredništva: No, »Štajerc«, imenitno te častijo. Čestitamo! Godijo se pa res čudeži po svetu, da človek ne bi verjel!!)
Iz Dobja pri Planini. Gospod urednik, ne zamerite, da Vam zopet nekoliko potožim svoje nadloge. Prvo, kar Vam potožim, je to, da k nam zahaja »Štajerc« v 10 iztisih. Naročeni so na tega hinavca semkaj privandrani trgovski komij Janez na 8 iztisov, Karol Frece v Brezju na eden iztis in Janez Planko, mlinar v Večjembrdu na eden iztis. Dolgo smo sicer molčali, toda sedaj je tega konec. Navedeni trgovski komij, kateri je prišel k nam od Sv. Jurija ob j. ž., začel se je pri nas, sit od Slovencev mu nanošenih grošev, šopiriti ter delati med ljudstvom proti našemu č. g. župniku in nekaterim občinskim odbornikom. Ti so mu posebno odsedaj trn v peti, ker njegovi ženi niso dovolili pivotoča. Ta komij deli ljudem v trgovini »Štajerca«, za katerega tudi agitira na vse pretege. Sedaj pa naj kdo poreče, da »Štajerc« ni trgovski list! — Zvedeli smo, da bere »Štajerca« tudi eden občinskih odbornikov, veleučen in modri mož, kateri vso modrost zajema le iz lažnjivega »Štajerca«. Za prihodnje občinske volitve »Štajerčevi« pristaši že zelo skrbijo, toda mislimo, da bodo gotovo vsi slovesno pogoreli in šli k »Štajercu« po zasluženo plačilo. — V kratkem Vam poroča več Vaš udani	Potovalec.
Buče. Dobili smo pri nas nove zvonove, za kar gre iskrena zahvala našemu č. gosp. župniku. Ko v mraku zazvoni »Zdravo Marijo«, razlega se mili glas teh zvonov čez zelene gozde, gorice in livade, da gane slehernega kristjana, da se odkrije in pomoli »Zdravo Marijo«. Naročnikom ptujske »mule« niso nekaj po volji ti zvonovi, morebiti jim vzbujajo slabo vest, ali kaj?! Nekaj se napihujejo in regljajo. Pa naj le regljajo. Za nameček si pa ustanovimo kako društvo. Ne zaostajajmo za drugimi, ker že vsaka vasica takorekoč ima svoje društvo, mi pa — spimo. Mladeniči, dekleta! Na dan! V boj, v boj, za domovino milo. »Štajerčevim« pristašem pa zapojmo to, kar poje narodna pesem:
„Vse ,Štajerfceve‘ pristaše
Bom skupaj pobral,
V ,Žakelj1 povezal,
Za žlindro prodali*
Slovenj gradeč. Dne 10. avgusta 1.1. so našli pri skali v Dravi blizu broda v Trofinu mrtvo truplo neke ženske. Ista je bržkone že dolgo časa ležala v vodi, ker je truplo že tako segnito, da se obraz več ne pozna. Stara je kakih 30—40 let, je 1 m 57 cm velika ter oblečena v navadno obleko.
Glinje v Rožni dolini. Lažnjivi, pri-lizljivi in nemškutarski »Štajerc« se je
tudi priklatil v naSo lepo vasico in skušal svoje nazore širiti med našim ljudstvom. Pa hvala Bogu in našim ljudem, da se niso dali od te »mule« zapeljati, temveč so sprevideli, kam jih pelje in kam jih bo zapeljal, ako ga ne naženejo. In povem vam, Vi mladina slovenska na lepem zelenem Štajerskem, tudi tužni Korotan, posebno v vasici Glinje, se je zavedel svoje narodnosti in pognal je »Štajerca«, da se je kar kadilo. Pa kadilo se še bo, ko bodo storili tudi drugod tako. Vi pa, ljubljeni mladenči in mladenke na Štajerskem, sprejmite srčne pozdrave od naše mladine. Slovan mora biti svoj! Bog in domovina!
Kanalska dolina. Za slovensko planinsko kočo se je kupil lep prostor. Poslanec dr. Artur Lemiš se je zadnjič v koroškem deželnem zboru močno hudoval nad delovanjem slovenskega planinskega društva, oziroma njega vrle češke podružnice, ki nam je postavila lepo »Češko kočo« pod Grintovcem. Hotel je imeti naše slovenske Karavanke za Nemce! Mož pa ni slutil, da češki koči kmalu sledi druga slovenska na Koroškem. Ziljska podružnica slov. plan. društva je kupila v »Zajzeri« pod sv. Višarjem lep senožet, obsegajoč 4 hektare za planinsko kočo, za 2250 kron. Senožet je blizu železnice in kakor ustvarjena za letovišče in planinski dom. Razgled na planine je očarljiv. Lepšega kraja sploh tam ni najti. Trbižki Nemci so imeli shod in se pridno vozili sem in tja, da kupijo senožet, a zastonj je bilo vse upanje. Slovenski svet v slovenske roke! Planinski pozdrav!
Leše pri Prevaljah. Žalostna novica za naš kraj je, da naročuje nekdo na Lešah tisti znani ptujski list »Štajerc«. Dotičnik menda ne ve, da ima ta malovreden časnik le ta namen, da ponemčuje Slovence in da jih podpihuje proti duhovnikom. »Štajerc« je nevaren vsem, ki ga čitajo, nevaren tudi naši vasici, akoravno prihaja k nam, kakor je meni znano, le v enem izvodu. »Štajerčevega« naročevalca opominjam, naj si naroči kak drug slovenski list, ki je tudi po duhu slovenski, ne samo po pisavi, in ne bo se kesal.
Smrt na planinah. S Koroškega: V Kaslu pod Velikim Zvonikom je padel tuj turist v brezdno in obležal mrtev. Drug turist je umrl v vozu na potu v Kals. Ko je šel proti Sveti Krvi, je neki hribolazec padel tako nesrečno, da se je na kolenu močno poškodoval.
Podrožčica. Najemnica tukajšnje velike restavracije, gdčna. M. Jaklič, gostilničarka iz Celovca, se je vozila dne 2. avgusta iz Beljaka domov. Ž njo se je vozil inžener Brandt. Konji se splašijo in voz se prebrne. Gostilničarka je najhujše poškodovana. Zlomljena je leva noga in ramena. Inžener Brandt je bil močno poškodovan na glavi, istotako kočijaž. Tudi konji so bili poškodovani, voz pa razdrobljen.
Timenica. V «Miru» se poroča, kaka nestrpnost vlada v šoli. Otroci so dobili že tako mržnjo do slovenskega, svojega materinega jezika, v katerem so najprej ata, mama klicali, da začno že godrnjati: «tajč, tajč!» (nemško) ako katehet spregovori slovensko. Ni zastonj Koroška tužni Korotan imenovan. «Štajerc*, ako si res Slovenec, zakaj pa molčiš na to. O saj vemo, da vriskaš od radosti, ko slišiš in vidiš, kako se Slovenci ponemčujejo.
Duhovske zadeve. Za drugega dekanijskega svetovalca dekanije Dubrlavas je izvoljen in potrjen č. g. A. A pl e n, župnik v Železni Kapli.
Zopet žrtva žganja. Blizu Beljaka so našli dne 10. t. m. na polju mrtvega 45 letnega 1. Božiča, pristojnega v Rožek. Vzrok nagle smrti: žganje!
Samomor. Dne 11. avgusta se je v Celovcu obesil 31 letni dninar S. Gangl, ker ni imel dela. — Dne 15. avgusta si je končal na isti način 48 letni dninar Mohar. Doma je bil iz Nakle na Kranjskem.
Vlak povozil. Dne 11. t. m. je povozil vlak občinskega ubožca H. Bartalola, starega 44 let. Bil je pijan in zato vlaka ni zapazil.
Utonil je v nedeljo, dne 10 avgusta 1.1. vrl in priden mladenič Humč, po domače «Mačkov» sin imenovan. Bil je star okoli 14 let. Mnogo pogrebcev spremljalo je ubogega, nesrečnega k večnemu počitku. Ko so spuščali krsto v grob, zasolzilo se je marsikatero oko. Naj počiva njegovo truplo mirno v rodni svoji zemlji, duša pa naj gleda nebeškega Očeta!
Ali je to značaj!? Gospod urednik! Kaj vam naj naznanjam. Nekaj o »Štajercu* !? Temu bovDobrlavasi kmalu odklenkalo. Nekateri ga še sprejemajo, pa tudi ti so ga že do malega siti. Upamo, da se jim kmalo vrne prava pamet, da ne bodo poslušali takih čenčarij. Neki kmet ga še posebno časti. Ta mož se je žalibog na stare dni odtujil naši stranki ter zdaj neguje lažnjivo »ptujsko mulo», med tem, ko je bil prej res odličen narodnjak. To ni značaj!
„Bitear, bosar!“ Kaj gledate tako čudno gospod urednik ? Ali no veste, kaj je to «bosar»? Mislil sem, da ne boste vedeli, ker to znamo samo pri nas v L o-vankah. Na kratko to je «voda» ali nemško Wasser. Pa da vam razjasnim vso stvar, začnem od začetka. Bilo je po noči od 9. do 10. avgusta. Lovančani so komaj legli k počitku, kar začujejo plat zvona in klice «Gori, gori!» Vsak je planil iz postelje, se oblekel za silo in šel gasit. Gorelo je pri Br. v kuhinji, kjer so se už-gala drva. Naša požarna brambica je tudi prihitela. Nekateri ognjegasci so vpili: «B6sar, b6sar!» Ker pa jih nikdo ni za-stopil, so morali nazadnje vendarle reči «vode!» Še eno. Ko so imeli dovolj vode, je eden vskliknil: »Noter štelajte pumpanje!» To je slovenščina, kaj ne «Štajerc*. Kaj rečeš na to, ako si res slovenski list?!
Požar. Pri Feldkirhnu v občini Veierin na Koroškem smo imeli dne 17. avgusta zvečer grozen požar. Tri požarne brambe so prihitele na lice mesta, pa radi pomanjkanja vode ni bilo mogoče ognja pogasiti. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, hiša in sedem prešičev.
V zvoniku seje obesil v Št. Rupertu ob Beljaku nek mož. Bil je ljubitelj žganja.
Trgovka z dekleti. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je v zaporu Julija Hiršfeld iz Budimpešte, katera se je s svojim možem Antalom pečala s trgovino deklet. Ljubljanska policija jo je dala dne 17. julija po orožništvu na Pragerskem prijeti. Izročili so jo deželnemu sodišču. Julija Hiršfeld je prodala neko Hermino Vargha na Rusko, od koder je ta po po-
sredovanju konzulata prišla nazaj v Budimpešto. Tukaj je Hiršfeld zopet zvabila Hermino k sebi in jo pregovorila, da je sprejela novo službo, v katero jo }e hotela sama odpeljati. Na potu v Pulj ie dekle v Št. Petru zbežalo, njeno prodajalko pa so na brzojavno prošnjo orožniki na Pragerskem prijeli, ravno ko se je hotela odpeljati z brzovlakom v Budimpešto.
Kača v kletki. V Parizu so imeli japonsko, 6'/2 m dolgo ter 150 funtov težko kačo, katera je bila ujeta 17. nov. 1899. Takrat je bila jako živahna in se je svetlikala v najlepših barva. A ker m hotela nikdar nič jesti, in se je le včasi kopala v svojem basinu, so začele zginje-vati lepe barve in njena živahnost. Od 1-1902 pa je ležala popolnoma mirno, zvita v svoji kletki; koža jej je gnila in se ločila v celih cunjah od telesa. Poginila je 20. aprila 1902. Kača se je postila to-raj dve leti, pet mesecev in tri dni, nie teža pa se je zmanjšala za dve tretjine-
Kralj beračev. V New-Yorku so zaprli kralja beračev, Hermana W. Triibnerja. ki je imel tako razširjeno korespondenco, da je imel tudi svojega tajnika. Triibner je ogoljufal pod imenom «Baron Manteuffel* mnogo oseb. Jokal je pred njimi ter jim pripovedoval ganljive povestice o svojj bolni ženi in lačnih otrocih ter je dobi* tako mnogo denarja. Triibner ima res žen° in otroke, a ni se brigal zanje ter jih je pustil brez vsake podpore, dasi je sam bogat ter je živel razuzdano in potratno. «Berač» je bil obsojen na pol leta ječo-
Hišo sezidal v 4 urah. Dva Amerikanca sta naredila stavo. Šlo se je zato, jeli mogoče postaviti v jednem dnevu hišo. Stavbenik je postavil v 4 urah hiS°’ ta je bila 80 čevljev dolga in 50 široka Imela je tudi dva nadstropja. Stavbenik ie nato dobil stavo. Tako poročajo iz Amerike.
Dvajset let po nedolžnem v pi'e' gnanstvn je preživel pariški lekarna1, Douval, katerega so obsodili, ker je z ar' ženikom zastrupil svojo ženo. Sedaj se le dognala njegova nedolžnost. Oprostili ga prisilnega dela v Novi Kaledoniji m vrnil se je na Francosko, kjer ga je Đ raznih kolodvorih čakala množica Ijudstv^ Douval dobi v dar neko veliko lekarno
Parizu.	^
Strašna rodbinska žaloigra. Mlinih na Češkem se je sprl trgovec Em nuel Gold s svojo ženo. V prepiru je zdivjal, da je pograbil za velik nož 1. odrezal ženi vrat. Ko je kričala, je P hitela iz sosednje sobe 10 letna hčer ’ na katero je tudi planil besni Gold -e jej istotako prerezal vrat. Potem P9 pobegnil. Klobuk in žepno ruto nie&° :e so našli pri mestnem ribniku. Bržčas l našel Gold v njem smrt.	^ aonh
Trikrat v smrt je šel v St.
Mo. v Ameriki, farmer in živinorele ,|j Preble iz Nebraske. Najprej se ie u ,10
v prsi, a ker se ni ranil smrtnonevai >
je skočil v vodnjak za hišo, °d. . ^ . r ga pa njegovi sorodniki takoj re 1 ^	;e
hitro pa so ga zopet pustih sa tg , vzel vrv in se šel obesit v lopo.
_. ie
PravijOi
da je bil tako obupan radi zadnje P°
vodnji, ki mu je napravUajigromno Mcodo-
ivi iz Up staje Be
potniki s čudom na P^.jj
,!,'j SKnfpe“dmLka?d“v,l Dp«'«
na^švedskem dojel vlak do postaje BerM: zagledali so potniki s čudom na nostai, cele kupe snega. V par minutah
Vs* železniški vozovi prazni in potniki so Se začeli prav pridno obmetavati s snežnimi kepami. Vlak je moral dalje postati, nego navadno, in je Sel naprej Se le Pntem, ko so se potniki do sitega naspali.
Sto let star berač obsojen. Redarstvo v New Kaštelu je obsodilo 106 let starega starčka radi prosjačenja na mesec jtni poostrenega zapora. Prosjak se je ude-*ežU krimske vojske, pozneje se je bojeval ^ Indiji; njegov oče se je bojeval pri ^aterloou, in dvoje sinov je poslal v vojsko v Južno Afriko. To je hvaležnost sveta!
Orožnik ga je ustrelil. V Styju na tl&liškem se je pripeljal nek orožnik P°stajevodja pred krčmo gostilničarja ^chnepfa. Zahteval je od gostilničarja vvček pive. V šali je na to dejal orožnik gostilničarju, da ga ustreli, in pomeril je ^nj s puško. Puška se je sprožila in v ^sta zadet se je zvrnil gostilničar mrtev ^ zemljo. Orožnik je zbežal s klicem, da so bo samega sebe ustrelil. Baje je bil slaboumen.
Zrakoplov je padel v soboto 16. av-ŽOsta t. 1. na Češkem z zrakoplovcem Pavel Spiegelnom iz Ustja v Labo. K bregu lo priplaval sam, zrakoplov so potegnili iz žke^ brodarji.
Čudna mesta. Na Angleškem je mesto, s* obstoji iz samih železniških vozov. Tudi ^ državici Georgija je mesto z 2000 prebivalci, ki vsi stanujejo v takih vozovih, r^a zapadni strani Irske je občina iz samih jadrnic. V Wiomyungu v bližini perivoja ^olvostone je mesto zgrajeno iz posebne vfste stekla. Kadar vzhaja in zahaja solnce, lo čaroben pogled na to mesto in tujci Pohajajo nalašč za to v mesto.
Kako se je ptujskemu »Psihofagu*4 na agitaciji godilo.
Piše mladenič Ivan Kavonski.
(Konec).
. Ko se je posušil in odpočil, poda se pije na pot. Pa sedaj ni obiskoval hiš joi' agitiral, temveč jo je mislil kakor naj Pireje pobrisati proti domu.
,, Ko pride »Psihofag« do neke vasi, pre-ga mrak. Zatorej gre v neko hišo, ler najde samo enega fanta doma ter !p0si za prenočišče in za košček kruha.
mladenič zdel se mu je zelo postrežljiv. dvzel mu je težko torbo ter rekel: »Le ™ldite z menoj. Pokazal bom vam naj-JM posteljo, potem vam pa prinesem hežrjo, kakoršno se spodobi za takega P0Potnika.«
. »Psihofag« si je v duhu mislil mehko ^steljo in dobro večerjo. Pa ni se malo l^sI, ko je bil v sredini listjaka in slišal, ko so se duri zaklepale. Pregledoval je le»° i	B'I° ie prazno, le v kotu je
Di-ft i° nekai Ustja. Pa ni imel časa dolgo Jledovati, kajti od daleč se slišijo trdni žki. Sliši se tudi, kako nekdo pravi: ^Kro pojdite. »Psihofaga* imamo za-e^a v listjaku«.
ter . žah in groza pretresava »Psihofaga« He lSCe kako bi se rešil iz tega nesreč-spivt ?oložaia- Na srečo zagleda v na-tn‘ strani majhna vratca, katere hitro pr,(j Ni mogel razločiti ali je globoko se x Vrat* ah ne. Skoči naglo — in znajde He ^ klavo v gnojnici. Hitro preplava to ^>žni-Vno	vodo ter potegne proti
Stisnji 8°Sči. Za seboj sliši glasen smeh.
^kor v k krez* ter Premočen miS dregetal od mraza. Ta noč se
mu je zdela daljša kakor deset drugih.
Z velikim veseljem je pozdravil jutranjo zarjo ter ljubo solnce, ki ga je spet pogrelo in posušilo.
Proti večeru šele zapusti gozd, da bi neopažen prišel v mesto. Pa zgrešil je pot ter šel ravno v nasprotno stran.
Že pozno zvečer v temi pride do neke gostilne. »Stradal sem že zadosti dolgo«, si misli, »zakaj bi si ne privoščil nocoj par klobas, čeravno je petek, in kupico dobrega vina«. Ne premišlja se. Stopi hitro v sobo, ki je bila razen dveh gostov in gostilničarja prazna. Odloživši svojo torbo, vsede se ošabno za mizo.
Gostilničar, vljuden mož ga prijazno vpraša: »No stric, kaj pa naj vam prinesem dobrega.«
»Eno klobaso in četrt dobrega vina«, mu »Psihofag« ošabno odgovori.
Krčmar prinese vino predenj ter pravi: »Ne zamerite gost, v petek jaz ne dam nič mesenega, ker bi potem imel jaz na vesti. Na svojo dušo tudi moramo gledati. Zadovoljite se rajši s švicarskim sirom in belim kruhom.«
«Naj pa bo», mu «Psihofag» jezno odgovori. Ko krčmar odide, začne ta godrnjati: «Takih ljudi še pa nisem našel, da bi gost za svoj denar ne dobil kar bi hotel. Saj človek nima duše.»
«Kdor more to tajiti, da človek nima duše», oglasita se oba možaka pri peči.
«Psihofag* se je malo ustrašil tega odločnega ugovora. Pa da bi ne kazal bojazni, jezno odgovori: «Govoril sem z mnogimi doktorji, ki so razrezali več src; pa niso našli nikjer stanovanja, kjer bi bila duša.»
«Ako bi midva razrezala vso vašo glavo*, mu jeden odgovori, «bi ne našla niti pičice pameti, potem bi tudi lahko tajila, da je nimate. Pa saj je tako nimate dosti.*
«Psihofag» sprevidi, da se s tema možakoma ni za prepirati, rajši molči. Slastno pomete sir in kruh ter prosi krčmarja, da bi mu posteljo odkazal.
Krčmar, nezaupljiv mož do tega kotlar-čeka, mu pravi: «Tukaj v hiši nimam prostora. Imam pa konec hlevov čedno sobico, tamkaj lahko prenočite.*
Ko dospeta v sobico, položi krčmar svečo na mizo ter mu vošči lahko noč. Zaklenivši zunanja vrata odide hitro v hišo.
«Psihofag» si ogleda to sobico, potem se sleče in poda k počitku. Kmalo zasmrči. Sanjalo se mu je, da je bil zopet v hiši ter zabavljal onima gostoma. Nato zagleda na mizi »Naš Dom*. Zgrabi ga v roke ter raztrga. Na mizo pa položi jednega izmed svojih mladih.
«Kaj, ,Psihofaga1 da bi čitali», zakriči eden gost. Zgrabi ga za rame ter vrže vsred hiše. »Nesramni slepar, sleparil si zadosti dolgo naše kmete, ne boš jih več.* Tako je zakričal jeden gost nad njim ter mu stopil na vrat. Drugi gost pa ga je vlekel za pete. Grozno se je »Psihofag* izvijal, da bi se rešil iz nesrečnega položaja. V tem pade iz postelje ter se zbudi.
Zelo se je razveselil, da so bile to i sanje. Vlegel se je zopet v posteljo ter hotel zaspati. V tem ga moti čuk, ki poje svojo pesem na bližnjem drevesu. «Kaj, ko bi ta pel meni mrtvaško pesem*, si «Psihofag* misli. V tem pa zasliši nek šum. «Kaj pa to pomeni*, misli si; ter skoči po koncu. Na okno pa prileti ptič
z mačjimi očmi ter mu neprijetno zakriči: Uhuhu!
«Da bi te bes lopil, kaj pa pomenijo te prikazni?* Tako reče sam pri sebi ter stopi k oknu, da bi odgnal nepovabljenega gosta. — V tem prideta iz hiše ona dva gosta. Za njima stopi gostilničar ter pravi: «Toraj tako, kakor sem vama rekel. Zjutraj ob treh ga bodemo, da ne napravimo nikakoršnega hrupa.*
«Dobro*, odgovori jeden možak, «nož imam tako nabrušen, da, ko ga enkrat zabodem, ne bo zinil več.*
«Tistega toraj bomo, ki nima duše*, reče drugi, ter se s smehom razidejo. — «Mene mislijo*, si »Psihofag* misli. Vzame luč ter gre k zunanjim vratom. Pa o joj! Vrata so bila zaklenjena. V tem mu je ugasnila sveča. Znabiti so kje druge vratca, si mislil ter tava ob steni. Pa na srečo prime za kljuko in vratca se odpro. Hitro gre skozi nje ter pride do precej velike luknje. Ne premišlja se, ampak hitro skoči skoz njo. Grozen smrad mu vdari na nos.
«0 ti preklicana naglost*, govori sam seboj in izgovarja še druge nespodobne besede. Z veliko težavo se priplazi pod kap. — Pa dvorišče je bilo previsoko ograjeno, da bi se splazil čez, ter tudi nobene lestvice ni bilo. Konec dvorišča bili so svinjski hlevi. Tje se »Psihofag* splazi in skoči v prvi hlevček, kjer je stanoval dobro rejen prešič. Skozi majhno okence opazuje, kaj se v hiši godi.
Ob treh zagleda luč in vrata se odpro. »Psihofag* gleda strmo, kako se premika sprevod po dvorišču. Naprej gre velik kodrast pes. Za njim gresta moža. Potem pride dekla z veliko skledo in dolgim, svetlim nožem; nazadnje gre gospodar.
Sedaj se pa «Psihofag» začne tresti kakor šiba na vodi in lasje mu vstajajo po koncu. Sprevod se obrne ravno proti hlevčku, kjer je on v kotiču tičal in vrata se odpro. Klešče zaškripajo in nekdo reče: «Trdno vlečte, ga že držim.* Potegnejo — in «Psihofag» se je zvijal pred mesarji ter prosil usmiljenja. Mesarji so začudeno gledali, kaj to pomeni in klešče jim padejo iz rok. To priliko porabi »Psihofag* ter jo kakor blisk udere proti bližnji gošči, kjer je bilo dosti bodečega trnja.
Mesarji od prevelikega smeha niso vedeli kaj bi počeli, jim še tudi prešič pobriše, o katerem so se včeraj pogovarjali, da ga zakoljejo. Pa predno je priletel do vrat, so ga urni mesarji že držali in zaklali.
Kako se je »Psihofagu* v trnji godilo, tega ne znam. Slediti mu nisem hotel, ker je trnje prebodeče za mojo kožo. Rajši sem šel v krčmo, kjer smo koline obhajali, veselili se in smejali neumnemu »Psihofagu*.
Drugo jutro so našli ljudje kosce krvave obleke po trnju. Tudi tisto veliko torbo so našli ter z mladimi vred v Pesnico štrbunknili. Ob neki bukvi so našli tudi možgane. Gotovo si je »Psihofag* tikvo razbil ter je tisto trohico pameti izgubil, ki jo je poprej imel. Zatoraj se mu ni čuditi, da, ko je prišel v Ptuj nazaj, piše tako neumne laži. Se dober učenec iz drugega razreda jih ne verjame.
Na jedni strani piše: Ljubi kmetič, dragi slovenski kmet. Na drugi strani pa bi rad uničil vse kmetijske zadruge in gospodarstvena društva, ko bi jih le mogel. Spet na jedni strani «farba» kmete, ter
jim piše iz sv. evangelija. Na drugi pa hoče zopet pozobati po tri gospode kapelane in še po jednega gospoda župnika vmes.
Mislili si boste, dragi bralci, da si sedaj ne bo upal več agitirati, ker jo je že zadosti skupil. Pa najbrž se motite. Njegov boter mu je zapretil, ako ne bo boljše agitiral, da ga zveže in pelje v narodno tiskarno v Maribor ter priveže pod mizo, pri kateri sedi urednikovič »Našega Doma* in razpravlja njegove laži. Pa te kazni se «Psihofag» bolj boji, kakor pa agitacije, ker bi pod mizo marsikatero toplo od urednikoviča dobil.
Ustnica uredništva.
S. na Bistrici v R. Mi smo tudi za tako „zvezo", samo o njeni obliki nam še ni vse jasno. Za vodstvo take zveze treba spretnih moči, katere, kakor upamo, v kratkem dobimo. Do tedaj pa premotrivajte to vprašanje še natančneje. Mladeniški pozdrav! — Mladenka iz Sv. Miklavža pri Ormožu. Hvala lepa I Imeli smo že od istega kraja drug dopis, zato nam tega ni mogoče objaviti. Pišite! Bog in domovina! — Dopisniku od Sv. Jurja ob Ščavnici. Mi tudi tako mislimo. Najprej ugonobiti „Štajerca". Zakaj pa napadate bralno društvo V Podpirajte ga raje! — Gospodu dopisniku iz Libuč.na Koroškem. Vaš dopis leži na uredniški mizi. Če ga priobčimo, spravi nas v „kajho". Priskrbite nam dokaze! Da ste nam zdravi! — G. F. A. Zerovnice. Vaše pismo je nejasno. Pišite razločneje. Pozdrav!
Uš tulca upravnlštva.
Nekateri se naročujejo na „Naš Dom" in pišejo, da pošljejo naročnino, ko dobijo naše nakaznice. V pojasnilo naznanjamo, da ne pošiljamo nakaznic.
Odlikovan z obiskom Nj. c. in kr. visokosti -.. nadvojvoda Evgena.	—
Josip Tručl
Največja zaloga biserov, zlatnine in srebrnine, brona in optičnih rečij. — Velika zaloga cerkvenega orodja, rrrrrz
Priporočam se v izdelovanje svetilnikov, svetilk, svečnikov, monštranc, kelihov, ciborij, itd. ter v popravljanje vseh cerkvenih in altarnih orodij.
Posebno priporočam:	nove kelihe v
ognju pozlačene ter s srebrom okrašene 600 do 000 g. težke od 60 gld. naprej; nove svečnike za oltarje okrogle, gladke, brušene, 00 cm. visoke po 4 gld. 60 kr.
Velika zaloga namiznega orodja.
Slavnim občinskim predstojništvom priporočam znamke za pse po zelo nizki ceni.
Priporočam se veleč, duhovnikom in cenj. p. n. občinstvu v obilna naročila ter zagotavljam, da se bodem trudil izgotoviti vsa cenj. naročila najtočnejše in po nizki ceni.
(20)12-1 Josi]> Tručl
Maribor, Grajska ulica št. 6.
Vse po nizki cenil	Za izdelke se jamčil
Zavarovanje
pogrebnih stroškov.
Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je najložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 60, 100, 160, 200, 260, 800, 860, 400, 460 in 500 K z meseč, doneli po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 16. do CO. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij do 1: 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom celč zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem glavnem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča glavni zastop J. E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg štev. 3.	9 20—12
ME" Zanesljivi in zaupanja vredni poverjeniki, ki so slovenščine in nemščine tudi pismeno dovolj zmožni, se sprejemajo pod zelč ugodnimi razmerami.
Pri vprašanjih se prosi za odgovor — znamko.
Tom flolMeffl strojev v Hočali pri lariit
Josip Pfeifer-ja
izdelnje s parno močjo ročne mlatilnice najnovejših prednosti, 8 mahalnim bobnom, pri katerem se osišče vrti v bronski topovini. 1—2 moŽf‘ zadostujeta, da gonita celi dan in izmlatita v 10 n rab od 500—800 snopov-Cena prej 1UO 14., zdaj znižana cena HO K. Enoletna garancija. Da®
tudi pet dni na poskus.
Mlatilnice, ki se gonijo s kojnsko, volovsko, vodno ali parno močjo i11 iztresajo, čimjo in vejajo. — Rezalnice za klajo, ročne in z nogo, ki režejo klajo vV dolgosti od 6—100 milimetrov. — Čistilnice za žito, pšenico, oves itd. — Vejalnic6-Druzgalnice za sadje s kamnati, cementni ali železni valarji. Druzgalnice za grozdj6-— Stiskalnice in stiskalne obode. Lušnice za kuruzo. Amerik, stroje za sekanje sla' nine. — Vzdigalnice. Sesalke za studence in cevi za napeljavanje vode. Sesalke 211 gnojšnico. Mline za roko, ali katere druge moči gonijo. Žage za deske itd. Stroje 29 lomljenje škorje za usnjarje. Pluge in brane za travnike, za iztrganje brnela. — P°' pravila strojev se izvršujejo najboljše in po najnižji ceni.
E>v. Anton v Sl. gor 6. avgusta 1901.
Dajem Vam naznanje, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. julija 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža njo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporočal. Z odličnim spoštovanjem	Anton Vraz,
župnik.
Sv. Anton v Sl. gor., 26. avgusta 1901. Naznanim Vam, da sem popolnoma zadovoljen z mlatilnico, ktero sem od Vas, kako naročeno, dobil. Jaz spodaj podpisani priporočam, ako si želi kedo mlatilnico naročiti, naj si naroči pri g. J. Pfeiferju v Hočah, kteri izvrši hitro in gotovo svoje delo. Spoštovanjem	Janez Omulec,
posestnik.
Runeč pri Ormožu, 29. oktobra 1901.
Vam naznanim, da sem s strojem, kterega ste mi poslali, prav zadovoljen, izvršuje lahko in redno svoje delo. Vas bodem priporočal. Spoštovanjem	Franc Vabič,
nadučitelj in posestnik.
V Rakovcih pri sv. Tomažu, 18. avgusta 1901.
Blagorodnemu gospodu Jožef-u Pfeifer.
Za sprejeti mladini stroj se zahvaljujem, da hi nam služil mnogo lot nepoškodovan; ako se poškoduje se priporočamo Vašim popravkom. In tudi naši kmetje se priporočajo za drugo leto Vašim strojem. Srčni pozdrav	Lorene Cainkar,
_______________ ___________ posestnik.
Stranje, Reichenburg, 1. septembra 1901- ^ Vam naznanim, da sem s poslano r0"n_ mlatilnico prav zadovoljen. Hvala za njo. Spojjt0’ vanjem	Franc Radah
posestnik.
V Gornih Lazah (Loče), 31. avgusta 190'-Z mlatilnico sem zadovoljen in se zahvM) jem. Pozdrav	Franc Verhovšek-
V Konjicah, 1. oktobra 190B Mlatilnica je dobra. Vas pozdravljam
Ignac K«k'
Ijutomer, 6. oktobra 19^' Stroja sta dobra. Vas bodem priporočat
Em. Šlandef'
V Osluševcih, 23. novembra 1^' S strojem sem zadovoljen.
Janez KovfC’ posestfl1**’
Razbor pri Slovengradcu, 16. februarja
Prosim odpišite mi, ali ste sprejel' iiaD1| Ker ste mi zadnokrat rekli, da pridete sa'1.11 inu0go toraj prosim, spolnite nam to željo, ker Je tilnice.
Irw*rtrr»vr tri l»1 Ol	v-vni \/n n	M**1*
kmetov, ki bi si radi pri Vas
S srčnim pozdravom 10 9—8
Juri P°t°j*ik’
•	KUVERTE	{
£	s firmo priporoča	0
•	tiskarna sv. Cirila • 5 v Mariborn. 9.
••••<
Jožef Ullaga,
trgovina z mannfalrtiiriiiin uiagoin v lariDPi
Tegettlioir-ov» “lica priporoča svojo veliko m raznovrs _ zalogo manufakturnega blaga, plat«1 in sukna, posebno lepo izbirke suk» za možke in ženske obleke po m« nižji ceni, ter odeje in perilo lastneg izdelka.
13 26-10