ftt. 26. V Gorici, v sredo dne 1. aprila 1903. Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat na tedea ˇ Šestih Isdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in sobote, ajatranje ls-danje opoldne, refterno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniSkirai izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljanav Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 » , , 1-70 Posamične Številke stanp[o tU vin..'.* Od 23. julija 1901 do preklica izhaja ob srečati" n sobotah ob 11 mi dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki oliol Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabr85ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 19. ure. Ha naročila brez doposlsne narocnlnt le ne oziramo. Oglasi In poslanlse seraounijo po petrt-vieteh-. de tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Vecja^drke po proatorn. — Reklame in spisi v nredniSkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in v«ehino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrii, Uredništvo \ se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 ˇ Gorioi v L ntdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nabaja v Gosposki ulici it. 11. vsr«Ž_Ine in oglase Je pTaftat! loeo Gorica, Uupist naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlltvn. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aii gld. 1-60. ~ čSooa» uT«Pr_d6reo»1se prodajata v Soriol v tt-bakarni Sohwarz v Šolski nlioi »n Jellerslt* v Nunski ulioi; — v Trata v tobakarm" Lavrenuid na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A, Gabricek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nadbiskup Stadler. Sarajevo, 27. marca. Hrvatstvo v Bosni in Hercegovini nikakor ni tako močno in čvrsto, kakor bi si to želelo rodoljubno srce hrvatsko. Boriti se mora na vse strani, in ako se ne bi borilo, izginilo^ bi kmalu. Protivniki so mnogovrstni in močni. K namen tem skromnim vrsticam, pojasnjevati moči in pozicijo hrvatstva v Bosni in Hercegovini, Se manj spuščati se v kako teoretično razpravo o tem vprašanju, namen nam je le ta, povedati tudi Slovencem, kako nadbiskup Stadler, ki so ga nekdaj šteli med odlične hrvatske rodoljube, podpira hrvatske težnje in boj za. narodni obstanek in napredek. Zanimalo bode to Slovence Um bolj, ker je Stadler vzgojil slovečega ljubljanskega ikofa, kateri hoče na vsak način vzdržati brezumno politično vodstvo in pogubno in nemoralno gospodarsko organizacijo, pa naj sto in sto kaplanov, tisoč in tisoč deklet in žen v tone v mlaki neii.oralnosti in naj iztisne cele sloje vernih kristijanov iz katoliške cerkve, kristijanov, kateri s studom gledajo, kako neusmiljeno nekateri božji namestniki in njih slepe ovčice v obraz pljujejo resnici in ljubezni. Žalostna resnica je, da bosenski Hrvatje od svojih prekosavskih bratov ne dobivajo tiste podpore, na katero so računali, ko so začeli delati za svoj kulturni in narodni napredek. Vlada tudi ni bila nikdar zaljubljena v hrvatske rodoljube v Bosni in Hercegovini, vrgla jim je mnogotero poleno pod noge. Le včasih pride tak trenutek, da jim vlada pokaže prijavno lice — ona že ve zakaj. Pri takih okolnostih je menila bosenska hrvatska inteligencija, da bi bilo velike važnosti, ko bi se muslimani (muhamedanci) pridobili za hrvatstvo. S tem bi bilo hrvatstvo v Bosni in Hercegovini rešeno. V tem namenu je gotovo dobršen del narodnega egoizma ali brez dvojbe tudi lep del plemenitosti. Poznamo med delavci za slogo med Hrvati in muslimani take, katerih očetje so od muslimanov mnogo zla pretrpeli ali celo svoje življenje izgubili. Sin bi se zdaj mogel kolikor toliko maščevati za take krivice. Ako pa tak sin roko poda muslimanu, rekoč; »Bratje smo, enega rodu, ene krvi, zakaj bi se sovražili, ljubimo se, skupno delajmo za prosveto innapredek domovi nel* — potem moramo priznati, da je moral zatreti v sebi podla čuvstva sovraštva in maščevalnosti, in da so zmagala v njem čuvstva -~ plemenita, ,Prav* — mu odgovori brat musliman, kateremu je nje-gova vera sveta nad vse — »dobro, aH tvoji popovi ne smejo skruniti naših verskih svetinj, ne smejo se vtikati v naSe verske zadeve, kakor se mi v vaše ne vtičemo.* Brata sta se pobotala. Našla se je vsaj mlada inteligencija in začela složno delo za hrvatsko idejo in prosveto, ali delali so rodoljubi svoje načrte — brez Stadlerja! Stadler odobrava vse tvoje razloge, ko se pa dotakneš verskega vprašanja, katero bi se dalo rešiti brez škode katoliški veri, potem pa čuješ tisti nesrečni »non possu-mus*. Kaj mara Stadler, naj vrag vzame ali kdor hoče vse hrvatstvo, samo da on reši kako propalo in neznačajno muslimansko dušo ter jo pripelje v naročje katoliške cerkve 1 Je-li tak katoličan katolikom v čast ali sramoto, to je postranska stvar. Tudi na to se ne gleda, koliko cela zadeva takega spreobrnem'* stoji. Koliko je katoliških siromakov, kateri trpe in trpe; nič ne de — oni so že katoliki, le naj trpe, saj trpe za nebesa, rešiti je treba nekatolika, denar se že izmolze iz — katolikov. Pri vsakem takem slučaju zavre muslimanska kri in oživi staro sovraštvo med njimi in katoliki. Ogorčeni so muslimani, ogorčeni so pa tudi rodoljubni Hrvatje katoliki, ker vidijo, da katoliška stvar nt pridobila nič, hrvatska pa je izgubila mnogo. Znano je, da je Stadler izstopil iz »Trebeviča*, ker je bilo določeno, da se tudi muslimani vdeležijo inštalacije društvene zastave. Po njegovem mnenju je zastava, kateri so se približali muslimani, profanirana, in pod tako zastavo ne sme hoditi katolik, in tega madeža tudi nobeden cerkveni blagoslov ne bi opral. To je bil nov povod, da zbližavanje H. vato v katolikov in muslimancev ni moglo napredovati. Ogorčenost Hrvatov je rasla. Prišla je afera jeronimskega zavoda v Rimu, katera ni povišala Stadlerjevega ugleda. Ne-volja p.oti Stadlerju se je Sirila. Rodoljubi svoje nevolje niso skrivali, ali javni izraz te nevolje je bil iz različnih obzirov vendarle jako zmeren. Rodoljubi so se bali takega razpora, kakor divja med Jegličom in slovensko inteligencijo. Zdaj pa jim je menda jasno, da do razpora mora priti. Dogodil se je slučaj verske?*, fanatizma, katerega hrvatski rodoljubi nočejo zamolčati, temveč nameravajo javno protestirati proti Stadlerjevemu verskemu nasilju, V začetku t. m. je izginila iz nekega sela pri Konjiču v Hercegovini muslimanska vdova s troje otrok, Dvema otrokoma je bil oče njen pokojni mož musliman, tretjemu pa neki katoliški seljak. Zvedelo se jo, da je to ženo z otroki nadškof Stadler nekam odpeljal iz Bosne in vse dal krstiti. Konjiški muslimani so vse sile napeli, da bi našli ženi in otrokom sled, ali zastonj. Poslali so tudi dve deputaciji v Sarajevo. Stadler dejstva ne taji, aH povedati noče, kje je žena z otroki. Zahtevali so muslimani, da naj jim da vsaj ona dva otroka nazaj, katerim je bil oče musliman, toda zastonj. Ogorčenost med muslimani je velika in ravno tolika tudi med hrvatsko inteligencijo, katera vidi, da nadškof z nespretno roko podira, kar ona s trudom in žrtvami zida. Najodličneji zastopniki hrvatske ideje v Sarajevu so sklenili, da ne bodo več molče gledali Stadlerjevih nekorektnih, hrvalstvu škodljivih činov. Ne bode dolgo, ko vsi hrvatski Časniki, ki se bore za narodno idejo, prinesejo jasen protest najuglednejih_sara-jevskih katoliških Hrvatov proti prozelitsvu nadškofa Stadlerja in čudnemu razumevanju njegovih apostolskih dolžnosti. To bo začetek boja! — Mi odobravamo nameravani korak sarajevskih Hrvatov, kateremu naj bi se pridružili tudi drugi bosenski in hercegovski Hrvatje, opozorujemo jih pa, da s samimi protesti na papirju ne bodo mnogo dosegli. Treba bo neko gospodo potipati tam, kjer je bolj občutljiva. Iz Spinčičevega pora. (D„j#.) Nekoliko podatkov o Šolskih razmerah v Primorju. Podati hočem le le nekoliko preciznih podatkov o šolskih razmerah v primorskih pokrajinah. Gospoda moja l V tem Primorju obstoji le ena sama državna obrtna šola, in sicer v Trstu, in na tej je le italijanski jezik poučni jezik, laz poznam sam več hrvatskih in slovenskih dečkov, ki obiskujejo to šolo, ki se morajo tam v začetku mučiti z italijanskim jezikom, katerim se torej italijanski jezik naravnost usiljuje. V vsej Islri obstoji le ena hrv. obrtna nadaljevalna šola, dočim jih je italijanskih več, V vsem Primorju obstojiti le dve navtisk: šoli, obe z italijanskim učnim jezikom, nobena pa s hrvatskim, da-si se — izlasti od kvarnerskih otokov in obrežij Kvarnera — več Hrvatov posveča službi na morju, nego pa Italijanov. Velika večina, do 75% prebivalstva Istre pripada kmečkemu stanu, ali poljedelska lola za to kmečko prebivalstvo ne obstoji še, dočim se na izvestnih zavodih v Poreču more uživati poljedelski pouk v italijanskem jeziku. Na adreso ministerstva za trgovino. Mi-nisterstvu za trgovino smo že večkrat izrekali zahvalo za dela, ki jih je izvelo v našem Primorju in to ministerstvo bi res moglo največ storiti za nas. Take zahvale ne moremo izreči — morda smo grešili tudi mi, da smo sploh izražali zahvalo — glede proračuna za leta 1903. a najbrže so črtali gospodje finančnega ministerstva. Glede obrežij Kvarnera sta namreč postavljeni le dve postavki, in še ti z neznatnimi zneski, dočim se dela, potrebna za Opatijo, ta svetovno-znani kraj, za moščeniško Drago, za Valun in mnoge druge kraje, pušča neizvedena, s katerimi deli bi, uporabivši razmerno male svole, zadovoljili ljudem v njegovih opravičenih željah. Glede jezikovnih razmer je tudi pri tem mir .terstvu ostalo vse pri starem; vse je namreč italijansko; uradovanje * strankami, razglasi, napisi itd., in to celo v Vo-loskem, Opatiji, Malinski, Baski in drugih krajih. — O raznih dragih stvareh je rekel: le pa še drugih splošno znanih stvari, katere bi Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. roljski spisal H. Slenklenlei. — Vosi. Podnrokt. (Dalje \ Po teh besedah si pljune stari na -lian, mlajši pa dod&: »Drugače že ne more biti!« »Gotovo je, da do tega pride, toda kedaj? Toda to ni naša skrb, marveč kraljeva. Morda pride kmalu do tega, morda tudi ne. To ve sam Bog, toda sedaj moram jaz iti med nje.* »Morda z odkupnino za Zbiška?« Ko je oče omenil Zbiška, je lice mladega Volka od sovraštva vse obledelo in postalo naravnost grozno. Toda Matija odgovori povsem mirno: »Morda tudi z odkupnino, toda ne za Zbiška.« Na te besede sta postala oče in sin še bolj radovedna in starec, ki se ni mogel dalje premagati, reče: »Ali hočete nama povedati, ali ne, Čemu pojdete tjekaj ?« »Hočem, hočem!« odvrne Matija, kimaje z glavo. »Toda poprej vama še povem nekaj drugega. Evo, glejte po mojem odhodu bo oddan moj Bogdanee v varstvo božje. Onikrat, ko sva se jaz in Zbišek bojevala pod knezom Vitoldom, je nadzoroval najino siromaštvo bistrovidni opat in nekoliko tudi Zih iz Zgorelic, toda sedaj ostane moje posestvo brez nad- zornika. Strašno otožno je za človeka, ko pomisli, da se je zastonj trudil, zaman delal. Saj itak vesta, kako je. Ljudi mi naščujejo, meje razderd, od črede vsakdo vzame, kar se mu bo ljubilo, in ako mi gospod Jezus dopusti, da se še srečno vrnem, najdem tukaj zopet le puščavo. Proti temu jesamojedno sredstvo: dober sosed. Radi tega sem tudi prišel semkaj, da vaju kot sosed poprosim, da blagovolita paziti na Bogdanec, in ne dopustiti, da bi mi kdo delal krivico.« Oba Volka močno osupneta, ko začujeta to prošnjo. Nastalo je za nekaj časa molčanje, kajti niti jeden niti drugi mu ni mogel takoj odgovoriti. Matija dvigne kupico medice k ustom, jo izpije ter nadaljuje tako mirno in zaupljivo, kakor bi bili že davno najboljši prijatelji med seboj. Povem vama odkritosrčno, koga se bojim, da mi bo tu delal največjo škodo. Nikogar drugega nego Čtana iz Rogove. Od vaju, naj si bi se tudi ločili v sovraštvu, se ne bojim ničesar, a to radi tega, ker vi ste vitežki ljudje, ki se ne boje pogledati svojemu sovražniku v oči, ne pa, da bi se maščevali za njegovim hrbtom. Hej, z vama je nekaj povsem drugega! Kar je vitez, to je vitez. Toda Čtan je prostak in od prostaka se moreš nadejati vsega, to pa radi tega, ker je on ni-me jako hud vsled tega, da nisem dopustil, da bi on ugrabil Zihovo Jagjenko,« »katero čuvate za svojega sinovca!« zakliče mladi Volk. Matija ga strogo pogleda, na to pa se obrne k staremu tor reče povsem mirno: »Vedite, da se je moj sinovec oženil s hčerko nekega mazurskega plemiča ter si ž njo vred pridobil zdatno doto.« Nastane novo in še globleje molčanje; oče in sin sta gledala nekaj časa Matijca z odprtimi usti. Končno spregovori stari: »Hoj! Kako? Kaj pravite? Nu, govorite!« Matija nadaljuje, kakor da ne bi čul tega vprašanja : »Prav radi tega moram na pot in zato vaju prosim : pazita na Bogdanec in ne dopustita, da bi mi kdo delal krivico, zlasti pa me čuvajta kot dobra in poštena soseda pred Čtanovim maščevanjem.* Mladi Volk, ki je bil bistrega uma, je takoj spoznal, da je dobro imeti Matijca -a prijatelja sedaj, ko je Zbišek oženjen, kajti Jagjenka je gojila do njega zaupanje ter je bila vsikdar pripravljena ravnati se po njegovem svetu. In pred očmi mladega vročekrv-neža se takoj pojavi novo obzorje. »Sedaj ni dovolj, da Matijcu ne nasprotujem, marveč si ga moram celo pridobiti!« je dejal. In dasi je bil nekoliko opit, je vendar dobro vedel, kaj dela; urno je stisnil očetovo. koleno pod mizo v znamenje, naj ne reče ničesar nepotrebnega, sam pa je dejal: »Čtana se ne bojte! Oho! Naj samo poskusi! Nekoliko me je res opraskal, pa tudi jaz sem mu jih dal toliko, da ga lastna mati ni spoznala. Ne bojte se ničesar nego odpotujte povsem mirno. Niti jedna vrana ne izgine na Bogdancu!« »Kakor vidim, ste jako pošteni ljudje. Ali mi obljubita?« morali poznati tudi Členi visoke c. kr. vlade. Raztra napisov na železnicah, pristaniških oblastih, je Se drugih napisov, ki so le italijanski in nemški. Poštno in brzojavno poslopje v Trstu je za vse Primorje in tudi za Kranjsko, a napisi so le nemški in italijanski. Za veliko veČino prebivalstva, Ce se prišteva tudi Kranjsko, ni določen noben napis. Istotako je na c. kr. finančni oblasti in na drugih oblastih. Taka splošna stvar je, da imajo podjetniki, ki so tuji državljani, prednost na avstrijskih delih; istotako imajo ptuji delavci prednost pred domačimi. Tako splošno znano dejstvo je tudi list .Osserva-tore Triestino* s cesarskim orlom, ki izhaja za Primorje, in sicer le v it lijanskem jeziku. V Dalmaciji, kjer je le 27,% Italijanov, se uradni list tudi italijanski piše; v Primorju pa, kjer je večina prebivalstva hrvatska in slovenska, se uradni list izdaja le v italijanskem jeziku. In kake da postopajo druge oblasti, to je razvidno iz neke .Notifieazione deiHspeltore superiore di finanza' v Kopru od 12. ostobra 1902 za okraj Poreč, to je v številki od SO. oktobra 1902 imenovanega uradnega list; potem je neka Notificazione istega .Ispettore superiore di financa" za davčni okraj Pazin, ki je skoraj ves hrvatski. Potem je neka ,Kundmachung" za sodni okraj Komen od ,k. k. Finanzoberinspector*, povsem nenSka, in za tem je tudi en .Editto* v čisto italijanskem jeziku, namreč od „l.R. Giudizio distrettuale sez. I. Pisino* in sicer za okraj Pazin, v katerem bivajo v glavnem Hrvatje. (Bfej-klici.) In takih objavov, razpisov natečajev itd. imamo v številkah od 17. novembra 1901, od 18. novembra 1902. od 10. novembra 1902, kakor sploh v vsaki številki. Jaz sem vzel slučajno le to številko. Vi vidite, da date, ki sem jih našel tam, slede ena drugi. Dtnaig h razne novice. 8g. naročnikom. — Skončali smo prvo četrtletje tek. 1. Gg. naročnike, ki so z naročnino še zaostali, prosimo, da isto vplačajo čim prej, ker so, kar ponovno povdar-jamo, naša edina zaslomba le točno plaču-joči naročniki. Oni, ki plačujejo četrtletno, naj blagovolijo poslati naročnino za naprej. Ob tej priliki se obračamo zopet tudi do starih dolžnikov, da naj se nas spomnijo s plačilom. Prosimo. Posebno priznanje našemu rojaku prof. dr. Karolu Štrekija. — Vsejifiloz.-historičnega razreda dne 18. febr. t. I. je bila akademiji znanosti na Dunaju predložena razprava našega rojaka, vseučiliškega prof. dr. Karla Štrekijav Gradcu, naslovljena „Z u r slavisehen Lehnw6rterkunde% s prošnjo, da bi jo akademija sprejela v svoje .Sitzungsberichte*. V zadnji seji tega razreda, dne 18. marca, se je odločilo, da se ta razprava vsprejme ne v »Sitzungsberichte*, ampak v akademijske .Deakschriften", kar je posebno priznanje za našega učenjaka. Osebna Test. — Sodnijski tajnik pri tukajšnji ckr. sodniji Hans Falke pl. Li-lienstein je imenovan deželnosodnim svetnikom ter kot tak prestavljen v Rovinj. Preiskovalni sodnik na tukajšnji okrožni sodniji je na mesto v Boleč odišlega pristava g.Devetaka pristav Perndanner. — Preiskovalni sodnik Mus:na ostane, kakor se vidi, še na dalje na svojem mestn. Tako imamo sedaj dva preiskovalna sodnika, katerih eden je Lah, Musina, drugi pa Nemec, Perndanner, in nobeden izmed njiju ne zna zadosti slovenski! Smrtna kosa. r- V Zadru, kamor je bil šel iskat zdravja, je umrl nenadoma 29. t. m. v najlepši moški dobi dr. Hinko Šukl j e, zdravnik v Celju. Pokojni Šuklje je bil odličen delaven Slovenec, kakoršnih je malo, zato ga bodo celjski Slovenci živo pogrešali. Slovel je tudi kot zdravnik, h kateremu so hodili po svet celo zagrizeni Nemci. Ob njegovi rakvi plače mlada žena Gizela iz poznate rodbine Kukčeve v Žalcu, s katero se je poročil šele pred nekaj meseci. Blag mu bodi spomin. — V Podkraju nad Vipavo je umrl 78 let stari posestnik Fran R upnik, ki je bil mnogo let tamkaj občinski svetovalec ter vedno zvest pristaš narodno-napredne stranke. Bodi mu lahka zemlja domača l Potrjen takonskl načrt. — Njegovo Veličanstvo cesar je potrdil zakonski načrt glede uravnave potoka Birsa, kateri je sklenil naš deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju. — Občinske volitve v Gorici. — L?sta volilcev za bližnje dopolnilne volitve bo razpoložena za vpogled občinstvu skozi 4 tedne, in sicer od 1, aprila t. 1. dalje. Reklamacije je podati v 8 dneh po 29. aprilu t. 1. .RnsskiJ kružok" t Gorici vabi h koncertu, kateri priredi v soboto dne 4. aprila v prostorih »Slovenske Čitalnice* s sledečim vsporedom: 1. Anton Dvorak: Legenda. I. in II. Glasovir. 4-ročno. "i. a) Dr. B. Jpavec: ,Če na poljane rosa pade* (Aleksandrov) b) A. Dargomvžskij: »Dušečka devica*, sopran-solo. 3. Seb. Bach: .Simfonija*, dvojegoslij in glasovir. 4. F. S. Vilhar: a) »Mornar*, b) ,Kam", poje gosp. Janko Krsnik. 5. F. Grbič: .Rožmarin", trospev z glasovirjem. 6. G. B. Voigt: »Lepa mlinarica", romanca za flavto z glasovirjem. 7. Hildbach: ,PUc slovd*, dvo-spev. 8. Fr. Grbič: a) »Milostinka*, b) A. Nedvčd: .Ljubici*, poje g. Janko Krsnik. 9. .Živa podoba*, petje. Cveterospev. Začetek točno ob 8. in pol zvečer. — Vse točke se bodo vršile brez presledkov. Iz posebne prijaznosti sodeluje g. Janko Krsnik iz Ljubljane. Vstopnina 1 K: Sedeži 1.—2. vrste 2 K; 2.—4. vrste l K 50 vin.; od 5. vrste dalje 1 K; gg. kandidatinje vstopnino in nenume-riran sedež 1 K; gg. dijaki vstopnine 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V naši trgovski In obrtni zbornici je prekipela do vrha ljubezen do — Italije I Kakor se Čaje, je sklenila zbornica v svoji zadnji seji, da ho delala na to, da uvozna carina na tuja, to je v prvi vrsti na laska vina, ne sme znašati za prihodnje nad 10 K na jeden kvintal vina, vinska klavzula ne le da ostane, marveč naj bi se dale laškim vi-nom pri uvozu še večje olajšave nego doslej. Zaradi tega je zavrelo po zbornici, svetovalec Holzer je odstopil, in sedaj je podalo celo predsedstvo svojo ostavko. Seveda ni pripisovati temu prevelike važnosti, kajti naša zbornica pac ne bo odločevala omenjene carine, ali ta pojav kaže, v kako nepravih rokah se nahajajo interesi nase obrti, trgovine in kmetijstva, ko je mogoč v zbornici sklep, ki gre naravnost proti najvitalnišim našim interesom ter hoCe našega vinogradnika kar uničiti! Pri tem sklepu se pač spominjamo zopet enkrat, da živimo v deželi neverjetnosti. Vode primanjkuje. — Takega pomanjkanja vode, kakor letos, že ni bilo kmalu v Gorici. Zim- je bila izredni lepa in suha, in spomlad jt istolaka. Ze tako je slabo poskrbljeno za vodo v Gorici, umevno, da ob vednem suhem vremenu nastaja strašno pomanjkanje vode. Nekaj členov goriške tehniške in legalne komisije je šlo te dni zopet enkrat gledat, kako je s kronberškimi studenci. Namen jim je bil preračunati, koliko da vode oni kromberški studenec, ki je še v posesti grofa Coroninija in za katerega zahteva 14.000 K. Konstatovalo se je, da je dal studenec 570 hektolitrov, dočim so dali drugi studenci v posestvi mesta isti dan 4032 hektolitrov. Baje se potrudijo sedaj, da dobi mesto še ta studenec. V stavbenem uradu pa študirajo še dalje vodovodno vprašanje in, kakor se Cuje, dobimo zopet v kratkem nov načrt, ki naj opomore mizeriji, ki tare meščanstvo vsled pomanjkanja vode. AH teh načrtov je že več nego za en koš, komisij brez konca in kraja, vode pa le še ni in nil Komisijonirat hodijo pridno tudi v Če-povan, kjer tudi iščejo, kakor znano, vode za mesto. Kupiti hočejo kratkomalo svet, na katerem so studenci. Predno Čepovanci kaj prodajo, gotovo pomislijo na lastno korist v svoji dolini, in pričakovati je, da ako se sporazumejo z goriškim magistratom, da se to zgodi tako, da ne bo trpela škode v bodočnosti čepovanska dolina. Stekel pes? — V petek v jutro so našli na tekališCu F. G. tik zemljišča, kjer zida gospa Jakopičeva svojo hišo, psa, ki je kazal, da je stekel. Poslali so po konjederca, ali predno je ta prišel, je bil pes že mrtev, ker ga je tam mimoidoči g.Vaccardni ustrelil. Psa so raztelesili ter poslali glavo na Dunaj, da se konstatuje, ali je bil pes stekel ali ne. Radi tega morajo nositi psi nagobčnike, prepovedano je strogo jemati pse v omnibuse in v javne lokale. Gospodarji psov so obvezani, naznaniti magistratu vsak količkaj sumljiv slučaj, ki bi kazal na steklost psa. Kdor se ne ravna po teh določilih, se kaznuje po zak. 24. maja 1882. Ustanovni shod .Podružnice slovenskega planinskega društva za sodna okraja AJdorSeina-Vlpava* se b'o vršil 5. aprila 1903. ob 4. uri popoludne v dvorani društva .Edinost* v Ajdovščini. Rodoljubne prijateljice in prijatelje slovenske turistike vabijo k mnogobrojni; udeležbi — sklicatelji. Sadjarsko društvo v Tolmina je imelo v nedeljo 29. marca svoj občni zbor, pouk o sadjarstvu in razdelitev dreves mej člane. Prostorna občinska dvorana je bila polna kmetovalcev iz bližnjih in celo oddaljenih občin tol. okraja. Predsednik g. Ig. Kovač i č pozdravi navzoče z veseljem, ker so se vtako -obilnem številu^občnega zbora udeležili. Na to predava društveni tajnik g. A. Vrtov.ec o sadjarstvu splohgledž kupčije na bližajočo v železnico. Poučuje o obrezovanju in snaženju dreves, o nekojih boleznih in škodljivih merčesih, in kako vse to preganjati, zdraviti in uničevati. Navdušuje navzoče kmetovalce na vsestranski napredek na sadjarskem polju. Pojasnuje iz pravil, koliko bi lahko društvo še več storilo, ako bi imelo več denarnih sredstev. Omenja podpore, ustanovnike in druge dobrotnike, ki podpirajo koristno društvo. Pov-darja važnost sadjarske knjižnice društveni* kom v porabo, govori o razstavi sadja tol. okraja, na kateri bi se določila tehnična imena sadju. Vso razpravo društvenega tajnika so navzoči z zanimanjem poslušali. Pri zborovanju bilo je več učiteljev, sodnijski svetovalec Primožič in sodn. pristav dr. Snider. Znamenje, da se zanimajo za sadjarstvo, njegov razvoj in napredek. Volil se je stari odbor z vzklikom. Pregledovalcem računov sta bila izvoljena Josip Kenda, učitelj v Ljubinju, in Ivan Kavčič, posestnik v Poljubinju. Pri slučajnostih se je oglasil Andrej Monfreda iz Poljubinja, ki je novemu odboru priporočal, da bi društvo kupilo lastno zemljišče ter gojilo tudi orehorejo. S tem je bil prvi del občnega zbora dovršen. Na to so šli v društveno drevesnico vsi skupaj. Drevesnica je bila c.tinčana s cesarsko in narodno zastavo. Tu seje izcimilo pravo živahno in veselo življenje. Blizu 100 članov je dobilo v drevesnici za razdelitev že pripravljena lepa, žlahtna drevesa. Ob krasnem vremenu pridružilo se je temu sadjarskemu prazniku več gospodov iz Tolmina. Z vidnim veseljem nosili oz. vozili so člani lepa drevesa domov, kjer jih na svojem zemljišču stalno vsade sebi in potomcem v korist, veselje in v ponos. Ciril-Metodove blškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti biškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu* (Dalje v prilogi.) »Obljubiva!« zakličeta oba. »Na vitežko čast?« »Na vitežko čast.* »In na sveti križ?« »Da, tudi na sveti križ! Tako nama pomagaj Bog!« Matija se zadovoljno nasmeje in reče: »Nu, to sem tudi pričakoval od vaju. Ker pa je temu tako, hočem vama še nekaj reči...- Zih, kakor je vama znano, mi je izročil v skrb svoje otroke. Za to sem tudi Čtanu in tebi, mladenič, stopil na pot, ko sta hotela posiloma vdreti v Zgorelice. Toda sedaj, ko bodem v Marburgu, ali Bog ve kje, oni ne bodo imeli nobenega varstva... Resnica je, da nad sirotami čuva Bog in da onemu, ki jim vzroči krivico, odseka jo glavo ter ga vrhu tega še proglasijo človekom brez Časti. Vsekakor pa mi hudo dene, da moram oditi. Grozno mi je hudo. Obljubita mi, da Zihovim sirotam ne le vidva ne provzročita nikake krivice, marveč da ne dopustita, da bi jim jo drugi delali.« »Priseževa! Priseževa!« »Na vitežko čast in poštenje!* »Na vitežko čast in poštenje!« »In na sveti križ!« »In na sveti križ!« »Bog je to slišal. Amen!« doda Matija Na to si oddahne globoko, kajti vedel je, da ona ostaneta zvesta svoji prisegi, čeprav bi si imel vsakteri odgrizniti svoje prste od jeze in zlobe. Na to se je jel poslavljati, toda ona ga skoro posiloma pridržita. Moral je piti in se spoprijatljiti s starim Volkom; mladi pa, dasi se je rad prepiral, kadar je bil pijan, je to pot le Čtanu grozno pretil ter skakal ol olo Matijca tako uneto, kakor bi že jutri imel dobiti od njega Jagjenko. Pred polnočjo je celo utrujen omedlel in ko so ga pripravili k zavesti, je kmalu zaspal ter spal kakor hrast. Stari Volk se je kmalu ravnal po vzgledu svojega sina in Matija je oba kakor mrtva pustil za mizo. Matija sam ni bil pijan, kajti njegova glava je bila zmožna dokaj prenesti, marveč samo nekoliko opit. Vračaje se domu, se je z veseljem spominjal tega, kar je baš opravil. »Nu,« je rekel sam sebi, »Bogdanec je sedaj zavarovan in Zgorelice tudi. Ona se bosta sicer jezila radi tega, da odide Jagjenka, vendar, pa bosta čuvala moje in njeno premoženje, ker sta se zavezala s prisego. Gospod Jezus je vendarle dal Človeku spretnost; kjer nečesa ni m6či doseči s pestjo, tr?ba je to doseči z razumom. Daj Bog, da tudi pri Križarjih kaj opravim ! Toda ž njim ja težav nejši in hujši ^osel... Na-1 šinec, dasi je pravi pasji brat, kadar priseže na vitežko čast in na sveti križ, tudi ostane zvrst prisegi, njim pa znači prisega toliko, kakor bi pljunil v vodo.' Nu, morda mi presveta Jezusova mati pomore, da prispem Zbišku na pomoč, kakor sem sedaj prispel tudi Bogdaneu in Zihovim otrokom...« Tu mu šine '/ glavo, da bi sedaj deklici no bilo treba oditi, ker jo bosta čuvala oba Volka kakor zenico svojega očesa. Toda Čez nekaj časa zavrže tudi to misel. Volka bi jo kajpada skrbno čuvala, nasprotno pa bi jo Čtan napadal čimdalje huje... Bog vedi, kdo I bi koga premagal, toda to je gotovo, da od teh na-1 padov bi imele škodo Zgorelice, Zihove sirote, da, tudi Jagjenka. Volkoma bo dokaj lože čuvati samo Bogdanec, I za deklico pa bo tudi v vsakem slučaju bolje, ako bo j oddaljena od teh razbijalcev, ob enem pa blizu boga-! tega opata. Matija povsem ni verjel, da bi mogla Da-nuša priti živa iz križarskih rok, fn radi tega tudi ni dal slovesa nadeji, da se vrne ZbiSek sčasoma kot vdovec ter spozna, da ga je volja božja pripeljala k Jagjenki. »Hej, mogočni Bog!« je dejal sam sebi, »ako bi on, ki ima že Spihov, vzel pozneje še Jagjenko z Mo-čidolom ter s tem, kar ji zapusti opat, pa bi mu ne bilo žal polnega voza voska za sveče 1« Pri podobnih mislih si je j ako prikrajšal pot iz Brezove, vsekakor pa je dospel v Bogdanec že v pozni noči in se močno zy-ddil, ko je zagledal jasno razsvetljene šipe v oknih. Družina tudi ni spala; komaj je krenil na dvorišče, mu je pritekel služabnik nasproti. »Ali imamo goste — ali kaj se godi?« vpraša Matija, stopivši s konja. »Da, tu je mladi gospodič iz Zgorelic in Čeh Glavač,« odvrne služabnik. Matija se začudi temu obisku. Jagjenka mu je obljubila, da hoče priti jutri, predno se bo danilo, in potem bi imela iti skupaj na pot. Čemu je torej prišel Janko, in pri tem še tako pozno? Stari vitez si je ubijal glavo z mislijo, kaj se je neki moglo pripetiti v Zgorelieah in z gotovim nemirom v svoji duši je stopil v sobo. V sobi so gorele v. veliki glinasti peči jasno in veselo debele klade, nad mizo sta svetili v železnih kleščah dve bakiji in v njiju svetlobi je zagledal Matija Janka, Čeha Glavača ter še jednega mladega fantiča, z rdečim licem kakor jabolko. »Kako se imaš, moj Janko? Kaj dela Jagjenka?« vpraša stari vitez. »Jagjenka mi je naročila,« reče mladenič, polju* bivši mu roko, »vam povedati, da se je premislila in da rajše ostane doma.« »Boj se Boga! Kaj je zopet to? Kaj jej je neki prišlo v glavo?« Ali deček ga pogleda s svojimi plavim! očmi ter se apusii v smeh. tlSo6eMt. 26. z dne 1. aprila 1803 »Slovanska zveza" In dr. Šusteršlč. — V »SI. 7.v.* ali v »lepem klubu" je gospodoval neomejeno do zadnjega časa dr. Šusteršič, in sicer tako, kakor je on navajen. Mož ima o sebi visoke misli, in radi teh visokih misli hoče, da se mu vse klanja. Poleg te lepe lastnosti ljubi tudi izrednosti, senzacije, ter išče vedno povodov, da bi se mogjo o njem govoriti v javnosti. Iz takega nagiba je Izdal, seveda pod firmo »SI. zv/, pred kratkim nov program svojega »lepega" kluba, ki je bil prav »šustarsko" sestavljen. Govoričil je nekaj o deželni avtonomiji, kakoršne Slovenci nočemo, ker bi bila naortamtam-naravnost v pogubo. X javnosti se je kriti-kovalo ta novi program, in ko je videl dr. Šusteršie, da mu je zapisala javna sodba v j spričevalo nezadostuo, pa je dal hitro pre- | klicati v »Slovencu", da se ni mislilo na deželno avtonomijo, ampak na narodno. Ne ve, kaj dela, in ne ve, kaj bi rad! Ali govorilo se je pa vseeno o njem v javnosti, in s tem je ustreženo njegovi samopašnosti. — Ker je bil izdan nov program ter se je tako nekako zagotavljalo, na kako trdnih nogah stoji »lepi« klub, je bilo misliti, da preveva člane tega kluba le en duh, le ena misel, vzorna disciplina. Ali temu ni tako. Duhovi v tem klubu se kar ne morejo strniti v duhu dr. SusterSiča, in ker so sklenili glede glasovanja o poslovniku drugače, nego je hotel dr. Šusteršič, se je On odpovedal. Senzacija! Slovenija se je pretresla, vodstvo klerikalne stranke hiti zagotavljati Šust. neomejenega zaupanja in poje se v ljubljanskem general*-nem štabu visoka pesem o slogi in disciplini. Ta pesem je namenjena dalmatinskih Hrvatom in dr, Ploju, ki so rušili disciplino, ker niso slepo ubogali dr. Šusteršiča. Te reni-tentne duhove treba krotiti, te hrvatske glave ukloniti, in v tako svrho je segel dr. Johann po »senzaciji* -— odpovedal se je načelstvu »lepega" kluba! Sedaj ima klub le enega načelnika, dr. Ivčeviča — dr. Šuštar pa študira, kako bi zlezel nazaj na predsedniško mesto. V »lepem* klubu je dandanašnji že skoro vse mogoče, in tako se pospne gotovo tudi dr. Š. zopet v predsedstvo! Bržčas se uklonijo uporni duhovi, zmaga dr. Š. in »lepi* kluh bo jadral naprej pod ožlindrano zastavo. Nam ni za dr. š. prav nič, pa tudi za ostale jugoslovanske poslance, ki derejo za njim, nam ni prav nič, ker o njih je mogoče sedaj le eno mnenje, ampak nam je za komedijanstvo lepega kluba, ki je nam prav všeč, ker pa takih potih se vendarle počasi zjasnijo vremena, da bodo videli jugoslovanski volilci, koga imajo na Dunaju, kako se obnaša njihovo zastopstvo in kako zastopa njihove interese! S Šusteržičevimi komedijami moramo biti le zadovoljni, njegove »senzacije" morajo dovesti konečno do te senzacije, da izgine ta političen kadaver tje, kamor edino tiče.... I*. Hartman In oratorIJ »S t. Frančišek*. — V novejšem času sta se prikazali dve svetli zvezdi na glasbenem polju: Perosi in P. Hartman, ki se odlikujeta z izbornimi skladbami, zlasti zoratoriji. Prvi je zložil že več oratarijev in jih vodil po raznih mestih Evrope. Posebno se odlikuje njegov »Natale", ki se je proizvajal 1. 1901. v Vidmu. Drugi sedaj potuje po prestolnih mestih in vodi svoja dva oratorija »Sv. Peter* in »Sv. Fran- j eišek", Dne 22. in 23. aprilabo vodil ' iTOTT*' BtuDtjTirt- S v.~*S4^a n č i š k a. Glasbena Matica prevzame produkcijo. Pelo bode do 160 pevcev in pevk, orkester bode štel 60—70 mož. Štirje solisti pridejo iz umetniških krogov, torej se sme •pričakovati izrednega, vžitka. P. Hartman je frančiškanski duhovnik, organist v sloveči baziliki Ar^coeli v Rimu in vodja konservatorija »S Ciiara" v Rimu. P. Hartman ni glasbenik v smislu modernih skladateljev, ki nam dostikrat podajajo skladbe, katerih nihče ne razume, ki imajo bliščečo vnanjost, krasno instrume;, ncijo. aree pa ostane — prazno, »Sv. Frančišek" nima te vnanjosti, tudi bi mu ne pristala dobro; pač pa je tukaj za srce, za dobro, pobožno srce, mnogo duševnega vžitka. Glasbena Matica je prevzela jako veliko nalogo in bo imela ogromne stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, dajo podpirajo v tej zadači: da prvič vsi pridejo polnoštevilno in da razvijejo veliko agitacijo in privedo seboj člane glasbenih in drugih društev. Produkcija se bo ponavljala vsaj enkrat, tedaj se vsi lahko porazdele. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. G. Loža r j a na Mestnem trgu v Ljubljani po 10 K, 8 K, 6 K, 5 K, 4 K, 3 K in 1 K. Naročajo se tudi lahko pismeno. Novačenj«. —¦ V četrtek je pričelo novačenje v Gorici, in sicer je bilo ta dan in v petek za mladeniče iz mesta. Predstavilo se jih je iz prvega in drugega razreda 150, in od teh so jih potrdili 41 iz prvega razreda, 13 iz drugega; iz tretjega razreda jih je prišlo 40, potrdili so jih 5. Tujcev se je predstavilo 54; potrdili so jih 26. V soboto je pričelo novačenje za okolico, in sicer se je predstavilo ta dan naborni komisiji 165 mladeničev iz: Št. Petra, Vogrskega, Renč, Grgarja in Opatjegasela. Potrdili so jih 64. V ponedeljek so prišli iz Solkana, Števerjana in Šempasa. Izmed 165 je b':lo potrjenih 53. V torek so bili na vrsti iz Podgore in Kojskega. Danes so prišli iz Mirna, Bilj, Prvačine, s Trnovega, iz Čepovana in Tribuše. Jutri bodo na vrsti pa iz Št. Andreža,- Vrtojbe, Sovodenj, Dornberga in Ločnika. — Fantje prihajajo in odhajajo s petjem ter se vedejo drugače mirno in ne dajajo povoda pritožbam. Opozorjeni smo omeniti, da so se posebno lepo obnašali fantje iz Renč in z Gradišča. Iz laškoga tabora. — V laškem taboru je prišlo do neke znamenite afere. Tukajšnji trgovec in tiskar Pallich, ki je tudi rezervni častnik, je hotel imeti za svojo tiskarno širšo koncesijo. Državni poslanec Alfred L°nassi se je izrazil proti temu v seji trgovske in obrtne zbornice ter imenoval j Pallich a policijskim vohunom. Ta mu je po-slal sekundante, dva častnika. Očitanje o policijskem vohunstvu spravljajo v dotiko s tem, da se je Pallich tačas, ko je bil cesar v Gorici, vozil na kolesu poleg treh drugih ob cesarjevi kočiji za stražo. Baje so tudi ti trije pripravili Pallicha do tega, da je napovedal Lenassiju dvoboj. ¦" ''"*"*""" T Rlcnianjlh se trudi latinski kapelan Krančič po hišah, da bi odvrnil ljudi od »trdovratnosti*, ali vse zaman. Po ves teden ne čujejo zvonov, pa tudi maše ni med tednom. V nedeljo je bila ob 11, uri, katere se je udeležil učitelj z 8 otroki in cerkovnik. Nestrpnost In denuncljanstro. Na tuk. privatni nemški šoli poučuje krščanski nauk neki kapucinski pater, menda se piše Lojk. Otrokom evangeljskega veroizpovedanja pa deli poduk v tem tuk. evangeljski župnik. Katoliški duhovščini je že ucepljena neka nestrpnost nasproti duhovnikom drugih veroizpovedanj, katero kaj radi pokazujejo ob raznih, največ neumestnih prilikah, ali omenjeni kapucinse je moral navžrti take nestrpnosti z največjo samostansko žlico, kajti storil je nekaj, kar kaže tega moža v jako čudni luči. Evangeljski župnik je prijazen in uljuden gospod, ki zna z dodeljenimi otroki lepo, prikupljivo občevati. Ali nekaj bržčas ni bilo všeč kapucinskemu patru, in organizoval se je boj proti evang. župniku. Pater je napravil spletke in pripravilo se je nekaj otrok do tega, da so mu izpovedali, da jih župnik nagovarja, naj prestopijo k evangeljskemu veroizpove-danju. Pater se je usedel ter napisal ovadbo na deželni šolski svet. Umevno, da je župnik začudeno gledal, ko mu je prišlo to do ušes. Storil je takoj primerne korake, iz katerih pa se je razvidelo le grdo denuncijanstvo katoliškega patra. Pri konfrontaciji v šoli ni nikdo i?,med otrok potrdil tega, kar je hotel pater, pokazalo se je pa jasno, da je bila vsa reč nekako umetno inscenirana, in konec bo le ta, da ostane pater Lojk korenito bla-¦ miran. Nikakor ni mame namena, tukaj bra-I niti g. evang. župnika, braniti se zna že sam, ali povedati smo morali to historijo, da se vidi, koliko nepotrebnega dela 'njo razni katoliški duhovniki, kako so veli. v sovraštvu do svojega bližnjega, kako znajo preganjati sočloveka in kako so netolerantni glede veroizpovedanj. Tako postopanje pač ni sposobno koristiti katoliški cerkvi in povišati ugled katoliške duhovščine ter zabranjevati gibanje »proč od Rima", marveč pater Lojk je postal po tem, kar je storil, prav izvrsten agitator za — »los von Rom"! Nikarte se čuditi, je res tako! Fotograf g. A. JerktČ v ulici je razstavil pred kratkim novo serijo fotografij, izvedenih v finem modernem načinu. Fotografije ugajajo občinstvu, katero si jih pridno ogleduje, in to je za g. fotografa najboljša reklama. Tat v ZdravŠdfni. ~ Pišejo nam iz Zdravščine: Dne 26. t. m. ob 108/4 predp. smo ujeli tatu v Zdravščini pri postaji na cesti. Tat je pohajal po Zdravščini ter si ogledoval po vasi, šel okoli cerkve ter prišel končno k čuvajnici Jož. Batiča št. 44. na južni železnici, ko njega in njegove soproge ni bilo doma. Ko je tam z vso silo razbil okno, je to zapazila soproga Fr. Batiča, čuvaja na št. 45. Tat je začel lesti skozi okno, ali pogumna žena Batičeva je skočila do njega ter ga vprašala, kaj išče tam. Tat je rekel, da ima nekaj važnega govoriti z gospodinjo. Žena pa je začela klicati na pomoč in tat je zbežal iz okna, predno je prišel sosed na pomoč. Tekelje z železnice na cesto, da bi ušel, ali pogumna žena je tekla za njim ter klicala: Pri mite ga! Tako je sklicala nekaj ljudij, ki so tekli za njim, čuvaj Jožef Furlau pa mu je skočil na pot in ga zgrabil, Na vprašanje, kaj je iskal v čuvajnici, je odgovoril, da je hotel tam izvršiti svoje rokodelstvo ! Tat se imenuje Karol Lah, je rojen v Trstu, domovinski list pa je imel iz vipavskega Sv. Križa. Vsa čast pogumni ženi, ker le z njeno pomočjo se je zabranila tatvini ter je prilel tat pravici v roke. Izpred sodnije. — Avguštin Rusič iz Beljane, rojen 1. 1850., je bil obtožen težke telesne poškodbe na ikodo Petra Furioza, katerega je ranil po obrazu in po roki, da ni bil 30 dnij sposoben za delo. Dobil je za to 4 mesece trde ječe s postom vsaki mesec, Jos. Vizintin, rojen I. 1847., je imel v Pierisu prodajalnico z manufakturnim blagom, Ko je prišel do tega, da je imel naznaniti krido, ni storil tega, ampak čakal boljših časov. Končno je prišla stvar sodniji v roke, in Vizintin je stal te dni pred sodniki v Gorici. — Dobil je 10 dnij strogega zapora s postom. Človeško lobanjo so našli pri kopanju na zemljišču pri južnem kolodvoru, kjer bo stal novi finančni urad. Ko so kopali, so zadeli v globini kakih 6 ali 7 m na lobanjo, Zobje na lobanji so le zdravi, kosti pa že otrhlenele. Poleg glave so našli tudi neki star denar. O tem je bila hitro obveščena policija. Vsa reč je vzbudila veliko začudenje in zanimanje. T Vrtojbi sta se igrala 12-letni Franu Gorkič in 15-letni Josip Nanut z naboji« Gorkič pa je sprožil kapsulo ter si pri tem močno poškodoval 3 prste. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico. €U>sp. članom keglJaSkega kluba r Hotelu »Central* se naznanja, da odpade kepljanje prihodnji dve soboti 4. in 11. t. m. in sicer prvo radi veselice ruskega kružka in drugo radi velikonočnih praznikov. Vabilo ljubljanskega »Sokola". — Sokol ljubljanski razpošilja te dni tako-le vabilo: Sokoli, mili nam slovenski bratje! Štirideset let je minulo, kar je severni Sokol poletel svojim sinkom iz Čehov na jug v slovensko Ljubljano; leta 1862 dvignil se je nadobudno »Južni Sokol" v slovensko ozračje. Tisto dobo se je naš zapuščeni rod počel stoprav resno probujati ter se organizovati. »('.emu se smeješ?« Toda v tem hipu se Čeh in še oni drugi spustita v veseli smeh. »Ali vidite!« zakliče domneli mladič, »kdo me spozna, ker me še vi niste spoznali ?« Še le sedaj ga Matija pozornejše pogleda in zakliče: »V imenu Očeta in Sina. To je pravcata maškara! Ali čemu si ti tukaj, škratelj ?« »I nii Čemu? Kdor je namenjen na pot, mora biti pripravljen.« »Rekla si, da prideš še le jutri.« »O da i Jutri zarano, da bi me vsi videli. Jutri si bodo mislili v Zgorelieah, da sem pri vas v gosteh, in me do pojutrišnjega ne bodo iskali. Setjehovna in Janko vesta vse, vendar pa mi je Janko obljubil na svojo vitežko Čast, da izpove" to še le tedaj, ko se že jamejo vznemirjati. Toda kaj ne, da me niste spoznali?« ša le sedaj se jame Matija smejati. »Dovoli, da to nekoliko bolje ogledam... Ej, ti si mi prekrasen fant!... Pa Še kak posebnež, ker od takega se je moči .nadejati potomcev... Govorim čisto resnico! Ko bi ne bil tako star... no! Ali pravim ti: Čuvaj se, deklica, da mi ne zahajaš pred oči. — Čuvaj se!» In začel jej je groziti s prstom, smehljaje se, vendar pa jo je gledal z veliko zadovoljnostjo, ker takega dečka še ni videl v svojem življe-ja. Ona je imela na glavi svilnato rdečo mrežico, na sebi pa jopiček iz zelenega sukna ter hlače široke v bedrih, a z ozkimi hlačnicami. Z bogato ozalšanim mečem ob pasu in z jasnim, smehljajočim se licem je bila tako krasna, da ni bilo mogoče odtrgati očij od nje. »Za Boga!« zakliče razveseljen Matija, »človek res ne v6, ali je to kak Čudovit mladenič ali kaka prekrasna cvetka!« Na to se obrne k drugemu dečku ter vpraša: »Ali kdo je to? Očitno zopet kak spremenjenec?« »To je hči naše Setjehovne!« mu odvrne Jagjenka. Ne spodobilo bi se, da bi bila sama med vami, radi tega sem vzela Anico s seboj. Ako sve dve, bo dokaj bolj živahno in veselo. Tudi nje nihče ne spozna.« »Tu jo imamo! Premalo je bila jedna, zato imamo kar dve.« »Ne hudujte se!« »Jaz se ne hudujem, toda po dnevu vsakdo spozna njo in tebe.« »A po čem bi naju spoznal?« »Po tem, ker se vama stiskajo kolena skupaj.« »Dajte nama mir!« »Dam vam mir, dam, ker moj Čas je že minil-, toda ali bosta mirovala čtan in Volk, to ve lo sam Bog. Ali pa veš, deklica, odkod se vračam ? Iz Brezove. »Za Boga! Kaj pravite?« »Res, kakor je resnica tudi to, da bosta Volka branila Bogdanec in Zgorelice pred Gtanom. Eh, pozvati na dvoboj sovražnika in boriti se ž njim, to je lahko, toda spremeniti sovražnika v čuvaja svojega imetja, to se ne posreči zlepa vsakomur.« Tu jame Matija opisovati, kako je obiskal starega in mladega Volka, kako si ju pridobil in ju zavezal s prisego, ona pa ga je poslušala in se čudila. Ko je končno prenehal, je dejala: »Vas gospod Jezus ni prikrajšal v zvijači. Že vidim, da bo vse tako, kakor vi hočete.« Toda Matija jej odkima otožno z glavo: »Ej, deklica, ako bi bilo vse tako, kakor jaz hočem, pa bi ti že davno bila gospodinja v Bogdancu.« Na to ga pogleda Jagjenka s svojimi plavimi očmi, potem pristopi k njemu in mu poljubi roko. »Čemu me poljubljaš?« jo vpraša starec. »Nu — želim vam lahko noč. Pozno je Se in jutri pred dnevom je treba oditi.« Na to je prijela Setjehovno za roko in odšla. Matija je spremil Ceha v prednjo sobo, kjer se vležeta na zubrove kože in kmalu trdo zaspita. Leta 1331. so vzročili Križarji velika razdejanja v Seradcu, mesto so požgali, prebivalce pa pobili. Dasi je Kazimir Veliki mesto, spremenjeno v razvaline, znovič pozidal, vendar ni bilo več tako sijajno kakor nekdaj, niti se ni moglo kosati z drugimi utrjenimi mesti v poljskem kraljestvu. Toda Jagjenka, kateri je teklo življenje le med Zgorelicami in Krešnjo, se ni mogla dovolj načuditi, ko je zagledala krepko obzidje, mestno hišo in druga poslopja, zlasti pa še cerkve, s katerimi preproste lesene krešnjevske cerkve ni bilo mdči primerjati. V prvem hipu je izgubila svojo odločnost do te mere, da si ni drznila glasno govoriti, marveč je le šepetaje - izpraševala Matijca o vsej tej krasoti, od, katere je imela zaslepljene oči, in ko jo je stari vitez zagotavljal, da je Seradc proti Krakovu tak, kakor je navaden plamen, proti solncu, ni hotela verjeti svojim ušesom; da, zdelo se jej je skoro nemogoče, da bi bilo še kako drugo, enako lepo mesto na svetu. V samostanu jih je sprejel oni stari prior, ki se je še spominjal križarskega klanja in kateri je nekdaj sprejel tudi Zbiška. Novica o opatu jih je napolnila z žalostjo in skrbjo. Opat ae je mudil dolgo v samostanu, toda pred dvema tednoma je bil odšel k svojemu prijatelju, škofu Plockemu. (Dalje pride.) In smelo trdimo, da . je Sokol 7 prvi vrsti netii narodno zavest, krepil slovansko navdušenje in delo. Sokol je bil z Ljubljansko Čitalnico duša domovinski ljubezni, zvezda narodne probuje.... Stoletja si je naš maloštevilni narod v nesrečnih razmerah branil svoje bedno življenje. Pomislite, bratje, da je naSe itak šibko telo razkosano na šest dežel, — In zdaj se štirideset let razlega po naši lepi, sveti zemlji s Sokolom na čelu, da hočemo živeti, da hočemo delati, da hočemo biti častna, zdrava vejica na mogočnem slovanskem deblu.... mi hočemo biti deležni človeških, božjib in državnih pravic, mi hočemo uživati sadove svobodne in napredne kulture! Relativno smo zadnja desetletja v istini čudom napredovali. O tem se lahko mili bratje sami prepričate dne 28. in 29. junija t. 1. Vabimo Vas iskreno ta čas na stiridestletno godovanje ljubljanskega Sokola, na drugi slovenski vsesokolski izlet v belo slovensko Ljubljano. Pridite, pridite, mili bratje slovanski gori od Vltave, tam od Visle, izpod temne Tatre; pridite k nam vi, jugoslovanski sokoli; združite se v Ljubljani vsi slovenski sinovi! Prinesite nam seboj novega poguma, svežega bodrila za naporno narodno delo, za obstanek naš in neposredno svoj.... Šumno, bogato, gizdavo Vas ne moremo sprejemati.... Tu pa imate naše hvaležne poglede, našo slovensko dlan, tu imate naše slovensko srce. ki Vam utriplje glasno nasproti: Slovani, ne vdajmo se — ne vdajmo se! Na zdar! Za slavnostni odbor: dr. Ivan Tavčar, t. č. starosta, Alojzij Novak, t. č. tajnik. Ustnica. — Neznanemu dopisniku v St. s« Naznanite nam svoj naslov. Dopisov, o katerih ne vemo, iz katerega peresa so, ne moremo priobčevati. G. dop. v L.: Ne moremo priobčiti poslanega dopisa, ker je preveč oseben. Se ne splača. Kaj drugega ! Pridna gospodična dobi takoj stalno službo pri tvrdki Saunig & Dekleva, Gorica. Natakarskega praktlkanta išče kavarna »Central*. Zahteva se znanje treh rabljivih jezikov in primerno izobrazbo. Po-nudbeniki naj se oglasijo v kavarni. 40.000 kron znaša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. P. n. g. citatelje opozarjamo, da bode srečkanje nepreklicna 2 3. aprila 1903. in se sleherni dobitki izplačajo v gotovini z 10<& odbitkom. Svetovno znano je, da dajo Hanthner-jeva napoj ena semena pese zapičo največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-lenadna in cvetlična semena. Razgled po svetu. Državni i.->or. — Posl. Baxa je vprašal včeraj predsednika, zakaj ni prišel njegov zadnji češki govor v stenografični zapisnik. Posl. Grabmayer in tovariši so interpelirali glede liee proti dvoboju. Zbornica je sprejela potom nujnosti zakonski načrt za posojilo 1 milijona v svrho gradnje norišnice v naši deželi. E občinskim volitvam v Trstu. — V ,Ed." čitamo: Iz poročil, ki nam prihajajo od raznih in zanesljivih strani, doznajemo, da so toliko v obeh italijanskih taborih, kolikor tudi v vladnih krogih — tudi dunajskih ! — v visoki meri zanimajo za vprašanje, kako bodo letos glasovali slovenski volilci v mestu tržaškem. Čudno se mora zdeti to sedanje splošno zanimanje, ko vendar sicer toliko vlada^ kolikor Italijani vedno zatrjajo v najlepšem soglasju, da Slovencev v mestu ni! Sosebno pa odgovarjajo tako na naše zahteve po slovenski solil Ali dogodki in dejstva jih slednjič vendar silijo, da se zanimajo za nas, in s tem pripoznavajo našo ekzistenco. To eno dobro — to dragoceno pripoznanje naše ekzistence — so nam vendar še prinesle te volitve. To bodi v pouk našim volilcem, da vendar nismo tako brez pomena, kakor mislijo včasih celo nekateri naši malodušni ljudje. Zato pa je tudi v dolžnost našim volilcem, da se ne vežejo lahkomišljeno na nobeno slran l Prosimo jih, naj bodo previdni in naj zaupno čakajo trenotka, da se jim izda parola. Kajti prezgodnje govorjenje bi le škodovalo stvari, kateri bi eventuelno hoteli koristit?. Izvrševala! odbor mladoceške stranko je imel 29. marca v Pragi sejo, ki je pokazala, kako vre v mladočeškem tabora. Eni zahtevajo radikalneje nastopanje, drugi branijo sedanjo taktiko kluba. Shod zaupnikov bo dne 26. aprila. U«teJJski shod v Ljubljani. — Tz shod se bo vrši! dne 8. aprila. Bavil se bo z gmotnim položajem kranjskega učiteijstva. Udeležijo se shoda zastopniki .Slov. učit. društva", »Slomškove zveze* in »Landes-Lehrer-Vereina". Shod bo javen ter pristopen vsakomur, ki se zanima za šolstvo in učite Ijstvo. Županom v Postojni je bil izvoljen g. Fran Kuttin, tamkajšnji trgovec in posestnik, in sicer na mesto odstopivšega gosp. Jos. Dekleva. Mfrantar. — Ogledovanje Miramara je dovoljeno od 1. aprila t. 1. dalje dopoludne od 10—12 ure ter popoludne od 3—5. Škof, ki bi bil rad — mnčenik. — Na nekem skodu, katerega se je udeležilo tudi več plemenitašev, je rekel orleanski škof Tourchet o zapiranju kongregacij, da je to početje zavratno nasilje ter je protizakonito. Pridejal pa je tam besedam, da bi rad videl, da bi radi tega postopala proti njentu policija! — Društvo »Zvezda* na D a naju priredi cvetno nedeljo 5. aprila 1903. svoj za- j bavni večer v dvorani ,Wiener Ressource*, j Dunaj, I. Reichsratsstrasse 3. Iz posebne j prijaznosti sodelujejo pri tej zabavi .* Kon- I certna pevka gospica Ida Schontagova, go-spica Blari Stekarjeva in. gospod Anton Ste-kar. ter društreni pevski zbor pod vodstvom gospoda Vinko Krusiča. Začetek ob šestih zvečer. Slovenski gostje dobro došli! Tseslovanska razstava t Petrogradu bo najbrže šele 1. 1905., ker je iz dosedanjih priglašenj razvidno, da bo veliko večja nego so Rusi sami mislili. Le Čehi želijo dobiti 1000 kvadratnih metrov prostora. — Tudi Slovenci bomo dobro zastopani. — Ker je časa dovolj, se lahko častno pripravimo. — Za Goriško je prevzelo vse priprave »Trgovsko in obrtno društvo*, ki prične s »Trgovskim domom" veliko živahnejše delovanje. Odbor podpornega drnštva za slovenske visokošolee v Pragi ima letos mnogo skrbi, da ugodi vsem prošnjam prosilcev, katerih število se je letos podvojilo. Izdatki letošnjega leta že daleč presegajo lanske. Odbor radi tega prosi vse prijatelje slovenskega dijaštva, da se o velikonočnih praznikih spomnijo tudi našega društva z piruhi! Za odbor: Fr. Tomšič, predsednik, Jos. Genu tajnik. Blagajnik društva je: dr. Jos. Ettel šl. z Hvozdomilu, advokat, Kral. Vinohradv, Palackeho tf. 8. Nemška Šola v Skednja pri Trstu. Kakor čitamo v »Tr. Z.", se snidejo v kratkem ravnatelji nemških tovaren v Skednju in bližini, da se pogovorijo o ustanovitvi nemške šole v Skednju!! Muslimanski Bošnjaki so poslali v reči, o kateri govorimo danes na prvem mestu, na Dunaj deputacijo, da se pritoži proti čkofti Stadlerju ter si poišče odpomoči. De-putacija je hotela do ministra Kallava, ali ga ni našla, ker je nekje v Opatiji. Demonstracije v Zagreba, — V petek je prišlo v Zagrebu do velikih demonstraci/. Začeli so visokošolei, katerim se je hitro pridružilo mnogo drugih ljudi. Najprej so demonstrirali pred novim poslopjem finančne direkcije kličoč: Dol z Madjarsko' Smrt Ma-djarom! Take demonstracije so bile tudi pred državnim kolodvorom in na Jelačičevein trgu. Dasi je policija z največjo silo pritiskala, vendar ni mogla demonstrantov razgnati. Prišlo je do hudih spopadov. Demonstrantje so policijo nagnali s kamni, vsled česar je bilo poki-'ano vojaštvo. Demonstranti so naposled hoteli naskočiti poslopje »Nar. No vin". Tu jim je stopila nasproti policija, a demonstrantje so policijskega voditelja vrgli ob tla in ga pretepli, policijo pa nažgali s kamni. Pri tem boju je nekdo vstrelil, na kar je prihitelo vojaštvo in z bajoneti naskočilo demonstrante. Ranjenih je jako mnogo ljudi, najhujše neki Arnold Weiss, kateremu je vojak zabodel bajonet v trebuh. "VVeiss leži v bolnici, pa najbrž ne bo okreval. Šele ob 1. uri ponoči je zavladal popoln mir in so mogli zopet užgati svetilke, katere so bili demonstrantje ubili. Noč 30. t m. je bila mirna. Pred vseučiliščem je bil shod. Dr. Jos. Frank ni mogel pregovoriti dijakov, da bi mirovali. Stj. Radiča je policija aretirala z govorniškega odra. Zborovale! so vpili: Dajte nam pu5k, potem bomo govorili dalje. V mestu so se zgodile razne demonstracije. Na trgu Khuen-Hedervarjr so so demonstranje vse ulične in hišne table * prelepili z listki »StarčevitJev trg*. Pozvali so vse trgovce, da odstranijo nemške napise. To se je zgodilo. Pri nekem dvornem založniku so sneli cesarskega orla, ker je imel J nemški napis, hotelirja »Pri avstrijskem ce-' sarju" pa pozvali, naj imenuje svoj hotel »Pri hrvatskem kralju«. Krščanski socijalec Sirovatka je bil aretiran. V ponedeljek so poslali visokošolci na policijo deputacijo, ki je zahtevala, da izpustijo zaprte visokošolee. Ali namesto tega so pridržali tam deputacijo. Radi tega jih je šlo demonstrirat kakih 200 pred policijo. Policija je objavila razglas, po katerem se imajo vsi napisi, odstranjeni vsled zahteve demonstrantov, postaviti zopet na prejšnje mesto, ker po pol. predpisih se ima vsaka taka pre-memba naznaniti policiji. Wilhelmov zeljiščni sok že dolgo let priljubljen sok proti kašlju 1 steklenico K 2-50, postni zavoj 6 stoki. K 10 tmk m vsaka avslro-ogertko poŠto razpošilja Fran Wilhelm, lekarnar c. kr. dvorni jsnlugntelj v Neunklrchon, Spodnjo Avstrijsko. V znak pristnosti jo na omotu grb občine trga Neunkircben (devet cerkva*. Dobiva se v vseh lekaruab. Kjer se ne dobi, VrSi se poSIljatev direktno. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Zapiski mladega potnika. (Dalje.) Piše B. V. Sploh je cela italijanska država podobna nedovršeni, po laški šegi stavljeni hiši s tankimi stenami. Zidarji so hitro zidali, vsa stavba je precej majava, ali ona se vendar ne podere, tudi ako se zaganja, bora z vso silo v tanke zide. Malta, katero so uporabljali zidarji, je trpežna. Narodna ideja je spojila posamene dele države v nerazdružno celoto. Hodil sem po ozki in temni via dei Schiavoni. Ime te zakotne ulice pač priča, da je bila nekdaj tudi v Rimu, kakor v Benetkah, večja jugoslovanska naselbina. Sicer pa ta ulica ni posebno sijajna, hiše so ednolične, večnadstropne, namazane z rdečkasto rujavo barvo, iz oken visi perilo, cunje in cote, na kakem oglu se je utaboril prodajalec na-ranč, ki željno pričakuje konzumenta. Na neki hiši, katera se sicer ne razlikuje od sosednih po svojem slogu, pač pa po neki takorekoč samostanski regularnosti, opazim dva, pred kratkim še le slikana grba, avstrijskega dvoglavnega orla, okoli katerega so razvrščeni grbi vseh kraljestev in dežel na levi, papeško tiaro s ključi pa na desni. Ozračje je vroče in soparno, praznična, uprav poletna tišina vlada v tej zakotni ulici. Na steni je železen ročaj, zvezan po dolgi žici, ki je podobna kakemu strelovodu, z zvoncem visoko gori. Začel sem zvoniti, ali ta Čudna, srednjeveška naprava se hi zmezila. Ker so bila vrata otvorjena, vstopil sem v vežo. Čital sem na tabli iz belega papirja, da se tu zbirajo prispevki za Petrov belič. Nad stopnjicami visi lepa slika, predstavljajoča neki svet prizor. Skoro se je prikazal molčeči ded, pravi tip jugoslovanskega mežnarja. Vprašal sem ga hrvatsko, bi li ne bilo mogoče si ogledat! gostišče; odbil mi je to željo, diskretno resno m diplomatično. Dozdevalo se mi je, da je imel že dostikrat priložnost odganjati nevšečne in nadležne časnikarje. Italijanski kondotijeri še ni izumrl. Misel, da je mogoče zmagati le s silovitostjo, s fizično premočjo še vednomer prešinja potomce Storže, kneza milanskega, in Cesare Borze. Nikdar niso Italijani osvajali tujih držav, vedno so se le med seboj pobijali, in dasi se je od veka do veka bolj kazalo, da so izmozgano pleme, hoteli so si vedno le priboriti veljave ne z zakonskimi sredstvi, ampak z nasilstvom. Polnokrvni južni Italijan sovraži državo in ne uvidi, da bode njemu pomagano, ako bode država uspevala. Oškodovati je treba državo, kjer koli mogoče, kljubovati njenim organom in onemogočiti z bodalom in drugimi nasilstvi, da se bi razmere poboljšale in bi nastal red in varnost. Istina, da gine ta italijanska romantika, ali mogoče pa tudi ni izbrisati iz italijanskega narodnega značaja vsega, kar spominja na kondotijera. Slučaj zavoda sv. Jeronima je vrlo poučljiv vzgled. Kakor roparska četa so pridrli v samostan dalmatinski renegati s svojim četovodjo, fantastično osebo konta Alačevica. Prihitel je Pazman, srdit in ljut, ter| jih rotil, naj se odstranijo. Zakrohotali so se mu in si pripravili gostijo, kakor da bi bilo prišlo ravno v njih oblast oblegano masto. Dolgo je trajalo, da se je upala postopati italijanska vlada proti tem zločincem. Vsakdo, ki ima le nekoliko pravnega čuta v sebi, je prepričan, da so se ti renegati pregrešili proti najprlmitivnejšemu načelu, da je le država poklicana vrniti onemu, kateremu se je po krivici kaj odvzelo, da pa dotičnik nima pravice z nasilstvom si prilastiti ugrabljenega imetja. Alačevič in drugovi so pač še romantiki, kakoršni se rodijo tam doli pod južnim solncem, srednjeveški nasilni kondotijeri so še, ne pa moderni ljudje Značilno je pa tudi, kako je zagovarjalo vse italijansko javno mnenje nasilstvo. Čez noč je vsa Italija v svoji narodni zaslepljenosti in Šovinizmu zatajila vsak pravni čut in se postavila ob stran zločincev. Ako smo povsem nepristranski, ako se tudi otresemo vseh milodonečih fraz o slovanskih plemenskih vrlinah, moramo vendar pripoznati, da bi bilo pri kakem slovanskem plemenu naravnost izključeno, da bi ce vse javno mnenje ogrevalo za svoje rojake, katerih krivda je očividna in očitna. Dalekoviden opazovalec bode prišteval to dejstvo mnogoštevilnim znakom degenera-cije italijanskega naroda, kateri ne pozna več najnavadnejših pravnih pojmov. Brezmejno ogorčenje je budilo to roparsko početje med Jugoslovani. Malokdo je pač vedel pri nas, da ekzi-stuje kak zavod v večnem Rimu, katerega naloga bi bila dajati hrano in prenočišče romarjem. Dandanes so taka gostišča v mestih, kakoršen je Rim, čisto nepotrebna za navadnega romarja, pač pa imajo ona še vedno svojo veljavo na daljnem vzhodu v sv. deželi, kjer ni javnih gostilnic, v katerih bi se mogel človek spočiti po dolgi poti. Taki zavodi so edino le za dunovnike. V zavodu sv. Jeronima se je pač redko kedaj prikazal kak lajik, kateri si dandanes, titdi ako je ubog, poišče druge stanovanje in hrano. V preteklih vekih so imeli taki zavodi tudi v Rimu čisto drug pomen, kajti ob onem času je našla množica, katera je prihaja kljub prometnim težkočam primeroma v veliko večjem številu v večno mesto, težko v gostilnah prostora, in duhovni zavodi, kakoršen je oni sv. Jeronima, so bili potrebni. Dandanes so pa izgubili taki zavodi vsak praktični pomen. Krik in vik, kateri je nastal radi tega zavoda, jasno dokazuje, da se široki sloji prebivalstva pri nas radi vznemirjajo vsled malenkostnih zadev, katere niso odločevalne važnosti in katere niso niti v prilog niti v kvar pravim velikim narodnim ciljem. Ali obstoja v Rimu kak zavod sv. Jeronima, ali imajo pravico sprejeti biti Hrvati, Srbi ali Dalmatine!, je za jugoslovanska plemena 'popolnoma irele-vantno. Taka malenkostna vprašanja morejo potisniti le v ozadje prevažna vprašanja celokupnega gospodarskega življenja. Ako se lahkomiselno zanemarja skrb za gmotno blagostanje, kakor se je zgodilo na Hrvatskem, prinaša pač taka brezvestna zanikernost največjo škodo celemu narodu. Razglas. Razpisuje se narok za oddajo zgradbe nove dvorazredne šole na Vrhpolji pri Vipavi potom javne dražbe na dan 5. aprila 1903. ob 3. uri popoludne. Ponudnik se podvrže 5 % ka veij i in znanim stavbenim pogojem. Dražbeni pogoji, načrti in proračuni so na upogled pri podpisanemu. Krajni Soliti svetna Vrlplji pri Vipavi, dne 27. marca 1903. Matej Kofoalj, predsednik. Seljak Tomaž sobni slikar in pleskar v Podmelcu na Tolminskem, priporoča ae si. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: slikanje sob, napravljsnjo različnih nadpfsov, :.«delMMslBj^i jMimnl na desko, vsa pleskarska dTlO*c). Ilot^ Božiasf. Kdor trpi na bozjasu^ krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sclnrannon-Apoteko, Frank* fnrt a. M. U Kmerikanski HiMirlski hitri pisalni stroj. PP Cena K 280. Pred nakupom pisalnega stroja no zamudimo priliko pokazati Bi najceneji, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviaturnl stroj, Prednosti istega so: pisava lepa, Čista in stalno vidna, sestav na barvaste valčke, menjajoče kolesce s črkami, najceneji stroški za vzdrževanje, največja prebojna moč. Glavni zastopnik za Avstro-Ogersko: Oskar Huffzky. Dunaj IV., Johann Straussgasse 36b. Lastna popravJJalniea. Prospekti zastonj In poštnine prosti. r J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice pristne le z redečim napisom „J. Pserhofer" na pokrovcu ......¦-.........- vsake škatljlcs. >— ,.j^-t 15°|o pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. .ZOBNIK Gorica, Gosposka ulica 7 vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakov«tno. gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. ¦*• ' Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. ""9IB E. LEBHtii Sorica tovarna užig allo priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive Apollo-*« i I I 1 Že mnogo let razširjene, so te krogljice staro priznano, Inhkn odvajajoče in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno zdratilo. Te krogljiee delujejo luko milo, da ne m občuti ni-knkih slabostij ter jih z.miorejo brez skrbij vžvnli tudi otroci. .F. Pserhoferjeve odvajajoče kapljico, kojo imenuje navadno obrtn.itvo „P«e:hoftrj.fVo pirole" se izdelujejo že nad 109 let edino in pristne v J. PSEBIFEMI I « « d. ntbiuiuFjuu&Ti umni » » na Dunaju, L Slngerstrasse 15. : Zavitek s 6 ikatljicaml stane K 2-10. Manj kakor 1 zavitek se ne more poslati. a"W| Ako se denar predplača.. se dopošlje poštnine prosto t 1 zavitek.............K 260 I 4 zavitki..........• . . K 890 2 zavitka.............„ 4-70 j 5 zavitkov............ „ 10"50 3 zavitki............„ 680 J 10 „ ............ „ 18'u0^ Posebno priporočljiva zdravila: J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, 2 lončka staneta franko, ako se predplača K 2" 15 J. Pserlioferjeva grenka želodčna tinktura, krepčujočega učinka za želodec, franko 12 steklenMc ako se predplača . J. Pserholerjev balzam zopor rane, 12 steklenčic franko ako f predplac 3-40 eni Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo! Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo hladne kave« fa Sk3L°J*L* " ?a^» W - Wpovo sladno kave' m odjemojte J0 le v isviroih zavojih, kakršnega kaže te podoba. Ako primerjamo rak-rane narodnega gospodarstva z zadevo sv. Jeronima, uvidimo pač, kako malenkostna je cela reč. Gotovo se v hrvatskih listih v 10 letih ni toliko pisalo o bedi hrvatskega seljaka nego v par mescih o zavodu sv. Jeronima. Seveda je mogoče pri takih prilikah mnogo več deklamovati in uganjati visoko politiko, kar je posebno ljubo onim, ki hočejo s tem prikriti domače razmere. AH bi se morda kak politično zrelejši narod, recimo Danci ali Nizozemci, potegoval s tako gorečnostjo za podoben zavod? To vprašanje je pač treba zanikati. Anahrontzem je, se danes prepirati radi malega, bornega gostišča, druga vprašanja so na dnevnem redu. Nadeja ni neopravičena, da jugoslovanska plemena sprevidijo, da prazno besedičenje, da ono frazersko rodoljubje nobenemu ne koristi, ampak da je treba zastavljati vse sile v borbi za gospodarsko blagostanje in v dosego praktičnih, velevažnih ciljev. Vprašanja, kakor je bilo ono sv. Jeronima, so pravzaprav le samo slepilo, sam pesek v oči, da se prekrijejo porazi, da se pozabijo senčne strani narodnega življenja. Nekoliko otročje, naivno je pa mnenje, da afera sv. Jeronima povzroči shizmo z Rimom, da radi tega zavoda zakličejo vsi Hrvatje: »Proč od Rima«. Vroča kri naših ljudi se je skoro ohladila. Rimska kurija je bila v vrlo neprijetnem položaju, tavala je po temi, jugoslovanske razmere so jej bile neznane, morala je preklicati svojo prvotno naredbo. Brskali so po zaprašenih arhivih, kratili si čas s proučevanjem zarjavelih listin, Hrvati in Srbi so se začeli za spremembo, ker ni važnejših problemov, prepirati radi iimna in se osmešili pred drugimi narodi, kateri ne zanemarjajo sedanjosti in obstoječih razmer, ali kateri pustijo prašne žoltkaste perga-mente v prašnih zaduhlih arhivih. Konečno je zmagal moder in razborit diplomat, knez Nikola. Niti samo Hrvati, niti Srbi, niti samo Dalmatine! nimajo pristopa v zavod sv. Jeronima, ampak vsi Hirci, in stvar je bila rešena, kakor si more le želeti vsak Jugoslovan, kateremu je zoperno abde- ritstvo raznih političnih struj, potapljajočih se v krivem hi-storicizmu, in pozabljajočih na velike celje. Katakombe. Campo sarito dei TedeŠki, nemško pokopališče z gostiščem, nad vhodom katerega se nahaja avstrijski orel, leži prav v senci kupole sv. Petra. Idilično je na tem pokopališču. Želja marsikaterega Nemca je bila pač, da ga pokopljejo tu skoro pod kupolo Michelangela. Tudi kardinal Hohenlohe je pokopan ob pokopališčnem zidu. V Rimu ni bil priljubljen, pozabili niso one napitnice na zje-dinjeno Italijo; bil je mecen in prenovil je polrazpadlo vilo d'Este v Tivoli. Pod priprosto ploščo je njegov grob. Le redkokedaj se prikrade kak žarek na te grobove, tu vlada oni pristni mir in tišina, kakoršna mora biti na pokopališču. Intenzivna, gosta je senca, ktero meče največja cerkev sveta in kupola na te grobove. Prav milo se mi je storilo, ko sem mogel po daljšem času zopet slovensko govoriti s ka-pelanom gostišča g. S., dragim rojakom, Meri proučuje v Rimu krščansko umetnost in kteri mi mora oprostiti, ako sem bil prisiljen kot nepoklican lajik na nekaterih mestih govoriti o njegovi stroki. Potopisec mora biti žalibog vsestranski, mora razpravljali o strokah, v katerih je diletant oziroma lajik, in mora biti strokovnjaku hvaležen, ako mu ta ne zameri takega neprostovoljnega diletantstva. Pri potopisu je to ravno neizogibno. Boljšega voditelja nego njega ne bi mogel imeti po katakombah. Katakombe sv. Kaliksta so na Apijski cesti zunaj mesta. Sveča, katero nam poda frančiškan, velja tudi za vstopnico. Šli smo po novih stopnicah navzdol. Nočem seosmeliti, da bi podal kak obširnejši popis katakomb, zadostuje naj nekoliko splošnih vtisov. Hodili smo dolgo po teh ozkih hodnikih, na levi in desni so izdolbine za mrliče, simbolična znamenja: riba, golob, otemneli freski, mramornate plošče z napisi v pokvarjeni grščini in latinščini se pogo- stokrat ponavljajo. Tujci, ki hodijo po teh temnih, ozkih, nizkih in vlažnih rovih, radovedni in ne da bi premišljevali o usodi teh milijonov, ki so bili tu pokopani, trgajo nam sveti strah iz prsi, kateri bi nas moral prešinjati v teh podzemeljskih prostorih, kjer so prvi kristjani molili, krstili, učili in iskali poguma za nadalnji boj. Katakombe pravzaprav niso bile prvotno pribežališče kristjanov, temveč kristjani so se skrivati v njih v poznejši dobi ob času zasledovanj, Kristjani so si nakupili zemljišča na Apijski cesti in pod temi zemljišči so si kopali svoje rove, podobne razsežnemu labirintu, kjer se mora vsak zgrešiti in poginiti brez pomoči, ako ne pozna teh zakrivljenih in zasukanih poti. Kulturno zgodovinsko zanimivi so grobi prvih papežev, posebno grob papeža Miltiada. Koliko tisoč človeških lobanj, koliko ogrodi in človeških kosti vidimo po teh rovih, kateri se nam dozdevajo, kakor da bi jih izkopali orjaški krti. Vestno, skrbno in z veliko spretnostjo nam je razkladal g. S. vse zanimivosti tega ogromnega podzemeljskega pokopališča. In ko zapustimo te rove, je naša duša srečna in vesela, kajti zmagali so vsi ti, ki so trpeli v teh jamah, vsi ti, kateri so našli mir in pokoj v teh rovih. Pri vrnitvi smo si ogledali cerkvico »Quo vadiš«. Opasni skeptciizem naj nam ne uniči vere v ono neizrekljivo »Quo vadis«-epizodo. Kratkočasilo je hoditi ob desnem Tiberovem obrežju. Klasični in srednjeveški Rim nam je zapustil v onem precej pustem predmestju nekoliko ostankov, ki nas živo spominjajo na davne čase. Ako pridemo s Korza, najdemo v neki precej tihi ulici hišo Beatrice Cenci. Znana je tragična usoda te Žene, ki je nudila romanopiscem toliko gradiva. Črni zidi tega srednjeveške poslopja in žalostna zunanjščina te stare patricijske hiše nam kliče v spomin dogodke, ki so se dogajali za temi stenami. S črno patino je zidovje prevlečeno, katero Čuva strašne tajnosti, ki jih nikdo ne bode /i šivalni stroji fiNF* so najbolji. ^fl| To sliši kupec sicor o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se »pelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kct 20-letni poskuSnji ruznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pffaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter.se uverili da se ne dela z nobenim drugim strnjeni tako natančno kot s Pfaflovim. PMovi Šivalni stroji L&* " m'M do"i "ved"°, Plaffovi šisalni slroji L2fL2? -*—"*¦*¦, "> MM Mi>i stroji SHSKfcSS^E^ _________________J FfafFsvi Šivalni stroji ES* -»ft* "**""'""- i Nikar naj sene zamudi pred nakupom ogledati PfafTove šivalne stroje. lalooa fiaffovih šivalnih in dragih strojev Y loiiGi via Iimicipio sto?, t: SAUNI6 & DEKLEVJt,, Popravljalni«* Slanih strojev, dvofcajkBi Nunska »lica M. t Tr^oV^ko-obrlria reLi5tro\/ar|a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Žrabanja napraklicno 23. aprila 1993. Glavni dobitek kron 40.000 *¦ Srfte za ph zatočišča G. Gcntilli, V. A. Jona V. Midelsiadler&Co, 0. Pinckerle, & i Krono menjalnice v Carici. Meheml dobitek izplača se v gotovini s 10% odbitkom. Hraaiine vlog« obrestuje po 4%%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5#. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, ~ proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. ZaaVuzaiki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec. 1902: Daloii: a) podpisani.........K 943.200-— b) vplačani.........» 305.874-50 Daaa posojila..........> 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad....... 244.139-23 Wlo«o.......¦..........912.745-25 i 4 Anton Pečenko i ultra h Via Giardinti 8 GORICA {.nf.oroCa pristal« bel« ?nLrnavina iz vipavskih, ^M fisrl črnskih, I>o?!avija oa don» in razpošilja po železni«! n Schichtovo hranilno jedernato milo z varstveno zmamko ® garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. 9 # L Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicllt" in na gornjo varstveno znamko. # # 4 Zastop na debelo: Humbert Bozzini *- Gorica. razvozljal in ki ne prestanejo biti tajnosti do sodnjega dne. Ni pač mesta na svetu, katerega palače bi čuvale v tej meri spomin na take strašne dogodke, na tako strašne rodbinske žaloigre, katere je uprizarjala človeška strast in maščevalnost, kakor Rim. Stoletna zgodovina, katere dejališče je bil Rim, ni ednolična, kratki stilet, bodalo in strup je bil mnogokrat v večnem Rimu v pogubo nevšečnim mogočnim osebam. Marsikateri kardinal se je moral skrbno varovati, <1a mu ni kuhač, katerega je podmitil osebni sovražnik, natrosil v jedi kak nevaren, be1 prašek. V preteklih vekih, ko ni nikdar prenehal boj med rimskimi plemenitaši, katerih niti papež ni mogel krotiti, je bilo v Rimu toliko trdnjav kolikor palač. Neoborožen se ni smel nikdo prikazati na ulici, ako mu je bilo življenje drago in milo. Osebna varnost tudi ob času rinascimenta ni bila večja. Bolj menda nego prej se je moral v onem zlatem veku vsak mož opirati na lastno moč in si z mečem v roki in s četo najemnikov izbojevati svojo pravico. Rimski so že deloma podrli. Kogar zanimajo ozke umazane židovske ulice in želi videti starožidovski simbol lestenca s sedmerimi rokami, naj se potrudi od hiše Beatrice Cenci v stari del mesta. Taki sprehodi so prav mikavni. Rimski Židi bivajo v večnem mestu že izza časov Kristovih in trdi se, da eksistujejo nekatere stare židovske rodbine, katere niso Rima zapustile od časa Rimljanov do danes. Ulice se vijugajo sem ter tja in osup-njeni smo, ko se naenkrat nahajamo pred gledališčem Mar-celovim. V pritličju imajo kovači svoje delavnice in sedlarji svoje prodajalnice, v katerih se vidijo velika kampanjska sedla. Rimski knezi so si pa preustrojili del tega starega še precej dobro ohranjenega gledališča v svojo palačo. Arhi-tektoničnih posebnosti, po katerih se odlikuje kolisej, tudi tu ne manjka. Blizu Marcelovega gledališča je bila krčma, v kateri se je shajal Goethe s svojimi prijatelji. Nadaljujmo svojo pot, katera nas vodi mimo takozvane Rienzijeve hiše. Dognano je sicer, da se je poslednji rimski narodni tribun rodil ob Tiberu v tem predmestju, vendar ni gotovo, da se je Rienzi v tej hiši rodil in živel. Zanimivi so različni ornamenti, spominjajoči na bizantinski tipliv, kateri podajajo tej mali stavbi pristen starinski značaj. I Klasična stebrišča, sredi katerih stoje cerkve, nam kličejo ob | poti v spomin starorimsko dobo. Mičen je okrogel tempelj Vestin, kateri je izmed vseh svetišč v Rimu menda najbolj ohranjen. Bil je sezidan tekom drugega veka po Kristii, ali vkljub temu ne pogrešamo vzornega klasičnega sloga. Tempelj so spremenili v cerkev, in temu dejstvu se je treba zahvaliti, da ni bila razdjana ta ljubka stavbica. Pred templjem je bil živinski trg, forum boarium. In evol Še dandanes se vidijo na tem trgu mule iz Kampanje, kakor da je tu nekak sejem; mnogo kampanjskih gar ravno ni v kinč temu trgu, kjer je pred davnimi veki rimski kmet ba-rantal za živino. Veliko število mostov je spajalo v tem delu mesta pet glavnih gričev z Vatikanom in Janikulom. Staroznan je bil leseni most »pons sublicius«, kteri so zgradili že kralji. Graditelji mosta so bili najvišji rimski duhovniki, pontifices maximi. Rimski škof si je izbral ime pon-tifex, katero se je ohranilo v katoliški latinščini do današnjega dne. Tiberov podolgasti otok sta spajala z obrežjem dva kamenita mosta, pons Fabricius in Cestius. Iz šestega stoletja je močno prenovljena cerkev S. Maria in Cosmedin. Tempelj Cererin je stal prej na tem mestu. Bazilika ima tri iadije z ravnim stropom. Stranski iadijt deli od glavne Iadije osem stebrov; vsak steber trna drug kapitelj, nekateri stebri so kanelirani, drugi ne. Ambon iz belega mramora s plavimi pegami je krasen. V apsidi so stari freski, kateri so pa bili prenovljeni pred nekaterimi leti. Po dolgem iskanju in popraševanju sem našel cerkev sv. Cecilije onstran Tibera v Transtevere, kjer se odlikuje ženski spol bojda po posebni lepoti. Pred cerkvijo je velik starokrščanski, št»rivogiat trg. Cerkev s tremi ladijami na-pravlja povsem moderni vtis. Znamenit je na glavnem oltarju kip sv. Cecilije. Kopijo tega kipa smo videli v katakombah. V apsidi so pristno bizantinski mozaiki. Sv. Ceci lija je kardinalska cerkev državnega sekretarja Ratnpolle, ki je iz lastnega žepa žrtvoval pol milijona frankov, da se je gradila dragocena kripta pod cerkvijo, in ki je dal izkopati meseca februvarja letošnjega leta hišo sv. Cecilije; poleg kripte videl sem shrambo za vino z mnogimi amforami. Rampolla se večkrat pripelje semkaj in moli v kripti. Cerk-venik, ki je vse razkazoval, je bil silno zgovoren, poligloten in dvorljiv napram starim Angležkinjam, ter delal dovtipe o psu, katerega je nosila ena izmed njih. Grb kardinala, ki je prenovil cerkev koj, ko so našli čudovito ohranjeno telo sv. Cecilije v katakombah, je bil granatna jabolka. Radi tega se vidi po cerkvi toliko pozlačenih jabolk, poganski simbol spolne ljubezni, kateri pač ne sodi v katoliško cerkev. V stranski kapeli na desno se kaže mesto, kjer so trpinčili sv. Cecilijo dva dni v vreli vodi. Antične cevi, skozi katere je pritekala vrela voda v kopališče, se še vidijo dandanes. Ko pa še vendar ni umrla vsled teh muk, jo je dal prefekt obglaviti. Dolga pot je od sv. Cecilije do s. Giorgio in Velabro, kateri se še nahaja blizu Palatina. S. Giorgio je skromna, priprosta starokrščanska cerkev. Strop je raven iz lesa ter pobeljen. Dve vrsti stebrov iz antičnih svetišč povzdigujeta svečani vtis. Vzduh je vlažen, stene in tlak iz velikih kame-nitth plošč je ves moker. (Dalje pride.)