Štev. 25« Leto IX. V Ljubljani dne 22. junija 1933. Nad 10.000 mladih Sokoličev je prispelo iz vseh banovin naSe kraljevine na sokolski zlet v Ljubljano. Tudi Cehi so poslali četo naraščajnikov. Ker je pa lilo do poznega popoldneva kakor iz škafa, se ni mogel vršiti nastop sokolske mladine. Upajmo, da bo glavni zletni dan na Vidovdan tem krasnejše uspel . Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena je, da bo proslavil 14. obletnico Vidovega dneva na sokolskem zletu v Ljubljani. Cetrtinska vožnja po železnici omogoča poset vsakemu. — Slika poleg desno: Podstarosta SKJ E. Gangl (X) pozdravlja češkoslovaške na-raščajnike in njegove voditelje. Poleg njega br. Truhlaf (XX), prvi podstarosta COS. — Slika spodaj levo: Češkoslovaški naraščaj ob prihodu v Ljubljano. Slika pod njo: Češkoslovaški naraščajniki odhajajo v sprevodu z ljubljanskega kolodvora v mesto. Prebivalstvo tvori na obeh straneh gost špalir. NOVI SOKOLSKI DOM V BBASLOVCAH je preprosto, toda okusno in praktično zgrajen. Pod svojo streho ima društvene prostore ln trisobno stanovanje, pa seveda veliko dvorano z gledališkim odrom. Dvorana je 21 metrov dolga, 10 m široka in 6 m visoka, zelo svetla in zračna. V prizidku so še garderobe in kopalnice. Ob domu je prostrano letno telovadišče. Prejšnjo nedeljo je otvoril novo sokolsko trdnjavo ban dr. Drago Marušič v navzočnosti domačega župana g. Josipa Omladiča, sreskega načelnika g. dr. Vidmarja, župnega staroste br. Smertnika in odbora braslovškega sokolskega društva s starosto br. Lušinom in podstarosto br. Maršičem na čelu. Po otvoritveni svečanosti se je pričela javna telovadba, ki sta jo vodila načelnik br. Tone Omladič in načelnica s. Olga Maršičeva s pomočjo s. Metke Rajnerjeve. Spored je bil Izvršen v brezhibnem redu. Čast vrlim Braslovčanoml LEP USPEH SOKOLSKE MISLI. Sokolsko društvo Ivančna gorica na Dolenjskem je najmlajše in najdelavnejše društvo, pa si je vendar zgradilo lastni dom. Na sliki vidimo del dograjenega doma, v katerem je velika telovadnica in gledališki oder. Ma$g£ed po PRVI POLET S POMOČJO PLAVAJOČEGA LETALSKEGA OTOKA. Veliko letalo tipa Dornier-Wal je prvič preletelo južni Atlantik v dveh delih, pri čemer je pristalo sredi oceana na parniku »Westfalen«, ki so ga bili Nemci predelali v plavajoči letalski otok. Startalo je z njega zopet s pomočjo katapultne (odbojne) naprave, ki nam jo kaže slika. POVSOD JE TRDA ZA DENAR. Princesa Ingrid prodaja rože za dobrodelne ustanove na Angleškem, že dalj časa jo možijo s članom angleške kraljeve hiše, poroke pa še ne bo, ker primanjkuje denarja. V AVSTRIJI SO PRIPRAVLJENI, da v primeru potrebe s strojnimi puškami obvarujejo samostojnost in neodvisnost avstrijske republike pred Hitlerjevimi nasilnimi agenti IZ VIŠINE 7500 m NA ZEMLJO. John Tra-num, dansko-angleški letalec in skakalec s padalom, ki je s svojimi dosedanjimi skoki iz letala vzbujal osuplost vsega sveta. Sedaj pripravlja na Angleškem skok iz letala v višini 7500 m. Padalo bo odprl šele, ko bo 700 m nad zemljo. BOGER LAPfiBIE je postal francoski ko« lesarski prvak. Slika je bila posneta po njegovi zmagi, ko so ga njegovi tovariši in Občudovalci navdušeno dvignili na ramena. NEVAREN KRUH. V železni rešetki, ki ima podobo krogle, izvajata akrobata na motociklih svoje vratolomnosti. Majhna nepazljivost more končati s katastrofo. Toda tudi takšne nevarnosti tvega človek v borbi za vsakdanji kruh. Urnem svetu - KITAJSKI VOJSčAK NA KAMELI ni nikakšna redka prikazen na sedanjem kitaj- sko-japonskem bojišču. ZNAN PAR NA SVETOVNI KONFERENCI. Bivši nemyorški župan Jimmi VValker s svojo ženo, bivšo filmsko zvezdnico Betty Compton. VValker je dospel v London kot poročevalec nekega ameriškega dnevnika. GLASNIK SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE. Ob tem zlatem mikrofonu Je imel kralj Jurij V. svoj otvoritveni govor k svetovni gospodarski konferenci. NAJHITREJŠE KOLO. Francoski dirkač Francais Faure je sestavil nove vrste kolo, S katerim je nedavno dosegel nov hitrostni rekord na 10 km, ki jih je prevozil v 13 minutah, 41 sekundah. ttcaiOKDMI TEK Z RIKšAMl. Na čikaški svetovni razstavi sta oba najboljša tekača ameriških univerz uprizorila tekmo na 440 yard z rikšama, v katerih sta sedeli dve lepi obiskovalki razstave. ČUDNI UČINKI VROČINE. Vročinski val, ki je one dni zajel Angleško, je bil tako hud, da so se celo tračnice zmečkale. V mnogih mestih so postale asfaltirane ceste tako mehke, da so morali ustaviti celo promet s cestnimi železnicami, ker tiri niso ležali več dovolj trdno v tleh Kronika preteklega tedna SKLADATELJU JAKOBU PETELINU V SPOMIN. Spominu našega velikega glasbenega predhodnika Jakoba Petelinar Gallusa se je Glasbena Matica oddolžila v njegovem rojstnem kraju Ribnici s koncertom njegovih pesmi v dekanijski cerkvi |n odkritjem spominske plošče na stari osnovni šoli. Spominska plošča je izdelana po načrtu mojstra Plečnika. Na marmornati plošči je izklesan napis v rdečih in zlatih črkah: Spominu skladatelja Jakoba Petelina Gallusa 1550—1591 Glasbena Matica ljubljanska. — Slika zgoraj levo: Na častnem odru pri odkritju spominske plošče. Od leve na desno: ravnatelj Kari Mahkota, zadaj skladatelj prof. Slavko Osterc, ravnatelj konservatorija Matej Hubad, ravnatelj opere Mirko Polič, dekan Skubic, senator dr. Vladimir Ravnihar, minister socialne politike Ivan Pucelj, sreski poglavar Platzer, skladatelj Josip Pavčič, ribniški župan Ivan Novak in predsednik pripravljalnega odbora ribniški notar dr. Ludvik Gro-belnik. — Slika spodaj: Pogled na množico udeležencev pri odkritju Petelinove spominske plošče. J A Č M E N Zreli nam jačmen naš zreli, Sunčece gre j i za nas. Da bi ga zlatnog želi, Da bi mu spunil se klas. RAZVITJE PRAPORA SOKOLA III. V LJUBLJANI. Sokolska ideja napreduje in se razvija vsepovsod. Po deželi ln po mestih se ustanavljajo nova društva, da je številnemu članstvu omogočeno delo po sokolskih načelih. Sokol m. je eno najmlajših ljubljanskih društev. V nedeljo je dalo svojemu delu očiten poudarek z razvitjem svojega prapora, ki imu je kumoval ban dr. Drago Marušič. Na sliki Je pogled na letno telovadišče delovnega društva v bežigrajskem okraju ob času slavnosti razvitja prapora. Zreli nam jačmen nai, zreli, Sunčece gre j i nas, Da bi ga zlatnog želi. Da bi mu spunil se klas. On, ko j je sejal te širom, V stranjski odšel je kraj, Čekam i čekam ga zmirom. Ni ga tak dugo nazaj. Išel je v strni krvave, Tam, g d je je vsakoga zla. Tam, g d je su grobija spod trave. Bog zna, jel dodje mi g da? On nas je branil i hranil. Sada nam nikoga ni. Buš li nam dečicu hranil Sada naš jačmen bar ti? Draguttn Dtmtjantč Nenadno je umrl na srčni kapi v Zagrebu v 57 letu hrvaški pesnik Dragutin Domjanič. Svojo nežne pesmi, v katerih je opeval prirodo in kmeta, je pisal v kajkavskem narečju, zato je bil tudi nam skoraj bližji kakor Hrvatom. V naslednjem ena njegovih pesmi: I