-x    238   Hg-
Na tujem.
Spisal Mihael Levstik                       ....
firno in  srečno   so  živeli  na kmetiškem  tivorišču  trije  golobje: mati s svojima mladičema. ,,Kaj hočemo vedno na kmetih?"   pravi nekega jutra mladi golob. nMidva sva mlada, čila in zdrava;  poletiva v širni svet in poiščiva si srečnejšega bivališča!" ,,Nikari!"   ju   svari   mati,   ,,svet je   nevaren   in   zavedljiv; _____     ostanita rajša pri meni pod domačim krovom!"
Ali mladiča nista slušala matere. Razprostrla sta perutnice in zletela vsak na svojo stran. Golobček jo umeri črez sinje gore, da bi si ogledal daljne kraje, tuje dežele. Ko se proti večeru utrujen spusti na vejo, da bi se odpočil, prileti sokol in ga upleni.
,,Oj, da nisem ostal pri mamici!" je vzdihnil golobček, ko je utniral v sokolovih krempljih.
Golobičico pa je vleklo v mesto. Zletela je, kamor so jo gnale srčne želje, in se pridružila jati mestnih golobov.
,,Kaj hoče ta kmetiška sirota!" so jo zasmehovale gizdave mestne golobičice in se zaničljivo obračale od nje. Vsa žalostna je sedla na najvišji dimnik neke palače in se otožno ozirala tja, odkoder je bila priletela.
Osamelo kmetiško priseljenko je že dlje časa poželjivo opazoval maček, ki se je bil priplazil iz strešne line.
,,Ubožica," jo sladkostno nagovori, ,,dolg čas ti je, ker si sama! Spusti se vendar k meni, da te nekoliko potolažim!"
Neizkušena golobičica verjame sladkim besedam in se res spusti na strešno sleme. A v istem hipu plane hinavec k nji in ji zavije vrat.