TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 1. FEBRUAR / SVEČAN 2007, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XII, ŠTEVILKA 1 (105) Destrnik - Toplakova viničarija Občan - 1. februar 2007 Dobrodelna prireditev 9. BOŽIČNO-NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT V četrtek, 14. decembra, smo na OŠ Destrnik-Trnovska vas organizirali tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert. V praznično okrašeni telovadnici šole se je zbralo veliko ljudi, ki so ob nastopih pevcev, pevk in skupin preživeli prijeten večer. S svojim obiskom so otrokom iz socialno šibkejših družin omogočili, da se bodo lahko s svojimi sošolci odpravili v šolo v naravi, kjer bodo preživeli nekaj nepozabnih dni in tako pridobili neprecenljive izkušnje in lepe spomine. Z zdaj že lanskim koncertom smo tako uspeli zbrati okrog 500.000,00 SIT (natančen znesek še ni znan, saj moramo poravnati še stroške za avtorske pravice), ki jih bomo namenili za plačilo šol v naravi za otroke, katerih starši teh stroškov ne bi zmogli plačati sami. V našem in njihovem imenu se zato zahvaljujemo vsem nastopajočim, povezovalki programa ge. Danieli Cartl in vsem, ki so kakor koli pomagali pri pripravi in izvedbi koncerta. Posebej se moramo zahvaliti donatorjem, ki so se odzvali v res velikem številu: Občina Destrnik; Kopija d. o. o., Maribor; Janez Murko, Vintarovci; Jože Krajšek s. p., avtoprevozništvo, Velenje; Emil Glušič s. p., avtoprevozništvo, Velenje; Anton Živko s. p., urejanje in vzdrževanje okolja ter storitve z gradbeno mehanizacijo, Selnica ob Muri; Janez Mlakar s. p., avtoprevozništvo, Stanošina, Podlehnik; Marko Šmid s. p., avtoprevozništvo, Latkova vas; Plastika Polajnar, Tržič; Režijski obrat Občine Destrnik; Andrej Glušič s. p., avtoprevozništvo, Vinska Gora; Strojno ključavničastvo Pernat, Stanošina, Podlehnik; Fedom d. o. o., Paričjak; družina Graj, Vintarovci; Božo Govek s. p., avtoprevozništvo, Šmartno ob Dreti; Marjan Lozinšek s. p., zaključna dela v gradbeništvu, Drstelja; Gostišče Anton, Cerkvenjak; Štefan in Marija Marđetko, Velenje; Perutnina Ptuj d. d., Ptuj; ERA-SV, Ptuj; Pekarne Ptuj d. d.; Pikapoka d. o. o., Ptuj; Zmago d. o. o.; Biro Cvetko, Ptuj; PAF d. o. o, Lenart; Kletarstvo, vinogradništvo Simon Druzovič, Drbetinci; Kmetija Lovrec, Jiršovci; Anton Zelenik, Svetinci; PGD Destrnik; Občina Gorišnica; Repriza, Ptuj; Radio Tednik Ptuj; Radio Slovenske gorice. Še enkrat vsem najlepša hvala. Ob tej priložnosti bi vas radi povabili na letošnji jubilejni 10. dobrodelni koncert. Obljubljamo, da se bomo potrudili, da bo nekaj posebnega. OŠ Destrnik-Trnovska vas Foto: OŠ Destrnik-Trnovska vas in Jasmina Bauman Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Občan - 1. februar 2007 Občan Cerkev sv. Urbana Božični koncert Završkih fantov Na štefanovo, 26. decembra, se je v cerkvi sv. Urbana predstavil vokalni kvintet Završki fantje iz Lenarta v Slovenskih goricah. Fantje, danes možje v zrelih letih, so prepevali božične in novoletne pesmi, ki so v dnevih pred novim letom še posebej lepo zvenele. Od njihove ustanovitve, ki sega v jesen 1984, se je zasedba kvinteta večkrat spremenila. Poudarek dajejo slovenskim narodnim in ljudskim pesmim, prepevajo pa tudi narodne pesmi drugih narodov ter umetne pesmi domačih in tujih skladateljev. Skupina se ponaša z več kot 1000 koncerti po različnih krajih domovine in tujine. Gostovali so v Nemčiji, Avstriji, Švici, Liechtensteinu in v republikah bivše Jugoslavije, v lepem spominu pa sta jim ostali turneji pri naših izseljencih v Kanadi in Avstraliji. Sodelujejo z RTV Slovenija, Radiom Maribor in v različnim oddajah. Ponosni so na svoje kasete in zgoščenke, ki so povezane z obletnicami delovanja kvinteta. Ob 10. obletnici so izdali kaseto in zgoščenko z naslovom Tam, kjer se čuje pesem, tej je čez pet let sledila druga z naslovom Dobro jutro ljubca moja. Na obeh so zbrane slovenske narodne in ljudske pesmi. Božične in novoletne pesmi so zbrane na tretji kaseti in zgoščenki, izdani v letu 2002. 20. obletnico delovanja so proslavili z izdajo četrte kasete in zgoščenke, ki nosi naslov Pesem objame naj vse ljudi. Udeležencem koncerta v farni cerkvi sv. Urbana so čustveno zapete pesmi segle v dno duše in jim polepšale zadnje dni v letu 2006. Umetniški vodja kvinteta Darko Škrget je povezoval program z izbranimi, do srca segajočimi besedami. Kvintetu se je za čudoviti koncert zahvalil predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman, župan Občine Destrnik Franc Pukšič je skupini podaril Zbornik občine Destrnik in vsem zaželel sreče, zdravja in ustvarjalnosti v letu 2007. Tekst: Nada Zupanič Foto: Branko Veselič Akcija Moj zdravnik 2007 Čas mineva hitreje, kot si mislimo, in leto je spet naokrog. Vivina akcija Moj zdravnik je v letu 2006 praznovala deseti jubilej in z veseljem ugotavljamo, da se je dodobra zakoreninila v slovenski javnosti. V akciji Moj zdravnik izbiramo najbolj cenjeno družinsko zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa in pediatrinjo/pediatra. Z akcijo želimo opozoriti na pogosto spregledan pomen zdravnikov. Prav oni so tisti, h katerim se bolnik najprej obrne po pomoč, prav njihova skrb in človečnost sta v težkih trenutkih najpomembnejši. Glasove zbiramo od začetka januarja do 16. marca, za pravilen potek akcije pa skrbi komisija, ki jo že tradicionalno sestavljajo: prim. dr. Marko Demšar, dr. Dean Klančič, dr. Ivan Cibic, doc. dr. Marjan Premik in prof. dr. Pavle Poredoš. Za vse, ki sodelujemo pri izboru mojega zdravnika, je akcija nadvse dragocena, ker opozarja na dosežke konkretnih zdravnikov pri njihovem poklicnem delu, v vsakodnevnih stikih z bolniki, poleg tega razkriva razsežnosti zdravniškega poklica, ki so sicer skrite za zidovi bolnišnic ter zdravstvenih domov in o katerih se ne govori in piše prav veliko. Številni bralci in poslušalci radijskih postaj vsako leto tako izrazijo zahvalo in spoštovanje za dobro opravljeno delo, požrtvovalnost, prijaznost, človekoljubje … Za tiste kvalitete torej, ki ohranjajo in razvijajo profesionalnost ter integriteto vsakega poklica, zlasti zdravniškega. Iz leta v leto večje število glasovalcev, predvsem pa več zdravnikov, ki jim bralci in poslušalci slovenskih medijev namenijo glasove, potrjujejo, da smo akcijo zasnovali pravilno in da je našla svoje mesto v slovenskem prostoru. Odraža namreč našo skupno že- Občan - 1. februar 2007 ljo, da vrnemo zdravniškemu poklicu moč in ugled, ki ju je imel nekoč. Zasluge za uspeh tega nacionalnega projekta je seveda treba pripisati vsem: glasovalcem, lokalnim radijskim postajam, Vivi in seveda pokroviteljem. Vesna Žunič, urednica revije Viva 3 Varstvo okolja LOČUJMO, DA BI OHRANILI ! Ekološki otok v Doliču - križišče pred gostiščem Furman Država nam je s predpisi naložila obvezo, ki jo moramo spoštovati v vseh okoljih, tako doma, v službi ali pa na dopustu. Nanaša se na varovanje okolja, kar pa pomeni, da smo dolžni v celoti izvajati zakonodajo – Zakon o varstvu okolja, kot krovni akt, in vse pravilnike, uredbe ter zakonodajo lokalnih skupnosti – odloke. Osnova celotne zakonodaje temelji na ločenem zbiranju odpadkov na izvoru in njihovi predelavi, ki koristita vsem: OKOLJU, ki se manj obremenjuje, in NAM SAMIM, ker je zdravo okolje pogoj zdravega življenja. Izvajanje teh zahtev, ki nam omogočajo čisto okolje, zdravo življenje in seveda tudi lažje delo ter manjše stroške, je zelo pomembno. V našem primeru bomo obravnavali pretežno komunalne in njim podobne odpadke, ki nastajajo v vašem delovnem okolju. KATERE ODPADKE LOČUJEMO ? Ločujemo tiste odpadke, ki jih lahko ponovno uporabimo. To so: PAPIR, STEKLO, PLASTIČNA in KOVINSKA EMBALAŽA ter BIOLOŠKI in NEVARNI ODPADKI. Te odpadke odlagamo v namenske posode, ki so nameščene na vašem območju. Vse- 4 kakor pa je pomembno, da si zagotovite možnosti že na izvoru nastanka odpadka, saj je takšno ravnanje z njimi prijaznejše in enostavnejše. Po izločitvi vseh še »koristnih« odpadkov ostanejo na koncu odpadki, ki jih trenutno še ni mogoče predelati ali drugače koristno izrabiti, zato jih odložite v posodo za ostale mešane odpadke. KAKO LOČUJEMO ODPADKE? PAPIR Skoraj petino komunalnih odpadkov predstavlja papir. Ločevanje papirja od ostalih odpadkov pomeni torej velik prihranek odlagalnega prostora in ohranitev naših gozdov oziroma naravnih virov. Zabojnik 1,1 m3 za papir je opremljen z nalepko STARI PAPIR. Vanj odlagamo: • časopise, revije, prospekte, • zvezke, knjige, brošure, • pisarniški in računalniški papir, • embalažni papir ter kartonske škatle, • druge izdelke iz papirja in kartona. KARTONSKE ŠKATLE PRED ODLAGANJEM V ZABOJNIK ALI VOZIČEK RAZTRGAJTE IN ZLOŽITE! POZOR! V zabojnik za pa- pir ni dovoljeno odlagati: • zelo umazanega in z drugimi materiali kombiniranega papirja, kot so folije, kovine, povoščeni papir ..., • staniol papirja in celofana, • papirnatega jedilnega pribora (krožniki, podstavki ...). Za kakovostno razvrščanje je treba poskrbeti na izvoru nastanka papirja in kartonske embalaže, kar pomeni, da bodo v pisarnah, učilnicah in drugih prostorih potrebne dodatne posode (koši) ali kartonske škatle za zbiranje papirja. STEKLO Tudi steklo lahko ponovno uporabimo. Svetujemo nabavo pijač in živil v stekleni povratni embalaži. S tem industriji vrnemo embalažo, hkrati pa prihranimo surovino in energijo, potrebno za proizvodnjo nove steklenice. V posodo z nalepko ODPADNO STEKLO odlagamo: • vse vrste steklene embalaže: kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, steklo pa ne sme biti umazano. POZOR! V posodo za steklo ni dovoljeno odlagati: • okenskega stekla, • porcelana. PLASTIČNA EMBALAŽA Plastično embalažo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki ni onesnažena z olji ali s kemikalijami, lahko predelujemo in jo zato ločujemo od ostalih odpadkov, tudi PE folije. V posodo z oznako PLASTIČNA EMBALAŽA odlagajte: • plastenke vseh vrst brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter drugo čisto plastično embalažo. • oprane plastenke čistil, mehčalcev perila in drugih kemikalij! PREDEN ODLOŽIMO PLASTENKE, JIH POHODIMO IN TAKO ZMANJŠAMO PROSTORNINO! POZOR! V posodo za plastično embalažo ni dovoljeno odlagati: • trde plastike (poliestra). PLOČEVINKE – KOVINE Večino kovinske embalaže je mogoče predelati. V zabojnik z oznako STARE KOVINE odlagamo le: • odpadne kovine vseh vrst, • pločevinke alkoholnih in brezalkoholnih pijač, • pločevinke vložene zelenjave ter hrane (oprane). BIOLOŠKI ODPADKI To vrsto odpadkov je treba ločevati že v kuhinji, kjer je potrebno postaviti primerno posodo s pokrovom, v katero zbiramo vse vrste odpadkov biološkega izvora, ki jih lahko predamo v predelavo ali pa jih sami kompostiramo na vrtu. Biološke odpadke ponavadi odlagamo v rjavo posodo z nalepko BIOLOŠKI ODPADKI. Mednje sodijo: • suhi organski odpadki (ostanki hrane, kruh, ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje – brez tekočin), • ostanki od priprave hrane (zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov …), • jajčne lupine, • ostanki mlečnih izdelkov in pokvarjeni mlečni ter mokasti prehrambeni proizvodi, • kavna gošča in kavni filtri, čaj ter čajne vrečke, • volneni in bombažni ostanki, • lasje, perje, • higienski papir (prtički, papirnati robčki), • odmrle rastline, stara zemlja za rože, • pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, • obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostan- Občan - 1. februar 2007 Varstvo okolja nikov, kopirnih strojev ... • ostale kemikalije za vzdrževanje sanitarij (solna kislina, lužni kamen ...) • vse vrste akumulatorjev, baterij in baterijskih vložkov, • neonske in halogenske žarnice. Ekološki otok na Drstelji ob cesti pred režijskim obratom ki, žagovina. POZOR! V posodo za biološke odpadke ni dovoljeno odlagati: • pepela (razen lesnega), • vseh vrst tekočin, olj in masti, • sanitarnih izdelkov, kosti, živalskih kož in kadavrov, • vsebine sesalnikov, • drugih sestavljenih bioloških odpadkov, • ostankov hrane (te je potrebno pred krmljenjem živali termično obdelati). Na območju občine nastajajo tudi drugi biološki odpadki, predvsem obreznine dreves in grmičevja ter pokošene trave. Tovrstne odpadke je potrebno prav tako predelati v kompost ali kako drugače primerno uporabiti, ni jih dovoljeno odlagati v posode z ostanki odpadkov. V primeru večjih količin se je potrebno povezati z izvajalcem javne službe za primerno odstranitev in predelavo. OSTALI ODPADKI – ostanek po ločenem zbiranju Odpadke, ki jih ni bilo mogoče odložiti v nobeno od naštetih posod za ločeno zbiranje, imenujemo OSTALI ALI MEŠANI ODPADKI, ti končajo na odlagališču. Seveda pa moramo vedeti, da mednje ne sodijo nevarni odpadki in kosovni ter gradbeni Občan - 1. februar 2007 odpadki. Za odstranitev le-teh poskrbimo na drug način, zato se posvetujte s podjetjem za odvoz odpadkov. Ostale ali mešane odpadke odlagamo v posodo z nalepko OSTALI ODPADKI. Vanjo sodijo: • vsi trdi odpadki, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek, • vsebine posod iz sanitarij in pisarn, • umazane polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali, • ohlajeni pepel ... NEVARNI ODPADKI Za te odpadke poskrbimo že na izvoru, saj jih mora vsaka služba primerno varovati, skladiščiti in na koncu odstraniti po varni poti strokovnega nadzora. Zanje ni dovoljeno postaviti posod na odjemnih mestih, saj je za ravnanje z njimi potreben strokovnjak. Med nevarne odpadke spadajo: • baterije, • zdravila, • škropiva in njihova embalaža, • odpadna olja vseh vrst, embalaže olj, • oljni filtri in oljne krpe, • barve, laki, embalaža barv in lakov, • čistila, kozmetični izdelki (pršila), • kartuše – tonerji tiskal- POZOR! NIKAR NE ODLAGAJTE NEVARNIH ODPADKOV V POSODO ZA OSTALE ODPADKE ALI CELO V NARAVO, SAJ LE-TI ZARADI SVOJE STRUPENOSTI, JEDKOSTI, VNETLJIVOSTI ... POMENIJO VELIKO NEVARNOST ZA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI ŠE MNOGO LET PO TEM, KO JIH ODVRŽEMO! GRADBENI ODPADKI Gradbeni odpadki so tisti odpadki, ki nastanejo pri gradnji ali podiranju objektov, pri zemeljskih izkopih, gradnji cest in podobno ter jih ni dovoljeno odlagati v nobeno od namenskih posod. Te odpadke je potrebno odpeljati na odlagališče gradbenih odpadkov v Gajevcih, manjše količine (do 0,5 m3) pa na Zbirni center Gajke. KADAR ČISTITE ALI PREUREJATE STANOVANJE IN SE VAM POJAVIJO KOSOVNI, NEVARNI ALI DRUGI ODPADKI IZVEN PREDVIDENIH TERMINOV ZBIRALNIH AKCIJ, JIH LAHKO VKLJUČENA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO PRIPELJEJO NA ZBIRNI CENTER V GAJKAH – VSAK DELOVNI DAN MED 8. IN 20. URO V POLETNEM ČASU (od 1. 4.–30. 9.), V OSTALEM DELU LETA PA MED 8. IN 17. URO TER OB SOBOTAH MED 8. IN 14. URO. Za vse informacije v zvezi z ravnanjem z odpadki lahko pokličete na telefonsko številko: 780 90 20 (Čisto mesto Ptuj d. o. o.) Pripravil vodja OE odvoz: F. Merc EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI DESTRNIK Ko smo v Občini Destrnik pričeli z zbiranjem predlogov za lokacije EKOLOŠKIH OTOKOV po naseljih, smo prejeli 51 predlogov. Z delavci režijskega obrata smo uredili ekološke otoke na lokacijah: - Desenci (križišče pred gasilskim domom, Desenci 4) - Dolič (križišče pred gostiščem Furman, Dolič 17) - Drstelja (ob javni poti pod Petkom, Drstelja 35 in ob cesti pred režijskim obratom, Drstelja 45) - Janežovci (parkirišče pred gostiščem Urban, Janežovci 8 c) - Janežovski Vrh (ob Hameršakovi kapeli, Janežovski Vrh 49) - Jiršovci (ob javni poti v križišču pri skakalnici, Jiršovci 41) - Levanjci (tehtnica pri Silvi Toš, Levanjci 14) - Ločki Vrh (križišče pri Martinu Krajncu, Ločki Vrh 52 in ob lokalni cesti pod Ozvatičem, Ločki Vrh 1 - Placar (pred hišo pri Vindišu, Placar 43 b) - Strmec pri Destrniku (ob javni poti za hišo Ota Vršiča, Strmec pri Destrniku 3 a) - Svetinci (ob cesti pred hišo Rudija Murka, Svetinci 39) - Vintarovci (ob Lenartovem križu, Vintarovci 4) .- Zg. Velovlek (križišče pri Ivanu Slukanu, Zg. Velovlek 23 a Pripravil: Anton Kovačec 5 Občan 2. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Sprejeli rebalans proračuna sredstev in drobnega inventarja, ki jo sestavljajo Ivan Hauptman, Sabina Žampa in Alojz Anžel. Zdenko Zorec, Srečko Herak in Marjan Irgl so bili imenovani v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na seji smo se seznanili z ustanovitvijo LAS (lokalne akcijske skupine) Spodnje Podravje. Sprejet je bil tudi sklep o določitvi vrednosti točke za ugotovitev nadomestila za uporabo V petek, 22. 12. 2006, je potekala druga redna seja občinskega sveta. Ena od glavnih točk je bila predstavitev in sprejem rebalansa proračuna Občine Destrnik za leto 2006. Podžupan je predstavil gradivo za lažje razumevanje posameznih sprememb, kar je bilo izredno dobrodošlo predvsem za člane sveta, ki so se prvič srečali s tem dokumentom. Direktor občinske uprave je razložil vse spremembe po posameznih postavkah, svetniki so zastavljali vprašanja, na katera so ustrezne odgovore podali zaposleni v občinski upravi. Imenovali so tudi dve komisiji, in sicer: komisijo za popis obveznosti in terjatev, ki jo sestavljajo Janez Irgl, Jože Flajšman in Matej Kramberger ter komisijo za popis osnovnih NOVO LETO, NOVI NAČRTI stavbnega zemljišča: vrednost točke za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča znaša: 0,0025 EUR, za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa 0,0002 EUR. Po končani seji smo se odpravili v gasilski dom Destrnik, kjer je potekalo že tradicionalno skupno druženje. Sabina Žampa Foto. Branko Veselič Gomila Z baklami k polnočnici Božič predstavlja mnogim pričakovanje nedoživetega, pa naj je to okrasitev božičnega drevesa, pričakovanje Božička ali rojstvo odrešenika. Na Gomili smo predbožični večer zaključili s pohodom z baklami k polnočnici. To navado v vasi ohranjamo že sedmo leto zapored. Bakle je kot vsako leto poprej izdelal Rudi Malek. Ugotavljamo, da se ljudje pohoda udeležujejo v vedno večjem številu. Okrog desete ure so se napotili proti cerkvi device Marije na Vurberku. S seboj so vzeli obilico dobre volje, nekaj kuhanega vina in topel čaj. Sij bakel je v poznih večernih urah pričaral prav posebno vzdušje. Tekst in foto: Nataša Žižek Občina Destrnik za svoje občane ob koncu leta pripravi srečanje, na katerem predstavi delo, ki je bilo opravljeno skozi preteklo leto, in načrte, s katerimi bo zaznamovano prihajajoče leto. Tudi na zadnjem srečanju ob koncu lanskega leta so predstavili vse pomembnejše akcije in projekte, ki so se izvajali ali se še izvajajo, in tudi tiste, ki jih bo občina izpeljala v prihodnosti. Eden od teh je prav gotovo projekt Gaja v Janežovcih. Tako so občani na tekočem z vsem, kar se dogaja v občini, seznanjeni pa so tudi z namenom in upravičenostjo posameznih akcij. Tudi med gosti se vedno najde kdo, ki pozdravi delo naše občine. Po uradnem delu sledi še prijetno medsebojno druženje. Sabina Žampa Foto. Branko Veselič OGLAS Zasebna ambulanta splošne medicine Destrnik objavlja prosto delovno mesto tehnika zdravstvene nege za določen čas šest mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom do 8. 2. 2007 na naslov: Zasebna ambulanta splošne medicine Franc Mršnik, dr. med. spec. Destrnik 9 2253 Destrnik 6 Občan - 1. februar 2007 Uradni vestnik 01/2007 1. februar 2007 Leto XII, številka 1 1. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 2. 1. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Sklep SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 108,06 SIT/kg – kalo 5 % 5,40 SIT/kg – marža 28,42 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2006 SKUPAJ : 141,88 SIT/kg ali Skupaj – plinasta faza 349,03 SIT/m3 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 451,5166 EUR/t – kalo 5 % 22,5758 EUR/t – marža 118,5945 EUR/t 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2006 SKUPAJ: 592,6869 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,4580 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 349,03 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,4580 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0886 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 12. 2006. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., z dne 17. 11. 2006. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 1. 2007. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., z dne 14. 12. 2006. Štev.: 354-1/2006-21 Datum: 14. 12. 2006 Štev.: 354-2/2007-1 Datum: 11. 1. 2007 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, s.r. Občan - 1. februar 2007 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, s.r. 7 Občan Kmetijski kotiček V prejšnjem članku sem na kratko opisal sprejeto uredbo o plačilih za Kmetijskookoljske ukrepe (SKOP), tokrat pa bom napisal nekaj o neposrednih plačilih v kmetijstvu za leto 2007. Želel sem opisati ukrep Zgodnje upokojevanje, vendar vlada še ni sprejela uredbe zanj. Z novim programom za razvoj podeželja (v nadaljevanju 'PRP 2007-2013') so se spremenila tudi neposredna plačila v kmetijstvu, zato bom poskušal te spremembe čim bolje opisati, da boste tisti, ki vas to zanima, laže razumeli vnos subvencij in se boste bolje pripravili nanje. Z novo uredbo so bila uvedena tako imenovana (v nadaljevanju t. i.) regionalna plačila, plačilne pravice do plačil na hektar upravičenih površin, proizvodno vezana plačila in druge sheme pomoči/podpor. Skupen znesek sredstev, ki jih imenujemo tudi nacionalna ovojnica, znaša v letu 2007 kar 143,9 milijonov €. Plačilne pravice so sestavljene predvsem iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz različnih dodatkov. Predvsem je pomembna plačilna pravica za praho. Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic za praho so GERK-i z rabo kmetijskih zemljišč 1100 – njiva/vrt in 1160 – hmeljišče. Velikost kmetijskih površin, za katere se uveljavlja plačilna pravica za praho, mora biti enaka ali večja od 24,23 ha. Površine v prahi morajo biti široke naj- Večnamenska dvorana na Destrniku Obiskal nas je Božiček V sredo, 13. decembra, so se otroci do 2. razreda osnovne šole in starši odzvali vabilu na srečanje z Božičkom. Zbrane je nagovoril podžupan občine Destrnik Branko Zelenko in dejal, da so v občini zelo veseli vsakega novega rojstva otroka. V proračunu vsako leto načrtujejo sredstva za obdaritve otrok ob rojstvu in ob božiču, v izdelavi je tudi projektna dokumentacija za novi vrtec. Skupaj smo priklicali Božička, z njim malo pokramljali, najpogumnejši so mu tudi zapeli. Ker so bili vsi otroci, ki so se zbrali v dvorani, skozi celo leto pridni, so si ob koncu zaslužili darila. Ko so bila ta v rokah najmlajših, smo morali pohiteti domov, saj nas je zelo zanimalo, kaj vse se skriva v paketu. In ne pozabite – otroci so naše največje bogastvo. Tekst in foto: Nataša Žižek 8 manj 5 metrov in velike 0,05 ha. Plačilne pravice se lahko tudi prenašajo z zemljiščem ali brez njega med nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev. Prenos plačilnih pravic se prijavi v obdobju od 15. septembra do 31. januarja na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga objavi na spletni strani. Višina regionalnih plačil za upravičene površine z GERK-om: 1100 – njiva/vrt, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1190 – rastlinjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik in 1221 – intenzivni sadovnjak je 332 €/ha. Okvirna višina regionalnega plačila za upravičene površine z GERK-i 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, in 1222 – ekstenzivni sadovnjak pa je 133 €/ha. K regionalnemu plačilu sodita tudi dodatka za mleko in sladkor ter dodatek za sektor govedoreje. Proizvodno vezana plačila se delijo na; • posebno premijo za bike in vole, ki znaša za bika 136,50 €/žival, za vola pa 97,50 €/žival, • dodatno plačilo za poseben način reje in za izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi, kar je letos novo. Pogoji za ta dodatek pa so naslednji: kmet mora imeti vsaj 50 % površin z enoto rabe 1300 – trajni travnik, obremenitev krmnih površin z GVŽ mora biti največ 1’8, ženska goveda morajo biti iz črede, namenjene za rejo telet za prirejo mesa, torej morajo biti mesne pasme ali pa vsaj križane z mesno pasmo, teliti pa morajo med 16. 10. preteklega leta in 15. 10. tekočega leta ter • premije za ovce in koze; višina premije za ovco je 10,50 €/žival ali 8,40 €/žival (mlečne pasme), za kozo pa 8,40 €. Višina dodatne premije znaša 3,5 €. Druge sheme podpor so še pomoči za stročnice (37,89 €/ha), energetske rastline (31,5 €/ha) in za pridelovanje lupinarjev (84 €/ha). Toliko na kratko o neposrednih plačilih v letu 2007, ki prinašajo kar nekaj sprememb (npr. uvedbo regionalnih plačil in plačilnih pravic, kot tudi to, da ni več klavnih premij itd.). Glavni namen mojih člankov je predvsem to, da na kratko predstavim sprejeto uredbo in Vam posledično omogočim, da se čim bolje pripravite na vnos zbirnih vlog v letu 2007, saj je prišlo pri lanskih in seveda prejšnjih izpolnjevanjih vlog in tudi drugih ukrepov prevečkrat do napak, zaradi katerih so kmetje ostali brez prepotrebnega denarja, do katerega so bili upravičeni. Zato prosim vse, ki boste letos vlagali vloge za neposredna plačila, da ste zelo previdni pri izpolnjevanju. Seveda pazite predvsem pri elektronskem vnosu na Kmetijsko svetovalni službi. Bodite pozorni na to, kako vlogo vnesejo, in predvsem na to, da so izpolnjeni vsi zahtevki ter da obremenitev z GVŽ ni prevelika. Hitro lahko pride do kakšne vnosne napake, zaradi česar je bilo decembra lani izdanih veliko negativnih odločb za ukrepa EU standardi 2005 in OMD. Če ima kdo kakšno konkretno vprašanje glede zbirnih vlog 2007 ali kaj podobnega, lahko vprašanje posreduje na moj e-naslov: mohoricmitja@gmail.com ali pa me pokliče na službeni tel.: 01/ 580 76 87, po svojih močeh bom poskušal odgovoriti! Mitja Mohorič, dipl. ing. agr. Občan - 1. februar 2007 Občan Potujoča knjižnica Začeli smo z novim letom in novo prigodo Spoštovani bralci in obiskovalci potujoče knjižnice. Začeli smo z novim letom 2007, žal se ni uresničila želja, ki sem jo zapisal v decembru, da bi sneg pobelil pokrajino vsaj na božični večer. Vendar pa zima še ni rekla zadnje besede, tako da se pustimo presenetiti. V tej številki Občana se bo predstavil pisatelj Dim Zupan. DIM ZUPAN se je rodil 19. 2. 1946 v Ljubljani Proza: Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca (1991), Trnovska mafija (1992), Tri noči Drekca Pekca in Pukca Smukca (1993), Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca (1994), Tolovajevo leto (1995), Tri zvezdice Drekca Pekca in Pukca Smukca (1995), Zobek na dopustu (1995), Leteči mački (1996, 2005), Maščevanje strašne juhice (1997), Trnovska mafija drugič (1997), Onkraj srebrne mavrice (1998), Rdeči teloh (1998), Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca (1998), Modri kamen modrosti (1999), VPIS Če vaš otrok rad pleše, poje in se igra, ga prijavite v otroško folklorno skupino. Vpis bo potekal do 15. 2. 2007. V soboto, 17. 2. 2007, bo uvodni sestanek s starši v kulturni dvorani Destrnik. Prijave na telefonsko številko: 031 353-705 – Marko Pukšič (po 19. uri) ali marko.puksic@uni-mb.si. Prijavite se, ne bo vam žal. Kulturno društvo Destrnik Otroška folklorna skupina Občan - 1. februar 2007 Dežela odrezanih glav (2001), Maja že ve (2002), Najboljša finta je dobra finta (2002), Trnovska mafija: v tretje gre rado (2002), Ko pridejo angelčki (2004), Osica Maja (2004), Štirinajst in pol (2005). DIM ZUPAN: »Prvencu Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca so sledile še štiri knjige. Vzdevka naslovnih junakov sta nastala zaradi hčere Nike in prvotno za interno uporabo. Dekletce je namreč grozno zabavalo vse, kar je bilo v zvezi z drekci in pukci. Ko so izšle prve knjige, mi je prišlo na ušesa, da so se nekatere mentorice po šolah in knjižničarke zgražale nad neokusnim poimenovanjem. Sedaj se mi zdi, da sta se vzdevka nekako prijela, in dolgo nisem slišal nobenih pritožb. Menda se je tako zgodilo tudi Vandotu z njegovim Kekcem, ki, kakor vemo, ni nič drugega kot kakec v gorenjščini. Sem pa enkrat kritiko doživel tudi v živo. Ko sem na neki šoli predstavljal zgoraj omenjena fanta, je fantek v prvi vrsti dvignil roko. »Veste,« je dejal, »jaz sem si v šolski knjižnici izposodil vaše Tri zvezdice Drekca Pekca in Pukca Smukca in jih prinesel domov, ker mi je stara mama vsak večer pol ure brala. Ko je prečitala naslov, pa mi je knjigo vrnila in rekla, da takšne svinjarije že ne bo brala.« V zadregi sem se popraskal po bradi. »Ja, kaj je bilo pa potem?« sem vprašal. »Nič, sam sem jo prebral. Jaz že nisem tako staromoden,« se je odrezal fantič, sam sem si pa krepko oddahnil.« Bibliobus Vas bo obiskal v ČETRTEK, 15. 2. 2007: 12.30–13.30 pred OŠ Destrnik, 14.00–14.30 pred GD Destrnik in v TOREK, 20. 2. 2007: 10.00–10.30 – AP Velovlek 10.40–11.10 – AP Levanjci 11.30–12.00 – Janežovci Vabljeni! Srečko, Tjaša Badminton, košarka, nogomet, rokomet Športna tekmovanja ob koncu leta 2006 V decembru so učenci in učenke naše šole tekmovali na številnih športnih tekmovanjih in v različnih športnih panogah (badminton, košarka, nogomet, rokomet). Najprej so se začela tekmovanja v rokometu, na katerih so sodelovali tako fantje kot dekleta. Dekleta so v predtekmovanju dosegla 4. mesto, fantje pa so bili 3., kar je bilo dovolj za uvrstitev na področno tekmovanje, kjer so se pomerili z ekipama iz OŠ Gorišnica in OŠ Ormož. Sledila so tekmovanja v košarki. Tudi tu so se fantje izkazali bolje od deklet, ki so tekmovanje z osvojenim tretjim mestom končala v predtekmovanju. Fantje so v predtekmovanju dosegli 2. mesto in se uvrstili v finale medobčinskega tekmovanja. Tu so bili naši učenci blizu presenečenja, saj so v sami končnici tekme proti favorizirani ekipi OŠ Olge Meglič iz Ptuja izgubili le za eno točko (40 : 39). Vendar lahko našim »košarkarjem« vseeno čestitamo, saj so na koncu dosegli 4. mesto. Malo slabše rezultate iz košarke in rokometa so takoj popravili na medobčinskih nogometnih tekmovanjih. Učenke so med sedmimi ekipami dosegle 1. mesto in postale medobčinske prvakinje, učenci pa so v nekoliko močnejši konkurenci osvojili naslov medobčin- skih prvakov. Omeniti moramo tudi to, da so naši nogometaši in nogometašice zmagali v prav vseh odigranih tekmah ter brez poraza zanesljivo osvojili naslov. Upamo lahko, da bodo svoje znanje pokazali tudi na področnih in državnih tekmovanjih. 29. novembra so OŠ Destrnik-Trnovska vas učenci in učenke zastopali tudi na medobčinskem tekmovanju v badmintonu za posameznike. Od 12 tekmovalcev jih je kar 6 osvojilo medalje, trije pa so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo v Mirni na Dolenjskem. Za dobre uspehe vsem učencem čestitamo in jim želimo še veliko športnih užitkov ter uspehov v letu 2007. Učitelji športne vzgoje OŠ Destrnik-Trnovska vas Foto: OŠ Destrnik-Trnovska vas 9 Za najmlajše Vrtec pri OŠ Destrnik December. Za sanjače in romantike najlepši mesec v letu. Toliko domišljije zbuja, tako poln je pričakovanj, velikih želja, tudi pravljičnosti. Otroci postanejo v tem času še posebno vznemirjeni, predvsem pa jih zanima, kaj jim bodo prinesli Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Če bi bila jaz Božiček, bi pod okrašene jelke položila zavojčke smeha, čokolade, polnjene s srečo, vanilijeve rogljičke s prelivom sladke ljubezni in škatlice presenečenja, v katerih bi bilo obilo potrpljenja, sočutja, meni ljubih igric, pri katerih mora topla dlan seči v drugo dlan in jo močno stisniti. No, saj bi se tam znašlo tudi kaj Darilo »konkretnega za v roke prijeti«: punčke, avtomobilčki, kocke … in to v ravno pravšnji količini vsakemu otroku. Dodala bi obvezen »dobropis« za igro v družbi prijateljev, da ne bi noben izmed otrok po prvem navdušenju nad darilom obsedel sam med vsemi temi igračami. Da bi imel vsak že čisto od začetka, »od malega« možnost spoznati ali se naučiti oz. pridobiti tisto srečo, ki jo začutiš v družbi prijateljev, ko znaš deliti ali podariti. Nisem Božiček. Nekateri otroci v vrtcu pravijo, da darila pod smrečico nastavijo starši, v vrtcu pa me, vzgojiteljice. Priznamo, tu in tam malo pomagamo Božičku, Ustvarjalna stran za najmlajše njegova gesta spodbuda tudi komu drugemu, da nameni sredstva (npr. sejnino, avtorski honorar itd.) v takšne in podobne namene. Pa še za konec: ZA OTROKE JE IGRA DELO IN DELO JE ZA OTROKE IGRA. Čeprav na prvi pogled lahkotna in brezskrbna dejavnost otroka v predšolskem obdobju, je v bistvu to zelo pomembna in resna dejavnost, ki vpliva na kasnejše življenje. Kar vložimo v otroštvo naših otrok, to se nam bo z obrestmi vračalo na različne načine. Bodimo torej dober zgled. Vzgojiteljice vrtca pri OŠ Destrnik-Trnovska vas ALBUM ŽELJA Nekaj dni preden se razpočijo pisane zvezdice ognjemeta in se razpršijo na vse strani novoletnega neba, se lepe želje mnogih ljudi po celem svetu razpršijo v obliki voščilnic. Mi smo številne pošte zelo veseli, poštarji pa malo manj. Največji nergači računajo, koliko denarja so ljudje zopet porabili za pošto, nekateri pa se iskreno razveselijo vsake dobre želje prijateljev, sorodnikov in znancev. Marsikatera voščilnica je preveč dragocena, da bi jo kar zavrgli. Morda je ročno delo, morda nam je oseba, ki nam jo pošilja, zelo pri srcu ali pa nam je preprosto všeč njen motiv. Zato je prav, da jo shranimo. Na primer v lastnoročno izdelanem albumu. Žal lepih želja, ki jih prejmemo po telefonu, ne moremo shraniti v ta album, lahko pa izdelamo pomanjšano različico in vanjo vpišemo ali prepišemo voščilo, ki smo ga dobili po telefonu, seveda pa obvezno pripišemo ime pošiljatelja in datum. Potrebujemo mapo za vpenjanje ali dva trša kartona in nekaj listov šeleshamerja (A4 format), lepilo, škarje, ostanke blaga, ovojnega papirja, okrasne trakce, bleščice itd. Mapo za vpenjanje ovijemo v izbrano blago ali polepimo z izbranim papirjem. Če nimamo mape, v blago ali papir ovijemo trša kartona in ju preluknjamo z luknjačem. Ena- 10 ker je lep občutek kaj podariti, ne samo prejemati. In to lahko stori vsakdo. Na svoj način in tako, kot zmore ali hoče. Tega bi rade naučile tudi otroke. V vrtcu smo bili zelo veseli darila našega gospoda župana, ki je v času pred lokalnimi volitvami namenil 50.000 sit za nakup igrač (didaktičnih sredstev) za naš vrtec (namesto za reklamni material). Izbrali in nabavili smo takšne igrače, ki spodbujajo druženje, medsebojno sodelovanje otrok, hkrati pa tudi njihov razvoj na vseh področjih. Gospodu županu se zahvaljujemo za donacijska sredstva, hkrati pa upamo, da bo ko storimo z listi šeleshamerja. Vpnemo jih v mapo ali jih z vrvico skozi luknjice povežemo z ovitimi platnicami. Prvo stran mape okrasimo z bleščicami, jo porišemo, napišemo svoje ime z zlatim pisalom itd. Nato na zadnjo stran vsake voščilnice kanemo dve kapljici lepila in jih drugo za drugo prilepimo na trše liste v albumu. Album je lahko tudi lepo darilo. Pripravila: Majda Kunčnik Občan - 1. februar 2007 Občan VRATA JANUAR – cerkvena vrata (glavni vhod) FEBRUAR – Vintarovci (pri Pukšičevih) APRIL – Vintarovci (pri Bračičevih) JULIJ – Janežovski Vrh (pri Trglavčnikovih) NOVEMBER (vhod na pokopališče) MAJ – Jiršovci (pri Sužnikovih) SEPTEMBER – Dolič (pri Krambergerjevih) DECEMBER – vhod v prostore turističnega društva, prej last Vajtovih iz Doliča) MAREC – Janežovski Vrh (pri Koletnikovih) JUNIJ – Vintarovci, »Podpršak« (pri Kurijevih) OKTOBER – Vintarovci (pri Zorečevih ali pri »Pekovih«) VRATA nam že od nekdaj, že od vsega začetka, na čisto konkretni, pa tudi simbolni ravni povedo marsikaj: imajo funkcijo zapiranja in odpiranja in s tem tudi odkrivanja in prikrivanja; varujejo pred marsikom in marsičem; široko odprta vabijo, zapahnjena so negostoljubna; velika govorijo o pomembnosti lastnika, tista na vhodu na pokopališče o majhnosti človeka; vrata lahko delijo ali združujejo; se gromko zaprejo ali skrivnostno zaškripljejo; najbolj zaželjena so nebeška vrata … Vrata današnjih, »novih« dni, so le redkokdaj zanimiva na pogled – so pač vrata in služijo svojemu namenu. V sodobnem času se je znatno povečalo tudi število vrat v hiši in tako nas še bolj ločujejo, vsakega v svoj prostor. Ja, nekoč je bilo drugače … Veseli me, da so vašo pozornost pritegnile fotografije na naslovnicah Občana v preteklem letu. Veliko ljudi je spraševalo, kje so bili narejeni posnetki teh čudovitih starih vrat. Presenečeni so ugotovili, da imamo vse to kul- turno bogastvo v različnih oblikah doma, čisto pred nosom! In tistim, ki so me pošiljali fotografirat vrata drugam, sem odgovarjala, da sem »lokalpatriot« in želim pokazati na drobne zanimivosti naše občine. Že nekaj časa je, hvala bogu, preživeta misel, da je vse staro znamenje revščine, ki jo je treba odstraniti, in ponosni smo lahko na tiste posameznike, ki skrbijo, da se ohranja dediščina za naslednje rodove. Vsi nimajo take sreče, saj so desetletja nazaj marsikje z veliko naglico posodabljali svo- Občan - 1. februar 2007 je hiše, »staro kramo« pa zavrgli. Pred nekaj meseci se je urednica občinskega glasila v Staršah navduševala nad fotografijami starih vrat na naslovnicah našega Občana in tožila, da sama v njihovi občini ne more narediti podobnih posnetkov, saj so kmetje zamenjali in uničili domala vsa stara vhodna vrata. Mogoče pa ni dovolj pozorno opazovala okrog sebe? Tako kot jih večkrat nismo opazili mi, »Vrbenčari«, pa čeprav so nas ta lepa, bogato okrašena in izrezljana vrata mogoče kdaj tudi »pokala po r…« ali se nam »zatresnila« pred nosom. Zato vam želim, da bi na široko odprli tudi svoje srčne duri in spustili naprej srečo, zdravje in veselje in da bi znali, kot pravi Mali princ, gledati tudi s srcem, kajti bistvo je očem nevidno. Da ne bi spregledali in zavrgli česa, kar je na prvi pogled ničvredno in bedno, v resnici pa skriva bogastvo preteklosti in je zaklad prihodnosti. Tekst in foto: Majda Kunčnik 11 Vabimo vas ... Turistično društvo Destrnik prireja KMEČKI BAL po starih običajih z različnimi igrami (pojštertanc, rihtar, podiranje peči, klobuki …), ki bo 3. februarja 2007 ob 19.00 v gasilski dvorani Destrnik. Zabavali vas bodo vaški muzikantje, v goste pa smo povabili vaške fante in dekline. Nekoč so jedli dobrote iz domače kuhinje (krüh, zabl, lük, meso iz tünke, klobase, orehe, klojce, pecivo …) in pili pijačo iz gospodarjeve kleti (vino, tukla …). Poskrbite, da bo tudi naša miza polna domačih dobrot. VSTOPNINE NI!!! VABLJENI! Srečanje sošolcev V letu 2006 je preteklo že 40 let, odkar smo prestopili prag osnovne šole, zato smo se 26. decembra srečali bivši sošolci in obudili spomine. Bilo nam je lepo in večer je bil kar prekratek, da bi se si vse povedali in se vsega spomnili. Zato smo se odločili, da se spet srečamo že čez tri leta. Ob koncu smo si zaželeli še zdravja v novem letu 2007. Tekst: Alenka Gregorec Foto: arhiv Alenka Gregorec 12 Občan - 1. februar 2007