CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 98 KRANJ, torek, 24.12.1985 mm GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ — Tudi med letošnjim proslavljanjem praznika naših oboroženih sil, ki je minilo v znamenju 40. obletnice zmage nad fašizmom, nacizmom in militarizmom, je prišla do popolnega izraza povezanost med Pppadniki armade in prebivalstvom. Posebno prisrčen je bil sprejem za pionirje in mentorje PO v kranjskem "o/nu JLA, kjer so male goste pričakali s spominskimi darili, vojaškimi torbicami. (S) — Foto: S. Saje DANES V GORENJSKEM GLASU: stran 3: Kdo bo močnejši: zavest alt administracija stran 5: Stare orgle imajo svoj čar stran 9: V Čevdru navdušeno kupujejo 1 —c/ KRANJSKA GORA — Vslalomski tekmi za svetovni pokal v Podkore-n^ je, letos že drugič, zmagal Rok Petrovič. Ponovno je dokazal, da je med najboljšimi smučarji na svetu. Najboljši trije na zmagovalnem °dru; od leve proti desni: Šved Jonas Nillson, prvi Rok Petrovič in tre-*jx Avstrijec Thomas Stangassinger. (-h): Foto: F. Perdan V slovenski skupščini o kmetijstvu Pol odstotka za proizvodnjo hrane Ljubljana — Zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine sta pretekli teden sprejela več zakonov s področja kmetijska in pridelave hrane. Delegati so brez posebne razprave sprejeli Predlog dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih, predlog dopolnje-^ga zakona o združevanju kmetov in predloge sprememb v zakonu o £edovanju kmetijskih zemljišč in zakona o preživninskem varstvu kmetov. Živahnejša razprava je bila o predlogu zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v kmetijstvu in v proizvodnji hra-1 ne v letu i986. Izvršni svet je vztrajal pri predlogu, da bi zaposleni v ta £amen prihodnje leto plačevali 0,4 odstotka od osebnih dohodkov, ve-J?na delegatov pa je soglašala z amandmajem odbora za agrarno polivko, ki je predlagal 0,5 odstotka. Zbora sta se v glasovanju opredelila Za 0,5 odstotka. Takšen sklep kaže, da se Slovenija zaveda težkega položaja, v katerem sta se znašla kmetijstvo m proizvodnja hrane, o čemer so veliko govorili tudi v zvezni skupščini in v najvišjih organih ZKJ. Sprejeti odstotek je tudi izraz prepričanjsmo za hrano odgovorni vsi, ne le ^rnetijci. 5r %» občim Škof ja Loka LJUBLJANA — Pred letošnjim dnevom Jugoslovanske ljudske armade je bila 20. decembra v veliki dvorani predsedstva SR Slovenije osrednja republiška svečanost, ki jo je pripravil svet predsedstva SRS za ljudsko obrambo. Na njej je imel slavnostni govor podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Bohorič, nato pa so podelili vrsto priznanj za dosežke pri utrjevanju obrambe in zaščite. Za pomembne in dolgoletne uspehe pri krepitvi in razvoju SLO in družbene samozaščite so nagradili z veliko plaketo oboroženih sil SFRJ za leto 1985 občino Škofja Loka. To visoko priznanje, ki si ga je pri nas zaslužila le še enota TO Miro Perc-Maks iz Ljubljane kot najboljša v domovini, je nagrajencem izročil poveljnik Teritorialne obrambe SRS generalmajor Edvard Pav-čič. Eno treh srednjih plaket JLA, ki jih je podelil poveljnik LAO generalpodpolkovnik Svetozar Višnjić, je prejela tudi delovna organizacija Sava iz Kranja. Na slovesnosti so obenem razglasili priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SRS. Med dobitniki teh priznanj so Gorenjska oblačila — tozd Jesenice, občinska strelska zveza Škofja Loka, Mercator — tozd Preskrba Tržič in Dušan Kundifr iz pokrajinskega odbora za Gorenjsko — območna vodna skupnost Gorenjske. (s) V SREDIŠČU POZORNOSTI Razvojne perspektive in ovire Iskre Ljubljana — Predstavniki sozda Iskra so na petkovem pogovoru z novinarji razgrnili načrte 30.000-članskega kolektiva za obdobje do leta 1990 in do leta 2000. Začenjamo v nezavidljivem položaju, investicijsko »podhranjeni« in pogosto nespodbujeni z ukrepi tekoče gospodarske politike. Odločamo se za integrirano vodenje firme, za večje sodelovanje vodstva sozda z vodstvi večjih delovnih organizacij, kar bo povečalo poslovno sposobnost Iskre kot sistema in njegovih posameznih delov, so povedali in poudarili, da bo tudi v prihodnje njihova stalnica sodelovanje s sorodnimi velikimi sistemi v državi (Gorenje na primer) in znanstveno raziskovalnimi ustanovami. Skoraj 20.000 različnih izdelkov, strnjenih v 130 izdelčnih skupin, sedaj naredijo Iskrini delavci. Prihodnost je večja koncentracija, ki je razvojno izražena v 12 razvojnih programih oziroma 2000 projektih večjih ali manjših razsežnosti. Beseda je o mikroelektroni-ki, profesionalnih elektronskih elementih, elektronskih in elektro-mehanskih sestavih, rotacijskih strojih, avtoelektriki in avtoelektro-niki, računalništvu, teleinformatiki, optielektroniki, merilni tehniki, avtomatiki in robotiki. Iskra se je spogledala z evropskim programom EUREKA, njegovimi 2000 nalogami. Iskra bi lahko sodelovala •pri dvajsetih, če ne bi bilo toliko »čejev«, od kapitala do strokovnih kadrov in organizacijske prožnosti. Ko se Iskra primerja s sebi enakimi korporacijami v Evropi, ugotavlja najmanj tri področja, na katerih težko drži korak z njimi. Siemens danes vlaga v razvoj 9 odstotkov celotnega prihodka, Iskra pa v projektu do leta 2000 planira 8 odstotkov. Sedanji odstotek je veliko nižji. Področje, na katerem lahko računa na kadre, ostaja še vedno Slovenija. Večkrat je, na primer, problem iz Maribora v Ljubljano pripeljati strokovnjake, V svetu pa 300- ali 400-kilometr-ska razdalja ni problem. Sodobni sistemi, čeprav so tudi večji od Iskre, so se sposobni izredno hitro prilagajati in se reorganizirati dinamično in poslovno učinkovito, pri nas pa se takšne reči vlečejo v nedogled, pa naj gretdenimo, samo za dva stroja, ki jih je treba premestiti iz enega tozda v drugega. Ti problemi so v marsičem ključni za uresničitev bodočnosti Iskre. Pa ne samo nje, temveč vseh sodobnih industrij. J. Košnjek J 40 let osnovne šole Blaža Ostrovrharja Šola za življenje Škofja Loka — Predstavniki republiških, pokrajinskih in občinskih zavodov za šolstvo ter društev za pomoč duševno prizadetim, predsednik skupščine občine Škofja Loka Matjaž Cepin in predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin, predstavniki družbenopolitičnih organizacij škofjeloške občine, učitelji, učenci in starši so se pretekli četrtek zbrali na praznovanju 40-letnice šole s prilagojenim programom. Leta 1945 je bil pri osnovni šoli v Škof j i Loki ustanovljen pomožni oddelek za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Sprva so bili učenci le iz Škofje Loke in okolice, oddelek pa je vodil ortopeda-gog Gabrijel Janežič. Leta 1953 se je pomožni oddelek pri osnovni šoli osamosvojil v samostojno pomožno šolo, kasneje pa se je šola preimenovala v Posebno osnovno šolo. V šolo so se začeli voziti tudi učenci iz Poljanske in Selške doline, zato so na pobudo šole v dijaškem domu ustanovili poseben oddelek. Velik napredek za šolo je pomenila tudi občinska komisija za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki je odkrivala in pravočasno vključevala otroke v to šolo. Leta 1970 je šola postala popolnaosemletka, učencev pa je bilo ze vec kot sto. Šolo so poimenovali v osnovno šolo s prilagojenim programom Blaža Ostrovrharja. Leta 1981 so prešli na celodnevno obliko šolanja. Kljub nekaterim težavam s telovadnico, učno delavnico in jedilnico . je šestdeset učencev in dvanajst.pedagoških delavcev s poukom zadovoljnih. »Učence, ki odhajajo iz naše šole, v delovnih organizacijah radi sprejmejo, saj vedo, da so enakovredni drugim delavcem,« je na slovesnosti poudarila ravnateljica šole Julija Bernik. To pa je eden največjih dosežkov šole. Prisrčen program in razstava, ki so jo učenci pripravili v počastitev obletnice šole, so dokaz, da trud vse družbe in še posebno učiteljev ni zaman. V. Stanovnik -;-^ V Elanu ukinili tozde Delavci so glasovali »za« Begunje — V petek, 20. decembra, so se Elanovi delavci na referendumu odločali za enovito delovno organizacijo oziroma za združitev šestih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Od 1 256 zaposlenih se je referenduma udeležilo 1194 delavcev, za je glasovalo kar 1149 delavcev oziroma 91,5 odstotka vseh zaposlenih. Tako so sprejeli ustrezne samoupravne akte, s čimer je Elan postal enovita delovna organizacija. Sprejet je bil samoupravni sporazum o prenehanju šestih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb ter njihovi združitvi v enovito delovno organizacijo, statut delovne organizacije Elan, večina pa je glasovala tudi za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. MV GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 24. DECEMBRA 1985 Priprave na volitve 1986 Predstavili smo vse možne kandidate Milan Čufer, sekretar konference osnovnih organizacij sindikata v Savi Kranj: »Naš cilj je, da bodo vsi delavci dobro obveščeni. Zbiranje soglasij od evidentiranih za opravljanje posameznih funkcij pa bo ena težjih nalog.« Kranj — Priprave na volitve leta 1986 so se v naši delovni organizaciji začele lani,« je povedal sekretar konference osnovnih organizacij sindikata v Kranjski Savi Milan Čufer, ko smo ga vprašali, kdaj in kako so se začeli pripravljati nanje. »Imenovali smo koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve po tozdih in v delovni organizaciji. Zdaj smo sklenili evidentiranje, ki je potekalo v oviru izvršnih odborov sindikata, osnovnih organizacij ZK in mladine. V vsaki družbenopolitični organizaciji so evidentirali možne kandidate iz svojih vrst. Za to obliko smo se odločili, ker bomo hkrati volili tudi samoupravne organe v delovni organizaciji, kakor tudi v organe družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji oziroma v tozdih.« »Ugotavljate v dosedanjih pripravah kakšne razlike v primerjavi s tistimi pred štirimi leti?« »Več kvalitetnih razlik je. Omenil bi dve najpomembnejši. Tokrat smo zelo poudarili čim bolj izpopolnjeno in usklajeno kadrovsko evidenco. Podatke o evidentiranju smo namreč tudi računalniško obdelali, kar nam bo še posebej pomagalo v kasnejšem kandidiranju. Kvaliteten korak pa se kaže tudi pri številu evidentiranih in v sestavi. Za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti je bilo skupaj evidentiranih 582 možnih kandidatov. Ob tem pa moram omeniti, da smo evidentirali tako, da smo skušali zagotavljati določeno povezanost iz tozda preko delovne organizacije do družbenopolitične slupnosti. Stremeli smo za tem, da bi evidentirali takšne, ki poznajo določeno problematiko ali področje dejavnosti. Le-ti naj bi bili potem tudi v takšnih delegacijah.« »Kako pa se nameravate lotiti priprav na volitve v sedanjem predkan-didacijskem postopku?« »Naš cilj je bil že od vsega začetka, da bodo vsi delavci dobro obveščeni; tako o evidentiranih kandidatih kot o postopku. Na sindikalnih skupinah smo že prestavili vse možne kandidate za opravljanje najodgovornejših nalog v občini in zunaj nje, kakor tudi za naloge v samoupravnih organih v delovni organizaciji. Volitve v samoupravne organe bomo namreč pri nas izvedli enako kot splošne volitve. Zdaj bodo predkandidacijski postopki potekali na razširjenih sejah izvršnih odborov sindikata, kjer bomo obravnavali vse evidentirane. Ena najtežjih nalog bo zbiranje soglasij za opravljanje določenih funkcij. To delo nas ©aka do konca januarja, hkrati pa bomo sproti obveščali delavce o možnih kandidatih. Najkasneje do 10. februarja morajo biti pri nas končane temeljne kandidacijske konference. V delovni organizaciji bomo imeli deset posebnih združenih delegacij, vsaka delegacija pa bo imela po 20 delegatov. Večji tozdi bodo imeli v sestavu delegacije več delegatov, manjši pa manj.« A. Zalar r Delegatsko vprašanje Gradnja v Lescah Na novembrskem zasedanju radovljiške občinske skupščine je bilo v družbenopolitičnem zboru in v zboru krajevnih skupnosti zastavljeno vprašanje o gradnji stanovanj in križišča v Lescah. Delegate zanima, kako je bila dogovorjena, koliko bo veljala, koliko bo ureditev križišča vplivala na ceno stanovanj in v kolikšni meri je ureditev križišča v zdajšnjih razmerah upravičena. V odgovoru, ki so ga pripravili delovna skupina za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, občinski izvršni svet ter komunalna in stanovanjska skupnost, je zapisano, da je bilo v zadnjih letih počasno komunalno urejanje stavbnih zemljišč glavni razlog za zastoj stanovanjske gradnje. Zato so rešitvi tega problema dali letos velik poudarek. Združitev strokovnih in finančnih moči je omogočila, da razen komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v središču Lesc gradijo tudi vodovod na desnem bregu Save, kanalizacijski zbiralnP; Donica, pripravljena pa je gradnja kanalizacijskega zbiralnika L med Lescami in Radovljico. Prva faza komunalnega urejanja v okviru zazidalnega načrta Center Lesce vključuje tudi ureditev križišča Alpske ceste z novo dostopno cesto v smeri železniške postaje ter nove dostopne ceste do novih stanovanjskih blokov. Križišče bodo uredili tako, da bo kasneje moč zgraditi podvoz pod železniško progo. Nova dostopna cesta bo vodila do novega naselja, naprej bodo zgradili tri stanovanjske bloke s 106 stanovanji, z dograditvijo pa bo tam 560 stanovanj. Načrtovalci so ugotovili, da bi bilo dostopno cesto pametno podaljšati do Hraške ceste in po njej zagotoviti boljšo navezavo Lesc na magistralno cesto, z bodočim prodajnim središčem Murke in Hrašami. V odgovoru je zapisano, da so omenjene gradnje vključene v sprejete načrte, podporo celovitemu pristopu pa je dala občinska skupščina. Predračunska vrednost ureditve križišča s spremljajočimi komunalnimi napravami po letošnjih cenah znaša 12.355 tisoč dinarjev, za morebitne podražitve in več opravljenega dela je predvidenih 26.645 tisoč dinarjev. Za reševanje premoženjsko pravnih zadev in odškodnin stroški znašajo 39.192 tisoč dinarjev. Zagotovljena so sredstva za odkup stanovanjskih objektov Alpska 37, dveh objektov na Alpski 48, nadomestitev dela površin in povračilo stroškov funkcionalnih preureditev objekta Železniška 3, plačilo zmanjšane vrednosti objekta Hraška la in plačilo odškodnine za izgubljene parkirne površine Murke Lesce. Utemeljenost naložbe so ocenili pristojni organi. V ceni stanovanj komunalno opremljeno zemljišče ne bo imelo večjega deleža, kot je to običajno. Počitniška stanovanja Radovljica — V javni razpravi o dolgoročnem družbenem planu radovljiške občine so v Bohinju dali tudi pripombo na gradnjo počitniških stanovanj na Zoisovi plani v Bohinjski Bistrici. Tam grade tri stanovanjske bloke, v bodoče pa naj bi še dva, takšne načrte ima Planum iz Radovljice. Vendar pa je gradnja počitniških stanovanj že vseskozi sporna, domačini odklanjajo takšno obliko turizma, saj kraju ne prinaša dohodka niti ne omogoča zaposlitve, predstavlja pa obremenitev za kraj. Vzporedno se namreč ne razvijajo druge dejavnosti, predvsem ne trgovina, ki tako postaja še bolj siromašna. Bohinjci tako sodijo, da bi morali nadaljnjo gradnjo počitniških stanovanj črtati iz načrtov, čeprav je bila pri nadaljnji gradnji počitniških stanovanj sprva zapisana tudi obveznost, da bi jih v bodoče gradili v okviru turističnih organizacij združenega dela in tako zagotovili njihovo vključevanje v turistično ponudbo. Vendar pa je bila ta zahteva v kasnejših popravkih plana celo omiljena, dodali so le usmeritev, da si bodo prizadevali graditi počitniška stanovanja s sodelovanjem turističnih organizacij. V Planumu namreč pravijo, da pri njih ni zanimanja in da si bodo še naprej prizadevali, da bi v gradnjo počitniških stanovanj vključili tudi turistične organizacije. Kot vse kaže, ostaja vse po starem, zadnjo besedo bodo še rekli delegati občinske skupščine, ki bodo 27. decembra sprejemali predlog dolgoročnega družbenega plana radovljiške občine. MV Uspešen popis nekdanjih aktivistov OF Škofja Loka — Na zadnji seji okrožnega odbora aktivistov OF škofjeloškega okrožja, ki je bila v sredo, 18. decembra, v Škof j i Loki, so člani odbora pregledali preteklo delo in še enkrat z zadovoljstvom ugotovili, da je njihov način zbiranja podatkov o nekdanjih aktivistih dal odlične rezultate. Srečanja z nalogo, zbirati in preverjati podatke o aktivistih, so sklicevali v posameznih krajih, kamor so poklicali tudi tamkajšnje aktiviste: v Žireh, Selcih, Škof j i Loki in Poljanah. Zbrali so podatke za okrog 160 nekdanjih aktivistov in kurirjev. Samo na zadnjih srečanjih so ugotovili imena in podatke 42 to-varišic in tovarišev, za katere so prej poznali le ilegalna imena. Prihodnje leto bodo organizirali taka srečanja z aktivisti tudi v Medvodah in Smledniku, do koder je med vojno segalo njihovo okrožje. Z zbiranjem imen in podatkov je treba pohiteti, saj čas beži in nekdanji škofjeloški aktivisti, ki jih vodi Tone Peternelj-Igor, so, kaže, našli pravi način. V program dela za prihodnje leto so zapisali tudi postavitev spomenika na Prvi ravni pod Blegošem, kjer je bilo v drugem polletju 1944. leta v taborišču Tivoli nastanjeno pokrajinsko politično vodstvo Gorenjske z zaščitnim bataljonom. Ob 45-letnici odločilnih dogodkov za potek vstaje na Gorenjskem in v okrožju Škofja Loka bodo jeseni leta 1986 organizirali IV. zbor medvojnih aktivistov okrožja Škofja Loka. Aktivno bodo posegali tudi v priprave na volitve, nadaljevali z zbiranjem gradiva in podatkov za sestavo krajevnih topografij in kronik. Pripravili in sprejeli bodo tudi poslovnik za delovanje okrožnega odbora medvojnih aktivistov OF okrožja Škofja Loka. Sodelovali bodo pri organizaciji razstave o narodnoosvobodilni borbi in povojnem času, ki jo bo pripravila za občinski praznik občina Ljubljana-Šiška. Pomagali bodo pri ureditvi spominske sobe v Goričanah, kjer bo prikazan medvojni čas na medvo-škem področju. Poseben poudarek bo dan tiskarski tehniki, ki je bila v okolici Medvod zelo močna. D. Dolenc Zasedanje radovljiške skupščine Radovljica — V četrtek, 27. decembra, ob 15. uri se bodo na zadnji letošnji seji zbrali delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo seveda obravnava predloga dolgoročnega družbenega plana radovljiške občine 1986-2000, ki ga bodo delegati obravnavali na skupnem zasedanju. Napravljen je izračun cene nezazidanih stavbnih zemljišč, predložen bo program dela zborov v prihodnjem letu, popravljen odlok o plovnem redu na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter predlagano začasno financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Svet in mi Končan jubilejni zbor Združenih narodov • V palači Organizacije združenih narodov v New Yorku se je sredi preteklega tedna končalo 40. jubilejno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki je potekalo v dveh delih: v spomladanskem in jesenskem. Jubilejno zasedanje je v nekaterih elementih opravičilo obeležje jubileja. Udeležilo se ga je rekordno število voditeljev držav in vlad v zgodovini svetovne organizacije (okrog 100). Bilo je manj medsebojnega obtoževanja, predvsem med velesilama, to velja predvsem za jesenski del, kar je posledica srečanja voditeljev ZDA in SZ Reagana in Gorbačova v Ženevi. Obveljalo je tudi pravilo, da so neuvrščene in nevtralne države najglasnejše zagovornice miru na svetu in pravičnejše gospodarske ureditve. Bistvenega napredka na tem področju ni bilo, ker zahodne razvite države vprašanja dolžniške krize, gospodarske ureditve sveta, lakote in drugih razvojnih vprašanj rešujejo zase, izven Organizacije združenih narodov. Le redko v zgodovini zasedanj generalne skupščine ali varnostnega sveta se je zgodilo, da bi obe velesili glasovali za sprejem iste resolucije. Ponavadi je ena ali druga stavila svoj veto. Tokrat sta oba velika glasovala za resolucijo zoper terorizem in jemanje telcev. To je posledica spoznanja, kako nevaren postaja terorizem za vsakogar, pa naj gre za velike ali male, za Združene države ali Sovjetsko zvezo. Tudi njene diplomate v Libanonu so, na primer, pred meseci že ugrabili-Vendar pri gledanju na terorizem še vedno prihaja do različnosti: zahod ne sprejema obsodbe državnega terorizma, ki je v bistvu sinonim za izraelsko politiko, neuvrščeni pa nasprotujejo, da bi nalepko terorizma dobila tudi osvobodilna gibanja. Zato tudi v OZN sprejeta resolucija, ki je sicer eden največjih dosežkov jubilejnega zasedanja, ostaja več ali manj na ravni splošnosti. • Koordinacijski biro neuvrščenih je na sestanku na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku sklenil, da bo osma vrhunska konferenca neuvrščenih v začetku septembra prihodnje leto v glavnem mestu Zimbabveja, Harareju. Zimbabve je najmlajša afriška republika, zato bo srečanje neuvrščenih zanjo velika čast. V Harareju se bodo najprej sešli veleposlaniki in drugi predstavniki neuvrščenih držav, ki bodo obravnavali osnutke dokumentov in resolucij, nato zunanji ministri, katerih naloga bo določitev dneVnega reda konference, nato pa voditelji držav in vlad, ki bodo svoje srečanje predvidoma končali 7. septembra. Spomladi se bodo v okviru priprav na konferenco predstavniki neuvrščenih dvakrat sešli še v New Delhiju. J. Košnjek Svečanosti ob prazniku oboroženih sil Jesenice — Osrednja proslava je bila 19. decembra v jeseniškem gledališču, kjer je zbranim spregovoril član predsedstva ZZB NOV Jesenice Franc Konobelj-Slovenko. Na svečanosti v organizaciji občinske konference ZRVS in oddelka za ljudsko obrambo občine Jesenice so podelili več odlikovanj in priznanj, med drugim tudi priznanje republiškega sekretar jata za LO Gorenjskim oblačilom — tozd Jesenice. Na praznični dan so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij obiskali pripadnike JLA po ka-ravlah. Kranj — Na prireditvi v kranjski občinski skupščini, ki sta jo 19. decembra priredila občinska konferenca ZRVS in svet za LO, ke imel slavnostni govor poveljnik občinskega štaba TO Lranj Anton Rešek. Nato so izročili plaketi ZRVS Jugoslavije Ivanu Cvaru in Francu Puharju-Aci-ju, plaketo ZRVS Slovenije pa Janezu Grašiču. Razen tega so izročili vrsto drugih priznanj ZRVS, TO in SLO. Osrednja svečanost med pripadniki armade je bila 22. decembra v vojašnici Stane Žagar. Radovljica — Slovesnost v radovljiški občini sta organizirala občinska konferenca ZRVS in sekretariat LO 20. decembra v osnovni šoli A. T. Linharta. Udeležencem je spregovoril predsednik sveta za LO občine Radovljica Bernard Tonejc. Srečanje so izkoristili za podelitev več državnih odlikovanj borcem in nos d cem obrambnih priprav, izročili Pa . tudi pet občinskih priznanj sveta z* LO. Ob dnevu armade sta bili prosi*' vi tudi v vojašnicah v Radovljici i» na Bohinjski Belil. Tržič — Svečanosti so se začele » športnimi tekmovanji med pripadni ki armade, TO in milice ter Član ZRVS, na katerih so pokal osvoji11 graničar j i. Sledila je akademij 21. decembra v domu družbenih 0 ganizacij v Podljubelju, kjer so pr pravili kulturni spored člani K^M Podljubelj. Nato je imel slavnostn1 govor podpredsednik OK SZDL *r žič Franc Primožič, po njem pa s, podelili priznanja SLO in TO; m«*0 drugim so izročili priznanje repup1 škega sekretariata LO kolekti^1 Mercator — tozd Preskrba Trzi^ Praznovanje so sklenili z obiski P karavlah. , Škofja Loka — Koordinacijski °°v bor pri občinski konferenci ZSM^ Škof j i Loki je povabil na slavnostt1 akademijo v počastitev 22. decenij številne predstavnike družbenopo tičnih in družbenih organizacij- J* proslavi, ki so se je udeležili tudi st* rešine in vojaki v škofjeloški voja niči, je imel slavnostni govor tal11 kajšnji poveljnik Milojevič. SloVel? nost je bila tudi priložnost za pode11 tev številnih priznanj in pohval jj? prispevek pri utrjevanju obrambe1 zaščite. S. Saje V. Stanovnik Kranj — Na osrednji gorenjski proslavi ob dnevu JLA v kranjski vojaŠ^ so izročili prehodno zastavico planinski enoti armade za prvo mesto ljubljanskem armadnem območju. Pred številnimi obiskovalci je enota K gradila za sodelovanje pri vojaškem urjenju KS Mavčiče z malo pla* JLA, enoti pa so se zahvalili za pomoč prebivalstvu z videorekorderjerfl spominskim darilom GKZ. (S) — Foto: S. Saje J torek, 24. decembra 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IM13M5SSGLAS Osebni dohodki vroča prednovoletna tema v Sloveniji Kdo bo močnejši: zavest ali administracija Resolucija o politiki družbenega ^gospodarskega razvoja v Siove-Jdji glede osebnih dohodkov in njihovega gibanja v letu 1985 pravi, da bo možna rast sredstev za osebje dohodke in skupno porabo delavcev v višini 90 odstotkov celoletne nominalne rasti dohodka, ob pa bo potrebno ohraniti obseg akumulacije gospodarstva na ravni leta 1984. To z drugimi besedami pomeni, da mora akumulacija ostajati na ravni prejšnjega leta, osebni dohodki in skupna poraba pa Gorata na splošno 10 odstotkov zaostajati za rastjo dohodka. Na ra-vrd leta 1984 pa mora ostati delež Materialnih stroškov v celotnem Prihodku. . 2e ob polletju so pričela prihajati opozorila, da do tega določila republiške resolucije nismo preveč spoštljivi in da so se začela nekatera zakoličena razmerja podirati. Realni osebni dohodki so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem Porasli za 3,7 odstotka, za rastjo dohodka pa so zaostajali le še za dobre 3 odstotke. To je bilo še do neke mere predvsem politično in toliko ekonomsko, sprejemljivo, v preteklih letih, še posebno v letih 1979—1984, smo morali krepko zategovati pas, saj so realni osebni dohodki v teh letih padli za skoraj 28 odstotkov in pristali na ravni lete 1966. Višji osebni dohodki so uneli zato predvsem socialno vlogo Pri krepitvi gmotnega položaja delavca, pri zagotavljanju naj nuj ne j-Slh pogojev za življenje. Kupna Moč se ni povečala kljub višjim Pjačam, zaloge širokopotrošnega D*aga so se povečale, pa tudi posedanje po dobrinah trajne vrednosti Se ni povečalo. Drži ugotovitev, da slovenski delavec še vedno precej dobi z dohodki zunaj rednega delovnega razmerja in so prav ti dohodki ključni za oblikovanje ži-Vlienjske ravni. To kaže, da plača se vedno ni pri vseh osnovni vir za pijenje, kar pa bi moral biti naš končni cilj pri politiki delitve osebah dohodkov. PLAČE UŠLE Z VAJETI Devetmesečni podatki o gospodarjenju in delitvi dohodka v Slo-VeniJi, primerjani z enakim lanskim obdobjem, pa so bili že znak Za Preplah, da na tem področju ni Več vse v redu. .Slovenska industrijska proizvodna se je povečala le za pičel odsto-5*1 produktivnost dela pa se je °oenem zmanjšala za 0,8 odstotka. Pelež akumulaciie v čistem dohod- Zajamčeni osebni dohodek 30.000 dinarjev Predsedstvo slovenskih sindikatov predlaga, da bi bil od 1. januarja prihodnjega leta dalje najnižji zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji 30.000 dinarjev. Znesek je bil letos že dvakrat popravljen. Delavci v organizacijah z izgubo so imeli aprila in maja zajamčeni najnižji dohodek 18.500 dinarjev, kasneje pa 21.500 dinarjev. 30.000 dinarjev je za 18 odstotkov več od 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije v letošnjem prvem polletju in za 39,5 odstotka več od sedaj veljavnega zneska, obenem pa je nova zajamčena najnižja vsota približno 45 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji za januar prihodnje leto. Vendar pričakujemo, da se bo rast osebnih dohodkov prihodnje leto umirila. kov naredi, če ne letos, pa v prvi polovici prihodnjega leta. Najbolj žalostno pa je, da dobri gospodarji spoštujejo dogovor o osebnih dohodkih, slabi ali celo zgubarji pa delijo prek vseh razumnih meja. Tako prihaja pri prvih do očitkov poslovodnim delavcem in sindikatu, da so proti višjim plačam, čeprav to ni res, saj ravnajo skladno z dogovorjeno politiko. KAKO BOMO UKREPALI Brez dvoma težko, saj je plaz poviševanja osebnih dohodkov tudi posledica namigovanj in govoric, da utegne administracija plače zamrzniti. Zato so bili primeri hitenja, da se morebitna zamrznitev prehiti. Vendar je to vprašanje še vedno aktualno. Gre za vprašanje, kdo bo v tej situaciji močnejši: ali zavest, da lahko trošimo le toliko, kolikor j*u je zastrašujoče upadel in je bil *ar za dobrih 9 odstotkov nižji kot v lanskih devetih mesecih. Materiji stroški so se povečali in tudi Nekaterih drugih strateških nalog gospodarske politike nismo uresničili. Ob takih podatkih pa so plače v devetih mesecih zbezljale. V pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem so se čisti osebni dohodki povečali za skoraj 92 odstotkov oziroma za skoraj 6 odstotkov več kot je naraščal dohodek gospodarstva. Osebni dohodki so realno narasli za 8,8 odstotka, nekateri pa pravijo, na primer predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov, da celo za 12 odstotkov. Takšna rast nima več realnega pokritja v proizvodnji, v kvalitetnejšem delu in umnejšem gospodarjenju. Žagamo si vejo, na kateri sedimo, in to se utegne krepko poznati prihodnje leto. Republiški izvršni svet terja takojšen poračun preveč izplačanih osebnih dohodkov, kar pa bo izredno težko v splošni klimi, ko želijo povsod deliti še 13. plačo, pa naj bodo za to gospodarsko utemeljeni razlogi ali ne. Delili so jo celo tam, kjer so se v preteklosti kopali v izgubi. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je na zadnjem sestanku s predsedniki občinskih izvršnih svetov terjal ustavitev izplačevanja 13. plač in poračun preveč izplačanih osebnih dohodkov. Do konca leta je treba po občinah sklicati poslovodne delavce, sindikalne delavce in predstavnike Zveze komunistov ter obravnavati ta problem. Gospodarstvo je namreč že do kraja obremenjeno. Vsak dodatni odstotek obremenitve ima lahko katastrofalne posledice, saj smo se za nekatere nove dajatve že odločili: sprotna revalorizacija pokojnin, podaljšanje porodniškega dopusta in dodatne obveznosti republike do federacije. Slovenski sindikat v bistvu meni enako in predlaga, naj se poračun preveč izplačanih osebnih dohod- Prve ocene v Kranju Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v anketi, ki je zajela 15 največjih kranjskih tovarn, skušal oceniti rast osebnih dohodkov v letošnjih devetih mesecih in jih primerjal z enakim lanskim obdobjem. Osem organizacij združenega dela je za osebne dohodke namenilo več kot bi smelo, pri tem pa je izvršni svet upošteval tudi primerljivi dohodek in delež akumulacije v dohodku. Preveč sredstev za bruto osebne dohodke so namenili v Kiberneti-ki, Iskri-Ero, Tekstilindusu, Planiki, Zvezdi, Gorenjskem tisku, Gorenjskih oblačilih in Živilih. Določila dogovora pa so uresničevali v Telematiki, Savi, Ibiju, Merkurju, Exotermu, Gradbincu in Kokri. Slednji so akumulacijo še povečali, pri nekaterih pa je rast osebnih dohodkov za več kot dovoljenih 10 odstotkov zaostajala za rastjo dohodka. Največje zaostajanje je dosegla Telematika. Po podatkih komiteja za družbeno planiranje kranjske občine je organizacij združenega dela, ki so kršile dogovor in panožne sporazume, še več, vendar vsi ne kršijo vseh določil dogovora, ampak samo posamezne dele. Velja pa ocena, da kranjsko gospodarstvo le delno uresničuje resolucijo na tem področju, saj upada delež akumulacije v dohodku tudi na račun previsokih osebnih dohodkov. ustvarimo, ali pa v primeru pomanjkanja te zavesti država z administrativnim ukrepanjem brzdanja osebnih dohodkov. Druga pot je zanesljivo najslabša, saj ne bo spodbujala boljšega dela, to pa je naš cilj. Najpomembnejše je, ustvariti takšne razmere za gospodarjenje in take ukrepe gospodarske politike, da bo moral vsak dobro delati in da bo za dobro delo nagrajevan. Naraščanje os«?Lnih dohodkov pa bo še naprej nujnost, vendar na zdravih osnovah, sicer nas bo na koncu leta 1986 ali še prej zaradi tega spet bolela glava. J. Košnjek Z znanjem in delom iz sivine povprečja Za Bohinj pravijo, da ima dve neizkoriščeni možnosti: prva je turizem in druga kmetijstvo. Nomenj — Bo že držalo, če tudi Jaka Zupan, kmet iz Nomenja, tajnik pašne skupnosti Nomenj-Log, predsednik zadružnega sveta v goz-darsko-kmetijski zadrugi Srednja vas-Bohinj in predsednik sveta kmetov v gozdarski temeljni organizaciji kooperantov Bled — delovna enota Bohinj, pravi, da bi lahko v Bohinju podvojili pridelavo hrane, če bi uskladili cene kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala in če bi »tamladi« pljunili v roke. Nekatere bohinjske kmetije, med katerimi je tudi Zupanova v Nomenju, že potrjujejo, da se z znanjem in delom da prebiti iz sivine povprečja. Jaka Zupan — kot kmet... »Imamo 24 hektarov zemlje, od tega polovico gozda, šest hektarov obdelovalne, prav toliko neplodnega zemljišča in košenic ter razen tega še dva hektara v najemu. Redimo okoli dvajset glav živine, med njimi osem ali devet molznic. Od vsake krave oddamo na leto 3500 litrov mleka. Na leto potrosimo po travnikih in njivah šest ton umetnih gnojil. Vem, da s tem zastrupljamo naravo in pridelke, toda, kot pravijo Američani, bolje je biti sit umetnega kot lačen naravnega. Na bohinjskih travnikih se spomladi lepo vidi, kje gnojijo in kje ne: medtem ko so nekateri že zeleni, so drugi še povsem rjavi. Reprodukcijski materiali so postali predragi. Letos sem samo za gnojila odštel 290 tisočakov, razen tega še precej za krmila, nafto... Ne le družbena posestva, tudi kmetje imajo pri prireji mleka in mesa izgubo, toda kaj bi — delamo, četudi naše delo ni plačano. V Gorjušah in na Koprivniku je oddaja mleka upadla, čeprav dobivajo višje premije kot kmetje na ravnini. Mnogi nas vidijo le pozimi, ko za-koljemo prašiča. Poleti, ko si včasih zaradi naglice (v Bohinju je težko spravljati seno, ker ima tu dež mlade) privoščimo za kosilo le kruh z za-sko, ko delamo tudi do enajstih zvečer in samo že zgodaj zjutraj na nogah, zatiskajo oči. Ne trdim, da kmetje živimo slabo; ni pa pošteno, da bi le s cenami kmetijskih pridelkov ščitili standard delavcev. Živimo skromno, na izlete ne hodimo, na do- pust tudi ne. Zena Cvetka še ni videla morja. Hčerama sem že rekel, naj se izšolata, zaposlita in naj potem ob delu kmetujeta. Če bi bile razmere v kmetijstvu bolj rožnate, bi zanesljivo dejal: ostanita doma.« ... kot tajnik pašne skupnosti »V Bohinju tudi po zaslugi zadružnih pospeševalcev ponovno oživljamo pašništvo. Glavni problem so pastirji. Na ostarele tetke, na sumljive študente in na ljudi, ki jih nikjer nočejo sprejeti v službo, se ne moremo zanesti. Dobrih pastirjev je malo, še tisti redki pa so zelo dragi in zahtevajo mastne denarje. V pašni skupnosti Nomenj-Log smo letos dokončno uredili pašnik, na katerem se je prek poletja prepa-slo petdeset telic. Denar smo dobili na republiškem natečaju in vse, do zadnjega dinarja, smo koristno porabili. Sprejeli smo tudi statut, s katerim smo se kmetje obvezali, da med telicami ne bomo pasli bikov. Letos smo to določilo dosledno spoštovali.« ... kot predsednik zadružnega sveta »Glavni problemi bohinjskega kmetijstva so: razdrobljenost zemljišč, majhnost kmetij in zaposlenost gospodarjev v drugih dejavnostih. Kmetje, ki so tudi zaposleni, nimajo niti dovolj časa, da bi se bolj posvečali kmetijstvu; mnogim to tudi ni treba, saj dobro zaslužijo v tovarni, pa tudi dopust si radi privoščijo v času, ko je na kmetijah največ dela. Gospodarji so stari, le trije v Bohinju so mlajši od mene, a tudi jaz nisem več rosno mlad — oseminštiri-deset let imam. Marsikatera kmetija bi hitreje napredovala, če bi bile pri hiši tudi ženske roke. V Bohinju čaka na neveste več kot deset kmetov,« je dejal Jaka Zupan in podprl zamisel — srečanje »ledik« kmečkih fantov in deklet, ki se zdaj vrstijo po Sloveniji. C. Zaplotnik Martuljški Špik k Petrolu Gozd Martuljak — Delavci temeljne organizacije Hoteli Špik v Gozdu Martuljku so se na referendumu odločili, da izstopijo iz delovne organizacije Golfturist, saj so v nekaj letih izgubili vsako upanje, da bi lahko obnovili hotel, ki očitno propada. Delavci so kot temeljna organizacija pristopili k Petrolu Ljubljana, delovni organizaciji Gostinstvo. Pe-trol jim jepredložil idejni načrt, po katerem naj bi marca porušili ves osrednji del hotela, ki ima zdaj D kategorijo. V novem traktu naj bi bila nova kuhinja, restavracija in 200 postelj B kategorije. Po predračunu naj bi naložba veljala 800 milijonov dinarjev. D. S. »tja Loka 1986 Ponovna gospodarska rast Or°fjeloška občinska skupščina bo v četrtek, 26. decembra, h?r{*vnavala osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega **a občine za prihodnje leto b{ Škofja loka — Ena glavnih nalog, za-Hj^Jj'h v osnutku resolucije o politiki i z vaja-jjfji družbenega plana škofjeloške občine za Pq j dnje leto, je zaustavitev vedno slabše ne uspešnosti gospodarstva oziroma l*0ih*oY*tev ponovne gospodarske rasti. To pa h11* sanac*J° za manJ uspešne in neuspehi °vne organizacije. V osnutku je dan tj^jten poudarek izvozu, ohranjanju ravni *U(J* enega standarda, nemoteni preskrbi in °dpravi škode, ki jo je povzročil letošnji ho^SleJuio, kako so za gospodarstvo v pri-d^.^rn letu (še pred javno razpravo) oprejo nekateri materialni kazalci. Družbeni C'^od naj bi prihodnje leto narasel za 2 do dou stotke, fizični obseg za 2,5 odstotka, pro-h 4 Vn°st za 1,6 odstotka, izvoz za k0 * °dstotke, pri čemer pa naj bo ^rtibilnega področja izvoz za 6, uvoz pa se uvoz jz povečal za 9 od- j $e ^Ov. Kmetijsko tržna proizvodnja naj bi i 0$H VeČala kar za 5 odstotkov, investicije v ' ^ *M na sredstva gospodarstva pa za 4 odstot-1 Usklajeno pa je načrtovano naraščanje i v^o°s*enosti- Delovne organizacije predvidela? 1,3-odstotno rast števila zaposlenih, $W m k° znaša naravni prirast le 0,9 od^ ka. Izvršni svet meni, da stopnja zaposle- nosti ne bi smela biti večja od stopnje naravnega prirasta in terja uskladitev. Ceste in vodno gospodarstvo Med pomembnejšimi opredelitvami v osnutku resolucije na področju cest velja poudariti začetek urejanja ceste Trebija—Žiri in Poljane—Javorje na odseku Podobeno—Po-lenškovo brdo. Večje obnove so predvidene tudi na cesti Jesenovec—Martinj vrh in Hota-vlje—Srednje brdo. Na področju vodnega gospodarstva pa se bodo nadaljevala dela v Zi-reh, obnovili pa naj bi tudi več jezov v občini, tudi jez v Dolenji vasi, Koširjev in Kopališki jez v Škofji Loki, jez na Hotavljah ter brežine pri Krevsovem jezu. Večja dela so predvidena še na hudournikih Davšča, Dašnjica, Češnjica v Smolevi in Bukoviščici. Predvidena pa je tudi regulacija Sušce pod novim naseljem v Škofji Loki. Pitna voda in varstvo okolja Obsežne raziskave vodnih virov se bodo .nadaljevale v Žireh in na Praprotnem polju, s katerega naj bi v prihodnje dobivala pitno vodo Škofja Loka,in sicer 30 do 50 litrov na sekundo. Razen tega pa bodo potekala večja de- la na obnovi in gradnji nekaterih lokalnih vodovodov. Torej naj bi se prihodnje leto začela gradnja vodovoda Hlavče njive—Gorenje in Dolenje brdo. Zgrajen naj bi bil skupni vodovod v Sorici, obnovljen vodovod v Lučinah in v Davči ter dokončan vodovod v Hotovljah. Na področju varstva okolja pa se bodo v Žireh začela pripravljalna dela za povečanje čistilne naprave s 5000 na 10.000 enot. Prav tako bodo potekala pripravljalna dela za povečanje čistilnih naprav v Gorenji vasi in v Železnikih. Nadaljevala se bodo tudi dela pri čistilni napravi v Škofji Loki. Čistilno napravo pa načrtujeta tudi Rudnik urana in Marmor Hotavlje. V Škofji Loki bodo prihodnje leto opravljene tudi meritve onesnaženosti ozračja. Na podlagi meritev bodo Jelovica, Gradiš, LTH, Gorenjska predilnica in Alples pripravili sanacijske programe. Termika bo obstoječi sanacijski program še dopolnila. Ob tem omenimo še nadaljevanje priprav za gradnjo daljinskega ogrevanja v Škofji Lokyprišlo naj bi do končne odločitve ter ogrevanje za Žiri in Železnike. Posegi v prostor Prihodnje leto bi morali v občini sprejeti tudi vrsto dokumentov, ki bodo natančneje določili posege v prostor. Med drugim naj bi dobili zazidalni načrt na Kamnitnik, za obrtno cono v Hrastnici, novelacijo zazidalnega načrta centra Škofje Loke in Gorenje vasi, centra Železnikov na območju park, vrtec, šola; nadalje zazidalni načrt S 15 v Žireh, za industrijsko cono v Žireh, zazidalne načrte za Jelovico, Gradiš in ABC in nenazadnje med drugimi tudi zazidalni načrt za Poljane. Stanovanjska gradnja naj bi se začela za Kamnitnikom. Kar pa zadeva varstvo narave in kulturne dediščine, je predviden začetek obnove na Visokem, cerkve v Gostečah in Žigo-nove hiše v Škofji Loki. Za boljšo preskrbo prebivalstva pa naj bi se začela pripravljalna dela za trgovino v Železnikih. Trgovina, ki jo krajani sami gradijo na Godešiču, pa naj bi bila prihodnje leto gotova. Še dve spremembi Iz obširnega osnutka resolucije pa omenimo še dve pomembni spremembi. Prva se nanaša na boljšo in hkrati racionalnejšo organiziranost občinskih upravnih organov skupaj z upravno organizacijo in centrom služb SIS. Prav na slednjem področju so predvidene večje spremembe. Druga sprememba je priprava določenih olajšav za drobno gospodarstvo. Pripravili pa naj bi tudi dokumentacijo za obrtno cono. Že sam osnutek resolucije za prihodnje leto kaže, da se bo z nekaterimi vprašanji treba odločno spoprijeti in dosledno uresničevati dogovore. Že občinska skupščina, ki bo v četrtek, 26. decembra, razpravljala o osnutku, bo izpostavila posamezna ključna vprašanja za prihodnje leto. o dokumentu bo ves januar potekala javna razprava. o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1986 pa bo skupščina razpravljala in sklepala februarja. A. Žalar (mm^mmmGLAs 4. stran DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ TOREK, 24. DECEMBRA 1985 DOGOVORIMO SE TRŽIČ 37. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 25. decembra 1985, ob 17. uri v mali sejni sobi 37. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 26. decembra 1985, ob 17. uri v veliki sejni sobi 35. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 26. decembra 1985, ob 17. uri v mali sejni sobi Dnevni red Po ugotovitvi navzočnosti bodo delegati potrdili zapisnike prejšnjih sej, zatem pa bodo obravnavali: — predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Tržič — predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Tržič — predlog odloka o določitvi delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič — osnutek odloka o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebnih obrti v občini Tržič — odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve — odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 — poročilo o realizaciji programa dela zborov skupščine občine Tržič v letu 1985 z osnutkom programa dela zborov za leto 1986 — kratek pregled značilnosti gospodarskih gibanj v tretjem trimesečju 1985 v tržiški občini — poročilo o izvedbi usposabljanja prebivalstva na temo strategija oborožene borbe in smernice za obrambo SFRJ pred agresijo v občini Tržič — volitve in imenovanja — predlogi in vprašanja delegatov Preslikava obrtnega zakona Oktobra letos so zbori republiške skupščine sprejeli spremembe in dopolnitve obrtnega zakona. Nekatere od njih morajo tudi v občinski odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebnih obrti. Občinska skupščina po novem lahko predpiše le kraj oziroma območje, kjer se prodaja na drobno lahko opravlja. To pa je opredeljeno že v odloku iz leta 1981. Za popestritev turistične ponudbe zdaj lahko samostojni prodajalec opravlja prodajo na drobno tudi v premičnih objektih, in sicer pod pogoji, ki jih predpiše občinska skupščina, na območju katere se opravljata ta prodaja. Soglasje k dovoljenju daje izvršni svet skupščine občine Tržič. Med pomembnejšimi spremembami odloka je še uskladitev določb o številu delavcev, ki jih lahko samostojni obrtnik zaposli. Brez dovoljenja le občani Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor nalaga občinam, da sprejmejo odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin, in sicer na osnovi navodila o merilih za to, kaj se šteje za pomožne objekte, ki ga izda republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Komite je navodilo že izdal. Osnutek besedila oziroma vsebino odloka so gorenjske občine med seboj uskladile, da bi posege in kriterije zanje čim bolj poenotile. Podoben odlok iz leta 1983, ki še velja, je nekoliko širši. Za razliko od zdaj predlaganega osnutka dopušča gradnjo pomožnih objektov brez lokacijskega dovoljenja tudi organizacijam združenega dela, po novem pa velja to izključno za občane. v_!_, Obresti ogrožajo akumulacijo devetih mesecih letos se tržiško gospodarstvo ponaša z 9,8-odstotno rastjo proizvodnje in 63-odstotnim povečanjem skupnega izvoza, medtem ko finančni kazalci niso tako zelo ugodni: akumulacija je nižja od obresti, rast dohodka in osebnega dohodka na delavca pa najskromnejša na Gorenjskem V tržiški občini je industrija v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala proizvodnjo za 9,8 odstotka. Septembra je bilo povečanje le 0,7-odstotno. Podobno kot v polletju je tudi v devetih mesecih prisoten padec proizvodnje v Zlitu, pri izdelavi žaganega lesa in plošč. Težava je v prikazu podatkov, ker je bila 1984. leta proizvodnja žaganega lesa zaradi vetroloma povečana s triiz-menskim delom, letos pa je normalna. V republiki so se v devetih mesecih povečale cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za skoraj 94 odstotkov, cena blaga na drobno v celoti za slabih 77 odstotkov, cene življenjskih stroškov pa za 76 odstotkov. Povečanje vzhodnega izvoza Skupni izvoz se je v devetih mesecih povečal za 63 odstotkov v primerjavi z lanskim, pokritje uvoza z izvozom je bilo 200-odstotno. Letni izvozni plan je uresničen 87-odstotno. Konvertibilni izvoz je bil večji za trinajst odstotkov, letni plan uresničen s skoraj 79 odstotki. Pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom je bilo 143-odstot-no. Zmanjšal se je delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu, in sicer od 80 v lanskem primerjalnem obdobju na 56 v letošnjih devetih mesecih. Na to je vplivala predvsem tovarna obutve Peko, ki je bistveno več izvozila na vzhodni trg. Uvoz v devetih mesecih ni dosegel planiranega, saj je bil letni plan uresničen s šibkimi 59 odstotki. Prihodek najbolj porasel v Tokosu Celotni prihodek v devetih mesecih letos znaša v tržiški občini 38,299.621 tisoč dinarjev in se je v primerjavi z lani povečal skoraj za 87 odstotkov. Nadpovprečno rast so dosegli v Tokosu (115-odstotno), v Triu, Lepenki, Tiku, Mercatorju-Preskrbi in BPT. Podpovrečna pa je bila rast v Oblačilih Novost, v SGP Tržič, Komunalnem podjetju, Rogu in Gozdnem gospodarstvu. Veliko za obresti Na rast porabljenih sredstev, ki je v tržiški občini 99-odstotna, letos odločujoče vplivajo obračunana povračila materialnih stroškov delovnih skupnosti, obresti (razen za osnovna sredstva) ter plačila za bančne stroške ter stroške plačilnega prometa v državi, V prejšnjih letih so se ti stroški obračunavali kot obveznosti iz dohodka. Materialni stroški so porasli za 54 odstotkov (na Gorenjskem za 74), porabljene surovine in materiali prav tako za 54 odstotkov (Gorenjska 73). Rast cen porabljenih surovin in materialov torej ne vpliva tako negativno na porabljena sredsta kot začetne zaloge (140 odstotkov, Gorenjska 76), porabljena energija (95, Gorenjska 70) in drugi stroški poslovanja, predvsem obresti (872, Gorenjska 417). Obresti so bile višje kot akumulacija v tovarni obutve Peko, v Zlitu in tudi v Bombažni predilnici in tkalnici. Te tovarne zaposlujejo 73 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu. V tržiškem gospodarstvu so znašale obresti 1494 milijonov dinarjev, akumulacija pa le 1235 milijonov dinarjev. Podobno kot v tržiški je bilo tudi v vseh drugih gorenjskih občinah, saj so bile povsod obresti višje kot akumulacija. Omejevalni faktor tržiške industrije bo v prihodnje pomanjkanje lastnih sredstev in dolgoročnih virov sredstev, zlasti ker je proizvodnja sezonska in zahteva dalj časa angažirana sredstva. Dohodek skromnejši V tretjem trimesečju je tržiško gospodarstvo doseglo 6,687.077 tisoč dinarjev dohodka, kar je nekaj manj kot 46 odstotkov na lanskim v enakem primerjalnem obdobju. Zaradi sedanjega obračunskega sistema je SDK pripravila za vso državo metodologijo za izračun primerljivega dohodka, ki temelji na prilogoditvi letošnjih obračunskih podatkov lanskemu obračunskemu sistemu. Tako izračunani primerljivi dohodek se je v tržiškem gospodarstvu povečal za 78 odstotkov (Gorenjska 100, Kranj 106, Jesenice 120, Radovljica 91 in Škofja Loka 90 odstotkov). Primerljivi dohodek je nadpovprečno zrasel v Tokosu, Tiku,' Lepenki, Triu, Kmetijski zadrugi Križe, SGP Gradbinec, Obrtnem podjetju, Peku in SGP Tržič. Izguba v Zlitu Izguba je bila v devetih mesecih v Zlitu, v tozdu Pohištvo-tapetni-štvo, v znesku 44,7 milijona dinarjev. Vzroki za večjo izgubo kot v polletju so predvsem veliki stroški za obresti kreditiranja, višje cene surovin in materialov ter porast zalog gotovih izdelkov. Z zaslužki na repu Poprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil v devetih mesecih v tržiški občini 43.209 dinarjev, v škofjeloški 44.338, v radovljiški 45.794, jeseniški 46.945, kranjski 48.090 ter na Gorenjskem 46.379 dinarjev. Povprečni osebni dohodek v tržiškem gospodarstvu je najnižji na Gorenjskem tako zneskovno kot tudi v odstotku povečanja (79, Gorenjska 86 odstotkov). V polletju še ni bistveno odstopal od drugih gospodarstev Gorenjske. Nadpovprečne osebne dohodke so imeli v Triu, Lepenki, Peku, Ti ku, Gozdnem gospodarstvu, Kme tijski zadrugi in Sapu, podpovre-čne pa v Zluti, BPT, Oblačilih Novost, Obrtnem podjetju, Komunalnem podjetju, Mercatorju-Preskrbi in Gradbincu. Doseženo 45-odstotno akumula cijo bi glede na splošna cenovna gibanja ter na ugotovljene rasti ne katerih podatkov finančnega po slovimja lahko ocenili kot izrazito neugodno. Prav tako obračunana akumulativna sposobnost kaže le indeks 99 (Gorenjska 104). Real nejša je rast sredstev za reproduk cijo, ki znašajo 2174 milijonov di narjev in so v primerjavi z lani večja za 71 odstotkov (Gorenjsk 86 odstotkov). Reprodukcijsk stopnja pa se je v tržiški občini povečala za 17 odstotkov (Gorenj ska 4). Spodbuda kmetijstvu Osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane je dejansko samo podaljšanje že utečenega sistema financiranja iz preteklega srednjeročnega ob dobja v leto 1986 ob nespremenjeni stopnji združevanja denarja za te namene, ki znaša 0,75 odstotka. Izvršni svet predlaga sprejem odloka po skrajšanem postopku, kar pomeni, da zbori hkrati obravnavajo osnutek in predlog odloka. Denar delavcev se namensko uporablja predvsem za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi razmerami, za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi, za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, za pospeševanje vzreje in ulova rib ter za pospeševanje kmetijske pospeševalne službe in prenosa znanja v proizvodnjo. Leta 1986 bo za intervencije predvidoma zagotovljenih 66 milijonov dinarjev. Gospodarski položaj je resen Na to opozarja ocena o uresničenosti ciljev iz letošnje resohicUe' ki temelji na devetmesečnih gospodarskih rezultatih V letošnji resoluciji so Tržičani načrtovali 4,5-odstotno realno rast družbenega proizvoda, ob hitrejšem vključevanju v mednarodno menjavo, uveljavljanju stabilizacije na vseh področjih in uveljavljanju delitvenih razmerij dohodka v korist povečevanja akumulativne sposobnosti gospodarstva. Gospodarska gibanja v devetih mesecih letos v občini Tržič kažejo na to, da so usmeritve, začrtane z resolucijo, v glavnem uresničene. Odstopanja od predvidenih rasti so predvsem pri številu zaposlenih in pri doseženi akumulaciji. Rast sredstev za akumulacijo sicer zaostaja za gibanjem cen, vendar pa je treba upoštevati nov obračunski sistem, ki onemogoča obračunavanje nerealnih rezultatov poslovanja. Realnejši obračun sicer daje nižjo rast, zato pa ta denar v večji meri ostaja za porabo v delovnih organizacijah in za izgradnjo gospodarske infrastrukture. Kljub nekaterim pozitivnim kazalcem jc položaj tržiškega gospodarstva resen, saj se nekatera negativna gibanja, podobno kot v polletju, še poglabljajo: iztrošenost opreme, visok porast obresti, porast stroškov, pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, omejitev investiranja, večanje zalog. Industrijska proizvodnja Z letošnjo resolucijo so Tržičani sprejeli, da bodo v industriji povečali proizvodnjo, dvignili storilnost, ekonomičnost in donosnost s sodobnejšo organizacijo dela, s povečanjem serij in izločanjem tistih programov, ki sodijo v drobno gospodarstvo. V devetih mesecih se je v tržiški občini povečal obseg proizvodnje za 9,8 odstotka. To daje možnost za realno oceno, da bodo resolucijske usmeritve letos uresničene. Ne gre pa prezreti dejstva, da bo odpisanost opreme in s tem tehnološka zaostalost vedno večji omejevalni faktor rasti proizvodnje. Zunanjetrgovinska menjava Skupni izvoz se je v devetih n^e^e cih v tržiškem gospodarstvu g'e na lansko primerjalno obdobje p°v čal za 63 odstotkov, konvertibilni P za 13 odstotkov. Resolucija zaj.. a pravi, da bo izvoz na zahod večji pet, celoten izvoz pa za 25 odstotk°_ Letošnji cilji bodo na teh dveh P dročjih verjetno preseženi. _ Nasprotno pa najbrž ne bodo d0, žene resolucijske stopnje rasti uv za, ki je bil v devetih mesecih le celo skromnejši kot lani v enake času; večji je bil le konvertibilni. 1,6 odstotka. Dohodek, delitev in zaposlenost Finančni rezultati bodo konec le^ sorazmerno ugodni. Težave v P0^ vanju pa povzročajo visoke °bres^ pomanjkanje trajnih obratnih sre. stev, večanje zalog. Po resoluciji n*J bi bil dohodek vrednostno večji 55 odstotkov, medtem ko je bil ze devetih mesecih za 78 odstotkov. J-ka rast je delno posledica visokeg. povečanja proizvodnje, po dr * strani pa tudi rezultat povečanj cen. e. V resoluciji piše, da bodo deU1^, na razmerja dohodka zagotovila trejšo rast sredstev za akum ulaciJ° ter da bo akumulacija vrednos večja za 53,5 odstotka. Ta cilj do K? ca leta verjetno ne bo dosežen, saj J bila v devetih mesecih akumulaCJ večja za 45 odstotkov. g(J Osebni dohodki v gospodarstvu v devetih mesecih naraščali 1 ^ stotkov hitreje od rasti primeri]1 ga dohodka, kar ni v skladu z reso cijskimi izhodišči za letos. ^ Tudi resolucijsko določilo, da ^ zaposlenost v združenem delu |e ,Q večja do 1,1 odstotka, ne bo d/za saj se je do konca septembra Šte,Q zaposlenih v gospodarstvu povec . za 3,7 odstotka, v negospodarstvu F za 0,9 odstotka. Statut z malenkostnim popravkom Predlog sprememb in dopolnitev statuta se od osnutka razlikuje le v tem, da se na predlog strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta spremeni še besedilo 119. člena statuta. V predlogu sprememb in dopolnitev statuta je dodan nov 2. člen, zaradi katerega se spremeni zaporedje naslednjih členov. Novi 2. člen se nanaša na določitev števila delegatov v zboru združenega dela iz posameznih področij. Število delegatov, ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, se zmanjša za enega delegata (z 29 na 28), na novo pa je določeno, da enega delegata delegirajo v zbor združenega dela temeljne organizacije s področja kulture in delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost. Postopek od osnutka do predloga pa sta brez sprememb prešla dva odloka: odlok o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranj*! delegatov v zbor združenega delu skupščine občine Tržič ter odlok o določitvi delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti skupščine obči ne Tržič. Prispevek za blagovne rezerve enak Zakon o zagotavljanju sredsteYj?; republiške blagovne rezerve tudi ta 1986 daje občinskim skupšči^ možnost, da za uresničevanje gramov občinskih blagovnih reZJ z odlokom predpišejo poseben P spevek iz osebnega dohodka de' cev. , p j Denar se namensko uporabi]? ^ oblikovanje blagovnih rezerv, K1 ^ namenjene za osnovno preskrbo^, čanov in organizacij združeneg* J1 la v primeru vojne in naravni'1 t sreč večjega obsega in za poseg '1 katerimi se preprečujejo in °^^\ vljajo večje motnje na trgu blaga j novne preskrbe občanov. , Jf1 Sprejem odloka o zagotavlj*^ sredstev za občinske blagovne r zerve v bistvu pomeni le podalj^j že utečenega in edinega možneg^l stema financiranja blagovnih yj zerv, pri čemer ostaja nesprenie^1 na tudi višina prispevka: 0,25 ods ' ka A Zbrana sredstva v višini °kr namenjen p°"\ nit v i rezerv. TOREK. 24. DECEMBRA 1985 KULTURA .5. STRAN mmm^MSSOSLAS Milko Bizjak: Stare orgle imajo svoj čar Yes je še pod vtisom prejšnjega šećera. V moščanski cerkvi v Ljuljani sta priredila s kranjsko mezo-S0Pranistko Sabiro Hajdarević orgelski koncert. Igrala in pela sta skladbe Stradella, Glucka, Bacha, ttandla, Linharta in druge. Navdušene. Enkraten večer, enkratna akustika v cerkvi. Moderna cerkev, toda orgle so stare, delo mojstra Alojzija tlorbigerja. Leta 1854 so bile postavljene v župnijski cerkvi v Postojni. V? so tam dobili nove, so stare leta 1892 prodali v Planino pri Logatcu, Jd tod pa so prišle v Planino pri Rakeku. Leta 1982 pa je že dotrajane °Fgle prevzela moščanska cerkev. Nemški restavrator Hubertus Kers-senbrock, ki je popravljal tudi barone orgle v Crngrobu, jih je popravil ^Postavil v novo cerkev kar brez ohišja. Neverjetno lepo se zlijejo s Prostorom. Zdai bodo zaživele na novo. J , Kaj pomenijo orgle, ki žive, ne ve-o° le cerkveni ljudje. Še bolj se tega ^yedajo tisti glasbeniki, ki na novo odkrivajo to zvrst glasbe. Zanimivo n ida ^e prav pri mladm glasbenikih ?aletela na takšno navdušenje. Vra-Jfnje k žlahtni stari glasbi ni moda, p glasba ima resnično čar, posebno opoto. Milko Bizjak je eden tistih ?uadih ljudi, ki jo je v življenju na- . ^-ojen je na Jesenicah, a samo ro-j^n» Pravi, sicer pa je Primorec, iz Nove Gorice. Orgle je študiral na *Kademiji za glasbo v Ljubljani pri ■ r°'- Hubertu Bergantu in v Zagre-H'.kJer je leta 1984 diplomiral z naj- - jSJo oceno iz orgel in diplomske na- - j°Je Baročne orgle na Slovenskem. 5 i^gova in njegovega poklicnega ko-i jje Eda Škulja je tudi čudovita i J^ga Orgle na Slovenskem, ki je le- ]e \ZŠla pri Državni založbi Sloveni-10*. Jegov mentor pri diplomski naši ^ ^ ml zagrebški profesor Ladi-sl^v Saban, prvi utemeljitelj klavirja6 igre in prvi organograf pri nas. a D° se je upokojil, je raziskoval orgle y ® hrvaškem. On je Milka navdušil i, j* Jj nalogo in tako pripomogel, da t £ Slovenija izvedela, kakšne vred-jj u^ti hranijo naše cerkve, pa tudi, a kTu . Povsem propadlo, če ne bomo v °J priskočili na pomoč. Ne le cer-j. ev, vsa naša družba. Kajti to je kul-!» J1^ naših starih rodov, ki smo jo n u01zni ohraniti. 3 n^Več kot 2500 cerkva in cerkvic je-=>. gle Venskem, vsaj 1500 jih ima or-I take ali drugačne.Vseh ni bilo ' Preg0Če Pregledati, toda Milko je sto ^*a^ najzanimivejše, prek štiri-' vHal SV03m raziskavah je ugota-jjj rj da so podatki o orglah v posa-!e kerZn^n cerkvah dostikrat napačni, rj^ s° orgle v teku stoletij dostikrat Lunjali; iz farnih cerkva so jih, ko 5j> dobili za faro nove, prestavili v podružnične cerkve. In prav tam so se še do danes ponekod ohrahili pravi biseri. Kjer je bil denar, so orgle pogosteje menjali. Na Štajerskem manj kot na Gorenjskem. Na Gorenjskem je bil denar, blizu so bile ljubljanske orgelske delavnice. Zato toliko novega po gorenjskih cerkvah. Sama pnevmatika. Izjema so baročne orgle v Crngrobu, ki so jih lani obnovili. Zdaj restavrirajo orgle v Lescah. Leta 1987 bodo gotovi. Na blejskem otoku imamo najstarejšo orgelsko omaro, ogrodje je iz leta 1641, po neumnosti pa je bil uničen inštrument. Od leta 1911. so tam nove orgle. »Žalostno je,« pravi prof. Milko Bizjak, »daso še do leta 1980 vse stare inštrumente, za katere se je zdelo, da so nerabni, kar požgali — z že-gnom škofije in kulturnikov. Danes pa vemo, da se da uporabiti ves stari material, vsi stari deli orgel in novo dodajamo le, kjer je najbolj nujno. Popravljene stare lesene piščali so brezhibne. Danes je v novih črv že po desetih, dvanajstih letih, ker uporabljamo svež les. Takrat so uporabljali po petdeset let starega, sicer se dela niso lotili. Vse baročne orgle so iz plemenitih kovin, iz visokokvalitetnoga 70-odstotnega, kositra, zato imajo tako lep ton. In če malce zapi-skajo, je to le še poseben čar. Danes pa izdelujemo orgle iz navadne pločevine, zato moderne orgle bolj brenče kot zvene. Popraviti moramo, kar se še da. Ob kakšni najdbi te srce boli, Sv. Primož nad Kamnikom je pravi škandal. Tu so še edine ohranjene orgle izdelovalca orgel Janeza Fal-lerja iz Ljubljane. Vse ostale so uničene, tudi v zagrebški katedrali, v Stični. Tudi pri Sv. Primožu propadajo. Ljudje so odnesli že četrtino piščali. Ce ni denarja za popravilo, bi jih morali vsaj prenesti na varno. Ko sem tja peljal nemškega orglarske-ga mojstra iz Crngroba, je ob pogledu nanje kar norel. Take orgle, pa tako zapuščene! Narejene so bile leta 1680, stare so torej čez 300 let. Tu bi morali nekaj storiti. Veliko je zamujenega, a vsaj to, kar še imamo, bi morali zavarovati, ohraniti, popraviti, ponuditi ljudem. Kranj, na primer, ima odlične možnosti. Ne vem, zakaj se tako poganjate za koncertno dvorano, ko imate tu tako čudovito roženvensko cerkvico, kot nalašč za koncerte. Orgle v cerkvi so delo češkega mojstra Andreja Ferdinanda Malahovskega, mehanske so, izredno dober inštrument bi bile, a so zpuščene. Prava sramota za Kranj, da te orgle puščate tako vnemar. Če bi se vzeli skupaj kulturna skupnost, cerkev in glasbena šola, bi jih lahko obnovili in ljudem ponudili bogata kulturna doži- ^UDI film je kultura j)5|JV0 Trilar, direktor Kinopodjetja Kranj: »Na uvoz filmov kine-jo atografi nimamo nobenega vpliva.« JO |f o»bo • nj ~~ Kmopodjetje Kranj, ki K ^ Januarja 1986 proslavilo 40 let pesnega dela, je delovna orglani-^jjj^a, katere osnovna dejavnost je $1^ .VaJanje filmov. Štirideset zapoje njh v tem delovnem kolektivu pri-« pravi 600 fil- .ž'Kja'* Dravi direktor Kinopodjetja K^o^ *vo T"lar- »od tega je pribli-aJfSo >. ena tretjina premier, ostalo pa rePrize.« P; na *le vseh filmov, ki so na sporedu W ^mer v Ljubljani.« ^swrtim° vse filme, celo 60 od-■ ?"^tah ^lrnov predvajamo pred Lju-i j v^nj : Izjema so samo tako imeno-d^rji *^p*c filmi«, za katere distribu-tiS)p p?SeDeJ zahtevajo, da se vrtijo ntfe t ,e3 v glavnih mestih. Velikokrat ;iN^0H ' da film v Kran-iu predvaja- p <^iuhiVa do tri dni> nat0 dva meseca v i0'tjstbljani in šele z reprizo naredimo 1^0' kar smo pričakovali s premi- šku^di na kvaliteto filmov so vča- ..... A ^Pombe Kki . mislimo s tem kvaliteto filmov 4£Vse" iffl&E naj s^Ckanskih i Vsebms ki plati, je potrebno reči, i0v -jPmamo filme od vseh 16 jugo-uvoznikov, ki ponudijo malo kvalitetnih filmov. i0^a je govor o tehnični kvaliteti fil-6v.' Je tako: uvoznik sam odloča o ij0 kopij in ponavadi je za Sloveli vnareJena samo ena kopija, ki se .^čkratnem predvajanju seveda »Kako je s slovenskimi podnapisi in raznimi opozorili?« »Po zakonu smo aoizni predvajati filme s slovenskimi podnapisi in tega se tudi dosledno držimo. Res pa je, da je včasih na sporedu tudi film, podnaslovljen v srbohrvaškem jeziku. Ob tem velja, da je uvoznik dobil posebno dovoljenje za prikazovanje v srbohrvaščini oziroma predvajamo revijo filmov za enkratno prikazovanje. Zakon nas tudi obvezuje, da opozorimo gledalce, če gre za fiim z vsebino, ki ni primerna za otroke. »Nemalokrat si filma v dvorani ni moč v miru ogledati.« »Gledalce bi lahko razdelili v dve skupini: v tiste, ki hodijo v kino, in v tiste, ki hodijo gledat, filme. Prvi so večinoma stalni gostje kinodvoran in se predvsem ob kvalitetnih filmih dolgočasijo. Z raznimi vzkliki in žvižgi ne pustijo drugi skupini gledalcev, da bi si lahko film v miru ogledala. V takih primerih poskušamo ukrepati, včasih tudi tako, da najbolj »razgretim« pokažemo vrata za izhod.« V. Bešter vetja. Orgle v kranjski stolni cerkvi so sicer velike, vendar so pnevmatske in prostor je prevelik. Inštrument v roženvenski cerkvi pa je kristalno čist, cerkvica majhna, intimna, kot nalašč za skladbe starih mojstrov.« Milko Bizjak pa se ne navdušuje samo nad orglami, temveč tudi nad staro glasbo. Po arhivih starih cerkva, samostanov in muzejev odkriva stare notne zapise orgelske in druge glasbe. Veliko je še neraziskanega, veliko so že odnesli tujci. V študijski knjižnici v Ptuju hranijo stare notne rokopise, skrbno sestavljeno zbirko komorne glasbe za čembalo solo in koncerte za čembalo in godala iz sredine 18. stoletja. Milko pripravlja iz te ptujske zbirke izbor za tisk; nekaj notnih zvezkov je že izšlo pri Državni založbi, vsi so bili odlično sprejeti tako doma kot v tujini. Ta glasba je brez banalnosti, pravi. To je redko, a je, žal, že veliko uničenega. Bil je čas, ko so tudi v cerkvah take stvari požigali. Traja, dokler ljudje ne sprevidijo ... Človek, je vesel, ko sreča tako zavzete mlade ljudi. Milku Bizjaku je komaj 27 let, pa ima za seboj že veliko delo: knjigo Orgle na Slovenskem, posnel je že dve veliki plošči z orgelskimi skladbami, eno za Državno založbo Slovenije v Crngrobu, ki je prva plošča, posneta z baročnimi orglami na Slovenskem, drugo pa v Cankarjevem domu za Radio televizijo Beograd, ki je hitro previdela denar v takih naložbah in se zavzela . za snemanja. Zdaj z Beograjčani pripravljajo še nove pjošče za pet baročnih inštrumentov, igrali pa bodo notne skladbe iz rokopisov, odkritih v frančiškanskem samostanu v Klanjcu. Milko ni samostojen umetnik. V Kranju poučuje v glasbeni šoli klavir, zraven pa v Ljubljani še razred orglarjev. Nastopa po koncertih doma in v tujini, doma si izdeluje svoje orgle ... Človek se sprašuje, kako vse to zmore, kako mu vse to uspe. Mlad je, zagnan, glasba je njegov svet, ki se mu je ves zapisal. Sreča, da imamo take ljudi. jy Dolenc Gorenjske kulturne prireditve Kooidinator dela gorenjskih Zvez kulturnih organizacij bo prihodnje leto Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. Pripravili bodo trinajst skupnih gorenjskih kulturnih prireditev. Srečanje odraslih pevskih zborov bo junija v Domžalah, srečanje šolskih pevskih zborov 23. maja v Kranju, srečanje foto-filmskih klubov oktobra v Tržiču, srečanje pihalnih orkestrov 10. junija v Radovljici, srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov oktobra v Domžalah, srečanje malih vokalnih skupin novembra v Radovljici, razstava del likovnikov-ljubiteljev jeseni v Kamniku, Naša beseda 86 aprila na Jesenicah, srečanje gledaliških skupin od 4. do 6. aprila v Škofji Loki, srečanje plesnih skupin oktobra v Škofji Loki, srečanje odraslih folklornih skupin maja v Tržiču, srečanje lutkovnih skupin marca v Kamniku in srečanje instrumentalnih skupin marca na Jesenicah. Obogatena bera knjižnih novosti za najmlajše V začetku decembra je Mladinska knjiga iz Ljubljane predstavila vrsto novih knjižnih izdaj za najmlajše bralce, ob njih pa tudi nekaj ponatisov in reprintov, ki so se predvsem zaradi svoje kvalitete pa tudi zaradi razprodanosti spet znašle na policah knjigarn in v knjižnicah. Znano je, da Mladinska knjiga v svojem izdajateljskem programu posebno pozornost namenja literaturi za najmlajše. Tokrat nas je še posebej prijetno presenetila z novo zbirko minija-turk (8x11 cm) z naslovom Kresnice, v kateri so letos izšli štirje naslovi: Zeleni avtomobilček, Zakaj teče pes za zajcem, Pot okoli sveta in O srajci srečnega človeka. Gre za zbirko s slovenskimi avtorji in ilustratorji, namenjena pa je resnično najmlajšim — torej cicibanom, ki se tako seznanjajo s slikanico, kjer je teksta malo, moč govorice ilustracije je občutno večja. Knjižice Pika Poka Lily Novy, Zajec brez hiške Alenke Bizjak in Ob devetnajstih zjutraj Milana Dekleve sodijo med slovenske novosti v zbirki Male slikanice. Pri zbirki Velike slikanice velja omeniti sodobno pravljico Slavka Pregla Smejalnik in cvililna zavora in Daneta Zajca Bridko Ludvikovo bitko ter dve »starejši« pravljici Janeza Trdine Kresna noč in bratov Grimm Bratec in sestrica. Ne moremo pa tudi mimo pravzaprav posmrtne izdaje pesmic Vide Brestove z naslovom Mala Marjetica in gozdni mož. Tudi zbirka Čebelica kot nekakšen most med slikaničnim in knjižnim delom za otroke prinaša štiri nove naslove treh slovenskih in enega srbskega avtorja, kmalu pa bodo izšli še trije naslovi, štiri iz te zbirke, katere število se že približuje 280. naslovu, pa otroci že nekaj mesecev lahko berejo. Pri reprintih velja omeniti izdaje originalov M. Bora Ropotalo in ptice, Josipa Ribičiča Črni muc vasuje in Mravljo Frana Erjavca. Če k našteti beri dodamo še komplet devetih slikanic in po-barvanke v srbohrvaškem jeziku in pripišemo, da so vse te knjižice izšle v skupni nakladi skoraj 300.000 izvodov, smo po informativni plati povedali vse. Seveda je treba poudariti, da so vse omenjene slikanice tudi ilustrativno izjemno kvalitetne in bogate. Z risbo in ilustracijami so jih namreč opremili in vsebinsko dopolnili številni slovenski, predvsem likovni umetniki mlajše generacije (Kostja Gatnik, Kamila Volčanšek, Milan Erič, Zvonko Coh, Matjaž Schmidt, Irena Majcen, Marjan Man-ček, Marjan Beržan, Anka Peroci-Luger in drugi). Prizadevanja založbe za tako kvalitetno raven likovne opreme knjig za otroke, ki jim ilustracija v začetku pomeni bistveno več kot pisana beseda, je seveda potrebno odobravajoče izpostaviti, seveda z željo, da bi tak tok opremljanja knjig za najmlajše sledil tudi v bodoče, dasiravno mnogi založniki že danes prav pri bogatosti ilustracije varčujejo, ker je denarja za knjige vedno manj in so naklade že tako ali tako strahotno nizke, to pa stroške samo povečuje. Subvencije namreč, kot je bilo poudarjeno tudi v besedah Nika Grafenauerja, založ-benega urednika številnih zbirk za otroke, v tej prehitri tekmi z inflacijo svojo vrednost bistveno izgubljajo že po nekaj mesecih, odobrene pa so ponavadi v začetku tekočega leta. Tako očitno tudi položaj otroške knjige ni nič kaj rožnat, vseeno pa bi se morali zavedati, da je še posebej pri otroku nadvse pomembno, kaj mu ob precejšnjem prodoru šunda moremo in moramo ponuditi. Boris Bogataj Srečanje gledališčnikov Jesenice — V soboto, 14. decembra, je bila jeseniška Železarna gostitelj srečanja gledaliških skupin slovenskih železarn. Jeseniški železarji so si ogledali tri različne predstave treh slovenskih železarskih središč: Raven, Štor in Jesenic. V domu Julk£ in Albina Pibernik na Javorniku so gostovali igralci kulturno-umetniškega društva Svoboda Prevalje Mežica s predstavo Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glavo. V kulturni dvorani na Dovjem se je predstavilo amatersko gledališče Železar iz Štor s Črno komedijo avtorja Petra Shaf-ferja. Jeseničani pa so v gledališču uprizorili Malomeščansko svatbo. Razen gledaliških skupin so se srečali še literati, delavci slovenskih železarn. D. S. Kranj — Na srečanju s pesnikom in gledališkim kritikom Francetom Vur-nikom je njegova dela bral igralec Polde Bibič, pogovor pa je pred številnimi poslušalci povezoval Bojan Pisk. — Foto: L. M. Literarni večer s Francetom Vurnikom Pesnik, prevajalec in gledališki kritik France Vurnik, se je v Kranju predstavil z izborom svojih pesmi, gledaliških kritik in kratke proze Kranj — Osrednja knjižnica Kranj nadaljuje tradicijo prirejanja literarnih večerov. Konec prejšnjega tedna je namreč organizirala srečanje s pesnikom in gledališkim kritikom Francetom Vurnikom ob njegovi knjigi Odmevi iz parterja. Gre za zbirko gledaliških kritik in razprav, ki so nastajale ob spremljanju našega gledališkega dogajanja v zadnjih petindvajsetih letih. Izbor tekstov se nanaša izključno na slovenske dramske tekste, uprizorjene na slovenskih odrih. To pa seveda ne pomeni, da je za Vurnika slovenska dramatika zanimiva zgolj kot kritika — nasprotno, loteva se tudi dogajanj na jugoslovanskih gledaliških odrih in ustvarjanja jugoslovanske dramatike sploh. Svoj odnos do gledališke kritike Vurnik že na začetku knjige razlaga v eseju z naslovom Prekleti kritik. Namen gledališke kritike ni, razširjati odklonilno mnenje, še posebej ne uničujoče, temveč gre vsa slovenska gledališka kritika, sem sodi tudi Vurnikova, bolj v vrednostno interpretacijo gledališke stvaritve, z ana- lizo gledališkega stila si prizadeva opredeliti vrednost določenega dela. Vendar pa se razgovor s Francetom Vurnikom ni sukal le okoli gledališča oziroma gledališke kritike, posegel je tudi na druga področja Vurnikovega ustvarjanja — predvsem v poezijo. Vurnikove pesmi — bral jih je,tako kot vse ostale tekste, dramski igralec Polde Bibič — so prvikrat izšle v zbirki leta 1969 z naslovom Pred zidom in onkraj, v njih pa se pesnik ukvarja z razliko med človekom in razčlovečenostjo. Tri leta kasneje v drugi pesniški zbirki Vsega zavedanja išče smisel človeškega bivanja. Ob izboru pesmi iz obeh zbirk je France Vurnik govoril o idejnih in filozofskih izhodiščih svojega ustvarjanja. Za popolnejšo predstavitev pesnika in enega najzvestejših spremljevalcev gledališke kulture pri nas je poskrbel še izbor kratke proze, za katero pesnik tudi ob pisanju esejev, prevajanju iz ruščine in srbohrvaščine pa iz drugih del še vedno rad najde čas. T L. M. GLAS 6. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE TOREK, 24. PECEMBRAJIJUŽSL Srečanje športnikov in športnih delavcev Tržič — Tradicionalno, prednovo letno srečanje najuspešnejših tržiških športnikov in rekreativcev ter najprizadevnejših športnih delavcev, ki ga prireja občinska telesnokulturna skupnost, bo jutri, 25. decembra, ob 18. uri v gostilni Pr' Slug. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi Bloudko-ve značke. Zlato bo dobil Janez Kališnik, srebrno Janez Dovžan in Dane Vido-vič ter bronasto Janez Mu-zik, Anton Meglic in Janez Bahun. J. Kikel SUPER SHOvV TOPLES (nove punce) IN PLESALEC MARATONA MILAN KABIČ V DISCO KOBRA KRANJ 26. 12. ob 22.30. KRANJ KOKRA, trgovska DO KRANJ s temeljnimi organizacijami: ENGRO, prodaja na debelo GLOBUS veleblagovnica, prodaja na drobno DETAJL, prodaja na drobno in delovno skupnostjo skupnih služb se tudi v letu 1986 priporoča za obisk v svojih poslovalnicah in želi vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam veliko delovnih uspehov. m TEKSTILINDUS ESM^MJ s svojimi TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1986 JntđAđJUhG^ KOPER TOZD ŠPEDICIJA FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE Vsem svojim partnerjem uspešno v letu 1986 bombažna predilnica in tkalnica tržič Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. čl. pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. zakona o delovnih razmerjih V VZDRŽEVALNO ENERGETSKIH OBRATIH vzdrževanje strojev in opreme 3 osebe za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj v stroki upravljanje hidrocentral 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola — tečaj za strojnika hidrocentral, — 1 leto delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu upravljanje kotlarn in naprav 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola kovinske ali elektro smeri, — opravljen tečaj s področja upravljanja kotlov, — 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali enakovrednem delovnem mestu varjenje 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, — tečaj za varjenje (obločno in plamensko), — 1 leto delovnih izkušenj v stroki V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DIREKCIJA upravljanje osebnega avtomobila in opravljanje fino- mehanskih del 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke, — izpit za voznike C kategorije, — 2 leti delovnih izkušenj SPLOŠNI ODDELEK opravljanje poslov družbenega standarda 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — 4-letna strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — poznavanje predpisov s področja stanovanjskih zadev, — 2 leti delovnih izkušenj opravljanje vratarskih poslov 2 osebi za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osemletka — izpolnjevanje pogojev za nošenje in uporabo orožja, — znanje iz osnov vodenja evidenc, — 6 mesecev delovnih izkušenj PRODAJNI SEKTOR - SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV pakiranje 1 oseba za določen čas — nadomeščanje med služenjem vojaškega roka Pogoji: — dokončana osemletka — 6 mesecev delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo pisno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. Portoroška DROGA v družbi z junaki belega cirkusa —; DROGA iz Portoroža se je tudi letos predstavila s svojimi izdelki na tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori. Medtem ko so se tekmovalci merili na strmem in poledenelem podkorenskem smučišču, so navijači — prišli so od vsepovsod — srebali planinski čaj DROGE iz Portoroža. KogOvni vojni ni več. Ker pa je Podta-b°r zgodovinsko zanimiv, bi mu karalo nadeti samostojno ime. O, tem bl morali sklepati v krajevni skupnosti in predlagati občini Kranj. Nase-JJe Podbrezje tudi v bivši Jugoslaviji m imelo svoje občine, temveč je so-dilo pod Naklo. Le za časa nemške °kupacije je bila tu občina in naselje ^ je imenovalo Birkendorf. Joža Pretnar Ljubljana S SODIŠČA Žeton v croupierjev žep Na zaporno kazen in prepoved opravljanja poklica za pet let so bili v Radovljici obsojeni štirje nekdanji delavci blejske igralnice tako da si je croupier lahko vzel žeton le, če so ostali, katerih naloga je nadzorovati igro, pri tem zatisnili oči. Žeton, ki ga blagajnik ne bi hotel izplačati, za croupiera prav tako nima vrednosti. Bojan D. je o dejanju, obvestil tudi vodjo operative, saj je menil, da ta ne bo ukrepal. Poslovanje v igralnici je takšno, da izguba praktično ne more nastati. Vendar pa se je Bojan D. zmotil in zadeva se je končala v radovljiški enoti temeljnega sodišča Kranj. Sodišče je Bojana D., ki ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja poneverbe, obsodilo na 5 mesecev zapora, druge — razen Maksa H., ki je bil obsojen na 4 mesece, pa na enako kazen in sicer zaradi zlorabe položaja. Pri tem je sodišče upoštevalo, da so dejanje izpeljali ne glede na to, da je Bojana D. pri tem zasačil celo gost pri igralni mizi, denar pa so si brez pomisleka razdelili. Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo njihovo dosedanjo nekaznovanost ter priznanje in tudi to, da je škoda že povrnjena. Sodba še ni pravnomočna. Radovljica — Na nepogojne zaporne kazni je bila pred nedavnim obsojena skupina delavcev blejske igralnice Casina, razen tega pa se je sodišče odločilo tudi za varstveni ukrep prepovedi opravljanja poklica, značilnega za igralnico, in sicer za pet let. Konec decembra lani sta se Bojan D. in Peter S., prvi zaposlen kot croupier in drugi kot inšpektor — pomočnik vodje operative v igralnici, dogovorila, da bo Bojan D. ob igralni mizi vzel žeton, nato pa si bodo denar delili. Peter S. se je dogovoril s Helmutom G., blagajnikom v igralnici, da bo žeton izplačal. 30. decembra lani je ob igranju francoske rulete Bojan D. med igro vzel en žeton v vrednosti 500.000 lir in ga spravil v notranji žep. To je videl tudi neki gost igralnice, ki je Bojana D. celo zagrabil za žep, ter tako očitno pokazal, da je vse videl. Njegovo kretnjo pa sta videla tudi Peter S. in Maks H., ta je bil tedaj vodja igralne mize; oba bi morala ustrezno ukrepati, vendar pa tega nista storila. Zato je lahko Bojan D. kasneje odnesel žeton k blagajniku in mu naročil, naj izplača vrednost žetona, razdeljeno na štiri dele, torej tudi četrtino za blagajnika, kar je zneslo 125.000 lir, ostalim pa je žeton »vrgel«, preračunano v dinarsko vrednost, 12.500 din. Takšno novoletno darilo so si lahko razdelili le z utečenim sodelovanjem. Pravila v igralnici so stroga, Zdaj gre pa zares Ko so oktobra časopisi objavili vest, kako so se povišale kazni za Prekrške v cestnem prometu — za Keprivezovanje z varnostnim pasom 500 dinarjev, za neupoštevanje prometnih znakov 1500 dinarjev, če prevoziš rdečo, če si vinjen, če si zakrivil nesrečo, te Pošljejo k sodniku za prekrške, *ledi pa kazen od 4000 do 25.000 dinarjev, Če nimaš popolne opreme 1000 dinarjev itd. — smo le zmajevali z glavami, pa si mislili: saj mene ne bo doletelo. A potem pride čisto drugače. Kar poglejte moj primer. Ustavita- me oni dan miličnika. Dokumenti so v redu. Tudi zavore. Trikotnik je, rezervne žarnice, prva Pomoč tudi. A se miličnik ne zadovolji le s pogledom na modro Škatlo. Pobrska po vsebini, nekaj Zamrmra, mi izroči škatlo in pribije: »Tisoč dinarjev kazni!« Zaprepaščena sem. »Zakaj pa, če smem vedeti?« V prvi pomoči manjka en po-v°j- Namesto treh sta le dva.« Zdaj kar odrevenim. Sto jurjev *a-radi enega samega povoja? Saj *o znoreli! To je zafrkancija! Vem, da se nima smisla prepihi z možmi postave. Plačam, a v ^ent vre. Komaj se zadržujem, ^o- ne eksplodiram. Kako me je kuhalo tisti dan in komur sem povedala, kaj se mi je 2 Pa imaš srečo, fant! Jaz pa n^-am vse tri povoje. X I zgodilo, je rekel, da je to zafrkancija. Drugič bodo začeli šteti še sponke, so pridajali. Zvečer sem se pa spravila nad to mojo prvo pomoč. Kakšen zavoj neki mi manjka? Tokrat sem prvič videla, da imam v pokrovu škatle tudi seznam vsega, kar naj prva pomoč sploh vsebuje. In ko primerjam vsebino škatle in seznam, ugotovim, da mi ne manjka le en povoj, temveč dva, da nimam v njem nobenega obliža, ne tistih dveh na koleščku ne posameznih, in da mi manjkajo tri kompresne sterilne gaze. Šele tedaj se spomnim, da sem vsakič, ko se je kdo doma urezal, potolkel ali kaj podobnega, segla kar v avtomobilsko škatlo prve pomoči. Da bi vsebino spet dopolnila, mi še na misel ni prišlo. Vse do tega dne... Ne zaradi tiste zafrkancije, dragi bralci, zaradi vsebine moje prve pomoči, je potem nastal ta zapis. Vsak dan smo v prometu in če še bolj paziš, je lahko nesreča tu. In če trezno razmislimo, je prva pomoč res tista, ki nam je tisti trenutek prva pri roki. Prva pomoč naj bo vedno popolna. Ce ste izgubili seznam v pokrovu prve pomoči, poglejte pri sosedu, kaj mora prva pomoč vsebovati, pa jo po njem dopolnite. In še nekaj bi svetovala: tudi lekarnarji naj bi bili pripravljeni na dopolnjevanje prvih pomoči v avtomobilu. Prepričana sem, da je večina naših škatel prvih pomoči podobno izpraznjenih, kot je moja. Naj urede tako, da bo voznik vedno lahko dobil manjkajoči del. Pa še nekaj. Ko sem pregledovala seznam, sem prvič po 11 letih ugotovila, da so pod listkom s seznamom sanitetnega blaga v škatli tudi kratka navodila, kako se kakšna stvar uporablja, in tudi kratki nasveti za prvo pomoč. Ne bi bilo slabo, če bi jih kdaj pa kdaj prebrali. Hitreje se boste obrnili ob nesreči, hitreje vedeli, kaj je treba storiti s ponesrečencem. Na napakah se učimo. Upam le, da bo ta moj primer poučen. D. Dolenc II SI ■ 1 1 Za večjo prometno varnost Pešci najbolj ogroženi Že nič kolikokrat ponovljena ugotovitev še vedno drži. Lani je v Sloveniji v prometnih nezgodah umrlo 119 pešcev, kar je 24 odstotkov vseh žrtev v prometu. Takšno razmerje traja že vrsto let in ni se mogoče znebiti vtisa, da bi bile te tragične številke lahko tudi manjše, če bi bili pešci v prometu previdnejši. Nobena posebnost ni, da pešci še vedno (ne vsi) zelo radi pohite čez cesto tudi pri rdeči luči na semaforju. Največ je mladoletnikov in starejših ljudi. Le-ti so pri prečkanju ceste še posebej neprevidni, saj se obnašajo neprizadeto. Vendar sterejšim tega niti ne moremo zameriti, ker se z leti zmanjšuje sposobnost za predvidevanje nevarnosti, tudi takšne, ki se lahko pripeti pri prečkanju ceste. Redko ali skoraj nikoli ni videti pešca, ki bi dvignil roko v v znamenje, da se namerava podati čez cesto. Na ta način ima seveda več možnosti, da ga vozniki opazijo, oziroma da opazijo predvsem njegovo namero. Seveda pa morajo vozniki to namero tudi spoštovati in ustaviti vozilo. To pravilo velja za vse prehode brez semaforjev in kadar vozijo vozila v koloni (najmanj tri vozila drugo za drugim). Še posebno nevarno postane pešačenje pozimi, ko zaradi slabo očiščenih pločnikov pešci stopijo na splužene ceste. Tudi to, da je treba zunaj naselja hoditi po cesti ob levi strani, še ni povsem uveljavljena praksa, še manj, da bi vsak v temi nosil tudi ustrezen odsevnik. Sem pa tja sicer zasveti ob cesti kakšna »kresnička«, ki jo kakšen pešec vendarle nosi in s tem opozarja voznike na svojo prisotnost. Mrak Tatovi smuči spet na delu Smučarjem, ki brezbrižno puščajo svoje smuči pred lokali ali nezaklenjene na prtljažniku avtomobila, tudi letos grozi nevarnost, da jih okradejo — Varnostne ključavnice in pomnilni lističi L. M. V klobasah preveč polifosfatov Visoko denarno kazen mora plačati tozd Mesoizdelki iz Škofje Loke, ker vzorec klobas ni ustrezal normativom Kranj — Na plačilo 700.000,00 din denarne kazni je bila pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojena KŽK Gorenjske, tozd Mesoizdelki Škofja Loka. Februarja letos so iz Mesoizdelkov poslali ABC Pomurki Loka, tozd Prodaja na drobno, vakuumsko pakirane dunajske klobase. V klobasah je bilo preveč polifosfatov, kot je ugotovila analiza in potrdila še superanaliza. Po pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov je lahko v mesnih izdelkih dodanih 0,30 odstotka polifosfatov, v omenjenih klobasah pa so jih našli 0,36 odstotka. S tem pa je bil kršen zakon o standardizaciji, saj nadzor nad proizvodnjo teh klobas očitno ni bil tak, kot bi moral biti. Razen denarne kazni za delovno organizacijo je sodišče izreklo denarno kazen tudi odgovorni osebi, tehnologu Antonu M. v višini 20.000,00 din. Sodba še ni pravnomočna. »Detektiv« si je sposojal denar Čeprav je bil Alojz G. že nekajkrat zaprt zaradi goljufij, ga kazni še niso spametovale Kranj — Na pet mesecev zapora je bil pred Temeljnim sodiščem v Kranju obsojen Alojz G., ker je ogoljufal pet ljudi. Lani septembra je v Kranju ugotovil, da je povsem brez denarja, zato se je odločil, da bo do njega prišel na nepošten način. Izmislil si je nekaj izgovorov, nagovarjal je ljudi in bil nekajkrat kar uspešen. Predstavljal se je kot urejen in zaposlen mož, z lepim govorjenjem pa je še podkrepil ugoden vtis. Med izgovori so bili taki, da je pozabil ali izgubil hranilno knjižico, pa se mu mudi na avtobus, enkrat je bil zaposlen pri Kompasu, drugič je bil detektiv, pa ekonomist. Petim ljudem je izvabil sicer majhne vsote, vse skupaj pa je vendarle zneslo 5000 din. Sodišče mu je to, da je bil doslej že trikrat v zaporu zaradi goljufij, štelo kot oteževalno okoliščino in ga znova obsodilo na zaporno kazen. Pred nekaj leti so številne tatvine smuči sila vznemirjale ljudi. Zdaj tatvin ni več toliko, deloma po zaslugi dražjih smučarskih rekvizitov, zaradi česar jih lastniki tudi skrbneje varujejo, deloma tudi zaradi nenehnih opozoril, ki so očitno padla na plodna tla. Še vedno pa izgine nekaj deset parov smuči na leto in okrade-ni lastniki so toliko bolj vznemirjeni, kolikor več so morali odšteti zanje. Jezi pa jih tudi to, ker jih običajno nikoli več ne dobijo nazaj. Na Gorenjskem so smučarji lani pogrešili 30 parov smuči, ene vezi in ene sani. Največ tatvin je bilo v Kranjski gori, kar 14, in sicer pretežno izpred hotelov, ene so izginile s parkiranega avtomobila, ene iz počitniške hišice in štirje pari iz hotelskih shramb. Na ostalih smučiščih sicer ni bilo tako kritično, le na Krvavcu so zabeležili tatvine štirih parov in na Pokljuki dveh, drugje pa po par. Od 30 tatvin je miličnikom lani uspelo raziskati le štiri. Znano je, zakaj je raziskanost tako slaba. Lastniki slabo poznajo svoje smuči, navadno poznajo le barvo in znamko, registrska številka in ostali podatki so jim neznani. Lani so zato poskusili z razdeljevanjem pomnilnih lističev, ka katere ljudje zabeležijo vse podatke, pomembne za smuči. Po njih je ukradene smuči tudi laže najti. Letos ne bodo tako Višja kazen za nesrečo Na eno leto zapora je zvišana kazen za prometno nezgodo s smrtnim izidom, ki se je pred dvema letoma pripetila v Bri-tofu Kranj — Višje sodišče v Ljubljani je Borisu Leskovarju, avtoprevoz-niku iz Zgornjih Bitenj, zvišalo kazen za prometno nezgodo, v kateri je aprila pred dvema letoma umrl Anton Jelar. Boris Leskovar je bil spoznan za krivega prometne nezgode, ki se je pripetila 8. aprila 1983 zvečer v Bri-tofu, za kar mu je senat Temeljnega sodišča v Kranju izrekel kazen 7 mesecev zapora. Voznik Leskovar, ki je takrat vozil od Kranja proti Britofu, je pripeljal v naselje s preveliko hitrostjo, med 80 in 85 kilometri na uro, zato ni mogel pravočasno ustaviti, ko je zagledal, da Anton Jelar prečka cesto in potiska kolo ob sebi. Voznik Leskovar je sicer zaviral, hitrost pa je zmanjšal že prej, ob začetku naselja, toda vse to ni bilo dovolj za preprečitev nesreče. Zaradi srečanja z drugim avtomobilom je vozil s kratkimi zasenčenimi lučmi, v njegovi krvi pa so ugotovili tudi 0,87 promile alkohola. Višje sodišče je menilo, da je bila izrečena kazen prenizka, zato jo je zvišalo na eno leto zapora. Izreklo se je tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategori je za dobo enega leta po prestani kazni. množično razdeljevali pomnilnih lističev kot minula leta, dobili jih bodo le tisti, ki na novo kupujejo smuči, smučarji v gostinskih lokalih na smučiščih in šolska mladina. Smučarje sicer kaže znova opomniti, kako težavno je iskanje ukradenih smuči, zato naj bodo manj brezbrižni, ko, denimo, odhajajo v lokale in jih puščajo zunaj ali ko jih pustijo malomarno pritrjene na prtljažniki avtomobila. Rešitev je varnostna ključavnica, ki jo je moč kupiti skupaj s smučmi, dobi pa se tudi v vseh prodajalnah s športnimi pripomočki. Se bolje je, če ima smučar svoje dragocene smuči ves čas na očeh in se ne pusti presenetiti tatovom. Lanske izkušnje nas učijo, da tudi smuči, ki jih lastniki zaupajo v hrambo hotelom, niso več varne. Zato naj budnost velja ne le za lastnike, temveč tudi tiste, ki so v hotelskih shrambah zadolženi za varovanje opreme svojih gostov. D. Ž. Tovornjak je zaneslo Škofja Loka — Neprimerna hitrost je povzročila nesrečo, ki se je v četrtek, 19. decembra, zgodila v Frankovem naselju v Škofji Loki. Voznik tovornjaka, 33-letni Igor Debeljak iz Železnikov, je peljal od Trate proti Suhi. Blizu samopostrežne trgovine je začel zavijati, tedaj pa je avto na poledeneli cesti zaneslo v levo, na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avto Ljubljančana Antona Kozjana, starega 41 let. Slednjega so hudo ranjenega odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, kjer so mu nudili prvo pomoč. Umrl v bolnišnici Poljče — V petek, 20. decembra, se je na regionalni cesti med Begunjami in Žirovnico ponesrečil 27-letni Mirko Jalen z Rodin. V nesreči je bil tako hudo ranjen, da je naslednjega dne umrl v Kliničnem centru. Do nesreče je prjišlo zaradi neprimerne hitrosti. Jalen se je z osebnim avtomobilom peljal skozi Poljče, kjer ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v levo, na rob neutrjene banki-ne, nato pa je avto čelno trčil v hišni vogal. Trčil v ustavljena avtomobila Rupa — Na avtocesti Naklo—Ljubljana, blizu Rupe, se je v petek, 20. decembra, zgodila prometna nesreča. Na viaduktu Rupov-ščica se je z osebnim avtom sredi ceste ustavil 30-letni Franci Simončič, doma z Žerjavke pri Trt>ojah, da bi pomagal poklicati milico drugemu vozniku, 35-letnemu Vladu Tasiču z Jesenic, ki je bil poprej doživel prometno nezgodo. Avtomobila sta stala sredi ceste, tedaj pa je v megli pripeljal tretji voznik, 30-letni Valentin Bašelj iz Škofje Loke. Ustavljena avtomobila je prepozno opazil, razen tega je vozil malo prehitro, zato se je zaletel najprej v Simončičevo vozilo, nato pa zbil po cesti še Tasiča. Tega so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center v Ljubljano. » D. Z. ®@MiSJyj©IEIIGLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. ?A DECEMBRA 1985 1 "■* Na petkovem veleslalomu v Podkorenu za točke moškega svetovnega pokala je slavil Švicar Joel Gaspoz, drugi je bil Italijan Robert Erlacher, tretji pa Avstrijec Hubert Strolz. Jubilejni petindvajseti mednarodni pokal Vitranc Velika slalomska zmaga Roka Petroviča KRANJSKA GORA - Letošnje petindvajseto mednarodno tekmovanje Pokal Vitranc, ki je štelo za moški svetovni pokal v veleslalomu in slalomu, bo šlo spet v zlato zgodovino našega smučanja. Pred več kot trideset tisoč gledalci je v soboto v slalom-skem nastopu slavil še ne dvajsetletni Ljubljančan Rok Petrovič. Zmagal je že na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal v slalomu v Sestrieresu, letos pa je nasledil na kranjskogorskem »prestolu« Bojana Križaj a. Bojan Križaj je namreč leta 1982 v Kranjski gori slavil prav v slalomski tekmi. Res lep uspeh Roka Petroviča, ki se je prav v letošnji sezoni prebil v sam vrh alpskega smučanja v obeh tehničnih disciplinah. Če bi v petkovem veleslalomu Rok uspešno izpeljal drugo vožnjo, bi bil najboljši udeleženec petindvajsetega mednarodnega pokala Vitranc, le malo je manjkalo in v veleslalomu bi bil tretji, »izdala« so ga zadnja vratica in nič ni bilo z odlično uvrstitvijo v veleslalomu. Iskrene čestitke vsem našim za pravo vrhunsko predstavo v Podkorenu, še posebno Roku Petroviču in Bojanu Križaju, ki je uspel dobiti točke v veleslalomskem nastopu. Ni kaj reči; naši smučarji so dokazali, da bodo v tej sezoni v svetovnem pokalu še večkrat posegali po najboljših mestih v slalomu in veleslalomu. Tu nista samo Rok Petrovič in Bojan Križaj, z njima so še Jože Ku-ralt, Grega Benedik, Boris Strel, Tomaž Čižman in seveda mlada »garda«. To so Robert Žan, Sašo Robič, Klemen Bergant, Grega Grilc ... Sobotni slalom je pokazal, kakšen tekmovalec je Rok Petrovič, potrdil je, da prva zmaga v slalomski tekmi svetovnega pokala ni bila le trenutni navdih. V Podkorenu je na zahtevni in dokaj težki, tehnično dovršeni ledeni slalomski progi pokazal, kaj zna. Že prva vožnja je izločila vrsto znanih tekmovalcev, ki z izrazito napadalno vožnjo niso bili kos progi. Odstopil je tudi Bojan Križaj, od katerega so vsi obiskovalci Podkorena veliko pričakovali. Bojan Križaj je v svojem značilnem slogu začel res mojstrsko, že pri merjenju vmesnega časa je kazalo na najboljše. Kmalu po prehodu na strmino je Bojan zadel v kolec, ki mu je nato prišel pod smuči. Padel je in konec je bilo njegovega slaloma. Sicer je v tem prvem slalomskem nastopu pred startom Roka Petroviča povedel zmagovalec Madonne di Campiglio, Šved Jonas Nilsson. Njegova vožnja je bila premalo dobra, da bi se na vodilnem mestu tudi obdržal, s tega mesta ga ni izpodrinil nihče drug kot končni zmagovalec, Rok Petrovič. Med trideseterico, ki se je borila za najboljša mesta, smo imeli tudi Grega Benedika, ki pa ni najbolje odpeljal finalnega slaloma in je bil na koncu sedemnajsti. Za presenečenje je poskrbel Avstrijec Thomas Stan-gassinger, ki je pred nastopom dveh najboljših prevzel vodstvo. Tudi Stangassinger je res mojstrsko pre- Naša najboljša smučarja Bojan Križaj in Rok Petrovič v ciljni ravnini po prvi vožnji veleslaloma. 1:45,63, 3. Stangassinger (Avstrija) 1:46,92, 4. Promotton (Italija) 1:47,63, 5. Frommelt (Liechtenstein) 1:47,90, 6. Julen (Švica) 1:48,30, 7. Heidegger (Avstrija) 1:48,32, 8. Shaw (ZDA) 1:48,38, 9. Bouvet (Francija) 1:48,50, 10. Halvarson (Švedska) 1:48,55, 11. Ishioka (Japonska) 1:49,83, 12. Hangl (Švica) 1:49,95, 13. Kohlbichler (Avstrija) 1:49,96, 14. Berge (Norveška) 1:50,12, 15. Wasmeier (ZRN) 1:50,13, 17, Benedik (Jugoslavija) 1:52,25. Švicar Joel Gaspoz presenetljivo zmagovalec »To je bil najtežji veleslalom sezone. Čeprav štiri sezone nisem dosegel dobrega rezultata, nisem obupal ter sem treniral in tekmoval naprej. Tekma na Vitrancu je bila izredno težka, proga izredno pripravljena. V veleslalomu se je za pokal Vitranc izkazal Bojan Križaj, ki je v končni razvrstitvi zasedel odlično osmo mesto. vozil vso progo in tretje mesto je bilo njegovo. Šved Jonas Nillson je na to preizkušnjo odšel tako odločno, da je imel najboljši vmesni čas in tudi na cilju si je obetal veliko. Počakati je moral še na Roka Petroviča. Začel je zelo napadalno, že pri merjenju vmesnega časa je bil najhitrejši. In tako je bilo tudi nato na cilju. Nillson in Stangassinger sta mu v ciljni ravnini lahko le čestitala za res vrhunsko predstavo in zmago. Rezultati: 1. Kok Petrovič (Jugoslavija) 1:44,83, 2. Nillson (Švedska) li i —i r. Sašo Robič na startu veleslaloma. Robič je dobro izpeljal prvo vožnjo in bil nato na sedemintridesetem mestu. Vesel sem zmage in nima smisla, da bi kritiziral. Zmaga je prišla v pravem trenutku,« je dejal presenetljivi zmagovalec veleslaloma, Joel Gaspoz iz Švice. Res kruti davek odstopov v veleslalomu gre tudi na račun izredno slabo postavljene prve proge, ki jo je zakoličil trener reprezentance ZRN, Gat-termann. »Ta ne bo več postavljal ve-leslalomskih prog,« je dejal naš direktor Tone Vogrinec. Na tako zahtevni strmini in ledeni progi se ne postavlja tako odprte proge, so si bili edini vsi. Od naših se je izkazal Bojan Križaj, ki je bil osmi, sedemnajsto mesto je zasedel Grega Benedik, Boris Strel pa je bil dvajseti. Rezultati: 1. Gaspoz (Švica) 2:16,88, 2. Erlacher (Italija) 2:17,05, 3. Strolz (Avstrija) 2:17,42, 4. Girardelli (Lu-xemburg) 2:17,72, 5. Tosch (Italija) 2:17,92, 6. Gadiet (Francija) 2:17,96, 7. Stenmark (Švedska) 2:18,03, 8. Križaj (Jugoslavija) 2:18,33, 9. Enn (Avstrija) 2:18,92, 10. Julen (Švica) 2:19,28, 11. Tonazzi (Italija) 2:19,35, 12. Pfei fer (Avstrija) 2:19,51, 13. Comozzi (Italija) 2:19,52, 14. Roth (ZRN) 2:19,54, 15. Pieren (Švica) 2:19,55. Svetovni pokal — skupno — 1. Gi rardelli 80, 2. Muller 70, 3. Wirnsber-ger 65, 4. Petrovič 62, 5. Nillson 57, 6. Alpiger in Križaj 55, 60. Benedik, Haas in Kuralt 4; veleslalom — 1. Gaspoz 36, 2. Ki lacher, Strolz 35, 4. Stenmark 34, 5. Girardelli 22, 6. Križaj in Gaidet 15,9 Petrovič 12; slalom — 1 Nillson 57, 2. Petrovič 50, 3. Križaj 40, 4. Edelini 27, 5. Frommmelt 26, 24. Benedik, Kuralt in Hangl 4. D. Humer Foto: F, Perdan Lepo se je bilo veseliti Druga, odločilna vožnja trideseterice tekmovalcev v slalomu za svetovni pokal na trdem, poledenelem podkorenskem smučišču. Tone Vogrinec, direktor jugoslovanskih smučarskih reprezentanc, se je pridružil novinarjem, ki so v ciljni ravnini spremljali televizijski prenos, in si ogledal vožnjo Benedika, Gaspoza, Frommelta, Heideggerja in ostalih, predvsem njihovo vijuganje nad prelomnico, kamor oko od cilja ni seglo. Z nestrpnostjo je čakal na nastop še edinega jugoslovanskega bojevnika, na Roka Petroviča, od katerega je bilo odvisno, ali bo sobotno slalomsko predstavo spremenil v veliko športno slavje ali v najhujši poraz (če proge ne bi izpeljal) jugoslovanske moške reprezentance v letošnji sezoni. Rok je silovito krenil iz štartne hišice, odločno odbijal kolce in pogumno ubiral najkrajšo pot po strmem smučišču. Ko je semafor izpisal daleč najboljši čas, je Tone, še pod vtisom izpada Stenmarka, De Chiese, Madra, Sundquista ..., le pritajeno vzdihnil: »To je prehitro. Tega Rok ne bo speljal do konca. Vozi, kot bi lovil velik zaostanek iz prvo vožnje.« Že naslednji hip so se oči našega direktorja in »botra« velikih uspehov jugoslovanskega smučanja zapičile na podkorensko smučišče, na strmi del, kjer je zdaj že lahko videl vijuganje v soboto nenadkriljivega mojstra. Nemo je spremljal Roka še do zadnjih vratic, potem pa, ko se je na semaforu ob seštevku časov zasvetila številka ena (prvo mesto), se je izmuznil novinarjem, ki so ga že hoteli dvigniti na ramena, in planil v iztek. Rok je slavil in z njim njegovi trenerji, direktor, vzorni kranjskogorski prireditelji in številni navijači. Za Bojanom Križajem drugi jugoslovanski zmagovalec tekme za svetovni pokal v Kranjski gori se je v hipu znašel v domala neprebojnem obroču novinarjev in fotoreporterjev. Vsak je hotel slišati Roka, popisati njegove občutke po zmagi pred trideset tisoč gledalci in na filmski trak ujeti trenutke radosti. Italijanski novinarji, ki so po odmevni zmagi Petroviča na prvi letošnji slalomski tekmi za svetovni pokal v Sestrieresu zapisali, da je Rok le dirkalni konj brez tehničnega znanja, so po njegovem slavju na doslej najtežji slalomski preskušnji bržčas le drugače zasukali peresa. V soboto je bilo vredno priti v Kranjsko goro. Zanimivo je bilo spremljati boj za delčke sekund, še lepše se je bilo veseliti zmage in se prepustiti vihravemu navdušenju. Ro-ki, Ro-ki, Ro-ki... je odmevalo pod Vitrancem. C. Zaplotnik Med navijači na sobotnem tekmovanju Odleglo nam je, ko je Rok privozil v cilj Podkoren — »Tako smo navijale, da ne vemo, kako bo jutri z našimi grli,« so potem, ko je Rok v ciljni ravnini že zmagovalno dvignil smuči, pripovedovala dekleta iz jeseniškega centra usmerjenega izobraževanja. »Vedela sem, da so tokrat naši smučarji dobro pripravljeni, da sta Bojan in Rok tudi sposobna zmagati, toda vseskozi sem se tudi bala, kaj če kdo izmed njiju pade, kaj če se zaplete med kolci... Bojan ni imel sreče, Rok pa je dokazal, da njegova zmaga v Italiji ni bila naključna in da je trenutno sposoben zmagati-fta katerikoli slalomski tekmi,« je povedala Nataša Jenko z Jesenic. »Ko smo se med vožnjo v avtobusu pogovarjali, kdo bi lahko slavil, smo največkrat omenjali Križaj a, Petroviča, Nilssona in Stenmarka. Potihem sem računal, da bo najboljši Rok,« je dejal Zoran Likar s Trebi je v Poljanski dolini, očitno zadovoljen, da so se mu skrite želje tudi uresničile. »Prvič sem v Kranjski gori in ni mi žal zapravljenega časa in denarja. Lepo smo se imeli, športno smo navijali in se skupaj z drugimi veselili zmage.« Navijači iz Tržiča so bili pred začetkom tekmovanja zelo glasni. Potem, ko je Bojan zdrsnil s proge, so utihnili, nazadnje, ko je zmaga le ostala doma, pa so se pridružili vihravemu navdušenju. »Splačalo se je priti v Kranjsko goro. Tako lepe športne predstave že dolgo nisem videl. Žal mi je za Bojana, toda kaj bi — tudi napake so del športa. Gledalci so bili čudoviti. Tudi Križaj a so bučno pozdravljali, čeprav je v cilj prismučal sklonjene glave,« je dejal Aleš Dor-nik iz Tržiča. _ »Ja, če jim ne bi dovolil, danes tekme ne bi bilo,« se je pošalil 85-le-tni kmet Franc Cuznar iz Podkorena, lastnik zemljišča, na katerem je bil cilj slalomske in veleslalomske proge. Franc ne dela težav kranjskogorskim prirediteljem tekem za svetovni pokal; še celo ponosen je, da so na njegovem travniku tako imenitne mednarodne tekme. »Naj še kdo reče, da naša zemlja ni dobro izkoriščena: pozimi tu vijugajo smučarji, med njimi tudi najboljši na svetu, poleti tu dvakrat pokosimo in nazadnje se pasejo še krave,« je dejal. »Le poglejte, kako se fantje »matrajo« po strmini. Meni je vseeno, kdo zmaga. Jaz navijam za vse,« je še dodal Franc, ki je kar od tople peči pogledoval na smučišče, kjer so se merili svetovni slalomski mojstri. C. Zaplotnik Nataša Jenko Zoran Likar Aleš Dornik Druga ženska namiznoteniška liga Kranjčanke zmagele tudi v Tuzli KRANJ — Namiznoteniške igralke Kranja, ki nastopajo v drugi ženski zvezni ligi, po sedmih kolih igranja še ne poznajo poraza. Igralke Frelih, Gašperič in Marinkovič so brez težav premagale vse svoje nasprotnice in dve koli pred koncem jesenskega dela tudi vodijo. V sedmem kolu so gostovale v Tuzli, kjer so le z enim porazom premagale domačo vrsto Kreka-Jedinstvo. Izid srečanja — Kreka-Jedinstvo : Kranj 1:8 - Brumec : Frelih 0:2 (16:21, 10:21), Jovičič: Gašperič 0:2 (14:21, 9:21), Kitic: Marinkovič 1:2 (19:21, 21:16, 19:21), Jovičič : Frelih 1:2 (19:21, 21:19, 19:21), Brumec : Marinkovič 0:2 11:21, 17:21), Kitic : Gašperič 1:2 (21:17, 17:21, 12:21), Jovičič : Marinkovič 2:0 (21:16, 21:17), Kitic: Frelih 0:2 (15:21, 4:21), Brumec : Gašperič 0:2 (8:21, 20:22). Vrstni red po sedmih kolih — 1. Triglav 14, 2. Vrtojba 14 (eno tekmo več), 3. Kreka-Jedinstvo 12. -dh ' Novoletni šahovski turnir Begunje — Šahovska sekcija Elana iz Begunj prireja v nedeljo, 5. januarji naslednje leto, ob devetih dopoldne v prostorih krajevne skupnosti Begun]e tradicionalni, 3. Elanov novoletni 8JI hovski turnir. Pravico nastopa iniaJ0 igralci ne glede na naziv ali kategorij0' Šahisti bodo razdeljeni v več skupi11' najboljši pa se bodo potem pomerili ^ finalu. Zmagovalec bo prejel poka^ prehodni pokal in tri tisočake, drug0 uvrščeni dva tisoč dinarjev, tretji tis° čaka, četrti sedemsto in peti petsto or narjev, naslednjih pet pa še praktični nagrade. Prijave z vplačilom 200 dinft' rejv sprejemajo pol ure pred začetko^ turnirja. Vsak igralec mora prinesti s sabo brezhibno šahovsko uro. Začetniški tečaj juda Kranj — Vsi mladi, ki bi se ra> . naučili veščin juda, se lahko te djj vključite-v trening. Kranjski judois*1 namreč spet začenjajo tečaj za pi(r ni rje in mladince. Prijavite se lahkj> vsak torek in četrtek od 19 21. ure v spodnji telovadnici kraflJ' ske gimnazije. d^ TOREK. 24. DECEMBRA 1985 ZANIMIVOSTI 9. stran mmms^mGLAS Društvo za varstvo okolja dobiva veljavo Redni letni občni zbor Društva za varstvo okolja Škofja Loka Je potekal v občinski sejni sobi, kar je svojevrsten dokaz, da društvo dobiva veljavo, ki so mu jo sprva odrekali - Škofjeloška občina ima dosti težav z onesnaženim okoljem in varovanjem kmetijskih zemljišč, vendarle pa so bili že storjeni prvi koraki , škofja Loka — V torek, 17. decem-j^ie imelo Društvo za varstvo okolja Škofja Loka redni letni občni 2bor. Društvo ima 135 članov, 37 več kot lani, ustanovljeno pa je bilo avgusta 1983 na pobudo kmetov v Gorenjski vasi. Danes ima društvo čla-&e po vsej občini, veliko jih je iz vasi Trata, Gorenje vasi, Podlubnika, Železnikov in Godešiča. Za društvo je značilno, da je med člani veliko kmetov, tudi strokovnjakov, ki se spoznajo na ekološko problematiko. Začetki društva so bili težki, saj so ga odrivali na rob pozornosti in mu niso pripisovali prave veljave. Kakor Je na občnem zboru povedal njegov dosedanji predsednik Franc Pintar, So potrebovali kar 215 dni, da so opravili vse formalnosti v zvezi z registracijo društva. Prostore za sedež Oruštva jim je odstopila Kmetijska zadruga Škofja Loka, prvi občni zbor po ustanovnem sestanku v Gorenji vasi je bil v tesnem, zakotnem Prostoru. Svojevrsten dokaz, da društvo vendale dobiva veljavo, je bil torkov občni zbor v sejni dvorani ob-Clnske skupščine, prisostvovali so tudi predstavniki občinske organizacije SZDL in občinskega izvrš-nega sveta. . Predsednik društva Franc Pintar Je spregovoril o dosedanjem delu in Pri tem dejal, da se je zavest o potre-r1 Po varstvu okolja okrepila, dobro *® v zadnjem času sodelovanje s socialistično zvezo in kmetijsko žemljico skupnostjo v občini. Društvo je °Pozorilo na zarisca onesnaževanja ^°lja, zahtevalo meritve onesnaženosti, pokazalo na črna smetišča, ^oje delovanje je razširilo na vso Ocino, ni pa prisotno še v vseh krajanih skupnostih, slabo je sodelova-:V)e s šolami. Predsednica društvene ko misije za varstvo okolja Marija Pogačnik, je povedala, da so problemi onesnaževanja pereči na Trati, kjer sta poleg Termike problematična tudi Gradiš in Jelovica, v Poljanski dolini Rudnik urana Žirovski vrh, z industrijskimi odplakami in smetmi sta onesnaženi obe Sori. Poročala je o obisku rudnika urana januarja letos, kjer še ni zgrajena čistilna naprava za čiščenje tehnološke vode, povsem niso urejena tudi odlagališča. Društvo je zahtevalo sanacijo v Termiki na Trati, kjer pa zadnji sanacijski program ne rešuje izpustov žveplovega dioksida, zato dvomijo v uspešnost sanacije. Vzdolž obeh Sor so divja odlagališča smeti, najbolj problematično pa je idrijsko, kamor naj bi smeti vendarle prenehali voziti. Poudarila je potrebo po varovanju kmetijskih zemljišč, saj je v občini le še 2 odstotka kmetijskih zemljišč prve kategorije. Premalo pa se ukvarjajo tudi s problematiko pitne vode, saj so denimo analize v Gorenjski predilnici pokazale, da voda s Sorskega polja ni pitna. Glede onesnaženosti zraka pa so meritve Hidrometeorološkega zavoda (opravlja jih na 43. mestih) Škof-jo Loko glede žveplovega dioksida uvrstile na 14. mesto onesnaženosti, glede dima pa na deseto. Ocenila je, da je bila nedavna problemska konferenca o varstvu okolja v škofjeloški občini slabo vodena, saj problematika varstva kmetijskih zemljišč sploh ni prišlo na vrsto, problematika rudnika urana pa je ostala nedorečena. Predstavnica Zveze društev za varstvo okolja Slovenije je pohvalila širokopotezno in trezno zastavljeno delo škofjeloškega društva in mu izrekla vso podporo. Predstavnik društva za varstvo okolja Kamnik-Domžale pa je dejal, da ima obču- tek, da je v Škofji Loki vendarle prevladalo spoznanje, da se je treba resno lotiti reševanja ekoloških problemov. Štefan Žargi, predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka, je dejal, da je društvo postalo sestavni del socialistične zveze, v občinski konferenci ima svojega delegata, na predsedstvu obravnavajo konkretne probleme. Prav tako je ocenil, da nedavna problemska konferenca o varstvu okolja ni bila dobro vodena, bila je preširoko zastavljena, predsedujoči pa je onemogočil odgovore na odprta vprašanja v zvezi s rudnikom urana. Dogovorili pa so se glede Termike, ki je postavljena pred dokončno odločitev, da se resno, brez sprenevedanja loti sanacije. V kolikor tekom dveh let sanacija z razrešitvijo izpustov žveplovega dioksida vred ne bo uspešna, se bo morala preusmeriti oziroma ukiniti izdelavo kamene volne. Do konca januarja pa bodo pripravili nadaljevanje problemske konference na temo rudnika urana in varstva kmetijskih zemljišč. Pri razreševanju ekoloških problemov se v Škofji Loki vendarle premika. Rudnik urana bo zgradil čistilno napravo, Marmor prav tako, s priključitvijo na plinovod se bodo izpusti žveplovega dioksida na Trati zmanjšali za četrtino. Socialistična zveza pa bo aprila prihodnje leto (prvo soboto v aprilu) pripravila akcijo čiščenja. Tone Jenko, predstavnik občinskega izvršnega sveta, je dejal, da so bile v preteklosti storjene napake, da pa so več kot drugod naredili pri merjenju onesnaženosti. V bodoče pa novih naložb ne bodo več potrjevali, če ne bodo imele ekološke ocene. V družbene razvojne načrte pa bodo zapisali konkretne obveznosti. V razpravi so opozorili na onesnaženost Poljanske Sore, ki je bila nekdaj raj za ribiče, danes pa si je težko misliti, da bi postala naravni spomenik, kakor so predlagali pred leti. Na Godešiču zavračajo predlog o novi industrijski coni na produ, v krajevnih skupnostih Trata in Sv. Duh pa je ogorčenje zbudil predlog o izgradnji toplarne ob Termiki, ki bi po dosedanjih izkušnjah bila prav tako žarišče onesnaževanja zraka. Ob koncu so izvolili novo vodstvo društva, predsednik je postal Stane Strnad iz Škofje Loke. M. Volčjak ČRTOMIR ZOREČ V Cevdru navdušeno kupujejo * Cevdru v Kranjski gori je na ogled najbogatejša sP°minkarska ponudba ^ Gornjesavski dolini — ^a*Umiva razstava ikon Kranjska gora — Če bi vstopili v Podnje prostore Liznjekove domačije v Kranjski gori, ki so jo muko ^a toliko let obnavljali, ne bi mogli , ^rjeti, da se je vendarle našel ne Oo, ki brez velikega »rompa in pom Pa« prodaja in razstavlja zares naj-lePše izvirne spominke, ki jih je mogoče dobiti. Galerijo Čevdr je vredno oiskati in jo občudovati, ker si to zasluži. , pohvalo si zasluži predvsem zato, er se domala na vsakem koraku ^ečujemo s kičasto ponudbo spo-/^nkarstva. Če pustimo že tradicio-/ajno neiznajdljive trafike, ki spo-pinke jemljejo kot nebodijihtreba in Po tej miselnosti prodajajo vse, *ar pride, tudi v naših trgovinah, gencijah in na sorodnih mestih, ka- Izvirni gorenjski in slovenski spominki v Liznjekovi hiši. — Foto: F. Perdan mor zahajajo radovedni turisti, ni prav nič drugače. Pletene košare, industrijske čipke, prtički, robci, leseni krožniki, kristalne vaze, vazice in — konec. Videti je, da na množično obiskana mesta izvirni spominki še dolgo dolgo ne bodo prodrli. Zato je kar škoda, da je galerija Čevdr kar nekako skrita v kleti Liznjekove domačije. Tisti, ki so tod razstavili svoje umetniške spominke, pa pravijo, da gre dober glas o dobrih spominkih kar hitro med gosti v Kranjski gori in da se sploh ne bojijo za obisk. Tujci in domači gostje znajo iskati in poiskati in v Cevdru tudi navdušeno kupovati. Razstavljeni spominki morajo biti vsakomur všeč, saj je izbira raznolika. Po stenah redno visijo platna naših priznanih likovnih mojstrov, na domačih skrinjah Gornjesavske doline pa lahko občudujete idrijsko čipko in unikate vseh vrst — od lon-čevine, lesenih spominkov, zanimivih lutk, gorjuških fajf, prtov in celo ikon. Zdaj jih razstavlja Zoran Belič, slikar iz Beograda, restavrator, ki vztraja pri izvirnih izdelkih. Ikona je jugoslovanska značilnost, znana v bizantinskem obdobju, in izhaja iz bogate dediščine srbske in makedonske ikone. Dobite jih lahko tudi v trafikah, serijske, v Čevdru pa je vsaka ikona avtorsko delo. D. Sedej PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU 49. zapis Zakrohotala se je vsa družba in tudi dobrodušni dr. Crobath je prisedel k svojim prijateljem. Pravijo, da so šli iz gostilne šele ob 11. uri zvečer, ko se je na ljubljanskem gradu oglasil tisti znameniti zvonec, ki so ga tedanji meščani imenovali »Lumpenglocke«. Tako se je te stvari spominjal star mož in zgodbo priobčil v Slovenskem narodu dne 13. novembra 1. 1910. Hudega torej našemu pesniku pri Crobathu ni bilo in tudi v kaki revščini mu ni bilo treba živeti. Toda bil je Prešeren, kot je že njegova mati rekla, zelo »ponucoven« človek, ki je imel kar preveč odprte roke, ni mu bilo dosti mar denarja. Bržčas je pesnik živel natanko tako, kot je izpovedal v »Glosi«: . . . grabte dnarje vkup gotove, kupo vaj te si gradove, v njih živite brez trpljenja! Koder se nebo razpenja, grad je pevca, brez vratarja. V njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave. S tem posestvam brez težave on živi, vmerje brez dnarja! Tako živeti odličnemu juristu seveda ne bi bilo treba — če ne bi bilo v njem toliko pesnika, ki mu je bilo vse zem-sko ne le daljno in tuje, pač pa tudi umazano. Pravega človeka nevredno! Tak je moral biti naš poet tudi v času, ko je postal sam svoj gospod, v svojih kranjskih letih. Morda bi urejeno družinsko življenje, pri katerem žena podpira tri vogale hiše, reševalo Prešerna — človeka; bržčas pa bi ubijalo Prešerna — pesnika, vajenega svobodnih širin in prav svojevrstne družbe. Vendar je moral biti gmotni položaj novega odvetnika v Kranju vsaj spočetka zadosti ugoden. Imel je precej obsežno klientelo, kakih posebnih zahtev pa njegovo gospodinjstvo itak ni nikoli imelo. Beda je morala potrkati na vrata šele s prvimi znaki neozdravljive družinske bolezni — nagnjenosti k vodenici. In tako so se začeli nabirati dolgovi; še novi, poleg onih dveh ali treh ljubljanskih (krojaču, tiskarju in dr. Rusu:), zaostala najemnina, zdravila in zdravniške storitve pa še nekaj akontacije na še ne izvršeno odvetniško delo. Šlo mu je že tako slabo, da je moral najbrž že na jesen 1. 1848 odpustiti svojega drugega pisarja Primoža Sokliča, domačina iz okolice Radovljice, kjer je to ime precej razširjeno. Domnevati smemo celo to, da je gospodarsko že negotovi šef izplačal svojega pisarja vsaj delno »in natura«: iz Radovljice smo sedaj dobili štiripredalčni predalnik, za katerega domnevamo, da bi utegnil biti oni, o katerem govori česti obiskovalec Prešernovega stanovanja, kranjski trgovec Viljem Killer. Ker tudi vemo, da je pesnik pohištvo podedoval po starem stricu Jožefu, upokojenem župniku, se nam okraski v obliki križa namesto rozet ne zde nerazumljivi. Partizanska pesem iz Vodic Na zadnjem zboru borcev Gorenjskega odreda v kranjskem domu JLA so zapeli partizanske pesmi in v imenu njihove pohodne enote, ki se imenuje po Gorenjskem odredu, po-, zdravili vse zbrane borce. Naredili so prijeten vtis; to je bil dekliški oktet Rašica iz osnovne šole Franca Marna-Srečka iz Vodic. Tokrat Se je predstavilo le osem pevk in nekaj pohodnikov. V tej šoli imajo tudi 60-članski mladinski pevski zbor 13. junij, poimenovan po preboju 2. in 4. bataljona Gorenjskega odreda iz sovražnikovega obroča 13. junija 1944 v Vesci pod Rašico. Imajo pa še otroški pevski zbor Kurirček, v katerem poje vsaj 50 otrok. Vse tri zbore vodi prof. Jožko Peternel, ki je pred leti ustanovil in vodil mešani pevski zbor Jakob Aljaž v Vodicah. Iz učiteljskega zbora je zrastel, pridružili so se pa tudi številni krajani. Zadnje leto zbora v Vodicah sicer ni, a petje tod ne bo zamrlo. Zato pa toliko bolj pojejo mladi. Ni proslave, ni prireditve, da ne bi zapela mlada grla vodiške osnovne šole. Z revolucionarno in partizansko pesmijo učenci negujejo tradicije naše borbe v svojem kraju in povsod, kjer se pojavijo s pesmijo. Letos so nastopili na vseh proslavah v krajevni skupnosti, na zaključni proslavi občinskega praznika Ljubljana-Šiška v Mostecu, na zboru Gorenjskega odreda, na pohodih po poteh borcev, ob obiskih spomenikov padlih v Rašici in drugod. Storži na dresih Kranjskogorcev evdru so razstavljene gorjuške pipe in ikone. — Foto: F. Perdan Kranjska gora — Že nekaj časa so se hokejisti Kranjske gore pritoževali, da na svojih dresih uspešno nosijo ime tega znanega turističnega središča, v katerem pa ni nikogar, ki bi jih hotel kakorkoli pokroviteljsko vzeti pod svojo streho. Mislili so na turistično gospodarstvo, predvsem na turistično in hotelsko' podjetje Gorenj ka, češ da bi jim kdaj pa kdaj že lahko finančno priskočila na pomoč. Pri Gorenj ki so pritožbe vzeli resno in se odločili, da prevzamejo pokroviteljstvo nad mladim moštvom Kranjske gore. Že januarja prihodnje leto bodo hokejisti oblekli drese in sprejeli nalepke, na katerih bodo narisani storži, ki so simbol največjega hotela Gorenjke, kranjskogorskega Larixa. Gorenjka je tako uradno prevzela pokroviteljstvo. D. S. Pohodno enoto so ustanovili 17. junija 1983 na skupnem ustanovnem zboru vseh učencev in učiteljskega zbora. 21. junija 1983 pa so jim borci Gorenjskega odreda v Žirovnici podelili prapor. Pohodna enota ima svoj pravilnik; vsak razred ima svojo četo, te sestavljajo bataljone. Devet bataljonov imajo, vse pa so poimenovali po krajih, kjer so v času borbe delovali partizanski bataljoni Gorenjskega odreda: Jelovški, Pokljuški, Poljanski, Selški, Kokrški, Koroški, Kranjski, Škofjeloški in Dra-žgoški. Na pohodih se jim pridružijo tudi učitelji in krajani. Ne le pohodi, njihova naloga je tudi skrb za urejenost spomenikov padlih. Včasih pridejo k njim v goste tudi nekdanji borci Gorenjskega odreda. Takrat je v razredih najbolj zanimiv pouk. Takole pobliže spoznati borce, ki so se resnično borili, je pravo doživetje. Oni jim pa vrnejo s pesmijo. Udarno, prešerno. D. Dolenc Igor Kadunc bo predaval v Srednji vasi Srednja vas — Gasilsko društvo iz Srednje vasi pri Šenčurju prireja v petek, 27. decembra, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Srednji vasi potopisno predavanje domačina Igorja Kadunca o avtostoparski poti iz Severne Amerike prek Kanade na Aljasko in nazaj. Igor Kadunc bo z besedo, diapozitivi, filmom in ameriško countrv glasbo predstavil svojo, 18.000 kilometrov dolgo pot od vzhodne obale Amerike, mesta New Yorka do Montreala in nato prek vseh provinc Kanade do mesta Daw-son Creek visoko na severu pokrajine Britanska Kolumbija. Tu se začne ena najslikovitejših avtomobilskih cesta na svetu, 1523 milj ali 2500 kilometrov dolga aljaška avtocesta, ki se konča pri mestu Fair-banks na Aljaski. GLAS 10. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE TOREK. 24. DECEMBRA 1985 SUKNO Zapuže Vsem delovnim ljudem in občanom belimo srečno in uspešno novo leto 19861 mira RADOVUICA Želimo vam srečno in uspešno novo leto 1986 Obrtno grafično Q podjetje yU» KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA 0 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1986 VEZENINE BLED Vsem poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno ter uspehov polno novo leto 1986 MERCATOR Živilska industrija Kamnik Obiščite našo tovarniško prodajalno v Kamniku, kjer vam nudimo vse naše izdelke po ugodnih cenah! Vsem delovnim ljudem, cenjenim potrošnikom naših izdelkov in poslovnim prijateljem želimo Srečno novo leto '86 Kmetijska zadruga Bled vsem članom in občanom srečno novo leto 1986 Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! © metalka TOZD Želi vsem bralcem Glasa in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1986 SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 Delovni kolektiv želi cenjenim gostom in občanom Gorenjske srečno novo leto 1986. Samopostrežna restavracija je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 7. do 21. ure in se še naprej priporoča za obisk. S svojimi uslugami se priporoča tudi BIFE, ki je odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure. ivOT Servisno podjetje ItltlTl L^J Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1986 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSE VRSTE USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA NEOPfaNTR Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1986. leto v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoka kvalitete. BIRO SGPTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. O. Zeli vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj Maistrov trg 9 • (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto 1986 in se priporoča Umbreht Anton slikopleskarstvo KRANJ Ulica Draga Brezarja 5 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1986 Juvan Franc slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1986 TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto 1986 TOREK. 24. DECEMBRA 1985 NOVOLETNE ČESTITKE 11. stran (mmmm&iGLAS ZDRUŽENI GOZDARJI IN LESARJI GORENJSKE VAM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 sozd združeno gozdno in lesno gospodarstvo glg bled — Slovenske železarne Veriga Lesce Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo veliko sreče in uspehov v novem letu 1986! SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA JESENICE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LET01986 KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ VAŠ TURISTIČNI SERVIS tel. 28-472, 28-473 ŽELI BRALCEM GLASA in svojim GOSTOM, POTNIKOM in POSLOVNIM SODELAVCEM — ;-] j. === i i U bombažna predilnica in tkalnica i tržič i Srečno '66 Tudi v naslednjem letu bomo veseli vašega obiska v tovarniški prodajalni DETELJICA — novi del ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Vsem občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1986 @©KMJJ§IMGLAS 12. STRAN \wsmm. OBVESTILA — OGLASI TOREK, 24. DECEMBRA 1985 Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo srečno novo leto 1986 Naše kvalitetne izdelke lahko kupite vprodajalni LIP Bled na Rečici, tel:77 ODKUPUJEMO SVINJSKE IN VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 KOG Pl Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. \ - TOZD GRADNJE, KRANJ - b. o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ - b. o. - TOZD OBRT, KRANJ — b. o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ - b. o. - IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1986 TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sred stva civilne zaščite DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 © meta največja blagovnica s tehničnim blagom v širši okolici, sodobno opremljena po načrtih arhitekta ing. Pogačnika Odprta non stop od 8.00—20.00. Do konca letošnjega leta brezplačna dostava do 70 km za vse večje nakupe! KVALITETNEJŠA PONUDBA BLAGA NA PRIMERNEJŠI NAČIN! Metalka, blagovnica Kamnik! INFRA bivši motomat 9020 CELOVEC, Siebenhugelstrasse 15 Telefon: 9943-42222/23350, 23483 STROKOVNA TRGOVINA ZA AVTOMOBILSKI IN MOTORNI TER SPLOŠNI AVT0MATERIAL: dobavlja in nudi za vse vrste bencinskih in diesel motorjev in različne rezervne dele za vse tipe osebnih, tovornih avtomobilov in traktorjev: — bate (Niiral, Hepolite, Borgo) — cilindrske puše -— REINZ — tesnila v garniturah in posamezna za cilindrske glave ter za ventilne pokrove — filtre za olje, zrak, nafto in hidravliko batne obročke motorne ležaje ventile ventilna vodila ojnične puše premični izdelki nosilci za smuči — odmične gredi — cilindrske glave — FERODO — obloge za zavore — kompletne sklopke — diske za sklopke diske za zavore amortizerje motorne verige garniture čelnih zobnikov vodne črpalke tesnilno maso OLYKON — oljne dodatke svečke izpuhe, itd. Če pridete preko Ljubelja, zavijte pri 4. semaforju na levo (pred podvozom) in 800 metrov naravnost. PRINESITE S SEBOJ TA OGLAS, DA DOBITE DO 30 % POPUSTA NA OMENJENE MATERIALE. Pričakujemo vaš obisk! Govorimo tudi slovensko! TOREK. 24. DECEMBRA 1985 NOVOLETNE ČESTITKE 13. STRAN (g®m®SSS®!EIICaLAS DEDEK MRAZ V GLOBUSU Tudi letos bo veleblagovnico GLOBUS obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom. aloBus l I \J w M J OTROCI! Pričakajte ga v petek, 27. decembra,ob 15.30 SLAŠČIČARNA ČEŠNJICA ŽELEZNIKI Nudi vse slaščičarske izdelke. Torte po naročilu dobavimo takoj. Želi cenjenim strankam srečno novo leto 1986 SLAŠČIČARNA »ČEBELICA« NA PLANINI $ KRANJ — čez kokrški most (Planina) Zeli cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1986 in se priporoča! Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane. r ERIKA RAKAR MARTIN Kranj, Titov trg 10 Nudi modne dodatke: vse vrste moških, ženskih in otroških pasov v raznih barvah in kombinacijah. Torbice, denarnice, metuljčke in kravate iz usnja. Cenjenim strankam želi srečno novo leto 1986 in se priporočal i zdravje x Avio v Jugoslaviji! \enavadna zdravica, boste rekli. Pa niti ne. Gre za zdravico z vinom Al IA, ki ga Slorin ie pel let izvaža r Ameriko. In to nadvse uspešno. l Slavinu smo ponosni na to. \ajbrz je res prijetno videti naše vino skupaj s francoskimi, italijanskimi ali pa recimo španskimi vini nekje na policah ameriških trgovin. I speti v taki konkurenci pa niso malenkosti. Laški rizling, Traminec, Kose, (abernct- sauvignon. To so sortna vina iz družine Al I A. Imena, ki sama govorijo. Govorijo <> geografskem poreklu, izbornem okusu in strokovnem nadzoru nad kvaliteto. In zaka't takšna zdravica? Zato, ker bomo odslej ta vina lahko pili tudi pri nas. Priložnost torej, da postrežemo doma s sortnimi vini U ia, ki jih pijejo tudi Američani. Al J A ~ znamka vin z geografski'" poreklom in izvozno kvaliteto. sij)n\ - si ah i:\iJ\f no UttiUAM Gostilna BLAŽUN Grašič-Šircelj Mirjana Kranj, Cesta talcev 7, tel.: 22-001 Vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1986 Zahvaljujemo se za dosedanji obisk in se priporočamo! EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV - RADIKOVIČ (za trgovino Globus) Kranj Cenjenim strankam želi srečno in uspešno novo leto 1986 in se priporoča. Izdelujemo vse vrste ključev, -popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, wideo rezkarje, križne žage in vsa ostala krožna rezila. GOSTILNA LOVEC Gorice, tel. 57-033 VAM ZELI rečno novo (eto r Kovinsko KOI> podjetje Kranj Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon # kovinske konstrukcije # splošno ključavničarstvo # tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1986. domplan KRANJ, Cesta JLA 14. telefon 24-440, 21-875 urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Delovna skupnost želi vsem delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1986 Poslovnim sodelavcem želimo veliko poslovnega uspeha in sodelovanja tudi v bodoče. S\« Priporočamo naše storitve. @@IMlKyj©IEnGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLAS; NOVOLETNE ČESTITKE TOREK, 24. DECEMBRA1985 ŽIVILSKI KOMBINAT »2IT0« n. sol. o. UUBUANA LESCE ROŽNA DOLINA 8 IZDELUJEMO TORTE PO NAROČILU. PRIPOROČAMO TUDI NAKUP NAŠEGA DNEVNO SVEŽEGA PECIVA. NAŠE IZDELKE LAHKO NAROČITE ALI KUPITE V NAŠI PE NA JESENICAH, Kejžerjeva 9, POSLOVALNICE VRBA RADOVLJICA, MAGUŠAR LESCE, KOBLA BOHINJSKA BISTRICA in V PRODAJALNAH OSTALIH TRGOVSKIH ORGANIZACIJ. /o LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske, Kranj, n. sub.o., Cesta JLA 1, Kranj razpisuje ŠTIPENDIJO za šolsko leto 1985/86 za pridobitev poklica diplomirani ekonomist Kandidati morajo izpolnjeni prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 priložiti še: — potrdilo o šolanju za šolsko leto 1985/86, — potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine ter številu družinskih članov v skupnem gospodinjstvu, — uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu 1984, — izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije oziroma da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja. Prijave s popolno dokumentacijo sprejema kadrovska služba Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, cesta JLA 1. Razpisni rok traja 15 dni po objavi. m TEKSTILINDUS j Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj objavlja prosta dela oziroma naloge: DS SKUPNE SLUŽBE KADROVSKI SEKTOR 1. Koordiniranje dela za SIS in DPO Pogoji: — višja šola družboslovne usmeritve — 3 leta delovnih izkušenj na strokovno odgovornih delih upravno-administrativnega področja — znanje strojepisja — poznavanje samoupravnega, delegatskega in skupščinskega sistema oz. organiziranja — poskusno delo tri mesece 2. Izvajanje požarno varnostne preventive (gasilec) Pogoji: — poklicna šola za gasilce ali druga poklicna šola tehnične smeri — 1 leto delovnih izkušenj s področja požarne varnosti — poznavanje predpisov iz varstva pri delu — šoferski izpit B kategorije — poskusno delo dva meseca KOMERCIALNI SEKTOR 3. Upravljanje elektro kare Pogoji: — voznik elektro kare — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati — poskusno delo dva meseca VZDRŽEVALNO ENERGETSKA SLUŽBA (obrat II) 4. Upravljanje viličarja Pogoji: — voznik viličarja — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati — poskusno delo dva meseca — delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavca, ki je v bolniškem staležu) (obrat I) 5. Čiščenje prostorov Pogoji: — dokončana osnovna šola — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati — poskusno delo en mesec TOZD TKALNICA 1. Za dela v proizvodnji (natikanje votka, kasneje možna pri-učitev) potrebujemo 10 delavk Pogoji: — dokončana osnovna šola — starost nad 18 let — telesna višina nad 165 cm — spretnost rok in prstov — poskusno delo dva meseca — delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu) 2. Za dela v proizvodnji (čiščenje strojev, transportiranje) potrebujemo 5 delavcev Pogoji: — dokončana osnovna šola — odslužen vojaški rok — poskusno delo dva meseca — delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavcev, ki so na služenju vojaškega roka) Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje,«iaj oddajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije, najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri. KRANJ Cenjenim kupcem želimo SREČNO IN USPEŠNO 1986. LETO. Tudi v letu 1986 se bomo trudili v vaše zadovoljstvo. Dobitniki Mednarodnega priznanja za tehnologijo za leto 1985 K L I mm® STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ želi vsem svojim članom in sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1986 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V Kranju ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1986 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o. sub. o., KRANJ RAZPISUJE kredite za investicije v zasebno kmetijstvo v letu 1986 Iz sredstev hranilnih vlog in združenih bančnih sredstev bomo za razvoj kmetij v letu 1986 dodeljevali kredite: — za gradnjo ali preureditev hlevov za govedorejo, ovčjerejo in prašičjerejo — za gradnjo spremljajočih objektov (mlekarnice, silosi, jame za gnojevko, seniki) — za nabavo kmetijskih strojev — za nabavo plemenske živine Pogoji za pridobitev kredita so: — da je prosilec varčeval pri HKS za Gorenjsko — Kranj in da je pri tej ustanovi redno poravnaval vse pogodbene obveznosti — da ima sklenjeno kooperacijsko pogodbo in izpolnjuje vse obveznosti do zadruge — da je kreditno sposoben — da je investicija, za katero prosi kredit v skladu s programom, ki ga zanj izdela pospeševalna služba Podrobnejše informacije za pridobitev kredita dobite pri pospeševalni službi zadruge, v zbiralnici mleka ali pri predsedniku vaše pašne skupnosti. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED Hotelsko turistično podjetje Bled vas vljudno vabi na PRIJETNO SILVESTROVANJE. V GOLF CLUB RESTAVRACIJI vas bo zabaval ansambel ADRIATIC. Silvestrska večerja stane 6.000.— din. Informacije in rezervacije — telefon 78-180. V DALMATINSKI KONOBI bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel FORTUNA. Cena silvestrske večerje je 6.000.— din. Informacije in rezervacije od 10. ure dalje — telefon 77-413. V hotelu JELOVICA bo igral ansambel UNION s pevko MARJANO DRŽAJ, v KAVARNI hotela pa ansambel ADRIATIC 5. Silvestrska večerja stane 6.000.— din. Informacije in rezervacije — telefon 77-316. V hotelu LOVEC vas bo zabaval ansambel KIVADO. Cena silvestrske večerje je 6.000.— din. Informacije in rezervacije — telefon 77-692. Vsem, ki boste silvestrovali v naših hotelih želimo prijetno zabavo, ostalim našim gostom pa SREČNO NOVO LETO. SOZD MERCATORKJT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.soi. o., KRANJ, JLA 2 Delavski svet v skladu s 174. členom statuta TOZD razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. viličar top. EVP 1000, letnik 1975, baterija št. 018, inv. št. 6851, izklicna cena 50.000 din 2. renault R 4 Combi servis, letnik 1978, KR 726-01 v voznem stanju, izklicna cena 130.000 din 3. enoosna traktorska prikolica 3 T, št. 3068, inv. 5740, izklicna cena 25.000 din Javna dražba bo dne 27. decembra 1985 ob 9. uri v DE Klavnica Škofja Loka, Jegorovo predmestje 11. Ogled osnovnih sredstev bo možen eno uro pred pričetkom javne dražbe, na kraju samem. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene osnovnih sredstev. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravice iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije na telefon 62-171, interna 15. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD OBRT, b. o., Mirka Vadnova 1, KRANJ Po sklepu delavskega sveta TOZD Obrt razpisuje 25. decembra 1985 ob 10. uri javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 3 kom — kombinirana vozila Zastava 435 K po izklicni ceni: — 1 kom v voznem stanju, 180.000 din — 1 kom v voznem stanju, 150.000 din — 1 kom v nevoznem stanju, 100.000 din 1 kom — Diesel motor — GOLF, rabljen po izklicni ceni 150.000 din Ogled je možen na dan licitacije od 7. do 10. ure na kraju samem. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 odstotno varščino pri blagajni DO. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. DELFIN NUDIMO VAM KONZERVIRANE SARDINE PO 66,50 DIN ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenski dvorane PPC Gorenji sejem Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA PA ustrezne smeri, za določen čas od 10. 2.1986 do vrnitve odsotne delavke s porodniškega dopusta 2. VODENJE PRIPRAVE NA SOLO vzgojitelj ali učitelj RP, za določen čas od 16.1.1986 do 25. 6.1986 do vrnitve odsotne delavke s porodniškega dopusta Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na Osnovno šolo Ivan Tavčar, Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku razpisa. TOREK, 24. DECEMBRA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA — OSMRTNICE .15. STRAN ©©mUSSOTSE' OGLASI tel.: 27 960 . Prodam nov, nerabljen HlSNI RA-CUNALNIK ZX spectrum 48-K sinclair. Iglgfon 25-852 po 19. uri_16267 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje v dobrem stanju, cena 10.000 din. Ogled popoldan. Suljanovič, Planina §3jata 5, Cerklje, tel. 42-435 16211 k^rodlm težko brejo TELIČKO in u^AVO, obe simentalki. Dizdarevič, /f.roja Verdnika 12, Jesenice, pri ho-S5iskihali _16264 2 Prodam 10 tednov starega TELIČKA. Pan, Kupljenik 16, Bohinjska Bela ~^_____^ _ 16265 mProdam 6 mesecev brejo KRAVO si-d'er,talko. Pregrad, Vaše 31/K, Medvode a 16266 Wr^am avto RENAULT fuego GTL, W 1984- prevoženih 27.000 km. In-W?ciie Po tel. 064/44-051 vsak de- ^liLod 7. do 14. ure_16285 I« Z?113"! 4 skoraj nove zimske GUME 3ft o„ka- "n 4 LETVE 165x13. Telefon ^°J>__'_16286 Wr°darn R-4, letnik 1976, po delih. 16287 1976. 16288 ^IlPa, C. na Rupo 6, Kranj jft,r°dam RENAULT 4. letnik Stane. Trata 18, Cerklje rJVlam ZASTAVO 750, letnik 1974, tftKu9odni ceni. Gaberšček Peter, Kon-!^skaji7 Bled b^STAVO 101 GTL 55, novo. bele 85^?' neregistrirano, prodam. Telefon y-aao 16290 QdJ6. ure dalje ranr°dam R 4 TLS letnik 1983, garaži $r6rfa 64 milijonov. Informacije torek, °8Ža\0d 16 do 19 ure- L'P°vac' R Pa ^•Ijf^JKranj.__ __^Jj\ Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve. Izdelujemo stenske in stropne obloge. Se priporočamo! itanovanja V okolici Bleda in Radovljice najamem ali kupim GARSONJERO ali eno ali večsobno STANOVANJE. Ponudbe po tel. 064/78-242 ali pod: Predplačilo 16291 lokali Oddam v najem od 200 do 500 kv. m PROSTORA, primernega za skladišče ali obrt. Telefon 42-332_16292 kupim Kupim rabljen KOTNI BRUSILNIK 500 W, 9500 obratov, iskra. Telefon 23-935 16271 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1986. »apoillfire HIŠNI SVET Rudija Pepeža 5 išče SNAŽILKO. Ponudbe na zgornji na-slov._16293 Takoj zaposlim samostojnega ELEK-TROINSTALATERJA ali ELEKTROME-HANIKA. Telefon 42-257_16294 V redno delovno razmerje sprejmem 2 KV AVTOMEHANIKA, vojaščine prosta. Kandidati naj se javijo po tel. 064/42-259 1629E KAFFE -RESTAURANT -EXPRESO išče prikupno NATAKARICO -SERVIRKO z znanjem nemškega jezika. Hrana in stanovanje v hiši: Zaslužek ca. 10.000 Asch. Resne interesentke, javite se na tel.:9943-4238-241. Železna Kapla, 9135 EISENKAPPEL 13, Avstrija. POMFRI -SLADOLED Kranj, Prešernova 13 Prodajalna pomfrija, HOT-DOG in sladoleda želi cenjenim strankam srečno novo leto 1986 in se še za naprej priporoča. ZEVNIK SAMO urar Kranj, Tavčarjeva 7 Zeli cenjenim strankam srečno novo leto 1986 in se priporoča. Hotel Kranj DOMAČA HRANA SOLIDNA POSTREŽBA UGODNE CENE OB KONCU POSLOVNEGA LETA VAS BOMO Z VESELJEM POSTREGLI V POSEBNIH PROSTORIH, PRILOŽNOSTTUDI ZA SESTANKE. ODPRTO VSAK DAN Tel.: 21-466. Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma: 721-162 DELOVNI ČAS Ponedeljek, torek od 14. do 18. ure, sreda od 9. do 12. in 14. do 18. ure, četrtek, petek od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. OHM.O Izgubljeno Izgubil sem vrata avtomobilske prikolice, od Hrastja do Plevne. Vincarje 9, Škofja Loka, tel. 61-502 16255 Izpred Vodopivčeve 16 se je izgubil črn PES z rjavimi nogami. Sliši na ime Mali. Sporočite na naslov Vojislav Jo-vanovič, Lojzeta Hrovata 5 ali po tel. 33-125 ' 16297 Prodam univerzalno STRUŽNICO ali zamenjam za PARCELO. Odkup možen v obrokih. Telefon 60-928 — Su-ška 26, Škofja Loka_16298 Prazno HIŠO za silvestrovanje nudim. Šifra: Silvestrovanje_16299 INŠTRUIRAVA angleščino, matematiko in nemščino. Cena po dogovoru. Telefon 064/80-149 od 20 do 21. ure 16300 OBVENliA BAGAT TEČAJ KROJENJA in ŠIVA-NJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 23. decembra 1985 ob 15.30 in 24. decembra 1985 ob 8. uri. Delav-ski dom vhod 6 ali po tel. 47-256 16296 Umrla je naša upokojenka MARIJA HAFNER Pogreb pokojnice bo v torek, 24. decembra 1985, ob 15.30 na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU Delavci strokovne službe Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj Triglav konfekcija Kranj Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1986 ZAHVALA Odprta noč in dan so groba vrata, aV dneva ne pove nobena prafka. Ob boleči izgubi drage sestre in tete MARIJA SEKNE se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb. ŽALUJOČI: sestra Manca, nečakinja Tončka in drugi Velesovo, 19. decembra 1985 9 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in deda STANETA MRAKA iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani v težkih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Škofja Loka Sporočamo žalostno vest, da nas je v 35. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, bratranec, stric, vnuk, nečak in svak VINKO OBLAK Grenc 31 pri Škofji Loki Od njega se bomo poslovili v torek, 24. decembra 1985, ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina in bratca DARKA MARKLJA se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so ob tem težkem trenutku sočustvovali z nami in nam izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali toliko cvetja. Hvala tudi medicincem in sodelavcem Jelovice ter pevcem za lepo petje. Hvala tudi g. župniku in kaplanu za lep pogrebni obred ter sestri za tolažilne besede. NEUTOLAŽLJIVI ati, mami ter sestri Helena in mala Marija Florjan nad Zmincem, 18. decembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA NAGLICA Kroparjevega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Aeroservisa Petrol, Alpetoura Remont, Zavarovalnci Triglav, OŠ Stanka Mlakarja, SO Kranj za izraze sožalja in poklonjeno cvetje in Ivanki Stare za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se g. kaplanu iz Cerkelj za lepo opravljen pogrebni obred, posebno pa pevcem, ki so z lepim in ubranim petjem počastili našega očeta. Godbi iz Vodic in vsem, ki ste pospremili na zadnji poti in imeli v srcu toplo misel na blagega pokojnika, prisrčna hvala! VSI NJEGOVI Spodnji Brnik, 20. decembra 1985 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, brata in prijatelja FRANCA LOGARJA čutimo dolžnost, da se iskreno zahvalimo zdravniškemu osebju Inštituta za pljučne bolezni na Golniku, še posebej za izredno skrb dr. Mušičevi, dr. Mihu Sajevcu za lajšanje trpljenja zadnjih dni, sosedom in prijateljem za pomoč in sodelavcem Aerodroma, posebej govorniku ob odprtem grobu. Zahvala tudi trgovskemu podjetju Kokra Kranj, OŠ Helena Puhar ter Iskri Telematiki. Še prav posebna hvala za tolažilne besede in izraze sožalja župnikoma iz Hrastja in Šenčurja, g. kanoniku Vinku Prestorju in pevcem za lepo petje. VSI NJEGOVI Hrastje, 13. decembra 1985 Vojak Jos osvojil pionirska srca Tradicionalno srečanje pionirjev v kranjskem domu JLA ob 22. decembru je letos vodil Jos iz televizijskega Periskopa — Poldruga ura vedrega sporeda — Priznanja pionirjem in mentorjem Kranj — Sredi petkovega dopoldneva se je zgrinjala v kranjski dom Jugoslovanske ljudske armade množica mladih. Le kaj bodo tam počeli, nas je zanimalo. Zato smo se jim pridružili in tudi za vas opazovali dogajanje. Ob vhodu v dvorano so goste pričakali starešine iz kranjske vojašnice. Vsakomur izmed osnovnošolcev so obesili prek rame pravo vojaško torbico z napisom — 22. december, dan JLA. Kar nekaj časa je trajalo, da se je 120 članov pionirskih odredov iz kranjske občine s svojimi mentorji posedlo za mize. Letošnje tradicionalno srečanje pionirjev ob prazniku armade se je torej lahko začelo. Na odru se je pojavil znan obraz, vendar nekoliko čuden zaradi vojaške čepice na glavi. Saj to je Jos z malega ekrana, j e završalo od ust do ust. In res je stal v dvorani voditelj mladini priljubljene televizijske oddaje Periskop. »Povabili so me, pa sem prišel,« je pojasnil že pred srečanjem in dodal: »Saj veste, le hrabri vojaki dobijo medalje!« Najbrž zato je nato velel obiskovalcem, naj preženejo zadržanost in se vesele ob sporedu- Prijetno počutje je zaželel zbranim tudi mož, ki je bil ves v sivozele-ni uniformi. »Jaz sem manj znan kot Jos, ki ima samo vojaško kapo,« je ugotovil poveljnik Spiro Nikovič, »vendar imam okrog sebe tudi veliko mladih. Gotovo veste, kaj delajo v armadi. Večinoma boste to bolje spoznali čez več let. Vaša prva sedanja naloga je učenje. Vam želim pri tem veliko uspeha, nič manj pa to-varišicam pri delu z vami.« Glasen vzklik hura za i*ašo domovino in JLA, katerega je zakrivil Jos, Periskopovec Jos, ki je vodil spored, je poskrbel za razvedrilo mladih Foto: S. Saje Pionirji so se zahvalili za lep sprejem poveljniku špirv Nikoviću Kaj bo s šolo v naravi? Stražiški drugošolci letos prvič ne bodo imeli zimske šole v naravi, ker 60 odstotkov vprašanih staršev meni, da je finančno breme prehudoyoziroma da ni potrebna Kranj — Na Gorenjskem sta letna in zimska šola v naravi postali ena od ustaljenih oblik dela osnovnih šol, četudi nista zajeti v obvezni program; in kar ni obvezno, tudi ni posebej plačano. Ko govorimo o šoli v naravi, torej govorimo predvsem o dobri volji učiteljev, ki otroke želijo naučiti smučati in plavati, ter seveda staršev, ki so šolo na prostem voljni plačati. Seveda šola v naravi ni le učenje smučanja in plavanja. Pomembna je tudi za vzgojo, saj v učencih krepi povezanost z naravo, tovarištvo, jih navaja na življenje v skupnosti in manjšo odvisnost od staršev. Zal pa šola v naravi doživlja krizo. Socialni položaj prenekatere družine je že tako težak, da si ob številnih nujnih izdatkih manj nujnega, za kakršnega imajo tudi šolo v naravi, ne morejo privoščiti. Medtem ko ponekod šolarčki že veselo vijugajo po snegu (iz šole Cvetka Golarja na Trati, na primer, so bili te dni na Soriški planini, starši so prispevali 12.000 dinarjev), pa drugje teh užitkov ne bodo deležni. V osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju letos prvič ne bo zimske šole v naravi. Starši drugošolcev so 60-odstotno odgovorili, da finančnega bremena ne zmorejo oziroma menijo, da zimska šola v naravi ni potrebna. Po novembrskih cenah bi morali za pet dni bivanja in smučanja v Mojstrani prispevati za otroka 10.000 dinarjev. Šola jim je ponudila, da znesek odplačajo v petih obrokih in da otroci, katerih starši ne bi zmogli nakupa, dobijo opremo v šoli. Kljub temu so starši učencev iz centralne šole glasovali proti šoli v naravi, medtem ko so bili iz podružničnih šol zanjo. Pretentala je seveda večina. Šola Lucijana Seljaka je letos dobila za letno in zimsko šolo v naravi po 2829 dinarjev regresa na učenca od občinske izobraževalne skupnosti ter po 522 dinarjev od telesnokulturne skupnosti. Dobro bi bilo, če bi telesnokulturna skupnost v celoti plačala vaditelje, izobraževalna pa bi regresirala druge stroške. Kajti v obvezni program šola v naravi zaradi zapletenih gospodarskih razmer gotovo ne bo prišla, čeprav so si za to v nekaterih nerazvitih krajih močno prizadevali. V stražiški šoli bodo med počitnicami priredili smučarske tečaje, ki bodo cenejši. Kot meni ravnatelj Marjan Konjar, je tudi to razlog, zakaj se starši niso dovolj ogreli za zimsko šolo v naravi. Tečaji niso oddolžitev šoli v naravi, katere nadaljnja usoda je (tudi zaradi premora) vprašljiva. Jelovčan je v hipu obšel vso dvorano. Potlej so se pionirji zahvalili starešini Nikoviću še s šopkom cvetja in spominskim darilom. Prireditev je dosegla vrhunec ob ^razglasitvi izida natečaja za najbolj-*še spise o armadi. Šest nagrad, knjige oTitu, so prejeli Andreja Mohorič iz OŠ Naklo, Špela Šifkovič, Jerca Rozman in Blaž Vuk iz OŠ Simona Jenka v Kranju, Špela Majdič iz OŠ Lucijana Seljaka v Stražišču in Janez Jenko iz Kokre. Slednji si je z najzanimivejšim spisom prislužil tudi polletno naročilnico za Gorenjski glas. Pesmi za mir in srečo Da mladi ne znajo samo dobro pisati, ampak tudi recitirati, peti in igrati, so dokazali pionirji iz Zabnice v kulturnem nastopu. Iz pesmi o borbi in domovini so ob spremljavi glasbil spletli bogat recital. Iz njega je razločno vela želja po miru in sreči. Lepo bodočnost, brez vojn, je pionirjem zaželel tudi član vodstva borčevske organizacije v kranjski občini. Mladim je spregovoril o drugačnih časih in jih spomnil na otroke, ki med narodnoosvobodilno borbo niso vedeli za otroštvo, a so vseeno s svojo igrivostjo bodrili borce. Ko je Društvo prijateljev mladine nagradilo 17 mentoric za petletno in daljše delo v pionirski organizaciji ter se je končal uradni del srečanja, je vedrost pokazal tudi današnji rod pionirjev. Spet je pri tem pomagal Jos, ki je s svojo sproščenostjo osvojil pionirska srca. Na televizorju je kazal posnetek oddaje, ko je s sodelavci Periskopa obiskal planinsko enoto armade in je tudi sam nosil vojaško suknjo. Mimogrede je delil av-tograme in ob zvokih vojaškega orkestra rajal z mladimi. Mi smo medtem zapisali izjave treh udeležencev srečanja. Špela Majdič, učenka 2. razreda iz Stražišča: »Rada pišem. Vseeno nisem pričakovala nagrade za spis o vojaku na straži. Zato sem še posebno vesela. Z zanimanjem bom prebirala knjigo o Titu. Lep spomin bo tudi na prijetno srečanje, o katerem bom pripovedovala sošolcem.« Janez Jenko, učenec 3. razreda iz Kokre: »Skoraj ves dopoldan sem porabil za spis o obisku pri vojakih. Nastal je po resničnem dogodku. Zadovoljen sem, da je ugajal še drugim. Ponosen sem na obe nagradi. Morda bom kdaj poslal kak spis v vaš časopis.« Andreja Knific, mentorica pionirskega odreda Janka Beleharja v Šenčurju: »Blizu petnajst let vodim pionirsko organizacijo, v kateri je povezana vrsta dejavnosti po pouku. Ker tako aktivnost pedagoških delavcev pogosto spregledajo, sem še bolj vesela priznanja. To bo tudi spodbuda za nadaljnje delo z otroki, ki je vedno prijetno. Na pionirska srečanja s predstavniki armade rada prihajam, saj so dobro organizirana. Prav tako smo v šolah veseli obiskov iz vojašnic, ker starešine in vojaki povedo učencem marsikaj zanimivega.« Stojan Saje Dedek Mraz v Tržiču Tržič — V tržiškem združenem delu sicer niso sprejeli ponujenega dogovora o enotnem praznovanju d edka Mraza, kljub temu pa so pripravili nekatere skupne prireditve za otroke. Dedek Mraz bo z lutkovno predstavo Zajček Dideldajček obiskal otroke v krajevnih skupnostih, jutri v Pristavi in Sebenjah, v četrtek v Kovorju in Tržiču, v petek v Križah, v soboto v Podljubelju, Lomu, Bistrici in na Ravnah, v nedeljo pa v Je-lendolu, Seničnem, Lešah in na Brezjah. V petek bo novoletna predstava Dedek Mraz in škratje v dvorani kina, in sicer ob 15. uri za izven in podružnice matičnih šol, ob 16.15 in 17.45 pa za izven. Ob 17.15 bo sprevod dedka Mraza na Trgu svobode. V ponedeljek, 30. decembra, bodo ob 10. uri v kino dvorani vrteli risanke. Vstop na vse prireditve je prost. H. J. Spoštovani kupci! Na vašo željo bodo vse naše trgovine odprte do konca leta tudi ob sobotah ves dan. Planina pod Golico — V nedeljo, 22. decembra, so na domu v Planini pod Golico nad Jesenicami slovesno odkrili spominsko ploščo aktivistom OF. V Planini pod Golico sta v letih od 1943 do 1945 delovala okrajna komiteja KPS in SKOJ ter okrajni odbori, izpostave VOS in OZNE, komande mesta Jesenic in politični delavci sektorja II okraja Jesenice. Vabilu okrožnega odbora aktivistov OF za jeseniško okrožje so se odzvali številni nekdanji aktivisti, slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Jesenice Alojz Kalan, v kulturnem programu pa so nastopili pevci pevskega zbora Vintgar. — Foto: D. Sede j Pretežko breme solidarnosti Vse lepo in prav — z najvišjih mest je te dni slišati, da se gospodarstvo v prihodnjem letu ne sme več obremenjevati, niti za desetinko odstotka ne. Toda ob predlogu solidarnosti, o katerem so se prejšnji teden odločali delegati republiške zdravstvene skupnosti, si je težko predstavljati, da bi do takega razbremenjevanja lahko tudi prišlo. Kajti pričakovanih sprememb glede sistema solidarnosti, ki se doslej ni ne v zdravstvu ne v drugih družbenih dejavnostih izkazal pravičnega, doslej še ni. Praktične posledice predloga, o katerem bodo še razpravljali in odločali v občinskih zdravstvenih skupnostih, so za gorenjske občine takele: 0,70-odstotna stopnja za solidarnost bi v zdravstvu namreč pomenila, da bi namesto dosedanjih 7 milijard starih dinarjev letno gorenjske občine samo za zdravstveno solidarnost v republiki združile 40 milijard din. Drugače povedano: za solidarnost bi morali že leta 1988 zbrati kar dvain-polkrat več kot leta 1986. Če bo tak način zbiranja solidarnostnih sredstev veljal tudi za druge družbene dejavnosti, bi to pomenilo, da bo slovensko gospodarstvo samo na račun solidarnosti v prihodnjem obdobju obremenjeno z zbirno stopnjo lfi odstotka. Zato za tak predlog na nedavni skupščini zdravstvene skupn0' sti Slovenije delegati iz gorenjske i*1 ljubljanske regije niso dvignili roK-- L. M. Zasedanje kranjske občinske skupščine Kranj — V sredo, 25. decembra, se zadnjikrat v tem letu sestaja skup' ščina občine Kranj. Med najp0' membnejšimi točkami tokratnega zasedanja je prav gotovo osnuteK družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986—1990. Z razpravo 0 osnutku se v kranjski občini začenja tudi enomesečna javna razprava 0 tem temeljnem razvojnem dokU' mentu za novo srednjeročno obdofr je, obenem pa bo na ogled tudi gra' fični prikaz prostorskega dela druZ' benega plana. Na dnevnem redu skupščinski*1 zborov je tudi problematika trgovine v kranjski občini, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike, pred* log odloka o spremembah in dopo*' nitvah odloka o davkih občanov, predlog davka na promet neprermc' nin in več drugih odlokov. . Hruške za novoletno rajanje Člani lutkovnega krožka iz šole v Bistrici, ki ga vodi Mirjafl^ Kravcar, pripravljajo za novo leto igrico Hruške gor, hruške do1 — Radi bi nastopili tudi drugje Tržič — Dve Vesni, Vasilič in Mu-cič, Helena Ogris, Barbara Eržen, Nataša Medelko, Vladenka Lovič in Tina-Lejla Klančar so v četrtek popoldne delale obleko za Jesen. Belo rjuho so razprostrle po tleh in jo poškropile s toplimi barvami jeseni. Na kraju so izrezale še luknjici za oči. Domiselno obleko bo Jesen nosila v lutkovni igrici Hruške gor, hruške dol Franceta Puntarja. Deset deklet in trije fantje od petega do osmega razreda osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču se že od oktobra sestajajo po dvakrat na teden. Lutkovni krožek imajo na predmetni stopnji letos prvič. Vodi ga učiteljica Mirjana Kravcar, ki si je nabrala nekaj izkušenj že lani z mlajšimi učenci. »Igra bo trajala okrog štirideset minut,« je povedala. »Lutke hrušk, gasilcev, jeseni, trgovca in branjevke smo sami delali. Sešili smo jih iz blaga in napolnili s peno. Tudi besedilo že znajo. Vesela sem, da so se dekleta tako vživela.« Predstava Hruške gor, hruške dol bo v izvedbi učencev iz Bistrice kom- binirana z lutkami in igralci. lgr?, a. komična, dinamična, veliko je g1^ nja^da gledalcem gotovo ne bo dol& čas. j »Igrati nameravamo za učence ^7 četrtega do šestega razreda. Kr»n starejših se kar bojimo, čeprav se prepričana, da bi bilo vredno posK siti tudi pred njimi,« je še deJa Mirjana Kravcar. »Po tihem raču*1 mo, da bomo gostovali še v kate drugi šoli, v domu starostnikov, m? da v knjižnici. Učenci si zelo žeW nastopati. Vidim, da so tudi nekoli* razočarani, ker imamo za letos v 11 črtu- samo igrico Hruške gor, hruS*. dol. Z Irmo Lipovec, ki vodi lutko^1 ■ krožek na nižji stopnji, bova skup pripravili še eno ali dve predstavi , Dekleta, ki so v četrtek packah barvami po rjuhi, so bila navdušen Povedala so, da je bilo najbolj zaI\, mivo tedaj, ko so v krožku delali ke. Skoraj vse nastopajo tudi dramskem krožku, tako da poseb1^ treme pred nastopom nimajo. se bodo z igrico Hruške gor, hrusj' dol predstavili na novoletnem raj nju. H. Jelovčan Jesen bo imela lepo obleko. — Foto: H. J.