Leto XIX. NaroCnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /« leta BO Din, za V< leta 45 Din, meseCno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plata in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. industriio Številka Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Mmtmsaisa vsak torek, če • ovtSMMVM trte* |n soboto Ljubljana, sobota 27. junija 1936 Pana posamezni vena številki Din * Na Vidov dan Letos praznujejo dobrovoljci 20letnico, odkar so v krvavih bojih v Dobrudži prvič stopili v boj za osvoboditev jugoslovanskega naroda. Z vso pravico smejo biti ponosni na ta jubilej, saj so z vstopom v dobrovoljske vrste dokazali ne samo svoj idealizem in svojo požrtvovalno domovinsko ljubezen, temveč tudi uvidevnost in dalekovidnost, kakršna je takrat še mnogim ljudem manjkala. Prav pa je tudi, da baš na Vidov dan praznujejo svojo obletnico, saj je bil skozi stoletja to dan naše naj višje nacionalne misli, ki je samo v dobrovolj-skem pokretu doživela med svetovno vojno svoje najsijajnejše potrdilo. Hkrati pa tudi svoje izpolnilo, kajti v zmagah dobro-voljcev in nato izvojevanem osvobojenju je prenehal biti Vidov dan naš črni dan težkih spominov, temveč je postal svetli praznik našega vstajenja in našega napredka. Baš zato pa je tudi prav, če z enako odkritosrčnostjo ko pred 20 leti pregledamo, ali se je tudi zgodilo vse tako, kakor so želeli vsi oni tisoči, ki so šli takrat v boj za osvobojenje Jugoslavije. In tu moramo pač z žalostjo v srcu konstatirati, da smo doživeli vsi brez izjeme težka razočaranja. Ne sicer glede ideje same, ki se je izkazala tudi v našem najbolj razrvanem političnem življenju kot pravilna, temveč samo zaradi onih brezvestnih ljudi, ki so osleparili jugoslovanski narod z raznimi nečednimi aferami za plodove njegovega osvobojenja. Mesto da bi se razlilo blagostanje po vsej Jugoslaviji, ki je z naravnimi zakladi tako zelo obdarjena, mora danes jugoslovanski narod gledati, kako je skoraj vse to bogastvo prešlo v tuje roke, našim ljudem pa ostalo le to, da kot slabo plačani delavci in nameščenci pomagajo tujcem, da imajo od teh naših bogastev čim večji dobiček. Znal si je naš narod priboriti svojo politično svobodo, za pri-boritev gospodarske svobode pa še ni bil dovolj sposoben. Naj zadostuje ta konstatacija mesto vseh rekriminacij o krivdi za vse težke napake, ki so se dogajale skozi vsa leta našega svobodnega življenja. Svoje gospodarske svobode še nismo dosegli in v tem pogledu je ostala naloga Vidovega dne nerešena. Toda tudi vsa politična svoboda nima smisla, če ni izpopolnjena z gospodarsko svobodo. S tem pa je začrtana pot vsem, ki hočejo kakor pred 20 leti dobrovoljci delati in tudi žrtvovati za domovino. Gospodarska osamosvoj itev našega naroda, gospodarski napredek vse države in vsake pokrajine, to je cilj, ki ga danes postavlja Vidov dan vsem brez izjeme. Težko dosegljiv je ta cilj, ker zanj ni potreben samo idealizem, temveč tudi veliko znanje, velika strokovna sposobnost in poleg tega tako krepka volja, ki ne zaide s prave poti niti zaradi milijonskih vab na eni niti zaradi zadostitve osebnih ambicij na drugi strani. Na fronti je bilo postavljeno vprašanje opredelitve enostavno in priprosto. Tu mi, tu oni drugi. V boju za go- spodarsko osamosvojitev pa je opredelitev manj enostavna in tu se prepletajo fronte tako, da govore o svojih narodnih zaslugah celo takšni, ki so dejansko, po efektu svojega dela na isti fronti ko naši nacionalni nasprotniki. Pa še drugo težavo je treba premagati. V boju za narodno osvoboditev je bilo primeroma lahko doseči, da je bil ves narod v disciplini združen za dosego zmage. V gospodarskem življenju je ta disciplina nepri- merno težja in pri nas je sploh ni. čisto od vsega začetka bo treba pri nas polagati temelje za uspešen boj za našo gospodarsko osamosvojitev in brez velike vere ter neomahljive volje ta visoki cilj sploh ne bo dosežen. Kljub vsem razočaranjem še vedno verujemo, da bo naš narod zmožen te velike vere in požrtvovalnosti in to verujemo predvsem zaradi onih junakov, katerih spominu je posvečen Vidov dan. če je bil naš narod sposoben, da je v časih naj večje ne- svobode imel sinove, ki so šli bojevat boj brez upa zmage in končno vendarle zmagali, potem verujemo, da bo imel naš narod tudi to silo, da bo v času naj-večje moralne razrvanosti, v dobi najbolj odurnega .egoizma in lažnivih gesel rodil sinove, ki bodo šli tiho in smotreno na delo, da pribore svojemu narodu tudi gospodarsko svobodo. In v pogledu v ta visoki in naj višji cilj praznujemo letos naš Vidov dan! Bled na Nov donesek k hajki o „bogaSi“ Sloveniji Na zahtevo Zadružne gospodarske banke se začne dne 24. avgusta na Bledu dražba vseh nepremičnin, ki so bile last Ivana in Marije Kenda. Na dražbo pride nešteto parcel travnikov, pašnikov, gozdov, gospodarskih poslopij, poleg tega pa Blejski grad, Blejsko jezero, ribolovne pravice v Blejskem in Bohinjskem jezeru, hotel Evropa, opremljena vila »Zlatorog«, stari in novi Park-hotel, Rtkli-jevo zdravilišče, Grajska kopel, Kazino, »Vrtni dom«, »Triglavska kopel« itd. Skupna cenilna vrednost vseh teh nepremičnin in pravic je ocenjena z 31,186.816 dinarji, najmanjši ponudek znaša 18,921.704 din, varščina pa 3,118.682 din. Ne bomo se spuščali v to, zakaj in kako je prišlo do te dražbe, vepdar pa je treba ob tej po pomenu in obsegu edinstveni dražbi izreči nekaj ugotovitev. Predvsem eno in najbolj žalostno, kako je namreč v resnici z videzom bogate Slovenije. Kdor pride na Bled in vidi tam to krasno in moderno urejeno letovišče, tamošnje živahno vrvenje zadovoljnih gostov, bi tudi brez ozira na izredno lepoto kraja vzkliknil, da je tu res pred njim »podoba raja«. Toda za to podobo se skriva druga in nad vse žalostna resnica, da so namreč ljudje tvegali svoj zadnji denar, uporabili vse svoje sposobnosti in vse svoje delo, da so ustvarili ta »raj«, da pa so pri tem popolnoma izkrvaveli. In dejansko imajo danes na Bledu denar samo tisti, ki so prevzeto dediščino po vojni ohranili v starem stanju, ki niso skoraj nič investirali, temveč samo živeli od starih naprav in od starega kapitala. Kdor pa je tvegal denar za dvig Bleda v moderno kopališče, kdor je žrtvoval, da je bila naša poletna rezidenca tudi dostojna predstavitelja tega častnega naziva, ta je doživel najtežja razočaranja in tudi popoln gospodarski pogin. Ne samo velika uvodoma omenjena dražba dokazuje to, temveč tudi cela vrsta prisilnih poravnav, ki so prizanesle na Bledu le redkim hotelirjem in gostilničarjem. Tako silno žalostno je vse to, da se tudi najbolj realno misleči praktičen človek ne more otresti vseh sentimentalnih misli. Milijonsko premoženje, žrtvovano za napredek Bleda, je izginilo za njegovega lastnika kakor prazna pena. ; Ta silna gospodarska katastrofa, ki bo doživela na dražbi dne 24. avgusta svoj višek, ni prišla nepričakovano in nenado- ma. še v času, ko so ljudje še investirali, so hitele v Beograd prošnje po pomoči, po davčnih olajšavah in podobnem. Toda tam doli niso hoteli verjeti, da je stanje na Bledu res tako težko in zato ni bilo prave pomoči. Nasprotno je prišlo skoraj vsako leto nekaj določb, ki so nad vse škodovale tujskemu prometu in enkrat prepodile avstrijske, drugič pa nemške goste. Blejski hotelirji pa so morali v praznih sezonah gledati, kako propada njih premoženje. Najlepše, kar ima Slovenija, je Bled, ki je tudi njen ponos, še tem bolj opravičen ponos, ker je bil Bled tudi po 'vojih lastnikih resnično slovenski. In dostikrat se je tudi govorilo iz juga k nam gori v Slovenijo, da so prazne vse naše tožbe, ker je treba pogledati le Bled in :>o-tem se vidi vse bogastvo Slovenije. Danes je te bajke o bogati Sloveniji temeljito konec, ker danes je na dražbi Bled, ki je bil za širitelje te bajke merilo za bogastvo Slovenije. Niti na videz v samem bogastvu se kopajoči Bled ni mogel vzdržati te bajke, ki se je sedaj popolnoma sesula v prah. Ni nam prijetno to konstatirati, ker mora vsakega Slovenca boleti v dno srca, ko vidi to tragedijo Bleda. In boleti ga mora tem bolj, ker vse to ni bilo potrebno, ker bi že z eno stotinko tistega denarja, ki so ga požrle razne afere, mogli rešiti Bled in ga dvigniti na takšno stopnjo, da bi tekmoval z vsemi letovišči na svetu. Toda naši mladi hotelski industriji ge ni pomagalo in skrb za naš tujski promet je navadno obtičala le v lepih besedah, nikdar pa ni doživela realne pomoči. Saj še danes ni poskrbljeno, da bi bil dostop do teh naših naj lepših krajev udoben. še danes ne vozijo na Bled in v Bohinj motorni vlaki in še danes nimamo asfaltirane ceste do teh krajev. Kolikor se more dvigniti pri nas kateri kraj sam, toliko se dvigne, kajti resnične pomoči ne doživi nobene. Blejci so se pošteno lotili dela, da dvignejo Bled, a so pri tem izkrvaveli in sedaj poje nad Bledom boben. Pred kratkim smo doživeli tragedijo Prevalj, sedaj doživljamo tragedijo Bleda. Nihče pa ne ve, če ne bo v kratkem sledila še nova tragedija, saj v naših premogovnih revirjih se že pripravlja leta dolgo, a kmalu bo tudi katastrofa v našem lesnem gospodarstvu zahtevala svoje po-gubonosne posledice. Takšna je slika slovenskega gospodarstva brez vseh olepšav, tako se pretvarja tako hvalisano slovensko bogastvo v najbolj neprikrito revščino. Bled je na dražbi! AIi niti sedaj ne dobi Slovenija vsaj nekaj resne pomoči? Naša zunanja trgovina je vse letošnje leto stalno pasivna, kakor je razvidno iz teh številk: 1936 izvoz uvoz saldo vse v milijonih din januar 288,8 342,5 — 53,7 februar 215,0 293,8 — 78,8 marec 345,6 420,0 — 74,4 april 268,5 325,9 — 57,4 maj 219,8 324,2 —104‘4 skupno 1.337,7 1.706,5 —328,8 Po dosedanjih podatkih tudi mesec junij ne kaže prav nič boljše bilance, da je slika naše zunanje trgovine prav malo razveseljiva. Italijanska posojila Albaniji V času, ko so se v Italiji pripravljali za proslavo zavzetja Adis Abebe, so italijanski diplomati dosegli še drugo zmago. Z Albanijo so podpisali devet pogodb, s katerimi se je dominantni vpliv Italije v Albaniji prav temeljito utrdil. Te pogodbe se tičejo cele vrste posojil mali državi Zogua ter dosegajo vsoto 66 milijonov frankov. Italija se je v teh pogodbah zavezala, da zgradi pristanišče v Draču, da zboljša albansko cestno omrežje ter da uredi albanske državne finance. Italijansko posojilo Albaniji se bo zelo nizko obrestovalo (po 1%), njegova amortizacija pa se začne šele v 9 letih. Seveda pa je treba na drugi strani upoštevati, da bo služila vojna luka v Draču predvsem Italiji v primeru konfliktov na Balkanu in da bodo v ravno isto svrho služile tudi nove ceste ter nove utrdbe, ki jih’ namerava zgraditi z italijanskim posojilom Albanija na jugoslovanski in grški meji. Poleg pride novo ustanovljeni albanski tobačni monopol pod italijansko upravo, vsi albanski petrolejski vrelci se bodo izkoriščali le od Italije in Albanija mora vrniti tudi vse dolgove italijanskim zasebnikom in zasebnim družbam. Kljub nizki obrestni meri bo torej italijansko posojilo dejansko precej drago plačano. Pasivnost naše zunanje trgovine se veia V maju deficitni za 105 milijonov, v prvih letošnjih mesecih pa za 329 milijonov dinarjev Napoved uvozne kontrole je zaenkrat imela čisto nasprotne posledice, kakor pa naj bi bile s to kontrolo dosežene. Uvoz se je namreč zaradi napovedane kontrole silno povečal in zlasti iz nekli-rinških dežel, da je deficit v naši zunanji trgovini tem bolj občuten. Po uradnih podatkih carinskega oddelka pri finančnem ministrstvu smo uvozili v maju 78.651 ton blaga v skupni vrednosti 324,26 milijona din, to je za 26.755 ton ali za 25-38 % manj ko v maju 1935, po vrednosti pa za 44,7 milijona din manj ko v maju 1935. Izvozili pa smo v maju 206.857 ton v vrednosti 219,8 milijona din, dočim smo v lanskem maju izvozili 316.438 ton blaga v vrednosti 297,26 milijona din. Naš izvoz se je torej v primeri z lanskim majem zmanjšal po količini za 109 tisoč 581 tou ali za 34-63 %, po vrednosti pa za 77,43 milijona din ali za 26-05 %. V prvih petih letošnjih mesecih smo uvozili 411.890 ton blaga v vrednosti 1.706,5 milijona din, v prvih lanskih mesecih pa smo uvozili 372.040 ton v vrednosti 1.454,38 milijona din. Naš uvoz se je torej letos povečal po količini za 39.850 ton ali za 10-71 %, po vrednosti pa za 242,1 milijona din ali za 16-53%. Naš izvoz v prvih letošnjih mesecih pa je znašal 865.522 ton v vrednosti 1.337,7 milijona din proti 1.329.209 ton v vrednosti 1.582,8 milijona din. Naš izvoz je torej v primeri z lani padel za 463.687 ton ali za 34-88 %, po vrednosti pa za 195,08 milijona din.ali za 12-72 %. Posledica lega je, da smo bili lani v prvih petih mesecih aktivni za 68,5 milijona din, letos pa šmo pasivni za celih 328,8 milijona din. Svetovna konjunktura se je zboljšala Najnovejši podatki Zveze narodov govore o znatnem zboljšanju svetovne konjunkture. Prvič po šestih letih je svetovna proizvodnja jekla presegla proizvodnjo v letu 1929. Tečaji industrijskih papirjev so v skoraj vseh državah v dvigu. Napetost med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov je v večini držav-v padcu. Denarna vrednost svetovne trgovine je v prvih štirih mesecih leta 1936. narasla za 8-2%. Skupna proizvodnja je narasla v Avstriji za 15, v Belgiji za 18, v Češkoslovaški za 11, v Nemčiji in na Ma-djarskem za 9, v Kanadi, Angliji in Norveški za 7 in v Franciji za 5 odstotkov. O zboljšanem gospodarskem stanju govori tudi mesečno poročilo Češkoslovaške narodne banke. Po tem poročilu se je stavbna delavnost zelo povečala, likvidnost denarnega trga je velika, kreditne potrebe se stalno z lahkoto krijejo. Poslabšali so se nekoliko precej dobri žetveni izgledi. Zunanja trgovina pa trpi zaradi nemškega dumpinga. Vendar pa se je tudi v maju obseg češkoslovaške zunanje trgovine povečal. Posebno razveseljivo pa je, da se ni povečal izvoz le v nekih panogah, temveč v večini industrijskih panog. Obrtniki proti šušmarstvu Državna konferenca obrtniških zbornic V Novem Sadu se je začela ta teden' državna konferenca obrtniških zbornic, ki jo je otvoril predsednik novosadske zbornice Miro-sivvljevic. V svojem pozdravnem govoru je med drugim dejal: Obrtništvu je danes brezpogojno potrebna prav nujna pomoč. Zahteve obrtnikov niso niti najmanj pretirane niti niso neizvedljive. Treba je samo malo dobre volje in obrtnikom je mogoče ustreči v vseh njih zahtevah. Upam, da bodo to dobro voljo odločilni krogi tudi imeli in dali obrtništvu potrebno pomoč. Ena glavnih točk konference je bila pobijanje šušniarstva, o čemer je podal obširen referat dr. Stanič. V svojem referatu je kon-slatiral, da se šušinarstvo širi, ker se šušmarstvo ne kaznuje, ker se vsaj začasno ne odvzema šušmar-jem orodje in ker je nadzorstvo oblasti nad delom šušinarjev silno slabotno. Konferenca je nato sprejela resolucijo, v kateri konstatira, da ni šušmarstvo, ki se v državi vedno bolj širi, samo v škodo obrtnikov, temveč vsega narodnega gospodarstva. Zato zahteva konferenca, naj se izdajo v svrho pobijanja šušmarstva naslednji ukrepi: 1. Brezpravno izvrševanje obrta naj se kaznuje tudi s tem, da se dotični obrat prisilno zapre ter da se pritožbi proti temu ukrepu ne prizna odložilna moč. 2. Kot kazen naj se določi tudi začasen odvzem orodja. 3. Obveznim obrtniškim združenjem naj se prizna v upravnem postopku aktivna legitimacija pritožbe kot stranka. 4. V svrho pravilne in učinkovite uporabe zakona o obrtih naj se imenujejo k vsaki občni upravni oblasti prve stopnje kvalificirani obrtnopravni referenti. 5. Posli, sklenjeni z osebami, ki delajo brez obrtnega dovoljenja, naj se proglase za neveljavne. 6. S posebnim razpisom naj napravi ministrstvo za trgovino in industrijo konec apatičnosti upravnih oblasti pri preganjanju šušmarstva. Kat praviio naši gospodarski iiudie* Počasnost naše pošte Ni še dolgo, ko se je ob otvoritvi avtomatične poštne centrale na Bledu na široko proslavljal napredek naše pošte. Toda s temi proslavami ije zelo malo v skladu dejstvo, da je bila na Bledu oddana karta dne 21. junija, kakor kaže pečat na njej, naslovnik v Ljubljani pa je prejel karto šele 26. junija. Pet dni je potrebovala torej karta iz Bleda v Ljubljano. V Času modernega tempa pač naglica, ki bi se je ustrašil višnjegorski polž. Seveda pa upamo in se nadejamo, da je to edinstven primer takšne naglice, vendar pa mislimo, da se tudi takšni edinstveni primeri ne bi smeli dogajati. Prepričani smo, da nam v tem pritrdi tudi poštno ravnateljstvo. * V tej rubriki bomo redno objavljali vse krajše želje in mnenja naših gospodarskih ljudi, da s tem povečamo zanimanje za javna gospodarska vprašanja. Objavljali bomo njih mnenja brez ozira na to, če se z njimi popolnoma strinjamo ali ne. Seveda pa imajo gospodarski ljudje, ki bi bili nasprotnega mnenja, vso možnost, da tudi odgovarjajo na ta izvajanja, če se ne bi z njimi strinjali. Apel na davčne uradnike Zanimiva in poučna davčna razprava v češkoslovaškem parlamentu V Češkoslovaškem parlamentu se je začela nad vse zanimiva razprava o davčni reformi. Referent o novi davčni reformi dr. Novak je v svojem poročilu naglašal, da je namen reforme tudi ta, da odpravi sedanje že neznosno razmerje med davkoplačevalcem in finančno upravo. Zlasti je opozarjal na to, da morajo davčne uprave razlikovati med ljudmi, ki zavestno utaju-jejo davčni upravi svoje dohodke in med davkoplačevalci, ki le iz pomote ali lahkomiselnosti ne zadoste svoji davčni dolžnosti. Nova davčna reforma je zato tudi kazen za davčne prestopke v tem smislu znižala. Na konec svojega poročila je apeliral referent na vse davčne uradnike, da se v odnošaju z davkoplačevalci ne čutijo samo gospode, ki mislijo, da se morajo vedno uveljaviti nasproti davkoplačevalcem, temveč da pokažejo pravo razumevanje za potrebe davkoplačevalca. še jasneje je govoril o težkih napakah davčne prakse naslednji dan bivši minister dr. Meiss-ner, ki je bil za svoja izvajanja ponovno prekinjen od odobravanja vse zbornice. Dr. Meissner je med drugim izvajal: »Finančna uprava sama priznava, da je davčna morala padla silno nizko. Njeno postopanje sloni na prepričanju, da sploh ni nobenega poštenega davkoplačevalca. Ni se pa posrečilo finančni upravi, da bi znižala število davčnih defravdan-tov na minimum. Proti tem de-fravdantom je davčna uprava čisto brez moči in si ne zna proti njim pomagati. Vprašanje padle davčne morale bi moralo biti predmet posebne ankete. Morali bi se preiskati njeni vzroki in najti sredstva za njeno odpravo. Enostransko in strogo postopanje finančne uprave proti davkoplačevalcem pa ni nobeno takšno sredstvo. Finančna uprava je določila, ki so namenjena za davčne defravdante, uporabljala tudi proti poštenim davkoplačevalcem ter je s tem večkrat povzročila pravo paniko. K dvigu davčne morale bi tudi pripomoglo, če bi bilo davčno breme bolj enakomerno porazdeljeno, ne samo po zakonu, temveč tudi v praksi. Mali davkoplačevalec bi moral biti prepričan, da se veliki davkoplačevalci z raznimi mahinacijami ' ne morejo odtegniti svojim ' davčnim dolžnostim, da se velikim davkoplačevalcem ne dovoljujejo nobeni veliki odpisi in da ni potem treba tako nastale primanjkljaje plačevati malim davkoplačevalcem. Davčne oblasti ne omalovažujejo samo zakone, temveč jih dostikrat naravnost kršijo, zlasti v kazenskem in eksekucijskem postopku. To omalovaževanje zakona se kaže tudi v odnosih finančne uprave do upravnega sodišča. Finančna uprava priznava samo one judikate upravnega sodišča, ki so za njo ugodni, noče pa vzeti na znanje onih, ki so ugodni za davkoplačevalce. Finančna uprava je nezaupljiva do vsakega davkoplačevalca, nikakor pa ne utemelji svojega nezaupanja, temveč posto- pa čisto samovoljno. Baš zaradi te samovolje je naraslo število onih, ki navajajo napačno svoje dohodke. Strah davkoplačevalcev pred samovoljo finančne uprave gre tako daleč, da celo davčni zavezanci z velikimi dohodki ne plačajo pravočasno davkov, ker se boje, da bi potem mislila davčna uprava, da imajo večji dohodek, kakor so ga pa navedli. Na primeru bonifikacij za pravočasno plačilo davkov je moglo finančno ministrstvo spoznati, da pride na ta način več denarja v državno blagajno kakor s tisoči in tisoči eksekucij pri malih davkoplačevalcih. Ni mogoče oprostiti finančne uprave od očitka, da je s svojim postopanjem sama uničila zaupanje davkoplačevalcev do sebe in da je ona ustvarila atmosfero nezaupanja. Ne sme se dogajati, da izda finančni minister odlok o omiljenju davčne prakse, da pa se ta odlok vedoma ali ne-vedoma od drugih davčnih uradov prezre.« Dr. Meissner je nato še govoril o posledicah te napačne davčne prakse ter zlasti poudaril, da sodi ljudstvo državo po postopanju njenih finančnih organov. Celo sovražnost do države more povzročiti napačno postopanje finančnih organov. Se cela vrsta drugih poslancev je govorila o napakah davčne uprave. Iz vse te obsežne debate naj navedemo le nekaj odlomkov. Prof. dr. Brdlik, poslanec vladne agrarne stranke, je dejal: Narodni letni dohodek je znašal na češkoslovaškem pred krizo okoli 70 milijard Kč, po krizi je padel na 50 milijard. Davčna obremenitev pa je znašala pred krizo 20% dohodka, po krizi pa 26%. če bi se posrečilo dvigniti narodni dohodek samo za 10%, to je za 5 milijard, bi se pove čali državni dohodki mnogo bolj, kakor pa je to dosegljivo s še tako poostreno davčno prakso. Politične vesti Posl. Bezdek, član češke ljudske stranke, je izjavil: Nobena demagogija ni napravila državi tako velike škode, kakor nepravilno postopanje finančnih organov. * Vse to se je govorilo za davčno upravo na češkoslovaškem, ki je prav gotovo najboljša v vseh nasledstvenih državah. Na naše razmere niso bili izrečeni ti govori. Toda vsak naš davkoplačevalec bi jih podpisal in v marsikateri zadevi bi bila kritika naših poslancev, če bi seveda ti o davčnih vprašanjih sploh razpravljali, še vse drugače ostra. Opozorili bi tu le na odnošaje naše davčne uprave do razsodb upravnih sodišč. 2e davno se je pri nas uvedla praksa, ki pa je docela nedopustna, da veljajo judikati državnega sveta in upravnih sodišč po mnenju naše finančne uprave le za tiste konkretne razmere, za katere je bila odločba izrečena, če ni pri nas davkoplačevalec vedno trdno odločen, da brani tudi do zadnje inštance svoje pravice, je vedno v nevarnosti, da bodo te kršene. In kaj naj rečemo v primerih, ki smo jih v našem listu že navedli, ko se je celo falzifi-ciral datum, da se davkoplačevalec zaradi zamuditve roka ne bi mogel pritožiti. Pa čeprav se je o tem govorilo na sodišču pri javni razpravi, čeprav so pisali o tem listi, vendar ni bil nihče za tako nezaslišano postopanje poklican na odgovornost. Res, skrajni čas bi bil, da bi se tudi pri nas začela stvarna in objektivna razprava o naši davčni praksi in da bi se pripravila tla za temeljito davčno reformo. Brez te reforme pač nikdar ne bomo spravili svojih državnih financ v red, a prav tako pa tudi nikdar ne bomo odpravili nezadovoljstva, ki vlada v narodu in ki ima svoje korenine v napakah naše finančne uprave. Italiianski ž Zaradi praznika Sv. Petra in Pavla izide prihodnja številka »Trgovskega lista« v sredo, dne 1. julija. Kozarec Rogaške „Tempel“ s sadnim sokom je zdravo krepčilo, ki osveži človeka na telesu in duhu! Iz poročila, ki ga je prejel zagrebški »Morgenblatt« iz Milana objavljamo nekatere zanimive podatke o stanju na italijanskem živinskem trgu. V splošnem je bila na živinskem trgu zadnja dva meseca čvrsta tendenca, zlasti na onih trgih, ki so preje dobivali živino iz tu-ijine. Na podeželskih trgih pa so že začele cene padati, ker ne potrebujejo kmetje živine več za delo i« so jo začeli zato odprodajah. V nekaterih pokrajinah, kakor v Emiliji, so zaradi tega cene naravnost silno padle, tako za par vprežnih volov tudi za več ko 1000 lir. Pri klavni živini je padec cen znatno manjši. Teleta pa so v ceni še čvrsta, ker jih kmetje zadržujejo za rejo. Posebno visoke cene za mleko zelo pospešuje rejo telet. Zato je ponudba na milanskem trgu zelo padla. V januarju je prišlo v Milanu povprečno na teden po 720 telet na trg, v aprilu le še 414 in v maju je to število zopet naraslo na 570. V prodaji na debelo so se gibale cene živine v Milanu takole: koncem junija maja voli L vrste 390 390 voli II. vrste 350 360 voli III. vrste 290 290 govedo I. vrste 360 370 govedo II. vrs*e 280 280 govedo III. vrste 210 220 teleta od 340 do 550 520 do 370 prešiči Špeharji nad 180 kg 490 525 Živahno se razpravlja na milan- skem živinskem trgu, če se bo po odpravi sankcij zopet začel izvoz jugoslovanske živine v Italijo. Še pred nekaj meseci so na to vprašanje odgovanjali z odločnim: ne!, danes pa se poudarja, da je tudi Italiji na tem, da se njeni trgovinski odnošaji z Jugoslavijo obnove. Italijanska tekstilna industrija namreč potrebuje jugoslovanski trg in zato bo Italija zopet začela kupovati v Jugoslaviji les, živino in perutnino. Pri tem se nekateri sklicujejo na pred krat-skim sklenjeno pogodbo z Madjar-sko, ki bo kupila v Italiji velike količine umetne svile, zato pa prodala v Italijo krompir in živino. Podobno pogodbo da bo sklenila Italija po odpravi sankcij tudi z Jugoslavijo. Na italijanskem svinjskem trgu pa se je zopet enkrat uveljavila špekulacija. Z napačnimi podatki o preobilici prešičev je vrgla ceno od 525 lir najprej na 490, nato celo na 450 lir, a je potem cena zopet narasla na 470 in 490 lir. Malo, bolj ugoden je položaj na perutninskem trgu. V Milanu je padla cena za prima kokoši od 1020-1030 na 975-1000 lir za ducat, cena za drugovrstne kokoši pa se je popravila od 825—875 na 850—925 lir. Žive gosi so narasle v ceni od 500—600 na 525—600 lir. Kupčija je dobra. Iz naših organizacij Združenje trgovcev v -jjubljani sporoča, da so trgovine na praznik Sv. Petra in Pavla ves dan zaprte. Kralj Boris bo ▼ kratkem odpotoval v Rim, nato pa v Berlin. V obeh mestih se bo sestal z vodilnimi državniki, odpravljene. Dardanelska konferenca bo od-godena. Glede potrebe revizije lo-zanske pogodbe sicer ni nobenega ugovora, tudi glede prostega prevoza trgovskih ladij skozi Dardanele ni nobenega nesoglasja, zaradi prehoda bojnih ladij pa je prišlo med Anglijo in Rusijo do starega in nepremostljivega nasprotja in zato bo konferenca odgodena. Angleški ministrski predsednik Baldvvin je podal v angleškem parlamentu nad vse zanimive izjave o angleški zunanji politiki. Ko je postal Eden zunanji minister, mu je dejal, da je imenovan na najbolj odgovorno mesto v Evropi. Dobil bo zato v glavo rože in opeko. Razočaranje Edenovo je bilo tudi v resnici veliko, toda priznati mora, da je bil duša boja za ohranitev avtoritete Zveze narodov. Nato je prešel Baldwin na Italijo in dejal, da Anglija ne misli na to, da bi sedaj naknadno odobrila postopanje Italije. Zato tudi ne bo priznala aneksije Etiopije. Tudi nobenega posojila ne bo dovolila Italiji, razen čisto poslovnih in le z ozirom na angleške izvoznike. Koncem svojega govora se je Baldvvin dotaknil pripombe opozi-cionalnega poslanca, da je Wel-lington pred sto leti napeto čakal na prihod pruske pomoči, da bi bil premagan dedni sovražnik Anglije, danes pa se ta dedni sovražnik ramo ob rami bije z Anglijo v boju proti Nemčiji. Baldwin je dejal: Naš prvi cilj je, da vse te tri države sodelujejo. Drugi naš cilj je doseči pomirjenje evropske situacije. Nobene podlage ni za trditev, da bi mi prepustili Evropo svoji usodi, če bi dosegli varnost na za-padu. Vsa pogajanja so brez smisla, če se ne doseže enaka varnost na zapadu, v srednji in v vzhodni Evropi. S tem se je Baldvvin jasno izjavil za kolektivno varnost, kakor jo zagovarja Francija. Svet Zveze narodov se je sestal v petek popoldne k tajni seji. Med Francijo in Anglijo je dosežen popoln sporazum in ni nobenega dvoma, da bodo sankcije ukinjene. Italija se zasedanja še ne udeležuje. V Ženevo je prišel neguš, ki se pn po dogovoru z Edenom ne bo udeležil seje Sveta. Srednje ameriške države se pripravljajo, da vse izstopijo iz Zveze narodov. Predsednik francoske republike je podpisal odlok notranjega ministra o razpustu organizacije »Ognjeni križi« ter vseh njej podrejenih organizacij. Vodja »Ognjenih križev« je izjavil, da bo sedaj ustanovil lastno stranko, ki se bo imenovala francoska soc. stranka. Osem poslancev je že izjavilo, da bodo vstopili v novo stranko. Belgijska vlada je v svoji prvi deklaraciji v parlamentu napovedala pod vtisom velikega stavkovnega gibanja obsežne socialne reforme. Med drugim je vlada napovedala: določitev najnižjih mezd, uvedbo plačanih delavskih dopustov, zvišanje rodbinskih podpor, uvedbo 40urnega tedna v industriji, povišanje obveznega šolskega pouka do 16. leta, prepoved zaposlovanja upokojencev in znižanje starostne meje za upokojitev. Do silnih protestov flamskih poslancev je prišlo v belgijskem parlamentu, ker je ministrski predsednik Van Zeeland prečital vladno deklaracijo v francoskem jeziku. Flamski poslanci so zahtevali, da govori v flamščini ter so dvignili tak krik, da je moral ministrski predsednik ponovno prekiniti svoj govor. Evropsko časopisi« zopet poroča o zbiranju etiopskih čet pod vodstvom rasa Imra v zapadni Etiopiji, kjer da se pripravliajo za boj proti italijanskim četam. Napadi Arabcev na židovske kolonije, na žide in tudi na angleške čete trajajo še naprej. V teh bojih je bilo ubitih več Arabcev in tudi več Židov, dočim so imele angleške čete le nekaj ranjencev. Češkoslovaški socialisti so predložili v praškem parlamentu zakonski načrt o monopolizaciji vse voine industrije. Izvoz orožja iz češkoslovaške bo v bodoče dovoljen le proti posebnemu dovoljenju ministrstva za narodno obrambo. Kantonska vlada je poslala osrednji kitajski vladi v Nankingu ultimatum, v katerem zahteva, da Nanking takoj pretrga vse odnošaje z Japonsko, da odpove vse pogodbe z Japonsko in da se z oboroženo silo upre japonskim četam na kitajskem ozemlju. Poleg tega zahteva Kanton popolno svobodo tiska in besede za vse kitajske državljane. Vprašan/e našega izvoza v It aid Proti preveč pesimistiinim mnenjem Na konferenci, ki jo je sklicala sarajevska zbornica, je poročal bivši minister dr. Ulmansky o svojem potovanju v Italijo in Švico ter o izgledih našega izvoza v Italijo. Gospod dr. Ulman-sky je bil v svojem poročilu silno pesimističen. Dejal je, da se Italija po zmagi v Afriki (dejansko že preje, odkar so bile objavljene sankcije) silno trudi, da bi na vseh poljih izvedla načrtno gospodarstvo. Tako tudi v zunanji trgovini. To mu je potrdil tudi kabinetni šef g. Mussolinija, s katerim se je mogel razgovarjati. Dejal mu je, da se bo Italija pogajala z nami le na tej podlagi, da uvozi v našo državo toliko, kolikor bo iz nje izvozila. (Ker smo mi doslej vedno več izvažali v Italijo, ko iz nje uvažali, bi bili seveda potem na slabšem. Op. ured.) Posebna novost pa bo, da italijanski kupci na našem trgu ne bodo nastopali več kot posamezniki, temveč da bo vse nakupovala posebna družba za uvoz, ki se je v ta namen ustanovila v -tal'ji. Končno je še gospod dr. Ulman-sky povedal, da bo Italija razlikovala med prijateljskimi in ne-prijateljskimi državami in da bo torej v vprašanje zunanje trgovine vnašala tudi politična vprašanja. Vse to, kar je povedal gospod dr. Ulmanski. torej. ni nič novega in je bilo znano že davno prej. Zato niti ne razumemo, kako morejo naši listi z velikimi črkami poročati o silno slabih izgledih našega izvoza v Italijo, i Na vse zadnje že pol leta sploh nič ne izvažamo v Italijo, s \, / ,'J v/, >.* ,-1 v 1' vr' 'i , de se torej naše stanje v zunanji trgovini z Italijo sploh kaj spremeni, potem se more le zboljšati. Slabše kakor je dose-daj, res ne more biti. Stara stvar je, da hoče Italija izenačiti svoj izvoz v Jugoslavijo z našim izvozom v Italijo. Ta prizadevanja so se pokazala že davno pred sankcijami, kakor tudi ni nič novega, da Italija presoja zunanjo trgovino tudi s političnih vidikov. Rimski pakt vendar sploh ni nič drugega, kakor oficialna deklaracija, da je za Italijo politični interes važnejši ko gospodarski. Toda tudi že takrat, ko so bile preference za Avstrijo v veljavi, smo mi še mogli izvažati les v Italijo, ker je bila pač cena našega lesa tako nizka, da so bile z njo celo ubite avstrijske preference. Ne odobravamo sicer, če se je naš les prodajal v Italijo za tako nizko ceno — in šipad je bil v tem pogledu posebno delaven — temveč hočemo poudariti le to, da so gospodarski oziri vendarle močnejši od političnih in če bo Italija hotela to pravilo na vsak način postaviti na glavo, da bo škodovala le svojemu lastnemu gospodarstvu, če torej hoče Italija plačevati blago dražje, naj ga pa plačuje! Bolelo bo to njo v prvi vrsti. Zato pa tudi s tonom izvajanj gospoda dr. Ulmanskega in zlasti še s poročanjem našega časopisja ne moremo soglašati. Iz vseh teh izvajanj sledi, kakor da se ustavi že jutri vse naše gospodarstvo, če se takoj ne začne naš izvoz v Italijo za vsako ceno! V takšnem razpoloženju pa pač ne smemo začeti nobenih pogajanj, ker bi bili skoraj primorani sprejeti vse, kar se od nas zahteva. Dejansko pa je stvar v tem, da so trgovinska pogajanja z Italijo ne le ▼ našem, temveč tudi v italijanskem interesu. Mi smo dobavljali Italiji dobro in ceneno blago, da je mogla ona s tem blagom služiti tudi na tujih trgih ogromne dobičke. Ni namreč ves naš izvoz ostajal v Italiji in zato je italijanska trditev, da so bili za njo trgovinski odnošaji z Jugoslavijo vseskozi pasivni, neresnična. Poleg tega pa smo bili mi tudi dobri odjemalci italijanskega blaga in tudi italijanski trgovci — ne pa samo naši — bodo občutili škodljive posledice :a-stoja trgovinskih odnošajev med nami in Italijo. Zato je čisto odveč in nad vse škodljivo, če celo naši listi pišejo, kakor da bi le mi imeli dobiček od trgovinskih odnošajev z Italijo. V Italiji se na vseh poljih uvaja dirigirano gospodarstvo in dosledno temu bo tudi ves uvoz centraliziran v posebni uvozni družbi. Nikakor pa ni res, da bi imelo to dirigiranje gospodarstva le dobre strani, temveč trpi pod tem dirigiranjem vse italijansko gospodarstvo, ker tudi italijanska birokracija za ta posel ni dorasla, če bo Italija še v večji meri birokratizirala svojo zunanjo trgovino, je to na vse zadnje njena stvar, toda zaradi tega njene potrebe po blagu ne bodo manjše. Pač pa nastaja iz tega dejstva za nas dolžnost, da napravimo že enkrat konec anarhiji, ki vlada na našem izvoznem trgu, ko sme vsakdo kvariti cene in ko sme vsakdo opravljati težki izvozniški posel, pa čeprav je zanj popolnoma nedorasel. Dajmo že enkrat ma- Kakor vsako leto, tako je priredil tudi letos šolski odbor ljubljanskega združenja trgovcev malo slovesnost ob zaključku šolskega leta, pri kateri priliki so bili od Združenja trgovcev v Ljubljani in od Trg. društva »Merkur« obdarovani najmarljivejši učenci in učenke 7 lepo vezanimi leposlovnimi knjigami. Slovesnost je otvoril ravnatelj Rado Grum s primernim nagovorom na vse učence in učenke. Uvodoma je pripomnil, da je letošnje šolsko leto 27., odkar je šola v slovenskih rokah. Poklic, ki so si ga gojenci šole izbrali, je te-, žaven in zahteva mnogo vestnosti, znanja in dela. Samo tisti, ki vstopa v poklic tudi dobro podkovan, bo imel v trgovini tudi uspeh. Polaga zato vsem na srce, da se zvesto ravnajo po prejetih naukih in da zlasti nikdar ne pozabijo, da sta v trgovini vestnost in poštenost dva glavna pogoja za uspeh. Zeli, da bi se popravili tudi oni, ki v letošnjem letu niso popolnoma izpolnjevali svojih nalog. Zahvaljuje se šolskemu odboru združenja za vso veliko pomoč, ki jo je izkazoval šoli ter pozdravlja navzočne zastopnike združenja g. Verbiča, Bahovca, Ramenska in tajnika Šmuca ko tudi urednika »Trgovskega lista«. Nato se je za šolski odbor zahvalil g. Anton Verbič učiteljstvu h zlasti ravnatelju g. Grumu za njih uspešno delo, nato pa izpre-govoril na gojence par iskrenih in lepih besedi. Med drugim je dejal: Posebno iskreno pozdravljam absolvente 3. letnika, ki stopajo sedaj kot sotrudniki in sotrudnice ter bodoči trgovci v življenje. Ponosni so lahko na šolo, ki so jo obisko ali, saj velja kot najboljša šola te stroke v državi. Vendar pa more tudi najboljša šola nuditi le skromno podlago za lo besede svojim preizkušenim izvoznikom, pa bodo ti že našli načina, da uveljavijo naš les na tujih trgih. Toda tem izvoznikom je treba dati tudi vso podporo države, ne pa jih še ovirati pri izvoznem poslu, kakor se to dogaja danes. Italija žrtvuje tudi milijone in milijone, da podpre svojo izvozno trgovino, če je to potrebno, pri nas pa pobiramo od izvoznikov poseben davek, mesto da bi jih podprli s premijami! In kako je z našo zvezo z morjem? Kako je z našimi železniškimi pristojbinami? Kako z našimi pristaniškimi pristojbinami? Kako z našimi rednimi morskimi zvezami? Itd. itd. Tu je polno možnosti, da spravimo svoj izvoz na boljša tla in potem nam bodo tudi trgovinska pogajanja z Italijo mnogo lažja. Delati, ne pa samo obupavati! Toda delati morajo tudi na naših osrednjih in odločujočih mestih, ker naši gospodarski ljudje že delajo, samo da so žal neprestano v svojem delu od teh osrednjih mest ovirani, mesto da bi bili podpirani! Ne postavlja samo Italija pogojev za obnovo trgovinskih odnošajev, temveč tudi mi. Toda moramo tudi delati na to, da bo naš položaj utrjen, da bomo mogli svoje pogoje dobro podpreti. V tej smeri naj gre naše delo, ker z lamentacijami in obupavanjem si res ne bomo pomagali. vse to, kar bodo potrebovali v življenju bodisi kot trgovski sotrudniki, bodisi kot samostojni trgovci, kajti za trgovca postajajo časi vedno težji in resnejši. Zemljepisni položaj naše države je tako važen, baš zato pa tudi tako izpostavljen, da je pritisk zlasti tujega kapitala vedno bolj nemaren. Z vseh strani se vsipa v našo državo tuji kapital in tudi v Slo-venijo. Zato naj bo vseh vas bodočih so‘rudnikov in trgovcev prva dolžnost, da bodo vedno zavedni Jugoslovani in zavedni Slovenci! Bodite ponosni na to, da ste državljani Jugoslavije! Zato tudi kupujte in predajajte po možnosti samo domače blago! Z zastopniki trgovskih podjetij, ki imajo svoj sedež v Jugoslaviji, občujte izključno samo v našem narodnem jeziku! Zahtevajte tudi, da pošiljajo k vam kot svoje zastopnike in potnike le naše ljudi! V vsem tem bodite dosledni in tudi bolj zavedni od nas starejših! Dobro pa služi svojemu stanu in svojemu narodu samo tisti, ki je tako v svojem poklicnem ko v svojem zasebnem življenju vedno ecl mož, ter vedno in v vsakem primeru poštenjak od nog do glave. Kadar pa bosfe samostojni trgovci, tedaj pa naj vlada med vami medsebojna strpljivost in pomoč. Vlada naj med vami lojalnost in naj se ne bije med vami konkurenčni boj do uničenja. Če se boste ravnali po teh načelih, potem bo vaša prihodnjost lepa in imeli boste tudi uspehe v svojem poslovnem življenju. In teh želim vam vsem tako v imenu Združenja trgovcev ko tudi v imenu Trg. društva »Merkur«, matične organizacije vsega slovenskega trgovstva. Nato so bile razdeljene knjige, ki so jih prejeli najboljši učenci i od Združenja trgovcev ter od Društva »Merkur« v priznanje za svojo marljivost. Obdarovani so bili od Združenja trgovcev: Jožefa Mihelič pri tvrdki Koren, Ivan Legat pri tvrdki Anton Legat, Draga Mahkota pri tvrdki Martin Mahkota, Ivanka Kopitar pri tvrdki Vera Remec, Marija Zupančič pri tvrdki »Čebelarsko društvo«. Od Društva »Merkur« pa so bili obdarovani: Marjan Felc pri tvrdki Strojan-šek, Marija Knafelj pri tvrdki Ana Poženel, Valentina Klopčič pri tvrdki J. Goričar. Vida Oblak pri tvrdki E. Resman in Štefka Zalaznik pri tvrdki Anton Sviligoj. V imenu gojencev ter obdaro-vancev se je zahvalil učiteljskemu zboru ter šolskemu odboru ter darovalcem obdarovanec Lipnik. Z odpetjem državne himne je bila slovesnost zaključena in učenci ter učenke so odšli v razrede, kjer so jim bila razdeljena izpričevala. Zunanja irpvlis Zamujena prilika za izvoz našega vina v češkoslovaško Ko so prišle sankcije, nismo skoraj nič storili, da bi našli nadomestne trge za blago, ki smo ga do takrat izvažali v Italijo; nismo pa tudi nič storili, da bi si osvojili one trge, ki jih je Italija zaradi izvajanja sankcij izgubila. Tako je Italija pred sankcijami izvažala zelo mnogo vina v Češkoslovaško. Že zaradi naših dobrih političnih zvez s Češkoslovaško bi nam bilo mogoče doseči, da bi vsaj del tega izvoza prevzeli mi. Toda nič nismo storili v ta namen in danes, ko se sankcije odpravljajo, je češkoslovaški trg za naše vino prav tako nedostopen, kakor je bil pred sankcijami. Nov režim v grški zunanji trgovini Atenski list »Proia« poroča, da je grška vlada sklenila, da temeljito izpremeni dosedanjo grško zunanjo trgovino. V ta namen se bo ustanovila posebna ustanova za uvozno in izvozno trgovino, ki bo vodila vso grško zunanjo trgovino na naravnost diktatorski način. Gospodarski minister je v ta namen že poslal tozadeven predlog višjemu gospodarskemu svetu. Z novo trgovinsko politiko bo uvoz vsega luksuznega blaga zelo omejen. Zlasti pa bo naloga nove trgovinske politike, da najde način, kako bi se likvidirale zamrzle grške terjatve. Nadalje namerava grška vlada dodeliti vsem poslaništvom v tujini v trgovini in gospodarstvu dobro podkovane ljudi, da bodo tudi grška poslaništva bolj uspešno podpirala grško zunanjo trgovino. Gospodarske vesti iz Poljske Dvig železne proizvodnje. V maju je znatno narasla proizvodnja železa na Poljskem. V primeri z aprilom 1936 je narasla proizvodnja surovega železa za 20/6, jekla za 17*4%, valjanega blaga za 24*9% in cevi za 21*4%. Še bolj pa je narasla proizvodnja v primeri z ^ajem 1935, in sicer surovega železa za 80%, ijekla za 37'2,%, valjanega blaga za 42% in cevi za 24‘5%. Proizvodnja je narasla predvsem zaradi večjih zasebnih m.r^Čil. V Varšavi so se ačel" pogaja nja z •zastopniki it lijanskega pre nsogovnega monopola za .o Malinovec sadne sohe. marmelade v najboljkvaliteti dobavlja: »VITAMIN« LJUBLJANA Masarykova cesta 46 Dober šolski uspeh Skupno je bilo na trgovski nadaljevalni šoli združenja 97 učencev in 121 učenk, torej 218. Med letom je izstopilo 5 učencev in 7 učenk. Z odličnim uspehom je dovršilo razred 8 učenk (vse v 3. letniku), s prav dobrim uspehom 20 učencev in 27 učenk, z dobrim 29 učencev in 51 učenk in z zadostnim 33 učencev in 19 učenk. Popravljalni izpit ima 32 učencev in 28 učenk. Padlo je 6 učencev in 2 učenki, neizprašana sta ostala 2 učenca !” 6 učenk. TTčenke so se torej mnogo bolj marljivo učile ter dosegle mnogo bolj* > uspehe. 200.000 ton premoga Italiji. Premog bi se moral dostaviti v 3 eo 5 mesecih. Plačilo premoga v kh-ringu. Poljska zunanja trgovina je bil t v maju aktivna za 4 milijone /lotov. V Poljsko je bilo uvoženo blaga za 81*17, izvoženo pa za 85*17 milijonov zlotov. Kompenzacijska trgovina 1'oljske z državami južne Evrope, to je z Jugoslavijo, Romunijo, Madijar-sko in Bolgarsko je 1 Ta v času od 1. do 10. maja za Pe’jsko močno aktivna. Poljsk je v P države iz-vo-ila blaga za 11*35, uvozila pa le za 7*0 milijona zlotov. Napredek Gdynje je vedno večji. Poljska pa se tudi trudi, da ustvari svojemu pristanišču vse za to notrebne pogoje. Sedaj so izravnane vse pristaniške pristojbine Gdynje z onimi Hamburga. Ni čuda, da ima mesto danes že nad 90.000 prebivalcev, 1. 1924. pa le nekaj sto. * Češkoslovaška vlada je odpravila sankcije proti Italiji ter dovolila v Italijo tudi izvoz orožja. Mi bomo pa menda z ukinjenjem sankcij čakali, da bomo zadnji in da bodo pred nami že vse druge države zasedle italijanski trg. Angleška trgovina je imela zaradi sankcij, kakor je izjavil v angleškem parlamentu notranji minister, 7 milij. funtov (pr. 1750 milijonov din) škode. Sankcije so se morale ponesrečiti, ker ni bila niti ena država pripravljena niti voljna, da bi zaradi Etiopije začela vojno z Italijo. Tudi če bi Anglija v pomorski bitki nrav gotovo zmagala, vendar zaradi Etiopije ne bi mogla Anglija žrtvovati niti ene ladje. Sankcije proti Italiji je bolgarska vlada odpravila, ker je vojna proti Etiopiji končana in nimajo sankcije nobenega smisla več. Tudi belgijska vlada je sklenila, da se morajo sankcije proti Italiji takoj nehati. Na londonski trg že prihaja italijansko sadje, najboljši dokaz, da so sankcije proti Italiji že dejansko odpravljene. Združene države Sev. Amerike so od aprila dosedaj izvozile v Rusijo nad 500.000 sodov najčistejšega bencina. Sodijo, da bo potrebovala Rusija ta bencin v vojaške s vrhe. Med Italijo in Madjarsko se vodijo s posredovanjem Avstrije pogajanja o zgraditvi velike ceste, ki bi skozi Sv. Gothard in Gradec direktno vezala Madjarsko z Italijo. Nemčija je dovolila uvoz 1500 jugoslovanskih konj. Prvih 100 .je že odšlo v Nemčijo. Če se bodo izkazali kot dobri, bo Nemčija nakupila še ostalih 1400 konj. Ameriška trgovinska bilanca izkazuje za maj 10 milijonov dolarjev aktivno bilanco. Izvoz je znašal 201 (lani 165), uvoz za 191 (lani 171) milijonov dolarjev. Mednarodna konferenca dela je sprejela z veliko večino glasov konvencijo o uvedbi 40 urnega tedna. Zakleuiek šofsfcasa leta srn Imblsamki memiaim šo II SLO VENIA - TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 87-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah. Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspcdieije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno Denarstvo Pred ustanovitvijo zbornic Načrt o organizaciii kmetijskih zbornic izdelan Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. junija navaja le izpremembe o njenem stanju (vse številke v milijonih din): Skupna zlata in devizna podloga se je p-oveeala za 1,7 na 1.538,5. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so narasle za 34,89 na 408,9. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 16,8 na 410,8. Posojila so se zmanjšala za 0,9 na 1.390,19. Razna aktiva so se zmanjšala za 23.3 na 609,9. Obtok bankovcev se je znižal za 51.03 na 4.699,07. Zalo pa so se povečale obveznosti na pokaz za 69,2 na 1.753,8. Obveze z rokom so oslale neiz-promenjene in znašajo 59. Razna pasiva so se povečala za 11,7 na 367,6. Skupno zlato in devizno kritje znaša 30,63%, samo zlato pa 29,39 odstotka. * Prva hrvatska štedionica v Zagrebu je sklenila, da bo začela s 1. julijem izplačevati vse hranilne vloge na knjižice, ki niso dne 23. aprila presegale 2000 din, na tekoče račune pa vloge do 5000 din. Nove vloge so pri štedionici letos narasle od 164 na 200 milijonov din. Hranilne vloge v Prekmurski banki so se lani znižale od 12.27 na 11.68 milijona din. Bruto dobiček banke je znašal 1.03 milijona din, vendar pa izkazuje banka 9.705 din izgube. Tudi Nizozemska banka je znižala svojo obrestno mero, in sicer za nol odstotka na 4%. Francoska banka ,ie znižala svojo obrestno mero od 6 na 5 odstotkov, sedaj pa še na 4 odstotke. Konkurzi - poravnave Odpravljen je konkurz o premoženju posestnika in lesnega trgovca Alojzija Žmitka v Stari Fužini, ker je bila razdeljena vsa masa. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnika in mizarja Ivana Vidalija v Vel. Mengšu. Poravnalni sodnik Josip Grum, poravnalni upravnik odvetnik dr. Žvokelj. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kamniku dne 24. julija ob 9. Rok za oglasitev do 19. julija. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju protokoli rane tvrdke »Čehostaklo«, B. I.i-sek, trg. s steklom in porcelanom v Ljubljani, Komenskega ul. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik zasebni uradnik Ivo Tre-bar. Narok za sklepanje poravnave dne 7. avgusta ob devetih. Rok /.a oglasitev do 3. avgusta. Končano je poravnalno postopanje posestnika Srečka /uljana v Ljubljani, Staničeva ulica. Komisija, ki jo je imenoval kmetijski minister, je dovršila svojo nalogo in izdelala načrt uredbe o kmetijskih zbornicah. Glavna določila lega načrta so: V vsaki banovini se ustanovi ena kmetijska zbornica, katere naloga je, da ščiti in pospešuje interese vseh kmetovalcev, vsega kmetijstva in tudi gozdarstva. K. Z. so javnopravne ustanove. V 13 točkah so nato podrobno naštete vse naloge zbornic, od katerih je pač najvažnejša la, da izrekajo o vsakem zakonskem načrtu ter o vseh vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva in gozdarstva svoje mnenje. Si tem je tudi določen odnos K. Z. do državnih in samoupravnih oblasti. K. Z. se morejo v vseh vprašanjih neposredno obračati na oblasti, te jim morajo dajati vse od njih zahtevane podatke, prav tako pa tudi vse na njih področju obstoječe kmetijske organizacije. Člani K. Z. so: kmetski posestniki, ki sami obdelujejo zemljo in jim je kmetijstvo glavni poklic, 2. zakupniki kmetskih posestev (po istih pogojih), 3. kmetski delavci, ki žive najmanj 3 leta v isti občini, katerim polno vprašanj, ki se tičejo enih ko drugih. Tako v naši zunanji in notranji trgovini, sanaciji denarništva, zaposlitvi prebivalstva, omejitvi bega iz dežele itd., itd. Nadejamo se zalo, da bo z ustanovitvijo kmetijskih zbornic prišlo do skladnega sodelovan ja vseh gospodarskih stanov, kar bo brez dvoma imelo tudi nad vse blagodejen vpliv na naše nolranje-poli-tično življenje. Prvotno se je nameravalo izvesti financiranje kmetijskih zbornična ta način, da bi drugi stanovi plačevali stroške za njih vzdrževanje. Bila bi to usodna napaka, proti kateri smo tudi odločno nastopili in samo veseli nas, da.se la napaka ni storila. Ne gre pač drugače, kakor da si vsak stan svojo zbornico vzdržuje sam. Želimo le eno, da bo načrt uredbe o kmetijskih zbornicah čim prej sprejet in da se prične že letos sklicanje kmetijskih zbornic. Ker je kmetijstvo ena najobsežnejših gospodarskih panog, se bodo verjetno v praksi pokazale še marsikatere pomanjkljivosti in nedostalki uredbe. Toda zaradi teh naj se ne odlaša z ustanovitvijo kmetijskih zbornic, temveč so naj njih ustanovitev pospeši, ker je vendar že čas, da dobi tudi najštevilnejši gospodarski stan na vse zadnje svojo osrednjo stanovsko in strokovno organizacijo. C£EM Fr. Zelenik: Netrgovske zahteve Večkrat smo slišali in še več-j ostajajočega blaga s prodajo po krat čitali zahtevo tako zvanih trgovcev, da naj zakon prepove vsako prodajanje pod ceno, ker je to po njihovem mnenju umazana konkurenca, že od nekdaj smo imeli tudi trgovce, kateri so zahtevali razne zakonske ukrepe ... v zaščito svojega dela, če jim je je kmetijstvo glavni poklic in ki|j?:ak živahen in gibčen tovariš ne spadajo pod zakon o zavarova- kvaril s SVOjim delovan nju delavstva ter 4. kmečke posestnice, če samostojno vodijo domačijo. Vsi ti imajo aktivno in pasivno volilno pravico za volitve v zbornični svet. Organi K. Z. so: zbornični svet, 2. izvršilni odbor, nadzorni odbor, disciplinski odbor, stalni ali posebni strokovni odbor, predsedni-štvo, zbornični urad ter izpostave in zastopstva -zbornice. Vsak okraj izvoli svojega zborničnega svetnika in namestnika za dobo 6 let, Vsako tretje leto se polovica svetnikov obnovi. Poleg teh voljenih članov so v zborničnem svetu tudi delegirani člani revizorskih zadružnih zvez, centrale kmetijskih društev teist rokovnih združenj agronomov, gozdarjev in veterinarjev. Poleg lega pa more zbornični svet iz vrst kmetijskih strokovnjakov ko-oplirati največ 10 članov za zbornične svete. Posebnost novega načrta je ustanovitev posebnih strokovnih odborov za vsako posamezno kmetijsko panogo. Ves napredek našega kmetijstva bo v glavnem odvisen od dela teh odborov. Na čelu zborničnega urada je glavni tajnik, ki bo tudi vodil vse delo urada in kateremu je podrejeno vse osebje urada. Zbornico morajo člani vzdrževati sami ter more zbornični svet predpisali 3% doklado na zemlja-rino, nad 3% pa mora odobrili kmetijski minister v soglasju s finančnim. Za prvo dobo dovoli potrebno akontacijo na predlog kmetijskega in finančnega ministra ministrski svet. em nji- hovo počasnost. Netrgovska je zahteva, da bi naj državna oblast posegala v trgovsko poslovanje. Vsi vemo in vsi imamo izkušnjo, katera pa ni pd danes, ni od zadnjih let, temveč je bolj stara, kot smo stari mi vsi skupaj, da čimveč posega v kako gospodarsko zadevo državna oblast, slabše je za dotično zadevo. Državna oblast naj nam vodi državo, gleda na našo varnost in varuje naše življenje, naj pazi na pošteno delovanje svojih državljanov, toda naj jih ne omejuje v delu, če je to pošteno. Tako je netrgovska tudi zahteva, da se naj z zakonom prepove prodajanje z malim dobičkom ali brez dobička ali celo pod ceno. Kdor stavi tako zahtevo, ta ni trgovec, pa četudi se peča s trgovino. Ta bi najbrže Vi kaki drugi stroki delal z boljšim tri leta obresti, ki znašajo naj- nižji ceni ali pod ceno. Kljub prodaji pod ceno imajo še dobiček. Mnogi bodo majali s svojim piskrom na vratu, da bi naj bil še dobiček, če se je prodalo pod ceno. To jim je huda matematika in protislovje. Prodaja pod ceno, pa še dobiček! Oglejmo si podrobneje to našo kupčijo. Trgovec ima v zalogi modno ali se-zijsko blago, toda sezija gre h koncu. Previden in preudaren trgovec bo svoji zalogi zniža! cene in skušal na vsak način prodati magari pod ceno, samo da se znebi blaga, katerega bi pozneje moral dati za vsako ceno, ako bi ga sploh mogel prodati. S prodajo pod ceno res ni napravil dobička pri prodaji, toda obvaroval se je poznejše večje izgube, ko bi vse izgubil. Vzemimo drug primer. Trgovec kupi blago po din 100-—. Cena je pa padla in predmet se je dolgo prodajal po din 90-—. Naš trgovec ni hotel prodati po nižji ceni, po njegovi ceni kupca ni bilo, čakal in čakal je, da se mu je na zadnje res posrečilo prodati po din 110—, toda čez tri leta. Zaslužil je pri prodaji dinarjev 10.—, toda izgubil je za Že v 24 urah barva, pleelra in kemično mati obleke, klobuke Itd. Sbrobl In svetlolika »rajce. ovratnike in tnanSefe. Pere. suši. monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 44. Selenburgova ni. B. Telefon it. tt-78. Novi načrt odkrito pozdravljamo, ker je z njim storjen prvi korak k ustanovitvi kmetijskih zbornic. Šele z njimi pa bo naše kmetijstvo org. nizirano, kar je v interesu vsega našega gospodarstva. Po ustanovitvi kmetijskih zbornic bo tudi dana možnost za ustanovitev gospodarskega sveta, in si cer tako vsedržavnega, ko tudi posebnih banovinskih, da se bo tudi v vsaki banovini vodila smotrena gospodarska politika. Kajti šele na podlagi urejenega gospodarstva v banovinah je mo goče reg uredili gospodarstvo \ vsej državi. Zato tudi upamo, da pride do uspešnega sodelovanja med kmetijskimi in drugimi go- uspehom. Pravim, da trgovine ni mogoče voditi po paragrafih. Paragrafi so za praskače aktov odločilni. Prilike so nanesle, da sem pregledoval poslovanje in knjige obsežnejše trgovine. Naletel sem tudi na blago iz medvojne dobe, potem iz povojne dobe in na blago, ki je bilo res iz poznejše dobe, drago nabavljeno ali že izven mode in bi se ne dalo ob času pregledovanja tudi zastonj oddati odjemalkam. Bilo je tedaj v trgovini blago, katero je ležalo po 8 do 12 let. Vprašal sem dotičnega trgovca, zakaj ni skušal to razno blago spraviti v denar pravočasno pred potekom sezije tudi po nižji ceni ali magari pod ceno. Pojasnjeval mi je, da ni hotel izgube pri blagu, katero je seveda ves čas inventiral po nabavni ceni, čeravno te cene že davno ni več imelo. Slepil je samega sebe, ker je vpisoval v inventuro neke premoženjske predmete z vrednostjo, katere niso imeli. Ni malo takih trgovcev, kateri sedijo na brezvrednem blagu, katero cenijo z nabavno vrednostjo. Neka trgovka je prišla v konkurz. Pri inventiranju zaloge so se našli predmeti, katere so kupovale naše babice in matere, našli so se predmeti s slikama Franca Jožefa in Vilija itd. Kar v glavo ni šlo tej trgovki, da so ti predmeti brez vrednosti, ker ni več kupcev zanje Ni veliko takih trgovcev, ka- manj din 24-—. Ako bi pred leti prodal pod ceno, bi sicer izgubil pri prodaji din 10—, toda z izkupičkom bi delal tri leta kupčije in bi zaslužil gotovo več kot same obresti. Spominjam se mesarja na Karlovški cesti v Ljubljani. Ni ga več med nami, preselil se je pred leti na drugi svet, kjer gotovo gleda obličje Večnega, ker je bil poštenjak. Tam gotovo ne tarna o sami izgubi, kakor je na tem svetu. Pa so ga ljudje vpraševali, kako je mogoče, da kljub sami izgubi kupuje hiše in zemljišča. Pa jim je odgovarjal, da to napravlja množina. Smatrali smo njegov odgovor za šalo, toda za to šalo tiči mnogo resnice. Lastna cena blaga vsebuje nabavno ceno in poslovne troske. Poslovni troški so sestavni del lastne cene. Ta sestavni del se zmanjšuje s povečanim prometom. Več kot se kakega predmeta proda, manj poslovnih troškov odpade nanj. Najemnina, kurjava, razsvetljava in podobno je isto, če se proda za 1000 ali za 3000. Pogostoma se lahko celo zniža prodajna cena. Množina tedaj veliko naredi. Za tem tiči trgovska matematika, tu treba računati. Ali vsi tega ne znajo ali so preleni in če sosed ceneje prodaja, pa hočejo pomoči paragrafa. Imamo trgovine, kjer se eden ali drugi predmet prodaja po prav nizki ceni. Trgovec hoče s tem privabiti kupce in računa pila poleg tega poceni predmeta še kaj drugega. Seveda je to odvisno od spretnosti prodajalca. Spominjam se, da je neki trgovec prav poceni dajal sladkor, toda kupovalka je morala vedno vzeti vsaj 'A kg kave na 1 kg sladkorja, sicer sladkorja ni dobila po tisti nizki ceni. Pri sladkorju ni bilo dobička, pač pa pri kavi. Neki predmet se je splošno prodajal po din 17-—, din 18-— ali celo po din 20—. Pa je začel neki trgovec prodajati po din 15-—. Seveda je dokaj več prodal, kot pa njegovi dražji tovariši. Razgovarjal sem se o tem z nekim drugim trgovcem in ta mi je rekel, da tudi on lahko da po taki ceni, čeravno je malo zaslužka zraven. Trgovina je čudna stvar. So trgovine, v katerih vidimo bolj redke odjemalce, pa so zopet trgovine iste sorte v skromnih prostorih, v skoraj mišjih luknjah, pa so vedno polne odjemalk, da se kar drenjajo in v takem drenju seveda tudi marsikaj vzamejo s seboj brez plačila. V teh luknjah ne prodajajo nič cenejše in nič boljše blago, kot ga imajo prej omenjene trgovine. Te si ne upajo delati reklame s tem, da prodajajo tudi blago tako nizke cene. Neki trgovec je imel trgovino na jako ugodnem prostoru, toda trgovina mu ni šla in ni šla. Primoran je bil prodati svojo trgovino, sicer bi vse zagospodaril. Njegov naslednik pa prav dobro dela. Zakaj ta razlika? Navedel bi lahko še marsikateri primer iz življenja. Toda že navedeni zadostuje po mojem mnenju za dokaz, da je uspeh trgovine odvisen od sposobnosti trgovca in ne od paragrafov. Kdor ni gibčen, kdor ni podjeten, kdor ni trgovsko vseskoz iz-vežban, kdor ne zna občevati s strankami, temu ne pomagajo nobeni zakoni. Ta je tisti, ki vpije o umazani konkurenci, če njegov tovariš boljše zna. laše organizacije miiiiiiiiniimii um Obratovanje v trgovinah na Vidov dan in na Sv. Petra in Pavla Sresko združenje trgoveev v Celju objavlja svojemu članstvu na podlagi sklepa seje uprave od 25. t m. da je red obratovanja v trgovinah na Vidov dan in na dan sv. Petra in Pavla popolnoma normalen. Na Vidov dan mora delo počivati med slovesno službo božjo, si-cer je obratovanje dovoljeno dve uri dopoldne. Na dan sv. Petra in Pavla je pa dovoljeno obratovati ves dopoldan. Vsi člani lastniki lokalov se vabijo, da na Vidov dan razobesijo državne zastave. — Uprava. spodarskimi zbornicami, saj je vse tevi se pravočasno iznebijo za- da bo kupec ali kupovalka ku- Mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo Zavod za pospeševanje ob rta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za mizarske mojstre in pomočnike mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Tečaj bo od 5. julija do 6. septembra t. I. v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani pod vodstvom profesorja Janka Lenarčiča, in sicer ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se javi najkasneje do 4. julija pri Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TO] v Ljubljani, Beethovnova ulica 10/11, ali pa na dan pričetka tečaja pri vodji tečaja na Tehnični srednji šoli (vhod čez dvorišče). Občni zbori jPetovia«, usnjarska industrija d. d. ima svoj 15. redni občni zbor dne to. julija ob 16. v pisarniških, prostorih na sedežu svojega podjetja na Bregu pri Ptuju. Delnice treba založiti vsaj 6 dni pre Bruse|j - 0'43, London 0, New York - r78) Parj7 + 008 Praga - 074. Edini Curih je bil trgovan na konstantno nespremenjeni bazi in beležil brez izpre-memb nalik preteklim tednom. Efektno tržišče Tendenca za državne efekte nc-izpremenjeno stalna Tudi v tem tednu ni bilo na ljubljanski borzi nobenih efektnih zaključkov. Notice privatnih vrednostnih papirjev so povsem izostale razen Trboveljske premogokopne družbe, ki je na ponedeljkovem (dne 22. t. m.) in torkovem (23. t. m.) borznem sestanku po dolgem presledku ponovno pričela beležiti, in sicer din 130'— v povpraševanju. Ta denarna notica se je dvignila za 10 točk na sredinem borznem sestanku in ostala na bazi din 140'— za denar vse do konca tega tedna. Državni vrednostni papirji so notirali na ponedeljkov, oziroma petkov borzni dan takole: 7% inv. pos. 22. VI. 82'— 84'— 26. VI. 82'— 84'— 8% Blair 22. VI. 84— 85'— 26. VI. 86 — 87-— 7% Blair 22. VI. 76'50 77'50 26. VI. 75 — 77'— 7% Seligm. 22. VI. 88— 91 — 26. VI. 86'— 87’50 4% agr. ob v. 22. VI. 48-— 49'— 26. VI. 47'— 48'50 6% begi. obv. 22 VI. 66'— 68'— 26. VI. 67 — 68 — 2'5?4 voj. šk. 22. VI. 372'— 375'— 26. VI. 370-— 372'— Žitno tržišče Tendenca živahnejša, oziroma trdna Tokrat ni bilo perfektuirano nobenih zaključkov niti v žitu niti v mlevskih izdelkih. Cene so se precej okrepile, in sicer prekmurski koruzi za din 6'—, činkvantinu za din 3'—, pšenici pa din 5-— pri 100 kg. Povprašuje se zlasti po koHizi strani občinskih uprav proti uputnicam. M' ivski izdelki, ajda in slavonski oves so beležili povsem brez izprememb. V petek, dne 26. t. m. so bile dosežene te cene: Žito: din din Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, fran-ko vagon bačka in ban. postaja . . . 103'— 105'— zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . 115'— 120'— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad. postaja 115'— 117'50 Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava 128'— 132'— banat., 78 I;r, 2odslot-ka, prompt. dobava 128'— 132'— Oves: suh, zdrav, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 120'— 122'— Ajdu: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana 130'— 135'— Mlcvski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 205'— 210'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 205"— 210'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 185'— 190'— pšenična 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 165'— 170 — Otrobi: pšenični, debeli.vegat. 50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl prom. davek, franko vagon bačka postaja . - 105'— 110'— Lesno tržišče Tendenca zelo mlačna Ranb 'J j so postale docela brezpomembne, kakor so bile tudi brezpomembn ■ že od vsega počet-ka. Koliko škodo je utrpela v času izvajanja sankcij baš Slovenija, nam pač ni treba še posebej poudarjati. Vemo, da bodo sankcije ukinjene. Nekatere države, ki so z nami v najožjih stikih, so oficial-no že ukinile sankcije proti Italiji, med drugimi tudi Češkoslovaška in Bolgarija. Prizadevajo se na vsak način obnoviti stike z Italijo! Le pri nas sc še cincari in čaka ter filozofira po stari navadi, mesto da bi se hitro in s preudarkom postopalo, zlasti ker je to izrečna želja vsega našega poslovnega sveta. Prepričani smo prav-tako vsi, da se s čakanjem in večnim odlašanjem ne bode prav nič doseglo. Časa je bilo celih 8 mesecev in torej dovolj za premlevanje in premišljevanje. Elaborat za podlago novih trgovinskih pogajanj — mislimo — bi moral biti že davno gotov! Zahtevamo in prosimo vse naše narodne zastopnike ter vse trgovinske korporacije, da zastavijo takoj vse sile za čimprejšnje uresničenje teh želja. Odločujejo naj le prizadeti, ki jim je predvsem ležeče na obstoju lesne trgovine, ne pa ljudje, ki jih kriza iu sankcije vobče niso prizadele. Dne 23. t. m. je bilo eksekutivno prodano: 26.339 m* rezanega borovega lesa v sledečih dimenzijah: 3.657 ni* 52 m ni, od 22 cm npr., 4'50 m 6.181 m*, 52 mm, od 22 cm npr., 3'— m 7.014 m*, 52 mm, od 22 cm npr., 2'70 m 1.041 m*, 60 nim, od 22 cm npr., 270 m 1.535 m*, 60 mm, od 22 cm npr., 2'90 m 6.911 m*, 35 mm, od 15 cm npr., 4'— m Cena din 200'— za 1 m* franko Ribnica; dobava promptna, plačljivo proti duplikatu in računu. Postopek za izdajanje dovoljenj za poslovanje z valutami in devizami V svrho enotnega postopka pri izdajanju dovoljenj za poslovanje z valutami, devizami in zlatom je predpisal trgovinski minister na podlagi čl. 460. zakona o obrtih naslednje navodilo: Dovoljenja, ki jih izdaja Narodna banka kraljevine Jugoslavije za opravljanje trgovine z devizami, tujimi valutami in zlatom, ne zadostujejo po predpisih ureditve prometa z devizami in valutami za opravljanje poslov menjalnice, v katere delokrog spada tudi trgovina z devizami in valutami ter z zlatom, temveč je potrebno za o-pravljanie poslov menjalnice poleg omenjenega dovoljenja Narodne banke še posebno dovoljenje po predpisih toč. 7, odst. 1. § 60. obrtnega zakona. Dovoljenje za opravljanje poslov menjalnice po točki 7., odst. 1. § 60. obrtnega zakona se bo izdajalo samo osebam, ki so poleg dokaza, da so izpolnile vse po obrtnem zakonu predpisane poboje, predložile pristojni oblasti tudi dokaz, da so dobile od Narodne banke dovojjenje za opravljanje trgovine z devizami, valutami in zlatom v smislu določb pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Pristojne oblasti morajo v dovoljenja za opravljan;e poslov menjalnic, ki se izdajajo na podlagi toč. 7., 1. odst. § 60. obrtnega zakona vpisati posebno klavzulo, s katero bo označeno, da se lastnik dovoljenja ne more baviti 9 trgovino z devizami in valutami ter zlatom, če si ni predhodne priskrbel dovoljenje Narodne banke. V kolikor so pristojne oblasti dopustile, da se tudi po uveljavljenju pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami vrši trgovina z devizami in valutami samo na rxf8lacri dovo-Eenia, oremtega od Narodne banke kralj. Jugoslavije, morajo pristojne oblasti pozvali vse zainteresirane osebe, da v določenem roku predlože tudi dovoljenje po obrtnem zakonu, vendar pa na' teh oseb za dosedanje izvajanje poslovanja brez te"a dovobenja ne preganjajo. V kolikor pa te osebe po tein pozivu ne bi v določenem roku ustregle zahtevi pristojnih j oblasti, potem je treba proti njim, postopati po zakonu. ^Kakovost odločuje! Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihranidobra Knei sladita Dobave - licitacije Kralj, banska uprava v Ljubljani razpisuje natečaj za izdelavo banovinskih kolkov (taksnih znamk) po 25 par, 1, 2, 5, 10, 20, 25, 50 in 100 din. Razpisujejo se nagrade po 3, 2 in 1 tisoč din, za odkupe pa je določena vsota 2000 din, ki jo razdeli žirija po svoji uvidevnosti. Osnutke je predložiti najkasneje do 31. julija banski upravi. Za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu na banovinski cesti Livold—Črnomelj razpisuje banska uprava II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka. Znesek odobrenega proračuna din 104.247—, kavcija Din 11.000 —. Za oddajo adaptacijskih del na banovinskem posestvu v Svečini razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. julija ob 11. uri v sobi 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Odobreni proračuni za težaška, zidarska, tesarska, krovska, kleparska in strelovodna dela 876.672 din, za mizarska dela 84.031 din, za pečarska dela 76.266 din, za vodovodne instalacije 72.041 din in za elektroinstalacije 41.881 din. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo večje množine raznega jekla, železne pločevine, zakovic in vijakov z maticami. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo 3.000 kg cementa, kocev, slamaric in platna. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo 10.000 kg portland cementa: do 16. julija za dobavo 100 m* rečnega peska in 20 m* tolčenega kamna. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo tkanin za zastave naše in tujih držav ter vojnih zastav. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 1. julija, v primeru brezuspešne prve pa na drugi dne 15. julija večjo množino mehkega tehnično po-rabnega lesa v režiji šumske uprave Bohinjska Bistrica in dne 2. julija (v primeru brezuspešne licitacije pa 16. julija) večjo množino mehkega tehnično porabnega lesa in bukovih drv na panju v področju šumske uprave Bohinjska Bistrica. LICITACIJE: Dne 30. junija bo v intendanturi inženjerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani sklenjena druga pogodba za dobavo potrebne • količine alkoholnega kvasa. Dne 17. julija bo pri Direkciji pošte, telegrafa in telefona v Splitu ofertna licitacija za dobavo raznih tiskovin. Vzorci so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Dne 10. julija bo v pisarni Inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v LjubUani ofertna licitacija za popravilo objekta vojašnice v Slovenski Bistrici. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 19. junija je bilo pripeljanih 161 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari po 55-85, 7 do 9 tednov stari po 90—115, 3 do 4 mesece stari po 130—190, 5 do 7 mesecev stari 200—290, 8 do 10 mesecev stari 310 -480, 1 leto stari 500 -820 din; 1 kg žive teže 6 do 0‘50, mrtve teže 7'50—9 din. Prodanih .je bilo 66 svinj. Povpraševame po našem blagu v tuiini Les in lesni izdelki: G22 — Casablanca (Maroko): leseni ročaji za kmetijsko in obrtniško orodje; 623 — Santa Cruz de Tenerife: les. Deželni pridelki: 624 — Usti na Labi (Češkoslovaška): ponuja se zastopnik za eterična olja, zdravilne rastline, bolhač, papriko in mandeljnovo olje; 625 — Praga: konzervirana fižolova juha, zelo gosta in suha povrtnina; 626 — Berlin: koruza, ječmen, oljnata semena; 627 — Santa Gruz de Tenerife: deželni pridelki; 628 — Kirchweidack (Bavarska): koruzna slama za krtače; 629 — Hamburg: zastopniška tvrdka se zanima za repno in drugo oljnato seme, živalsko krmo, olijnate pogače; 630 — London: eterična olja. Proizvodi sadjarstva: 631 — Usti nad Labo: mandelj ni fige; 632 — Budapešta: suhe bosan ske češplje, orehi v lupinah, oluščeni lešniki, mandeljni in kostanji; 633 — Helsinki: češplje, sveže češplje in grozdje; 634 — Rotterdam: sveže breskve in sveže češplje; 635 — Bremen: grozdje; 636 — Bruselj: suhe višnje; 637 — Manchester: sveže in suhe češplje, orehi, grozdje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstvn: 638 — Budapešta: ribje konzerve (sardine, skuše in tunini v olju); 639 — Praga: konzervirana juha iz trip in guljaža, postrvi, suhe ribe, krzna kune, lisice in volka; 640 — Schmolln (Nemčija): rogovi in odpadki rogov; 641 — Madrid: jajca; 642 — Manchester: purani, zaklana perutnina, jajca. Rudarski proizvodi: 643 — Santu Cruz de Tenerife: cement; 644 — London: rdeče zemeljske barve. 645 Industrijski izdelki; - Sousse (Tunis); zastop- niška tvrdka se zanima za obutveno kožo, moške srajce, stole iz vpog' jenega lesa, kuhinjsko in domačo posodo; 646 — Dunaj: ponuja se zastopnik za kemične izdelke, droge, zdravilne rastline in podobne predmete; 647 — New York City: platno in drugo blago za moške srajce v raznih ’ rvah in vzorcih; 648 — Dunaj: žeblji za turistične čevlje. Razno: 649 — T°kio: japonska tvrdka se zanima za jugoslovanske izvozne predmete ter ponuja v zameno japonsko blago. • Interesenti se naj za vse naslove obrnejo na Zavod za unaprcdjiva-nje spoljne trgovine, Beograd, Rat-nički doin. V svojih vprašanjih naj navedejo vedno tudi številko, pod katero je navedena ponudba. Priporočamo nadalje, da navedejo tudi količine blaga, ki jih morejo ponuditi, ceno blaga (franko meja ali cif pomorsko pristanišče) ter kratek opis blaga. Za kvaliteto tvrdk Zavod ne jamči, vendar pa se razume, da vodi skrbno evidenco o firmah, ki jih navaja. Širite »Trgovski list«! KLi$i|E vseh vrsl pot fylog rafij aJu ali risbah iivrl ujm naj sol id n Gfče ki Iš a rna ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvcin Je Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba/ — Zahtevajte ceniki Kobilica Avgust tapetnik in dekorater 26. zvezek »Trgovsko-gospo-darskega leksikona« Naš prvi slovenski gospodarski leksikon se polagoma dovršuje in sedaj imamo pred seboj že 26. zvezek »Trgovsko-gospodarskega leksikona za vsakogar«. Novi zvezek vsebuje geselca od »narodno gospodarski sestavi« do »obligacijsko pravo«. Od drugih geselc navajamo: narodnost in statistiko narodov na svetu, naturalne obligacije, naturalno računanje, navidezni posel, navigacijsko blago, nečedna konkurenca, Nemčija, ne-možnost izpolnitve (storitve), nemško knjigovodstvo, neomerkantili-zem, nenaročeno blago, nepremičnine, nerubljive pravice, nevarnost škode pri blagu, zlasli pri prevozu, nevračunljivost, nevskla-diščljivo blago, nezaposlenost, nezgodno zavarovanje, nočno delo, industrija nogavic, normalije, notar, notifikacije, notranja plovba, »ovacija, občinska podjetja in doklade, občni zbor, itd. — Kakor je že iz samega naštevanja geselc razvidno, je tudi vsebina 26. zvez. Trg. gosp. leksikona zelo raznovrstna in bo dobro služila vsakemu poslovnemu človeku. Toplo priporočamo zato. vsem poslovnim ljudem nabavo »Trgovsko-gospo-darskega leksikona«. Naroča se pri Umetniški propagandi in velja za vse leto 300 din. Radio Ljubljana Nedelja, dne 28. junija. 8.00: Prenos slavnostne službe božje iz mariborske stolnice — 9.30: Čas, poročila, spored — 9.45: Jugoslo-, vanska glasba (Radijski orkester) — 11.00: Razvitje prapora zveze prostovoljcev in prenos spominske svečanosti izpred mestne hiše — 12.00: čas, spored, obvestila — 12.20: Plošče po željah — 13.15: Koncert Akademskega pevskega kvinteta — 17.00: O smotrenem zatiranju tuberkuloze pri goveji živini (dr, Kocjan) — 17.20: Koncert Radijskega orkestra — 18.20: Otroška ura — 19.00: Čas, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Orgelski koncert (plošče) — 20.00: Prenos Sattnerjevega oratorija »Vnebovzetje« iz Maribora. Izvajajo: ge. Pavla Lovšetova in Franja Golobova, Jože Gostič in Marjan Rus, Slovensko pevsko društvo »Maribor«. Dirigent: Janez Ev. Gašparič. V odmoru: čas, poročila, spored —Po končanem sporedu reproduciran koncert operetne glasbe. Ponedeljek, dne 29. junija. 9.00: Uvod (plošče) — 9.15: Prenos slovesne službe božje ter slovesnega govora prof. Sušnika z Glavnega trga v Mariboru — 11.00: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester) — 12.00: čas, spored, obvestila — 12.30: Prenos iz Maribora: Izročitev podpisov za be- Vam da lep sjaj in obenem očisti vse madeže iz parketov Cena škatli: */4 kg Din 10-— V, kg Din 18'— odprta 1 kg Din 24'— Trgovcem primeren popust. R. HAFNER, Ljubljana Celovška c. 61 Tel. 35-65 $ Liubliana Tyr§eva cesta 36 Vreie vseh velikosti prodaja in kupuje ALOJZ GREBENC z^rečami LJUBLJANA, Pražakova ul. 2 atifikacijo A. M. Slomška škofu g. dr. Ivanu Tomažiču — 13.00: Beethoven: Koralna sinfonijaNo9 v d-molu (plošče) — 17.00: Pleveli in škodljiva zelišča ter njih zatiranje (ing. Kotlovšek)—17.20: Veselo popoldne narodnih in drugih znanih popevk. — 19.00: čas, poročila —19.30: Nac. ura—19.50: Plošče — 20.15: Na harmoniko igra Pilih Rudolf — 21.00: Prenos iz Subotice: Slavnostna akademija o priliki sokolskega zleta. Torek, dne 30. junija. 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, program — 13.15: Kmečka godba — kmečki ples (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Čas, vreme, poročila —19.30: Nac. ura: Dmitar Hvaranin, borec za svobodo Balkana (dr. Grga Novak) — 19.50: Slovenski vokalni kvintet (plošča) — 20.00: Prenos opere iz Zagreba. V I. odmoru Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). Sreda, dne 1. julija. 12.00: Pevske jazz-skupine (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čaš, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Mladinska ura — 20.10: Umetnostni spomeniki v Ljubljani (g. msgr. Steska) — 20.30: Operni spevi in dueti. Pojeta gdč. Zvonimira župevčeva in g. Colazio — 21.15: Koncert Radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Podoknice v pesmi in glasbi (plošče). JJ GROM LL LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 41 CARINSKO-POSREDNIŠKI IN SPE-DlCIjSKI BURE4U D. Z O. z. Naslov brzojavkam: „GUOM“ Telefon interurban štev. 2454 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in Inozemstvu — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke Pozori Trgovci! Odda se lepo, zelo prostorno in svetlo skladiiie, zraven pripravno tudi za pisarno, biizu kolodvora. Dvorišče in vozovi za prevažanje blaga vedno na razpolago. Cena po dogo- voru. Pozve se pri FRANC ROZMAN LJUBLJANA, Sv. Petra C. 85 0 J|i Vljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da je lokal v Wolfovi ulici št. 10 končno renoviran in smo začeli z redno prodajo svečar-skih in medičarskih izdelkov, h kateri smo pritegnili še posebni oddelek za slaščice ter vabimo prijazno za cenjeni poset O ROS LAV Liubliana, WoIlova ulica štev. 10 P I Napisi Črke Transparenti Pleskarstvo Ličarstvo PRISTOV FILIP, LJUBLJANA RESLJEVA 4 IEIEF0A 29-08 Objava Slavnemu občinstvu sporočam, da je bila tvrdka Brača Lasan VODNIKOVA CESTA (pri Anžoku, LJUBLJANA VII.) odlikovana na mednarodni razstavi v Londonu z diplomo, zlato kolajno in zlatim križcem, za svoja prvovrstna vina iz lastnih vinogradov. IV. KOS, delegat A. ZESCHKO ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO | TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC j USTANOVLJENO 1867 / TELEFON 2519 / POSL HRAN. UUBUANA 10.951 j JUGOSLAVIJA ijvečjih domačih zavarovalnih družb SPLOSNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Sklepa življenj sl« a zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in najkulantneje tudi požarna, vlomska, nezgodna in avtomobilska zavarovanja, zavarovanja proti razbitju stekla, transportna zavarovanja in zavarovanja živine Ravnateljstvo za Dravsko Banovino v Ljubljani, TyrSeva cesta §tev. 15 »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d* njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.