FEBRUAR 1962
RODNA GRUDA

VSEBINA
Dr. Stane Mikuž:
Spominu Ivana Meštroviča
Mrtev se je vrnil
Marija Namorš:
Solidarnost milijonov
Tragedija naše ladje
Igor Prešern:
Jugoslavija kot gostitelj
Kratke zanimivosti
Jugoslovanski znanstvenik sodeloval pri pomembnem odkritju
I. S.:
Kovčki so pripravljeni, srce prekipeva v hrepenenju
Jože Udovič:
Vonj pokošene trave
Lidija Škofič:
Naša skrb za otroka in družino Po domači deželi Kulturni zapiski Neža Maurer:
Nove knjige — nove prijateljice Lojzka Virtič:
Koroški Slovenci ob začetku leta 1962
Ugodni pogoji za mednarodni mladinski turizem
V.:
Trije, ki niso od muh
Otroci berite:
Pesem o sinički
Marja Cerkvenik:
Snežaki pretakajo solze
Uganke
Križanka
Naši ljudje po svetu Vprašanja in odgovori
Na naslovni strani:
Ivan Meštrovič: Lastna podoba (1912)
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE izdaja v redni knjižni zbirki
To Is O vi Vit ini
dela mladih slovenskih pesnikov in pisateljev
Zbirka ne predstavlja samo zrcalo prizadevanj mladih ustvarjalcev, temveč tudi nazorske in miselne silnice tiste generacije, ki zmeraj bolj odločilno posega v duhovni svet domače književnosti
V zbirki Tokovi časa so doslej izšla neslednja dela:
Vladimir Kavčič: NE VRAČAJ SE SAM (roman)
Tone Pavček: SANJE ŽIVIJO DALJE (pesniška zbirka)
Smiljan Rozman: OBALA (roman)
Marjan Rožanc: MRTVI IN VSI OSTALI (zbirka novel)
Vladimir Kavčič: OGNJI SO POTEMNELI (roman)
Janez Menart: ČASOPISNI STIHI (pesniška zbirka)
razprodano
Leopold Suhadolčan: ČLOVEK NA ZIDU (zbirka novel) Valentin Cundrič: POJOČI GRM (pesniška zbirka)
Marjan Kolar: PRAZNO NEBO (zbirka novci)
Saša Vegri: NAPLAVLJENI PLEN (pesniška zbirka)
Saša Vuga: RAČKE PO REKI PLAVAJO (zbirka novel) Branko Hofman: MAVRICA V DLANEH (pesniška zbirka)
VSE KNJIGE SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV NAROČAJTE PRI
DRŽAMI ZALOŽBI SLOVENIJE
Ljubljana, Mesini lig 26
Rodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Odgovorna urednica prof. Zima Vrščaj, urednica in tehnična urednica I n a Slok a n , uredinca priloge učbenika slovenskega jeziku Mila Šenk. Uredništvo iin uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Rokopisov in slik, ki jih nismo naročili, ne vračamo. Ček. rač. pri KKomunalni banki 600-704/3-155. Tiskala tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
\fpc*niiiiii ioCTfic» /liíV¡rifí('iVíi
V devetinsedemdesetem letu je o South Bendu (ZDA) dne 1?. januarja umrl znameniti kipar Ivan Meštrovič. Preminil je umetnik, ki je s svojim delom daleč presegel meje ožje domovine, saj si je v času truda polnega življenja zagotovil svetovni sloves. Pot od preprostega pastirčka, ki je na paši rezljal drobne plastike, pa do prvega kiparja na svetu, je bila težka in je zahtevala silovito vztrajnost, predanost delu ter seveda tudi genialno ustvarjalno moč. Vse to je združeval v sebi kipai-Meštrovič, po rodu Hrvat, doma iz male vasi Otavice, ležeče v severnem dalmatinskem Primorju. Kaj mu je dal dom na življenjsko pot? Trpko resnost kamnite, od sonca izžgane dalmatinske pokrajine, lepoto visokoraslih plečatih mož in zadržanih žena, oblečenih v črnino z neuklonljivo ponosno hojo. ter zanos prastare ljudske poezije, ki jo je kipar vzljubil že kot otrok. Bila je to bogata dota, ki je dajala pobudo bodočemu umetniku vse življenje. V klesarski delavnici Pavla Biliniča v Splitu se je mladi Meštrovič seznanil s kiparskim gradivom - kamnom in z vsemi težavami, ki so združene z njegovo obdelavo. Leta 1901 je bil že sprejet na umetniško Akademijo na tedanjem veseljaškem in svetovljanskem Dunaju. Z zagrizeno vnemo se je mladi fant lotil študija in kmalu je zaslovel. Leta 1905 je že dovršil svojo prvo pomembno kiparsko kompozicijo za Zagreb — Studenec življenja. Po končani akademiji je Meštrovič odpotoval v Pariz, da bi se pri samem vrelcu seznanil z najvišjimi francoskimi kiparskimi uspehi (Rodin, Maillol i. dr.). Tu je kipar zasnoval Kosovski hram, nastale so plastike Moja mati, Spomin in Miloš Obilic. Pot v Rim (1911 l.) je našemu mojstru odprla vrata v razumevanje in občudovanje Michelangelovih del. Med prvo svetovno vojno je Meštrovič živel v Londonu in Švici, leta 1919 pa se je vrnil v Zagreb, kjer je prevzel mesto profesorja na Umetnostni akademiji. Sledila so plodna leta intenzivnega oblikovanja plastike, spomenikov in arhitekture. Razstave v vseh vidnejših evropskih središčih in v Ameriki so prinesle mojstru svetovno priznanje. Od kipov in spomenikov bi omenili Strossmayerja o Zagrebu, Grgurja H inskega v Splitu, Psiho, Zgodovino Hrvatov, Indijanca v Grand Parku (Chicago) itd. Leta 1946 je mojster odpotoval v Ameriko, kjer je deloval kot profesor na Umetnostni akademiji v Sirakuzi. Od zadnjih njegovih plastik bi navedli Pieta, Perzepliono in Njegoša za pesnikov mavzolej na Lovčenu. Našteli smo le nekaj Meštrovičevili umetnin, a že te dovolj zgovorno pričajo o veličini njegovega ustvarjalnega ge-
VE. STANE MIKUŽ
Ivan' Meštrovič: Spomin (1908)
RODNA
GRUDA
ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V'LJUBLJANI
FEBRUAR 1%2 T ETO IX
Mrtev se je vrnil
Posebno letalo ga je pripeljali« iz Amerike v domači kraj. Mrtev se je vrnil v svojo rojstno vasico Ota vice pri Drnišu ob kršni dalmatinski obali. Počival bo na gričku, ki si ga je sam izbral in okrasil z vrsto kipov, ki jih je njegovo dleto izklesalo iz marmora.
Častmi član Jugoslovanske akademije znanosti 'im umetnosti v Zagrebu in član ameriške Akademije znanosti in umetnosti, kipar Ivan Me-štrovič, se je za vselej vrnil domov. Kakor toliko naših ljudi, ga je hrepenenje pred leti povedlo v svet, kjer je iz revnega kamnoseškega vajenca postal umetnik svetovnega slovesa.
Na pomlad je nameraval spet obiskati svojo deželo. Še štirinajst dni pred vestjo o smrti so njegovi prijatelji in sorodniki prejeli njegova pisma iz Amerike, v katerih jim je pisal, kako se veseli srečanja s svojo drago Dalmacijo.
Mnogo človeških želja ostane v življenju neizpolnjenih in tako se je tudi želja našega velikega mojstra Meštroviča izpolnila drugače kakor je mislil. Vrnil se je, in sicer še pred pomladjo
Ivan Meštrovič: Moja mati (1908)
Pastirček Ivan Meštrovič, fotografiran o nedeljskem dopoldnevu v Drnišu. Knjiga in papir v naročju in pogled, uprt v daljavo, pripovedujeta o veliki želji oblikovati lepoto, da postane nesmrtna.
— vrnil se je — mrtev. Nenadoma mu je zastalo srce. Obnemoglo je od vsega velikega, silnega, kar je vse življenje tako željno vpijalo. Zastalo je, še preden ga je pretresla vest o veliki nesreči, 'ki je doletela Dalmacijo, o hudem potresu, ki je toliko družinam porušil skromna domača ognjišča.
Njegova izguba je bridko prizadela našo deželo. Njegovi soprogi Olgi so poslali sožalue brzojavke predstavniki ustanov, mnogi njegovi prijatelji in oboževalci njegove umetnosti. Med njimi je tudi sožalna brzojavka predsednika Jugoslavije. Pokojnikova soproga je prejela tudi preprosta pisma kmetov iz njegove rojstne vasi in številnih znancev s slučajnih srečanj.
Čeprav daleč od nje, je domačo deželo zvesto nosil v srcu vse življenje. Njegov spomenik Neznanemu junaku na A val i v Beogradu, ki je bil zgrajen v spomin padlim v prvi svetovni vojni, je izmed najlepših spomenikov to vrste na svetu. V Otavicah, njegovi rojstni vasi, kjer mu je sovražnik med zadnjo vojno požgal dom, v katerem je zgorel tudi njegov stric, je dal zgraditi šolo, zdravstveno postajo in most preko rečice Čikole. Splitu je poklonil svojo impozantno palačo na Mejah, ki je zdaj preurejena v galerijo njegovih originalnih najlepših del, ki jih je poklonil domovini.
Meštrovičeva galerija v Splitu, ta edinstveni muzej njegovih umetnin, ki so ga odprli leta 1952. je zavit v žalost. Črna zastava, obešena na pol droga, visi raz nje. Tišina je razlita v prostornih razstavnih dvoranah, ki so jih obiskali že stotisoči, med temi pred dvema letoma tudi skupine naših izseljencev, !k'i so obiskali Split v izseljenskem tednu. Toda to ni tišina žalosti in smrlti — to je veličastje življenja, mogočnega, silnega in večnega, ki ga je njegovo nesmrtno dleto vklesalo v kamen in marmor in vlilo v 'bron.
Solidarnost milijonov
Kraje ob jadranski obali je prizadel potres —
Vsa Jugoslavija zbira pomoč za obnovo porušenih domov
Prvii dnevi letošnjega leta oziroma, ¡nedelja.
7.	januarja, bo ¡ostala ¡prebivalcem Jugoslavije v spominu 'kot dan, ki je prinesel nesrečo tisočem ljudi ob jadranski obali. Kraje med Omi-šem in Pločami, s središčem v Makarski, je zadel potres. Brvi potresni sunki so bili dokaj siloviti: nekatere hiše so se ¡začele podirati, druge so dobile široke razpoke. V nočni temi — potres je razdejal električne napeljave — so ljudje zbežali iz hiš proti obali, da si rešijo golo življenje. Res je bila sreča, da človeških žrtev skoraj ni bilo, z izjemo 20detnega fanta, ki je izgubil življenje pod ruševinami. Toda elementarna katastrofa s tern prvim opominom ni pojenjala. Ko so minili prvi tresljaji, so ljudje sicer mislili, da je najhujše za njimi ter so se skušali vrniti v hiše, ki so še dajale zavetje. Potresni sunki pa so se naslednje ¡dni ponavljali, zemeljska ¡skorja je pokala, z visokega planinskega grebena Bičkova, ki sicer ščiti Makarslko Primorje, ¡pa. so se trgale in valile skale ter ¡si utirale pot do obale. Ponekod ¡so skalnati plazovi zatrpali ceste, rušili poslopja in ljudem na potresnem področju, ki je zajelo vse kraje Makarskega in ¡Dubrovniškega Primorja, v notranjost pa ¡seglo do Jmotskega in i jubuškega, ni kazalo drugače kakor bežati.
To so bile ure, ki so izpričale trdno povezanost naših ljudi, čut požrtvovalnosti in ¡silno organizacijsko sposobnost. Enote mornarice so podnevi im ponoči iz ladjami in motornimi čolni prevažale družine iz ogroženega področja. Na pomoč ¡so priskočile enote Jugoslovanske armade. V obalnih krajih, predvsem v Splitu, pa ¡so civilne oblasti takoj organizirale sprejemne centre, kjer -so poskrbeli za takojšnjo pomoč in popolno oskrbo otrok, mater in bolnih. Mnogim je bilo treba pomagati tudi z obleko, saj so ljudje bežali brez najnujnejšega, kajti smrtna nevarnost jim je branila vrnitev v porušene in na pol porušene domove.
Na stotine družin v krajih ob obali in v notranjosti dežele ¡se je priglasilo, da sprejmejo begunce. ¡Gospodarska podjetja in sindikalne organizacije, 'ki imajo ob morju počitniške domove, so jih ¡takoj odstopile za začasno nastanitev ljudem, ki so morali zapustiti domače kraje.
Toda to še ni bilo vse. Prve vesti, ki so jih priobčili časopisi in radio, prve ¡slike, ki jih je posredovala televizija o nesreči naših ljudi, so imele ¡silen odmev. Naglica, prisebnost in velika požrtvovalnost pri pomoči ter povezanost naših ljudi, ki je prišla ob tej nesreča do polnega izraza. so močno omilile posledice potresa. Vse pre-
bivalstvo naše države je sprožilo ¡samoniklo akcijo ¡za zbiranje hrane, ¡obleke, zdravil in drugih potrebščin. Do 1. februarja je bilo samo v Sloveniji zbrano za četrt milijarde dinarjev prispevkov.
Po nekaj dneh so potresni ¡sunki pojenjali, zemlja se je umirila, iz vseh krajev države pa prihajajo poročila o zbrani pomoči. Samo Slovenija je v nekaj ¡dneh zbrala nad 150 milijonov, prav toliko ali še več pa tudi druge republike. Velika podjetja, železarne, rudniki so dali kar po tri in iše več milijonov. Prispevke so zbirali državljani, otroci v šolah, organizacije in še zlasti Rdeči križ. Gledališča igrajo v korist prizadetega prebivalstva, železnice zastonj prevažajo pošiljke gradbenih in drugih potrebščin za obnovo in oskrbo prebivalstva v krajih, ki jih je prizadel potres. Skoraj v vseh tovarnah so sklenili, da bodo delavci odstopili en- ali dvodnevni zaslužek, hkrati pa pošiljajo v ¡prizadete kraje pošiljke svojih izdelkov: tekstilne tovarne blago v vrednosti deset in deset milijonov, ¡kmetijske zadruge svoje pridelke, usnjarske tovarne usnje, kemična in farmacevtska industrija pošilja ¡zdravila, posebno dobrodošle pa so pošiljke cementa, opeke, železarskih izdelkov in drugega, s čimer bodo obnovili prizadete kraje.
Veliki gradbeni, železarski iin drugi kolektivi so sestavili ekipe strokovnjakov in kvalificiranih ¡delavcev, ki so že odšle ¡na jadransko obalo, pridružujejo pa se jim mladinske delovne brigade. Šole so namreč takoj sklenile, da letos mladinci ne bodo- odšli na zimske počitnice, temveč se bodo pridružili delavski mladini, ki bo pomagala pri gradbenih delih v makarskem področju.
Samo to. kar nosijo s seboj, jim je ostalo
Domače hiše ni več
Nesreča, ki je zadela Jugoslavijo, pa je odjeknila tudi v tujini. Številne dežele so obljubile pomoč. Mednarodne organizacije pozivajo svoje članice, naj pomagajo — kar vse priča o trdnih vezeh, ki sta jih skovali koeksistenca in ideja solidarnosti in potrjuje ugled, ki sii ga je Jugoslavija pridobila v svetu. Tudi jugoslovanski izseljenci v raznih deželah hočejo pomagati svojim bratom. Izseljenske matice prejemajo- poročila iiz raznih strani sveta o prireditvah, ki jih bodo pripravile razne izseljenske organizacije v korist prizadetim in o nabiralnih akcijah.
Med ljudi, ki bivajo v začasnih zatočiščih, i.n v kraje, ki jih je zadeli potres, so takoj pohiteli tudi -naši najvišji voditelji s predsednikom Titom. Zanimali so .se, kako je poskrbljeno za begunce ter se pogovorili, kako- naj bi ob pomoči, ki jo nudi vsa Jugoslavija, obnovili prizadete kraje. Že drugič bo to pot treba na novo sezidati domove, kajti prav prebivalstvo iz teh krajev je bilo hudo prizadeto med vojno, saj so 'bila številna naselja povsem porušena. Vendar ljudje tudi sedaj ne obupujejo, temveč -z zaupanjem kujejo načrte za obnovitev, saj jim pomagajo bratske roke in sočutja polna srca vse domovine.
MARIJA NAMORS
Rdeči križ je med prvimi pomagal beguncem. Na sliki pri delitvi hrane
Tragedija naše ladje
Dve liudi nesreči sta nas prizadeli že v prvih dneh letošnjega leta: potres v Dalmaciji in tragedija jugoslovanske 'ladje »Šabac«, v katero se je v noči -o-d 6. na 7. januar v [lokavskem prelivu zaletela velika angleška ladja »Dornington Court« in jo pri silnem trčenju dobesedno razpolovila. Nesreča se je pripetila ponoči, ko je večina posadke sipala. Tako je izmed 33 članov posadke izgubilo življenje 28 naših mornarjev. Ladjam, ki so prihitele na pomoč, je bilo delo zelo otežkočeno spričo razburkanega morja im goste megle. Talko s-o rešile le pet naših mornarjev. Ladja »Šabac« je bila lastnina Kvarnerske -plovbe z Reke. Zastopniki te družbe in predstavniki Jugoslavije -raziskujejo vzroke nesreče. Ladja »Dornington Co-urt« ima radar. To je že -druga nesreča, ki jo je povzročila. Le da prva pred dobrim letom ini imela tako tragičnih posledic.
S posebnim letalom se je vrnilo domov 17 mrtvih mornar jev, 11 pa jih bo za vedno ostalo v tujem -morju. V Pulju na prostranem hangarju na letališču na katafalku so druga poleg -druge stale krste, zasute z venci. Več tisoč l judi iz vseh
naših -obalnih mest se jc zbralo k žalni komemoraciji. Ob njihovih krstah so stali na častni straži tovariši. V množici pa so bili njihovi dragi: očetje, matere, žene, ot-roci, sestre in bratje. Besede govornikov so odmevale med jokom in bolestnimi kriki. B-il-o je, kakor da joka v-sa množica zb ranili ...
Velika množica je počastila spomin ponesrečenih mornarjev tudi na Reki, kamor so prepeljali krste >z avtomobili. Kakor da so bili mrtvi bratje vsem v nepregledni množici, ki jih je sprejela. Da je v resnici tako se je pokazalo tudi pri zbiranju prispevkov za osirotele družine. Da, bili so nam bratje in zato-njihovi otroci -in njihove družine niso osirotele. Vsa naša -skupnost jim bo pomagala in skrbela zanje.	j. s.
Jugoslavija kot gostitelj
Lani je bilo o Jugoslaviji toliko mednarodnih političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih, športnih in drugih prireditev, kot še nikoli doslej.
V	letu 1961 je bala Jugoslavija gostiteljica številnih gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih delegacij, ki so prihajale na razne kongrese, zborovanja, zasedanja in podobne prireditve z vseh petih celin sveta. S tem je Jugoslavija ne samo gostoljubno ponudila streho vsem narodom in pripadnikom vseh držav ne glede na njihovo politično in gospodarsko ureditev, marveč je hkrati gradila vezi in mostove za zbliževanje med posamezniki in med narodi.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli našteti vise goste iz tujine, ki so v letu 1961 posamezno ali pa v skupinah obiskali Jugoslavijo. Zato se bomo omejili le na nekaj najpomembnejših mednarodnih prireditev, ki so bile lani v Jugoslaviji.
Višek v vršiti dosedanjih pomembnih mednarodnih srečanj v Jugoslaviji je bila nedvomno mirovna konferenca neodvisnih držav, ki se je začela 1. septembra v Beogradu. Na konferenci, kd je močno odjeknila po vsem svetu in ki pomeni velik doprinos k delu za mir, je bilo zbranih 23 voditeljev in šefov vlad azijskih in afriških držav, kot opazovalca pa sta se je udeležila tudi predstavnika Bolivije in Ekvadorja. Na tem pomembnem zborovanju so predstavniki in voditelji skoraj milijarde .ljudi ponovno odločno potrdili, da je trajeln mir na svetu mogoče doseči samo z miroljubnim sožitjem, nikakor pa ne z orožjem.
Od 8. do 12. aprila je bil v Opatiji IV. svetovni kongres za gnojila. Na kongresu, ki se ga je udeležilo nad sto strokovnjakov z vsega sveta, so prebrali nad 80 referatov. Najnaprednejši strokovnjaki so govorili o uporabi jedrske energije v kmetijstvu.
Od 18. do 21. aprila je bila v Zagrebu konferenca žensk Jugoslavije, ki se je je udeležilo nad 60 delegatk iz 20 držav Evrope, Azije in Afrike. Na kongresu so poudarili, da je treba pereče ženske probleme obravnavati tako, kakor druge važne zadeve, predvsem v komuni.
Od 2. do 22. septembra je bil v Beogradu seminar mednarodnega univerzitetnega centra za družbene vede. Na njem je sodelovalo 50 znanstvenih delavcev iiz 26 držav.
V	Beogradu se je 15. maja začela mednarodna konferenca za jedrsko elektroniko. Zbran je bil ves »možganski truisl« — nad 350 znanstvenikov iz 28 držav! Na konferenci so prebrali 56 referatov o najnovejših dosežkih na področju jedrske elektronike. Kako hitro in brez težav se sporazumejo znanstveniki!
Od 22. do 25. maja je bil v Domu sindikatov v Beogradu VI. kongres Svetovnega društva za družbeno varstvo. Delegatov na njem je bilo nad sto, med njimi predstavniki 22 evropskih, azijskih in afriških držav.
Ljubljana je bila junija prizorišče elitne kulturne manifestacije. Dne 11. jun. je predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher v imenu predsednika republike tovariša Tita odprl IV. grafični bienale v Moderni galeriji. Na njem so razstavljali svoja dela najboljši umetniki iz Japonske, Anglije, ZDA, Italije, Poljske, Belgije, Sovjetske zveze, Francije, Švedske, Nizozemske, Španije, ZAR, Jugoslavije in drugih dežel. Jugoslovanski umetniki so si v tej ostri mednarodni konkurenci grafične elite priborili lepe uspehe, zlasti priznani umetnik-slikar Riko Debenjak, ki je dobil drugo nagrado v znesku 300.000 din in si debi drugo mesto z japonskim slikarjem Kumi Sugajem. Prvo nagrado v znesku pol mibjona dinarjev je dobil Japonec Tozo Hamagucbi.
Od 1. do 13. avgusta je bil v Splitu XII. slavistični seminar, ki ga vsako leto organizira oddelek za slovansko filologijo na zagrebški filozofski fakulteti. Razen številnih domačih je prišlo na seminar 59 slavistov iz 14 držav, prvič tudi iz Poljske in Romunije.
Od 10. do tl. avgusta je hiil v Beogradu XI. kongres Evropske unije pridelovalcev hmelja, ki so 'Se ga udeležili predstavniki osmih evropskih držav.
Na Korčuli se je 26. avgusta začelo III. mednarodno posvetovanje Svetovnega epidemiološkega društva. Navzočih je bilo 130 strokovnjakov z vseh petih celini in 20 zdravnikov-epide-miologov iz Jugoslavije.
Dubrovnik je bil od 4. do 8. septembra prizorišče pomembnega mednarodnega zborovanja. Zbriilo se je 260 predstavil ikov 42 držav z vseh kontinentov na zborovanj n za hidravliko. Na zborovanju so prebrali nad 130 referatov. Po 'zborovanju so si udeleženci ogledali nekatere hidrotehnične objekte im inštitute v Splitu, Dubrovniku, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Septembra so bile uprte oči vseh šaltistov sveta v Bled. Na vel orno jistrskem šahovskem turnirju so se pomerili sami »kanoni«, med njimi bivši svetovni prvak Rus Mihael Talj, ameriški mojster »Robby« Eiisoher in še cela plejada slovečih šahistov, kot so Gl ¡goric. Petrosjan. Keres,
Cieller, Darga, Donner, Pontisch, Oiafsspn, Bi-sgu¡er, Trifunovič in druga. Zmagal je nekdanji svetovni prvak Mihael Talj.
Od 10. do 16. oktobra je .bil v Ohridu XII. mednarodni kongres bizantimologov, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo predsednik Tito. Zbranih je bilo nad 600 domačih in tujih znanstveni-
kov, predstavnikov nad 30 držav z vseh kontinentov. Med drugim so si udeleženci 'tega kongresa ogledali 'tudi razstavo jugoslovanskih ikon, med katerimi iso najbolj dragocene zlasti ikone iiz Ohrida. Najstarejša ikona je hz 11. stoletja. Na kongresu so sklenili, da bo XIII. kongres bi-zantinologov leta 1966 v Oxfordu.
IGOR PREŠERN
Kratke zanimivosti
Podjetje za vodna pota »Ivan Milutinovič« iz Beograda se bo v kratkem lotilo izsuševanja velikih slamih jezer v 'bližini Kalkute v Indiji. Izsuševalna dela, ki bodo 'zajela približno 3500 kvadratnih milj, bodo1 trajala skoraj šest let. To bo doslej naj večje javno delo, kar so jih jugoslovanska podjetja prevzela v (tujimi. Vrednost izsuševalnih del bo znašala približno 17 milijonov dolarjev, delalo pa bo 60 jugoslovanskih strokovnjakov in kakih 140 indijskih delavcev. Na izsušenih površinah bodo v prihodnjih letih zgradili nove stanovanjske okraje Kalkute. Za izsušitev slanih jezer bodo predvidoma porabili kakih IS milijonov kubikov peska in kamenja.
Podjetje »Geo.is11raživanja« iz Zagreba je začelo pred kratkim graditi v zahodnem Iraku 102 vodnjaka. Vrednost teh del, ki bodo predvidoma trajala dve leti, znaša približno dva in pol milijona dolarjev. Vodnjaki 'bodo globoki kakih 500 metrov in bodo dajali približno pet litrov vode v sekundi. Iz teh vodnjakov se bodo oskrbovala z vodo beduinska plemena, ki žive v puščavah. Podjetje »Geoistraživanja« je dobilo naročilo za graditev teh vodnjakov zlasti spričo velikih uspehov in izkušenj, ki si jih je pridobilo pri graditvi vodnjakov v ZAR. Podjetje pa se pogaja za graditev vodnjakov še z nekaterimi drugimi državami na Srednjem vzhodu.
Ro pogodbi bo tovarna »Rade Končar« iz Zagreba tudi v letu 1962 sodelovala pri nadaljnji graditvi evropskega centra za jedrske raziskave v Ženevi (Švica). »Rade Končar« bo dobavil po pogodbi posebne magnete, ki pospešujejo gibanje elektronskih delcev. Vrednost tega dela, ki je bilo sklenjeno na licitaciji v zelo ostrih konkurenčnih pogojih (za prevzem tega dela so se potegovala tudi številna znana podjetja iz Švice, Francije, Zahodne Nemčije itd.), bo znašala približno 370.000 dolarjev. Znamo je, da je »Rade Končair« dobavil za ta koncerni že 1959. leta 21 štiripolnih leč in še nekaj druge opreme v skupni vrednosti 54.000 dolarjev.
Pred kratkim je bila dograjena 'luka v Tripolisu. Zgradila pa sta jo beograjsko podjetje »Invest-impoirt« ter splitsko gradbeno podjetje »Obala«. Vrednost gradbenih del znaša približno
4.5	milijona dolarjev. Luka v Tripolisu je važna tudi zato, ker se tu končajo naftovodi iz severnega Iraka im vrelcev pri Kirlkuki in Mosmlu.
Podjetje »dnvest-impor.t« je razen luke v J ri-pioiiism nedavno dogradilo tudi akumulacijski jez v severnem Libanonu. Voda iz jezera, ki je nastalo za jezom, bo namakala kakih 7000 ha plodne zemlje v dolini reke Raret.
V Etiopiji gradijo pod nadzorstvom strokovnjakov zagrebškega podjetja »Elektropirojekt« veliko hiidroceintralo Tis A-baji. To bo prva elektrarna na Modrem Nilu. njena zmogljivost pa bo znašala 16.000 kW. Opremo za elektrarno Tis Abaji izdelujejo ljubljanski »Litostroj« (t u rib i -ne), 'zagrebški »Rade Končar« (generatorji) in mariborska »Metalna« (mehanična oprema). Načrte za to elektrarno je izdelalo podjetje »Blektro-projekt« iz Zagreba, pogodbo o celotni investiciji pa je sklenila izvozna skupnost »INGRA« iz Zagreba.
M
Del rekonstruirane tovarne aluminija v Kidričevem. Po končani rekonstrukciji bo tovarna podvojila letno proizvodnjo
Jugoslovanski znanstvenik sodeloval
pri pomembnem odkritju
Lami septembra sme zvedeli za nov pomemben znanstveni dogodek današnjega časa: odkrili so nov osnovni delec materije, imenovan »Omega« mezon.
Prizorišče odkritja je bila univerza Berkeley v Kaliforniji, njegovi avtorji pa znanstveniki: Maglic, Alvarez, Roisenfeld in Stevenson.
Do odkritja je prišlo z dramatičnimi in skrajnje 'težavnimi napori. Od leta 1957, ko je skupina japonskih znanstvenikov prišla do teoretične predpostavke, da tak delec obstaja, je šest skupin znanstvenikov žrtvovalo ves svoj čas, da bi ga izsledili. Uspeh je bil dosežen šele štiri leta pozneje na osnovi dela znanstvenikov univerze Berkeley, ki so bili mnenja, da bi mogel biti Omega mezon precej težji kakor so tedaj sodili.
Da so dobili 90 fotografij, ki so omogočile znanstvenikom, da so videli mezon, je bilo treba napraviti trideset tisoč fotografskih posnetkov.
Atomski fiziki menijo, da je zadnje odkritje pogrešanega člena pripomoglo k popolni sliki protona in neutrona.
Kalifornijski znanstveniki so doprinesli velik dellež k odkritju. Nobelov nagrajenec E. Macmillan, direktor herkeleyskega laboratorija, kjer so odkrili mezon, je dejal, »da odkritje omogoča največji 'napredek v razumevanju osnovnih delcev materije«, ameriško javno mnenje pa je označilo odkritje kot »velikanski korak naprej«.
Eden izmed vodilnih jugoslovanskih atomskih izvedencev, dr. Pavle Savič, ki je svoj čas sodeloval z Marie Curie, je izjavil dopisniku »Politike«, da je to izredno pomembno odkritje.
Ko je nadalje omenil enega izmed avtorjev odkritja, 30-letnega jugoslovanskega znanstvenika dr. Bogdana Magliča, je dr. Savič dejal, da je ta uspeh njegovega bivšega učenca zelo razveseljiv. Rekel je, da velikanski uspeh dr. Magliča mi prišel nepričakovano, kot bi kdo mislili, kajti dr. Magliča odlikujejo znanje, nadarjenost, odločnost in volja.
Predsednik Združenih držav John Kennedy je v brzojavni čestitki izjavil, da bo /novi mezon omogočil znanstvenikom boljši vpogled v strukturo atomskega jedra. Posebno je bil vesel, ko je izvedel, da je eden izmed znanstvenikov, ki so odkrili nov mezon, jugoslovanski znanstvenik, ki je ta čas na specializaciji v Berkeleyu.
*
September last marked yet another important scientific achievemeinit in our day: a new elementary particle of matter called the “Omega” meson was discovered.
The scene of the discovery was Berkeley University in California and its authors, four scientists: Maglic, Alvarez, Rosenfeld and Stevenson.
Dramatic and arduous efforts, however, preceded the discovery. Since 1957, the year when a group of Japanese scientists arrived at the theoretical assumption that such a particle existed, no less than six scientific teams devoted their full time to tracing it. Success came only four years later through the work of the Berkeley team, who hit on the idea the Omega meson might be much heavier than was reckoned.
To obtain 90 photographs which enable the scientists to see the meson, it was necessary to make thirty thousand ¡photos of the experimental process.
The concensus of opinion among atomic physicists is that this latest discovery has just about provided the missing finks for a full picture of the proton and neutron.
The California scientists have been given the highest tributes since their discovery. Nobel Prize wiener E. Macmillan, Director of the Berkeley Laboratory where the discovery was made, declared that it will make possible “important advances in our knowledge of the basic particles of matter”, and American public opinion has characterized the achievement as “a giant step forward”.
One of the leading Yugoslav atomic experts, Dr Pavle Savic, who at one time worked with Marie Curie, told Politika’s correspondent that this was an exceptionally imoprtamt discovery in the field science dealing with the structure of matter. Commenting ¡on oine of the authors of the discovery, the 30-year-old Yugoslav scientist, Dr Bogdan Maglic, Dr Savic said that his former pupil’s success was most gratifying. He went on to say that the feat was not as unexpected as one might suppose, given the necessary skill, talent, determination and will to succeed on the part of Dr Maglic.
The United States President, Mr. John Kennedy, joined in paying tribute to the discovery, in a telegram of congratulations he stated that the new meson would help scientists gain a greater insight into the structure of the atomic nucleus. He also said that he was particularly happy to learn that one of the discoverers was a Yugoslav scientist, who was at present specializing at Berkeley.
Jože Udovič:
Vonj p okolmim h cim
Kako le gledam, zemlja, d valujoči luči večera, drhtim ob tvojih klicih in trpki okus poslavljanja mi zaliva usta dan za dnem.
Tvoje oko sem, tvoje srce, tvoja duša, tvoj spomin, v meni se razpenjajo tvoje
mavrice,
v meni gledajo oči mnogih src in govore vdana usta davnih ljubezni, v mojih prsih se sveti dih neznanih žena, v meni dihajo tvoja leta.
V sebi nosim šumenje gozdov, ki jih že davno ni več, in vonj pokošene trave, v njem se druži cvet in smrt.
Kakor skriven, teman čar
govorim te besede,
in ko hodim po nizki travi
v otožnem vetru in blagi luči,
čuti to krhko bitje,
da jih ti govoriš,
ti jih govoriš.
Kovčki so pripravljeni, srce prekipeva v hrepenenju...
Ne vem, v katerem izmed številnih pisem, ki jih dan za dnem prejema Slovenska izseljenska matica, je bilo to napisano in v katerih so bile podobne misli malo drugače povedane. Le to lahko že zdaj določno rečemo, da bo, kakor sodimo po pismih in iz poročil v listih, letošnji obisk izseljencev rekorden.
Kovčki so pripravljeni, srce prekipeva v hrepenenju . . .
Tudi pri nas se pripravljamo. V podružnicah Slovenske izseljenske matice, ki jih imamo danes skoraj v vseh večjih krajih Slovenije, je živahno, da nikoli tega. Treba se je pač pome-
JuLij Kožuh iz Buenos Airesa je letos po 34 letih obiskal d Oseku mater in brata
niti o številnih podrobnostih — o prireditvah, sprejemih in sploh o vsem, kar je v zvezi s prihodom naših ljudi, ki bodo z vseh strani sveta po dolgih letih prišli obiskat svojo rojstno deželo, da si jo ogledajo, kakšna je zdaj in da si odpočijejo enkrat spet res doma.
Ameriški rojaki nas bodo letos obiskali zelo zgodaj. Kakor nam napovedujeta naša vodilna potovalna urada iz Clevelanda Avgust Kollander in Bled, bomo prve skupine izletnikov pozdravili na naših tleh že v maju. Tako je prav. Naši holmci in doline 'bodo takrat vsi v cvetju, da bo srečanje lepše.
Pravzaprav so prvi letošnji obiskovalci že pri nas. Prvi lastovki, kakor smo navajeni reči, sta bila naša primorska rojaka Florijan Bartl iz Čezsoče pri Bovcu, ki je nedavno prišel iz Chicaga po 48 letih obiskat rodni kraj, in Julij Kožuh :iz Oseka, ki je pred 34 leti odšel v Buenos Aires v Argentini in je zdaj po toliko letih spet objel svoje drage domače.
Med prvimi skupinami, ki so za letos napovedale svoj obisk, bo najbrž skupina Ameriške bratske zveze pod vodstvom predsednika finančnega odbora ABZ Janka N. Roglja, s katerim smo se tudi lani srečali. Stalni poročevalec zanimivih clevelandskih novic v ameriški Prosveti Anton Šalbec prav tako napoveduje svoj obisk v maju — seveda ne pride sam, temveč s ¡skupino, s katero se bo pripeljal z letalom. Tudi v juniju in juliju je 'napovedanih več skupin iz ZDA, med njimi izletniki Slovenske dobrodelne zveze pod vodstvom člana njenega glavnega odbora Jožka Penka.
V prvih dneh junija nas bo med drugim obiskala tudi skupina izletnikov pod vodstvom glavne tajnice Progresivna h Slovenk Joseph in c Tratnikove im soproge prvega podpredsednika SNOJ EU e Samanicheve. V tej ¡skupini bo predvsem naša druga in tretja generacija ameriških
6(’-letni Florijan Bartl iz Čezsoče pri Boocu, ki je po 48 letih prišel iz Chicaga obiskat sorodnike (fotografiran je pred Park-hotelom v Novi Gorici)
Sto vencev, ki ,so doslej poznali rojstno deželo svojih staršev in starih staršev le iz njihovega pripovedovani j a im jo bodo letos prvič videli. V Sloveniji ostanejo le osem dni. Ogledali si bodo najlepše in najpomembnejše 'kraje ter seveda obiskali rojstne kraje svojih staršev. Nato pa jih bo pot vodila dalje. Poleg Slovenije bodo obiskali Italijo, Švico, Pariz in London.
Kakor nam poročajo potovalne pisarne, so prijave letošnjih izletnikov v polnem teku. Zato
Grosupeljska podružnica Slovenske izseljenske matice ie izgubila predsednika
I prvi poloDici januarja je Grosuplje imelo pogreb kakršnega še ni bilo. Od blizu in daleč so se prišli ljudje poslovit od grosupeljskega zdravnika dr. Franja Podkoritnika, ki so ga spoštovali in imeli radi. Nepregledna množica ga je spremila do groba, ki ga je prekrilo nad 60 vencev raznih društev in organizacij in njegooih številnih prijateljev. Grosupeljčani so izgubili dobrega zdravnika, društva in organizacije pa vestnega sodelavca. Tudi Slovenska izseljenska matica je zgubila v njem prizadevnega predsednika svoje podružnice na Grosupljem. Dr. Podkoritnik si je zlasti prizadeval pri postavitvi Adamičevega spomenika na Grosupljem. Z njim smo se zadnjikrat srečali na spominski proslavi ob desetletnici Adamičeve smrti lani 4. septembra (na sliki desno). Nihče od nas ni takrat slutil, da smo si zadnjikrat segli n roke.
zdaj še ne moremo podrobneje pisati o tem, kdo vse nas bo letos ¡obiskal. Med tistimi, ki so nam obljubili, da nas morda letos spet obiščejo, sta tudi znani in priljubljeni voditeljici skupin — glavna tajnica Slovenske ženske ¡zveze Albina Novakova iz Chicaga in Jennie Troha iz Bar-bertona. Stalni povratek v letošnji pomladi sta nam napovedala med drugimi tudi zakonca Simčičeva diz Miamija v Floridi. Čeprav zdaj, ko to pišem, pri nas še niti malo ne diši po pomladi, pri Matici že ikar vsak dan čakamo, da se vrata odpro in nats veselo preseneti naša draga, vedno nasmejana Tončka, s katero smo se osebno seznanili leta 1954. Dobrodošli vsi, ki nas boste letos obiskali!
Tudii letos bodo izletniki v sitarem kraju zadovoljni, kakor so bili v preteklih letih, kar dokazu jejo številni dopisi, ki jih pošiljajo Matici, iin članki v ¡slovenskih ameriških listih. Najbolj veselo srečanje ameriških rojakov bo’ letos 4. julija na ¡Dolenjskem, na Otočcu, kjer bodo imeli svoj tradicionalni vsakoletni ameriški piknik. Fo bo res pravi piknik v prijetnem gozdiču ob mogočnem starem gradu, ki se dostojanstveno ogleduje v zeleni Krki, v gradu, ki je zdaj preurejen v eno naših najbolj gostoljubnih in priljubljenih gostišč.
Dolenjci se že z vso vnemo pripravljajo na to prireditev. Slovenska izseljenska matica pa jim seveda pomaga z nasveti in navodili. Dolenjci pravijo, to mora biti nekaj prvovrstnega, posebnega, domačega, čisto dolenjskega. In če tako pravijo, tako tudi bo. Podrobneje o pikniku bomo še ¡poročali, kakor tudi o drugih prireditvah, ki bodo v okviru letošnjega Izseljenskega tedna za ameriške in evropske rojake ter o ¡izletih, ki jih bomo organizirali posebej za naše ¡izseljence.
Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku zdravi, vzgaja, šola in poklicno usposablja invalidno mladino od 7. do 20. leta. Zavod ima moderno urejeno fizioterapijo, osnovno šolo, vajensko šolo z osmimi učnimi delavnicami ter internat za 110 gojencev. Na sliki: zdravljenje invalidnih otrok s fizioterapijo
Iz zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku: Mladi gojenci se v urarski delavnici pripravljajo za svoj bodoči poklic.
V pletilski delavnici zavoda invalidne mladine v Kamniku: Ta dekleta bodo postale dobre pletilje
Naša skr
V naši domovini posvečamo največjo pozornost skrbi za člo veka, iza lepo in urejeno življenje delovnik ljudi, posebno pa z« vedro življenje otrok. Po drugi svetovni vojni smo morali predvsem poskrbeti za pomoč vsem v vojni prizadetim otrokom brez staršev, invalidom im drugim žrtvam vojne. Zdaj pa odstranjujejo organi socialnega varstva vse tiste težave, ki prizadevajo družine spričc naglega razvoja industrije in s tem v zvezi vedno večjega zaposlovanja žensk v gospodarstvu. Zlasti v zadnjih letih se je razvila široka skrb za otroke, od najmlajših do išolski-h otrok in tistih, ki so na kakršenkoli način izgubili lastno družino. Te naloge oprav-1 jajo predvsem socialno-varstveni organi pri občinah, ki jim pomagajo številne družbene organizacije, kot društva prijateljev mladine, ženska društva, odbori Rdečega križa itd.
Pod posebnim varstvom socialnovarstvenih organov je v Sloveniji približno 14.000 otrok in mladine. To- so predvsem otroci brez staršev ali pa otroci iz socialno im zdravstveno ogroženih družin, ko so njihovi starši sicer živi, je pa v domačem okolju kakorkoli ogrožen njihov pravilen duševni in telesni razvoj. Poleg tega skrbijo socialno-varstveni organi za otroke padlih borcev ter v sodelovanju z ustreznimi organizacijami pomagajo otrokom, ki so v minuli vojni izgubili svoje najdražje — pri šolanju in usposabljanju za poklice, ki jih -najbolj veselijo.
Skrb za otroke, potrebne posebne skrbi socialno-varstvenih organov, je -urejena z mnogimi zakonskimi predpisi. V smislu teh predpisov sta se v Sloveniji v glavnem uveljavili dve obliki skrbi za otroke pod -družbenim varstvom: oddaja v ustrezne otroške in mladinske domove ali pa v rejniške družine. Za pravilen duševni in telesni razvoj otrok, ki so ostali brez lastne družine, namreč nikakor ne zadostuje, da pristojni organi socialnega varstva poskrbijo samo za njihove osnovne življenjske pogoje; mnogo važnejša je globoka čustvena navezanost otrok v takem -okolju, kjer je možno, da se čimbolj prirodno razvijajo. Zaio je oskrbovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok pri rejnikih primernejše o-d življenja otrok v raznih, še tako lepo urejenih -otroških -in mladinskih domovih. V domovih se vzgajajo le taki otroci, ki so iz važnih razlogov potrebni posebnega vzgajanja in šolanja.
Pri rejnikih živi v Sloveniji približno 4000 otrok, vtem ko se \ raznih otroških in mladinskih domovih oskrbuje kakih 800 otrok.
)ka in družino
Mnogo je pri nas družin, ki rade sprejmejo v oskrbo rejenčka ali otroka brez staršev celo posvojijo. Rejenček ali ¡posvojeneek prinaša v take družine srečo toplega otrokovega nasmeha. Preden pa se s oc i a1 In o - v a rsi veni organi odločijo, da dajo otroka v posvojitev ali v rejo, skrbno ugotovijo življenjske razmere družin, ki želijo sprejeti v hišo tujega otroka. Od teh družin se zlasti zahteva, da otroku kolikor je možno ¡nadomestijo prave starše din mu v krogu svoje družine nudijo toplino in ljubezen, kar je važen pogoj, da zraste ¡otrok v srečnega, zdravega in delavnega človeka.
In naša invalidna mladina?
Zelo veliko Skrbi posvečajo soc i a In o - v a rs t v oni organi tudi šolanju in poklicnemu usposabljanju ¡otrok, ki so kakorkoli prizadeti v duševnem in telesnem razvoju — to je slepih, gluhih, ¡telesno invalidnih, duševno prizadetih An drugih otrok, ki se ne morejo šolati v normalnih šolah. Talki otroci ¡se šolajo in poklicno usposabljajo v posebnih zavodih, za katere v celoti skrbi država. Ko se otroci izšolajo, pa jih ¡socialno-varstveni organi s pomočjo ustreznih družbenih organizacij pošljejo na primerna delovna mesta v tovarnah, obrtnih delavnicah, v raznih uradih itd.
Za šolanje, vzgojo, poklicno usposabljanje tako .otrok, ki živijo pri rejnikih, kakor tudi tistih, ki se oskrbujejo v domovih in zavodih. dajejo pristojni social no-varstveni organi velika denarna sredstva, ¡ki so predvidena v proračunih občin oziroma v raznih skladih, namenjenih za urejanje socialnih vprašanj v občini. Velika ¡sredstva dajejo pristojni organi tudi ¡za pomoč šolskim otrokom, saj imajo skoraj vse šole v Sloveniji šolske kuhinje, kjer ¡prejema šolska mladina malice in kosila. V počitniških mesecih pa je tudi velikemu številu šolske mladine omogočeno letovanje ob morju An na planinah.
Posebna pozornost pa je posvečena tudi otrokom zaposlenih mater, ¡saj je bilo v Sloveniji ustanovil jenih že kakih 200 otroških ustanov, ¡kjer se otroci mude, igrajo, učijo ¡ter prehranjujejo v času, ko so njihove matere zaposlene.
V ¡skrbi za otroke in družine so občine (komune) osnovna žarišča za urejanje vsakdanjih življenjskih vprašanj, zlasti vprašanj osebne lin družinske blaginje ter za izpolnjevanje nalog socialnega varstva za ¡zadovoljitev potreb vsakega občana.
Trije rejenčki (bratec in sestrici). Mama živi d Parizu, oče je v Kanadi. Mali ptički brez gnezda so našli ljubezen in skrbno nego v d^mu rejnice Antonine Pustavrhove, vdove in dobre matere že odraslih sinov.
Gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine so tudi prav vneti športniki
LIDIJA ŠKOFIČ
Pomlad prihaja (foto: Vlastja)
V Beli krajini bodo obdelali 5000 ha doslej neplodnih površin. Strokovnjaki Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo iz Ljubljane so vso to doslej nekoristno, z grmičevjem poraslo zemljo natančno preiskali in jo razdelili na parcele, najprimernejše za plantažne gozdne nasade, za intenzivne gozdne nasade in za pogozdovanje.
Tudi d Črnomlju bodo dobili samopostrežno trgovino. Prostore bo imela v posebnem novem poslopju. Stroške za gradbena dela bo krila občina, opremilo pa jo bo trgovinsko podjetje »Prehrana« iz Ljubljane.
■»Krka« in »Lek«, naši domači tovarni zdravil, sta se združili v farmacevtsko-kemičnii kombinat »Farmis«. Naša domača industrija zdravil nenehno narašča. Obrat »Lek« izdeluje že tudi 95 različnih zdravil-specialitet. število novih zdravil vsako leto naraste za nekaj novih vrst. Letos pripravljajo med drugim tudi zelo učinkovito zdra-
vilo proti gripi in drugim virusnim obolenjem. V kemičnem obratu te tovarne pa bodo začeli izdelovati najsodobnejše narkotično sredstvo — dušikov ofcsidul, ki ga izdelujejo le v šestih deželah. Obrat »Krka« je lani v Ločni zgradil manjši obrat za izdelavo zdravil na podlagi organsko vezanega joda. Letos pa bodo začeli graditi nov objekt za proizvodnjo antibiotikov. Obratovati bo začel prihodnje leto. V njein bodo najprej izdelovali klortetraciklin za zobotehniko.
V	Kamniku je tovarna »Svilanit« začela prodajati nekaj novih izdelkov. Veliko je zanimanje zlasti za zavese iz umetnih vlaken, izdelane v različnih vzorcih in za samoveznice iz umetne svile, ki se ne mečka. Tudi kamniška tovarna »Titan« bo letos izdelovala več novih predmetov, predvsem razne vrste ključavnic. Lani je ta tovarna za svoje delavce dogradila dva dvanajst-stanovanjska bloka, gradi pa še stolpnico, v kateri bo 20 stanovanj, še eno z 22 stanovanji pa bodo začeli graditi. Tudi za poletna oddih delavcev so že poskrbeli. Ob morju so uredili paviljon z 41 posteljami, na Veliki planini pa šest udobnih planinskih koč.
V	Ljubljani je Svet za socialno varstvo LRS nedavno na seji razpravljal o graditvi novih mladinskih domov ter domov oziroma hotelov za upokojence. Posebna komisija bo proučila možnosti in potrebe ter poskrbela za načrte.
Posebna mladinska brigada iz Slovenije pojde v Makarsko pomagat pri obnovi domov, ki jih je porušil potres. V delovni brigadi bo 44 mladih zidarjev, električarjev, stavbnih mizarjev, vodnih inštalaterjev itd.
Vrhnika je dobila novo okrajno sodišče, ki bo delovalo za območji Vrhnike in Logatca. Lekarna se je preselila v nove lep o. urejene prostore nasproti Zdravstvenega doma. Poleg gostilne »Mantova« raste nov hotel, v okolici pa hišice kakor gobe po dežju.
Slikovita Rakova kotlina pri Rakeku bo postala privlačna izletna točka za domače in tuje turiste, ko bodo v prihodnjih mesecih odprli nov hotel. Hotel so začeli graditi lani in je v grobem že dograjen.
Kapelo v Pomurju dobro poznajo» domači in tuji turisti. Cesta na Kapelo je leto»s dobila dobro električno razsvetljavo. Zanjo je poskrbel domači krajevni o»dbor, pri prostovoljnih delih je pa požrtvovalno pomagala tudi mladina.
leželi
Karavano prijateljstva je imenoval znani jugoslovanski svetovni potnik Ti'bor Sekelj odpravo, ki jo je sestavil iz sedmih članov petih narodnosti. Odprava je 10. februarja krenila na triletno znanstveno raziskovalno' potovanje v Egipt, nato pa bo obiskala Etiopijo, Sudan in še nekatere afriške dežele, kjer bo' raziskovala malo znana področja in življenje domačinov. V skupini so snemalec »Filmskih novosti«, novinar in tudi zdravnik.
Jugoslovanska industrija ribjih konserv ima kupce na štirih celinah sveta. Lani je izvozila
80.000	ton ribjih konserv ali 2000 ton več kakor prejšnje leto.
Prejemki jugoslovanskega prebivalstva nenehno naraščajo. Po evidenci Narodne banke so znašali konec 'novembra lani 296 milijard več kakor v enajstih mesecih leta I960. Največ denarja so Jugoslovani lani porabili za nakup industrijskega blaga.
16.477 litrov krvi ,so lani darovali krvodajalci v Sloveniji. Najbolj požrtvovalni so bili Mariborčani, kjer je darovalo kri 8680 ljudi, v Celju pa 4342.
Na jugoslovanskih državnih mejah je bilo lani nad 3,160.000 prihodov in odhodov domačih in tujih potnikov, v primerjavi z letom 1960 za 700 tisoč več. Jugoslovanski državljani so več kot 726.000-krat prestopili mejo. Največkrat so potovali v Italijo, Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Francijo, Število prehodov tujih državljanov je bilo lani za pol milijona večje od prejšnjih let.
Za devetnajst milijard dinarjev svojih izdelkov bodo letos izvozile jugoslovanske ladjedelnice. Tri največje ladjedelnice — v Splitu, Pulju in na Reki imajo že sklenjene pogodbe za izkoriščanje vseh svojih zmogljivosti v letošnjem, prihodnjem in celo v letu 1964. Tudi druge manjše ladjedelnice imajo že sklenjenih veliko pogodb, številna naročila pa še neprestano prihajajo.
Pristanišče v Zagrebu na Savi, ki ga bodo začeli letos graditi, bo velikega pomena za našo rečno plovbo. Bo zelo veliko in ga bodo gradili več let. Zgraditi bodo morali tudi 12 km dolg prekop, ki bo vezal pristanišče s Savo. V pristanišču bodo zgradili tudi velik žitni silos, v katerem bo prostora za 2000 vagonov žita. Sčasoma bodo uredili Savo tudi za plovbo v Sloveniji. Pravijo, da bo promet živahen in da bodo dohodki že v 16 letih krili vse gradbene stroške, ki bodo znašali 14 milijard.
Doe sliki z uspele modne revije, ki je bila januarja v Ljubljani. Glavni pomen te revije, ki ni zaostajala za modnimi revijami, ki jih prirejajo o velikih deželah, kjer se ustvarja moda, je bil predvsem v tem, da so bili osi modeli izdelani iz domačega blaga. S 164 modeli je prikazalo modne novosti za letošnjo pomlad in poletje 43 naših tekstilnih, konfekcijskih in usnjarsko-predelooalnih pod jedi j
kulturni zapiski
Letošnji Prešernovi nagrajenci
Obletnico Prešernove smrti, ki je naš slovenski kulturni praznik, smo kakor vsa leta doslej tudi letos slovesno proslavili. Prejšnji večer je bila v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani slavnostna akademija, katere so se udeležili najvišji zastopniki javnega življenja Slovenije. Po akademiji je bil v prostorih Izvršnega sveta sprejem, ki ga je za številne javne in kulturne delavce priredil predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher.
Na slavnostni seji Prešernovega sklada so bile letos podeljene Prešernove nagrade: opernemu pevcu in glasbenemu pedagogu Juliju Betettu za življenjsko delo v slovenski glasbi, filmskemu režiserju Francetu Štiglicu za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku, pesniku Jožetu Udoviču za pesniško zbirko Ogledalo sanj in arhitektu Niku Kralju za uspehe na področju industrijskega oblikovanja in arhitekture.
Umetniška prizadevanja filmskega režiserja Franceta Štiglica so znana tudi našim rojakom po svetu, saj so filmi, ki jih je ustvaril in ki spadajo med najboljše filmske stvaritve naše mlade slovenske filmske produkcije, dosegli lepe uspehe v številnih deželah po svetu. Operni pevec Julij Betetto je kot operni pevec z uspehom nastopal doma in na tujem in ustvaril vrsto nepozabnih likov. Kot glasbeni pedagog pa je vzgojil številne mlade slovenske pevce, ki so se uveljavili doma in v tujini. Pesnik Jože Udovič se je v pesništvu začel uveljavljati že pred vojno, partizanska motivika je dala njegovim pesmim novega vzpona, nadaljnji lep razvoj je dosegla njegova poezija tudi v povojnih letih ter je dragocen prispevek k slovenski medvojni in povojni liriki. Inženir arhitekt Niko Kralj se je zlasti uveljavil na področju industrijskega oblikovanja pohištva. S svojimi izdelki in prototipi je uveljavil ustvarjalni ugled naše države v inozemstvu iu doma, čemur so dokaz številna priznanja in nagrade, ki jih je prejel za svoja dela.
Prešernove nagrade so prejeli tudi študenti raznih fakultet ljubljanske univerze ter slušatelji Akademije za glasbo in Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani.
Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za pokojnim prof. dr. Božidarjem Lavričem je bil izbran za podpredsednika SAZU prof. inž. Anton Kuhelj, za redne člane pa so bili izvoljeni književniki Ciril Kosmač, J uš Kozak in Bratko Kreft ter šefzdravnik za pljučne bolezni univ. prof. 'dr. Robert Neubauer.
Slovenska slikarka — najboljša ilustratorka leta. Na letošnji tradicionalni razstavi ilustracij, ki jih prirejajo Združenje umetnikov uporabne umetnosti, Zveza založnikov in Delavska univerza
Djuro Salaj v Beogradu, je prejela prvo nagrado slovenska akademska slikarka Lidija Osterc. Njene barvne ilustracije Grimmovih pravljic so bile razglašene za ilustracije leta.
Festival slovenskih popevk bo
od 11. do 12. maja na Bledu. Avtorji treh najboljših popevk, ki jih bodo izbrali poslušalci, bodo nagrajeni. Razen nagrad skladateljem so predvidene nagrade tudi za najboljše besedilo.
Jože Privšek najboljši skladatelj popevk. V Zagrebu so na zaključnem tekmovanju za naj-
boljšo jugoslovansko popevko izmed osemnajstih izbrali popevko mladega ljubljanskega skladatelja Jožeta Privška. Besedilo' popevke je napisal hrvatski avtor. Njen naslov je Ne p ali svijetlo u sumrak, pela pa je popevko Beograjčanka Lola Novakovič. Torej je ta popevka res pristno jugoslovanska. Popevka je bila izbrana za tekmovanje v Luksemburgu, kjer bo 18. marca izbrana najboljša evropska popevka letošnjega leta. Komponist Jože Privšek bo> v Luksemburgu dirigiral orkester, v katerem bo izbrano popevko zopet pela Lola Novakovič.
Novi domači filmi. Triglav-film je za letošnji izbor dal na razpolago naslednja domača dela: komedijo Naš avio, filmsko upodobitev Samorastnikov Prežihovega Voranca, Marjana Rožanca Umirajoči veter, ki ga je za film priredil Boštjan Hladnik, in pirvo komedijo' iz partizanskega življenja Ne joči. Peter!
Z Abrahamom se je srečala — ljubljanska Mestna knjižnica.
Najstarejša ljubljanska ljudska knjižnica — Mestna knjižnica je slavila svoj 50-letni jubilej. Pred petimi desetletji jo je ustanovil pri Šentjakobu na Vožarski poti pokojni Matija Rode. Začetni knjižni sklad Šentjakobske knjižnice — kakor se je takrat imenovala — je obsegal 248 knjig. Knjižnica je po Rodetovi prizadevnosti hitro ¡napredovala in si pridobila širok krog članov. Zdaj deluje v moderno urejenih prostorih. Na njenih ¡policah je na tisoče knjig v raznih jezikili. Na leto ima inad 95.000 obiskovalcev, ki si izposodijo nad 300 tisoč knjig.
Slovensko gledališče v Trstu je priredilo Andricev večer. Pobudo zan j so dali tržaški slovenski kulturni delavci. Obisk je bil zelo lep. O življenju in delu našega Nobelovega nagrajenca je predaval pisatelj Alojz Rebula. Dramski umetniki pa so brali odlomke njegovih del.
Nove knjige - nove prijateljice
Pred nami je toliko lepili, no-oih knjig: kar štirideset jih je izšlo o zadnjem času! Od tega je le dobra četrtina prevodov, drugo pa so domača dela.
Poglejmo najprej pesniške zbirke:
»Naplavljeni plen« (Saša Vegri)
—	Druga pesniška zbirka mlade, elementarne pesnice. Pesmi zajemajo ves človekov svet — od tihega pričakovanja do bolečega razočaranja. Spremljajo ljubezen žene, matere in preko otroka lovijo čas, ki teče, beži in mu ni mar naših prošenj in tožb.
»Ogledalo sanj« (Jože Udovič)
—	V knjigi so zbrane predvojne, medvojne in povojne pesmi. Ko jih prebiramo, nam je, kakor da hodimo po neskončnih pokrajinah pesnikove duševnosti: nič ni popolnoma resnično — in vendar je vse res; nič nam ni znano in vendar vse poznamo, kot da je v nas samih, kot da odkrivamo sami sebi.
»Ptice selivke« (Rabindranat Tagore — poslovenil Alojz Gradnik). Tagore je med Slovenci znano in priljubljeno ime. Alojz Gradnik je prevedel že njegove zbirke: Rastoči mesec, Vrtnar, Gitandžali, Žetev in sedaj so pred nami Ptice selivke.
Vsa knjiga je sestavljena iz drobnih resnic, drobnih biserov, drobcev lepote same. Poslušajte prvo:
»Ptice selivke prihajajo poleti pet k mojemu oknu in odletajo.
In rumeni jesenski listi, ki nimajo pesmi, krilijo in padajo vzdihujoč.«
In sedaj sezimo po prozi jemljimo knjige, kakor nam pridejo pod roko; izbirali bomo potem. ko bomo pregledali vse.
»Račke po reki plavajo« (Saša Vuga) — Zbirka novel pisatelja, ki ga poznamo predvsem po delu
Veter nima cest. V knjigi so medvojne in povojne zgodbe. Samo nekaj naslovov, da vam bo bližja: Ljubila je marjetice, Naša ljuba stara mamica, Drevesa umirajo stoje.
»Na robu življenja« (Lojz Krajgher) — Spomini in zgodbe iz časov vojne: V hribih, Fragment iz dachauskih ječ, Večer pred hajko v hribih — stvari, ki ■ste jih mnogi morda sami preživeli, mnogi slišali o njih ali pa brali. Kdor pozna pisca in čas, ki ga opisuje, bo rad segel po knjigi.
»Čas in zavest« — Eseji in kritike petindvajsetih jugoslovanskih avtorjev, ki so v letih med dvema vojnama ali pa v času okupacije živeli in tudi umirali za obstoj napredne književnosti. Ta zbornik je torej istočasno zakladnica svobodoljubnih idej in oddolžitev vsem, ki so dali zdravje ali celo življenje za svobodo.
Med pisci so naši dobri znanci: Srečko Kosovel, Boris Kidrič. Oton Zupančič, August Cesarec. Ognjen Priča, Vladimir Nazor in drugi. Vsem, ki žele globlje spoznati čas in prodreti v zavest našega ljudstva, bo knjiga zanimiv in dobrodošel kažipot.
»Črna kri« (Mitja Vošnjak) -Na platnicah knjige piše: -»Partizanske in ilegalne tiskarne so bile duša naše revolucije; veliko je že napisanega o delu, ki so ga opravile, prvič pa je sedaj napisana o njih knjiga, roman o usodah tistih ljudi, ki so v ilegalnih tiskarnah delali in preživljali hude čase.«
Knjiga je bogato ilustrirana: umetniške priloge je izdelal Ive Šubic.
Ožjo partizansko snov obravnavata tudi knjigi »Kri ni vse« ( Aleksandar Vojinovič) ter »Zmaga in poraz«. (Jara Ribnikar). Obe sodita pravzaprav k prevodom, saj sta originala v srbohr-
oaščini, vendar ju bomo zaradi tematike pregledali kar sedaj.
Prva knjiga je izšla prej v slovenščini kot v originalu. Opisuje boje na Pohorju, kjer je pisatelj živel kot partizan.
»Pregled zgodovine NOB v Sloveniji« (Metod Mikuž). — Na 355 üraneh nam pisec poljudno opisuje dejstva iz NOB. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami. Priložen je tudi seznam dokumentov.
Druga knjiga posega v spomlad leta 1945. Z napetostjo detektivke opisuje prizadevanja partizana Stevana, da bi našel sovražni radijski oddajnik. Prednost knjige je ne le napeta zgodba, ampak tudi poglobljeno opisovanje osebnega življenja junakov.
»Poglavja iz boja za socializem« (Ivan Regent) III. del. — V knjigi so zbrani članki in govori iz časa po drugi svetovni vojni. Pisec sam pravi, da bi marsikatero besedo bilo treba danes drugače povedati — vendar gre tu za stvari, ki smo jih želeli doseči in smo jih dosegli.
Izredna izdaja! Vsak je postal pozoren ob velikem napisu v naših izložbah ter je nestrpno prebral naslov knjige: »Proces o Jeruzalemu« (Herbert Grün). Skoraj vsi smo po radiu ali televiziji spremljali obravnavo proti Eich-mannu, toda gradivo, izdano o knjigi kot skladna celota, je nekaj, kar bomo še večkrat natančneje pregledovali: ne zato, da bi se mučili — ampak zato, da nas drugi ne bi nikdar več mučili.
Pa še zaradi nečesa ima knjiga posebno veljavo. Pred kratkim se je namreč smrtno ponesrečil njen pisec, Herbert Grün. Smrt tega mladega, nadarjenega pisatelja nas je hudo prizadela.
Pa naj za danes zaključimo. Nadaljevali pa bomo v prihodnji številki.	NF?A MAVBER
Koroški Slovenci ob začetku leta 1962
Ob začetku novega leta po stari navadi naredimo obračun s .starim, predvsem pa naredimo načrte za novo leto. Koroški Slovenci gredo v novo leto z jasnimi načrti in odločnimi koraki. Oba predsednika osrednjih sl-oveniskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter in prof. dr. Valentin Inzko ¡sta v svojih novoletnih poslanicah izrazila odločnost koroških Slovencev v boju za enakopravnost in pravice, (ki so jim zagotovljene v
7.	členu avstrijske državne pogodbe. Odprta vprašanja kot -so: slovenski uradni jezik, šolska nadzorna oblast ¡za -slovenske in dvojezične šole. primerni učbeniki, povrnitev škode izseljencem med vojno i. dr. bod-o bržčas na dnevnem -redu v letošnjem letu. Avstrijska ¡zakonodaja zelo počasi ureja vprašanje manjšin in nazadnje sprejme zakone, s katerimi se manjšina ne more strinjati, -kot sta n. pr. zakon o manjšinskem šolstvu in slovenskem uradnem jeziku na sodiščih na Koroškem. Stiki z odgovornimi ministri vlade -so sicer v zadnjem letu rodili nekatere uspehe, koroški Slovenci pa želijo, da bi takšni stiki postali ¡stalna praksa pri urejanju vseh zadev, ki se neposredno nanašajo inia manjšine in so pogosto življenjsko važne zanjo.
Volitve zastopnikov v deželno in okrajne kmetijske zbornice na Koroškem lahko Slovenci označijo za dogodek, ki bo ugodno vplival na delovanje manjšine v letu 1962. Volitve zastopnikov v kmetijske zbornice so za koroške Slovence dokaj pomemben dogodek, -saj vemo, da se je večina Slovencev obdržala le bolj na podeželju. Povsod drugod je ponemčevanje -že tako napredovalo, da Slovenci s ¡samostojnim političnim nastopom ne bi več uspeli. Koroški Slovenci so -na volitvah v kmetijsko zbornico, ki so bile lani 19. novembra, nastopili z enotno -listo pod imenom Skupnost južn-okoroških kmetov in dosegli pomemben uspeh. Prvič po letu 1920 število njihovih -glasov ni bilo manjše, temveč celo večje. Obdržali so vsa dosedanja mesta v okrajnih in deželni kmetijski zbornici. Zanimiva je -ugotovitev, da je v povprečju vsak sedmi volilni upravičenec v celovškem, beljaškem in velikovškem okraju volil listo koroških Slovencev, ki je ¡dobila 1811 glasov. .Novi člani zbornice so se pogumno lotili dela in ¡sklenili, -da bo volilni program podlaga za njihovo nadaljnje delo.
Posebno v-elika skrb koroških Slovencev velja izobrazbi njihove mladine. Ni čudno, da sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev ob novem letu sklenili nasloviti na zveznega ministra za šolstvo dr. Drimmla. zunanjega ministra dr. Kretskega in
deželnega glavarja Wedeni-ga vlogo, v kateri zahtevata uvedbo dopoldanskega pouka ¡na državni realni gimnaziji ¡in gimnaziji za Slovence v Celovcu. Prav ¡tako sta zahtevali čimprejšnjo zgraditev lastnega poslopja ¡za to -srednjo šolo, ki bo imela vsako ile-to več dijakov. Po zadnjih podatkih ima šola 268 dijakov, jeseni se bo njihovo število še povečalo in bo šola imela, po sedanjih predvidevanjih in ¡na podlagi večletnih izkušenj nad 300 dijakov. Slovenska gimnazija je v šolskem letu 1957/58 začela s tremi razredi in bo prihodnje leto priznala zrelost prvim mladim slovenskim inteliigentom, ki jim bodo nato odprta vrata na katerikoli avstrijski univerzi. Starši veliko žrtvujejo za vzgojo svojih -otrok, katerih večina prebiva v dijaških domovih v Celovcu, ker so njihovi domovi tudi nad 50 km oddaljeni od Celovca. Zelo potrpežljivi morajo biti tudi vzgojitelji, kajti ves pouk se odvija v popoldanskem času. Slovenska gimnazija pač samo ¡gostuje v neki -drugi, čeprav zelo lepi nemški šoli. To je edina ¡srednja šola na Koroškem, ki ima samo popoldanski -pouk. Samo popoldanski pouk zahteva tudi od dijakov več naporov. Zato so doseženi uspehi, ki jih ugotavljamo v vsakoletnem tiskanem poročilu ¡gimnazije, tembolj hvaile vredni. Že večkrat je bilo zastopnikom koroških Slovencev -obljubljeno, da bo problem 'popoldanskega pouka in lastnega poslopja urejen. -Po ¡nepotrjenih vesteh -bodo prva denarna sredstva na -razpolago že leto,s, čeprav to nemškim nacionalnim organizacijam, posebno pa Heimatdienstu, ni ¡prav nič po volji. Tudi poslanec velik-onemiške »svobodnjaške« stranke je v deželnem zboru med -proračunsko -debato odločno odklonil -nameravano zgraditev poslopja za slovensko gimnazijo v Celovcu. Jasno je, da bi se ¡narod, ki ne bi imel lastnih izobraženih ljudi, utopil v večinskem narodu. To je tudi bolj ali manj ¡prikrita želja nekaterih nacionalističnih nestrpnežev na Koroškem.
Bodoča slovenska inteligenca, današnji di jaki, se zavedajo svoje odgovornosti, ki jo bodo prevzeli v poklicnem in narodnem življenju kot Slovenci. Sredi decembra 1961 so ustanovili »Koroško dijaško zvezo«, ki -naj bi jim posredovala čirnveč izkušenj pri aktivnem vključevanju v narodn-o življenje in jih usposobila za delo v -kulturnih društvih in drugih organizacijah Slovencev.
Kulturno in prosvetno delo se med koroškimi Slovenci v zimskih mesecih zelo razmahne. O tem pričajo številni nastopi, prireditve 'in -predavanja. Slovenska prosvetna zveza pa je za zimske večere poskrbela za zanimivo branje. Kakor
vsako leto, je tudi lani .svojim naročnikom pripravila zbirko leposlovnih knjig in koledar, ki je lani izšel s pestro vsebino itn, v novi opremi.
Tudi zimski ¡šport si je utrl pot med koroške Slo vence. Tu prednjači športno društvo iz Za-bomca, ki je letos z otvoritvijo 60-metrske -skakalnice vzbudilo pozornost mednarodne športne javnosti. Skakalnica je bila zgrajena predvsem s sredstvi, zbranimi doma in v soseščini, znaten znesek pa .sta prispevali tudi Zveiza slovenskih organizacij in Zveza slovenskih zadrug na Koroškem. Športno društvo v Zahomou se je proslavilo tudi z odličnimi športniki, kar je pokazalo deželno prvenstvo v smučanju za mladino, ki je bilo ¡prav v tem slovenskem kraju. V Za-homcu je bil 14. januarja še mednarodni ¡mladinski ¡troboj v smučarskih ¡skokih med Koroško, Slovenijo in Videmsko pokrajino. To športno društvo se zaveda, da lahko tudi šport mnogo doprinese k boljšim odnosom med sosednimi narodi.
Kot vsi Slovenci, se tudi koroški Slovenci radi poveselijo in zberejo na večji družabni
prireditvi. Dne 20. januarja je bil tradicionalni »Slovenski pleis«, ki je bil tudi tokrat dobro obiskan. Slovenski prosvetni ¡zvezi se je posrečilo pridobiti za sodelovanje odlične instrumentalne ansamble iz Ljubljane. Te pomembne slovenske družabne prireditve so se kot gostje udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju, predstavniki tržaških Slovencev ter več kulturnih in javnih delavcev iz Ljubl jane. Veselo razpoloženje v dveh dvoranah Delavske zbornice je trajalo do ranega jutra.
Slovenska manjšina na Koroškem s svojo dejavnostjo na vseh področjih življenja terja ureditev še ¡neurejenih vprašanj, ki jih avstrijska vlada iz nerazumljivih vzrokov odlaša, čeprav priznava, da taka vprašanja obstajajo. K zavlačevanju izpolnitev zakonskih določb iz 7. člena državne pogodbe mnogo prispevajo lokalni nacionalistični elementi, ki se nočejo sprijazniti z dejstvom, da imajo koroški Slovenci enake pravice kot avstrijski narod, v okviru katerega živijo.
LOJZKA VIRTIČ
VLJUDNA, PRIJAZNA IN VESELA DEKLETA SO PRI VAS De Pue, III., ZDA
Za Rodno grudo nam po-šijam 5 dolarjev, en dolar pa za podporo listu. List zelo rad prebiram. Z zanimanjem sem n oktobrski številki bral sestavek Ine Slokan, ki opisuje srečanje s sestrično Mari/ Grash iz Milroaukeeja. Lani sta bili naši sopotnici na izletu po lepi Sloveniji. Marsikatero smešno sta nama povedali. V drugih dveh avtobusih pa sta bili Marička in Vera. Res, vljudna, prijazna in vesela dekleta so pri vas in lepo skrbijo za izletnike. Ko sem bral omenjeni sestavek Ine Slokanove, me je kar nekaj stisnilo pri srcu. Mislil sem si, ubogi naš slovenski narod, koliko si prestal in pretrpel že pred vojno in potem še zaradi grozot Hitlerjevih in Mussolinijevih tolp. Danes pa je pri vas vse drugače in vsi smo veseli tega!
Lani v septembru smo slavili 100-letnico našega mesteca De Pue. III. Tudi naše društvo št. 59 Slovenske narodne podporne je-dnote je sodelovalo pri proslavi. Za zabavni program pa je skrbel kralj polk -Frank Jankovich.
Pozdravljam vse, ki sem jih spoznal na obisku rojstne domovine, vse pri Slovenski izseljenski matici in pri Kompasut.
John Zugich
LJUBI MOJ DOMAČI KRAJ!
Eisden, Belgija
Moram vam sporočiti, da sva oba s sinom bila na letošnjem obisku stare domovine zelo zadovoljna, le prehitro so minili dnevi. Zdaj na se stalno vračava o mislih o ljubi domači kraj, si nredstaoljava lepe gorice in izredno prijazne, ljubeznive ljudi. In kako se je vse predrugačilo! Kako se je vse zboljšalo, da moraš videti na lastne oči, da verjameš. Ljudje so zadovoljni. Včasih smo jedli samo črn kruh. zda j pa črnega kruha ■'ikier sploh videli nisem. Težko nama je bilo pri srcu, ko sva morala zapustili domovino in se vrniti v tuje kraje, kjer so naši ljudje pustili svoje moči in tudi zdravje.
Ker nisem utegnila priti k vam, zdaj pošiljam naročnino za -iRodno grudo* s prošnjo, da mi jo redno pošiljate, ker bom pri prebiranju obujala prijetne spomine na Jugoslavijo.
Alojzija Spec
S proslave 20. letnice vstaje jugoslovanskih narodov, ki je bila lani v Kanadi na farmi majorja Jonesa, efana zavezniške misije pri glavnem Štabu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. O proslavi smo že pred meseci poročali, danes vam pa predstavljamo tekmovalke za Miss folijskih vstaj. Zmagala je Greta Avguštin, po rodu Mariborčanka. Na sliki prva z leve. Poleg nje Vlasta Aules in Čarni Kružič
naši mladi ljudje^
UGODNI POGOJI ZA MEDNARODNI MLADINSKI TURIZEM
Med turisti, ki v vedno večjem številu obiskujejo našo deželo, je tudi veliko mladine, med katero je tudi naš mladi izseljenski rod. Njemu v vednost objavljamo članek o našem mednarodnem mladinskem turizmu in ugodnih pogo j i h. ki jih nudi mladim turistom v letošnjem letu. S člankom 'bomo prav gotovo ustregli mladini, ki namerava letos pri nas preživeti prijetne počitnice. Objavljamo ga v treh jezikih dežel, kjer je največ našega mladega rodu.
FAVORABLE CONDITIONS FOR
INTERNATIONAL YOUTH TOURISM IN 1962
This year the Agency for International Youth Exchange is going to organize four international vacation centers for young people from all over the world, as well as eight receiving stations and two winter sports centers.
The Agency will open an up-to-date camping place with pavilions (300 beds) at Rovinj, and organize sports centers at Bohinj and in the Pohorje Mountains.
The Yugoslav Agency for International Youth Exchange has agreed to a fixed program for housing foreign ¡youths in Belgrade, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, and Skopje. The program includes housing and catering, sightseeing tours, connections with youth and students' organizations, and trips. Housing comes to $ 2 and catering to £ 1—2 a day.
The same program plans two standard tours: one from Belgrade to Titograd via Skopje and Peč, the other from Rijeka to Kotor via Zadar, Šibenik, Split, and Dubrovnik. Each tour will last 15 days.
Staying at winter sports centers in the Pohorje Mountains and at Bohinj will last 6 days each. The total expenses will amount to $ 13—15.
Young people from abroad mill spend their summer holidays in Dubrovnik, Rovinj, Bohinj, and Oteševo. Board and lodging per day will amount to $ 3 in Rovinj, and $2,5 in other centers. The charge for a bed in receiving centers will be less than $ 1, and for meals $ 1—1,5.
CONDI TIONS FAVORABLES POUR LE
TOURISME INTERNATIONAL DES JEUNES EN 1962
Le Bureau d’eehange international des jeunes ongamisera en 1952 cjuatre centres in ternationaux pour la villegiature des jeunes du monde entier. aimsi que hurt centres d’accueil et deux centres de sports d’hiver.
Le Bureau ouvrira un camp aménagé d’une façon moderne avec des pavillon® (300 lits) à Rovinj et il organisera des centres sportif® à Bo-hinj et à Pohorje.
Le Bureau Yougoslave d’écbatnge international des jeune® a adopté uin programme permanent pour le séjour des jeunes de l’étranger à Belgrade, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo et Skopje. Ce programme prévoit le logement et la nourriture, la visite des villes et de leurs curiosités, les contacts avec les organisations des étudiants et de la jeunesse eit des excursions. Le logement y revient à 2 dollars et la nourriture de 1 à 2 dollars par jour.
Ce même programme prévoit deux circuits standard: le premier allant de Belgrade à Tito-grad via Skopje et Peé, et le second de Rijeka à Kotoir via Zadar, Sibemik, Splift et Dubrovnik. Les deux circuits durent quinze jours chacun.
Le séjour dans les centres de sports d’hiver à Pohorje et à Bohinj durera six jours pour chacun d’eux. Les frais complets s’élèveront de 13 à 15 dollars.
En été, les jeunes de l’étranger séjourneront à Dubrovnik, Rovinj, Bohinij et Otesevo. A Rovinj la pension journalière sera de 3 dollars, tandis que dans les autres centres elle ne sera que de 2,5 dollars. La cotisation par lit dans les centres d’accueil se montera à moins de un dollar, et la nourriture y coûtera de 1 à 1,5 dollar.
FAVORABLES CONDICIONES PARA EL TURISMO INTERNACIONAL DE LA JUVENTUD EN EL ANO 1962
La oficina para el turismo internacional de la juventud, organizará, en el ano 1962, cuatro centros internacionales para el Deraneo de la juventud del mundo entero y además ocho puntos de recepción y dos centros para deportes de invierno.
La mencionada oficina abrirá un campo moderno en Rovinj, con pabellones para 300 camas y organizará los centros deportivos en Bohinj y en Pohorje.
La oficina yugoeslava para el intercambio de la juventud de todos los países aceptó un programa permanente para la estancia de los jóvenes extranjeros en Belgrado, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo y Skopje. En este programa están previstos: la vivienda y alimentación, visitas a las ciudades y centros notables del país, entrevistas con las organizaciones estudiantiles y juveniles y excursiones. El precio de la vivienda es de 2 dólares y el de la manutención de 1 a 2 dólares diarios.
Están también previstos en el programa, dos viajes por las rutas siguientes: el primero, desde Belgrado hasta Titograd por Skopje y Peč, y el segundo desde Rijeka hasta Kotor por Zadar, Šibenik, Split y Dubrovnik. La duración de los dos viajes es de quince días.
La estancia en los centros deportivos de invierno en Pohorje y en Bohinj durará seis dias cada una y el total de gastos no será mayor de 13 a 15 dólares.
En el verano los jovenes del extranjero residirán en Dubrovnik, Rovinj, Bohinj, y Oteševo. En
V zadnji številki smo spregovorili o tein, kako smo v Sloveniji Izbirali najboljšega športnika za leto 1961. Mimogrede smo na kratko predstavili naše najboljše športnike, ki so s svojimi nastopi v pretekli sezoni dosegli doma itn na tujem največ uspehov. Danes se bomo pa kratko pomudili pri treh. dveh fantih im enem dekletu, ki bodo čez leto ali dve zamenjali starejše tovariše in bržkone svojim sedanjim športnim rezultatom dodali še boljše, športniki, ki vam jih bomo predstavili, so v pretekli sezoni med mladimi v svojih panogah dosegli največ in nekateri med ¡njimi so z uspehom nastopali tudi v članskih vrstah.
Tea Silan, mlada uslužbenka iz Celja, je ena najboljših atletinj v ženski ekipi AD Kladi var j a, kjer je lami osvojila državno prvenstvo. Zaposlena je kar pri društvu in vodi pisarimo nedaleč od velikega im lepega atletskega stadiona v Celju. Z atletiko se je 'začela ukvarjati leta 1957 še kot dijakinja srednje ekonomske šole v Celju. 'Naslednje leto so že prišli prvi uspehi. ¡Na državnem mladinskem prvenstvu je zasedla kar dve pirvi mesti, in sicer v ¡tekih na 60 in 100 metrov ter še eno, skupaj s svojimi klubskimi tovarišicami, v štafeti 4 X 100 m. Svoj prvi veliki uspeh pa je doživela lani. Z rezultatom 57 sekund je za nekaj časa postavila državni rekord s- teku na 400 m za članice, ki ga je kasneje zboljšala Sirni -
Poleti na našem Jadranu
Rovinj la pensión diaria valdrá 3 dólares y en los otros centros 2,5 dólares. En los centros de recepción se- pagará por la cama menos de un dolar y por ila manutención de 1 a 1.5 dólares.
Trije, ki niso od muh
čeva. Zdaj se Tea pripravlja na to, da bi dosegla normo za nastop na evropskem atletskem prvenstvu, ki bo letos v Beogradu. Da bi lahko nastopila na tem velikem tekmovanju kot članica jugoslovanske reprezentance, mora doseči na ovoji progi v teku na 400 m čas 55,5 sekund, kar spričo njenega dosedanjega rezultata ne bo težko.
Edo Vecko, je delavec v hr asi miški steklarni. Dela kot steklopihač v oddelku, kjer izdelujejo kozarce za izvoz. Kljub osemurnemu delavniku se vsak dan vsaj tri ure posveti treningu in pripravam za nastope v namiznem tenisu. Za sedemnajstletnega fanta je taka vztrajinoEt res nekaj posebnega. Prav tako priden pa je tudi pri poklicnem delu in zato mu v podjetju vedno radi ustrežejo, kadar mora zaradi športnih nastopov zamuditi kakšen dan ali celo teden dni. Že zgodaj se je začel ukvarjati z namiznim tenisom, ga vzljubil in se mu posvetili. Že po dveh mesecih igranja je zasedel prvo mesto na slovenskem pionirskem prvenstvu. S petnajstimi leti je že postal 'mladinski republiški prvak, lani pa še članski republiški prvak v disciplini mešanih parov. Na neuradnem svetovnem mladinskem prvenstvu v Nemčiji pa je zasedel peto mesto.
Edo je v namiznem tenisu izreden igralec. Predvsem napada. Pravi, da je napada vajen bolj kot obrambe zato. ker trenira z bolj šibkimi igralci. Ve. da mu še precej manjka, da bi postal
res velik igralec, im pripravljen je trdo delati, da se mu bo to prej ali islej posrečilo.
Tretji med naišimi mladimi športniki, ki vam jih danes predstavljamo, je dijak iz Ljubljane, nogometaš Rudi Corn. S štirinajstimi leti je začel igrati nogomet pri klubu Ljubljana. Najprej v pionirskem moštvu, potem v mladinskem in po treh letih je že bil v ligaški enajsterici. V času, ko slovenski nogomet kaj prida me napreduje, je talentiranim mladim igralcem še toliko teže v državnem merilu opozoriti nase, saj le en slovenski klub igra v II. zvezni ligi, in sicer klub Maribor. Toda Rudijev talent so opazili. Lani je začel nastopati v mladinski državni reprezen-
tanci i.ni kmalu je postal njen stalni član. Tako je po več letih vsaj ein Slovenec oblekel majico v državni nogometni reprezentanci, Rudi je ne le dober nogometaš, ampak vsa leta tudi vzoren dijak. Sam pravi: šola in šport ista. mi za zdaj vse, za drugo nimam časa. Po maturi se bom vpisal na ekonomsko fakulteto in seveda ostal pri nogometu, toda profesionalec ne bom nikoli.
Na kratko smo vam predstavili trni izmed številnih mladih, posebno talentiranih športnikov. Naš izbor je bil čisto slučajen. Take fante in dekleta bi lahko našli tudi med našimi drsalci, hokejisti, smučarskimi skakalci, telovadci itd.
O njih pa kdaj drugič.
V.
Od leve: mladi nogometaš Rudi Corn. atletinja Tea Silan iz Celja in namiznoteniški igralec Edi Vecko
We mant to introduce three of our numerous young sportsmen mho, in a year or trvo, are going to succeed their older comrades and are likely to add new successes to the ¿dready achieved ones.
TEA SILAN, employee from Celje, woman athlete of the club AD Kladivar, Celje, at present one of the best sportswomen in this club. She first went in for track events as a school girl in 1957. Last year she achieved her first great success, the result of 57 seconds in the 400 meters race, with which she became the national women’s champion for a short time. At present she is training for the European Athletics Championship, which mill take place in Belgrade this year.
Young worker EDO VECKO, glass-blower at the glass-factory in Hrastnik, ping-pong player of the club Odred, Ljubljana. An assiduous boy, mho became junior champion of the Republic of Slovetiia when he mas fifteen, and last year the republican champion in the mixed doubles. Was fifth at the unofficial junior world championship in Germany.
RUDI CORN, student of the Secondary School of Economics in Ljubljana, soccer player of the sports club NK Ljubljana. Started playing soccer at the age of fourteen in the pioneers’ team, later played in the junior team and after three years in the league team. Last year he made his first appearance in the national junior team whose permanent member he soon became.
Pobmi o bmički
otroci berite
MARJA CERKVENIK
Snežaki pretakajo solze
Po travnikih in gričkih se zbirajo v gručicah zvončki in trobentice. Slišati je tu-tu in cin-cin. Sonce greje zemljo in nas. Slačimo zimske plašče in jih nosimo v omare.
Naša Katka noče sleči kožuščka.
»Ne dam ga. nosila ga bom tudi spomladi,« trmoglavi in trmoglavi.
»Pretoplo je za kožušček,« pravi mama. »Kožušček se nosi v mrazu,« reče oče.
»Zebe me, joj, kako me zebe,« sloka Katka in zbeži na dvorišče.
»Kar meni prepustite to trmoglavko,« pravi sonce. In res skrije v Katki n kožušček svoje zlate, tople žarke.
Sinička se je usedla mi zeleno vejico in je zapela vsa vesela: Cici, cici, cicido.
Oj, kaj že poješ, ptička moja, pesem to lepo, ko pa še zunaj zima kima, cici, cici, cicido. Sinička se je zasmejala, rekla je tako:
Pomlad prikličem ptička mala, cici, cici, cicido.
Narodna
Uganke
Mimi Malenšek
Leseni konjiček dirja čez griček,
griček je z belim puhom nastlan, kaj je to, pa ugani sam!
35JUUS
Matej Bar
l i po nogah, a on ti gre po glavi, preklinja ga najrajši kolesar, promet ovira, pa ga ne ustavi, a vendar kazni plačal ni nikdar.
fpcpz
Matej Bor
Hrbet ima, a na njem ne leži, debela je, pa je nihče ne redi, ose ti pove, pa nima jezika. Ugani, če te uganka mika.
uS[|'u>|
»Zgorela bom, joj, zgorela boni,« beži Katka k mami in brž slečeta in .spravita kožušček.
Križanka
SNEŽENI MOŽ SE TOPI
Navpično:
1.	Huda zver
2.	Drugi mesec v letu
Vodoravno:
2. Tako piska vlak 5. Domača žival
4.	Živi v votli
5.	Nam meri čas
V * 1 nasi 1 L-	-	j ud	je :	po svetu j
Iz Nemčije
USPEHI NAŠIH MLADIH
Sin našega rojaka Maksa Freliha iz Oberhausna, Osterfelda, Dieter je lani na univerzi v Kölnu z lepim uspehom dosegel diplomo Volkswirt. V septembru je šel prakticirat v Philadelpliijo, letos pa bo nadaljeval študije v Kölnu do disertacije v sociologiji.
Iz Francije
LETO SMO DOBRO ZAKLJUČILI
Kakor običajno, smo tudi lani 26. decembra priredili družinski večer v dvorani Witkovski-Kremer v Freymingu. Kljub slabemu vremenu so se ga člani našega društva Slavček v lepem številu udeležili. Navzoč je bil tudi jugoslovanski generalni konzul iz Strasbourga Franc Žugelj ter župan iz Frey-minga Piere Portier. Navzoče je pozdravil predsednik našega društva Anton Škruba. Z minuto tišine smo se spomnili članov, ki so nas lani za vselej zapustili. Nato so bile razdeljene denarne nagrade ostarelim članom — letos jih je prejelo 8-t upokojencev in vdov. Ob slovenskih pesmih, ki jih je zapel naš pevski zbor, se je razvila prijetna domača zabava. Mnogi so zadeli lepe dobitke pri bogati tomboli, plesalci so pa seveda tudi prišli na svoj račun. Seveda smo tudi Silvestrov večer prijetno proslavili ter se ob dobri kapljici poslovili od starega leta.
Mirko Višnikar, tajnik društva Slavček
USPEHI NAŠIH MLADIH
Henrik Gričar iz Merlebacha, star 19 let, je postal začasni učitelj v francoski šoli. Tudi v športu se vneto uveljavlja. Je izvrsten nogometaš domačega kluba Amater. Pod zelo ugodnimi pogoji ga pa vabijo v Forbach Profi, pa se še ni odločil. Mlada Mary Teres je tudi vneta športnica. Že od lani obiskuje šolo za športnike v Clermont Ferrand v Puy de Dome. Po treh letih bo postala učiteljica športa. Tega poklica si zelo želi.
ZBRALI SMO SE NA DRUŽINSKEM VEČERU
Sredi januarja smo se člani Udru-ženja Jugoslovanov v Severni Franciji zbrali na družinskem večeru v Sallauminesu. Krepko smo si stilnili roke in toplo zaželeli sreče v novem letu. Prav prijetno smo se imeli. Obiskal nas je tudi stari dedek Mraz in s svojim polnim košem razveselil stare in mlade. Prinesel nam je tudi topla voščila ambasadorja dr. Darka Černeja, konzula Branka Jankoviča in pozdrave naše drage Slovenske izseljenske matice, ki sta jih poslala njen predsednik Ivan Regent in tajnik Albert Šva-
Jože Martinčič iz Lensu
V CREUTZWALDU SMO IMELI KOLINE
Slovenci, ki smo se pred več desetletji izselili iz domovine, nismo še pozabili lepih domačih navad. Ena od teh so tudi koline pozimi. Pa smo tudi tu po tej naši lepi navadi lani 25. decembra pripravili družinski večer s kolinami. Društvo
»Sava« je dalo za prašička, da smo imeli dobre domače krvavice, pečenko in seveda tudi kapljice ni manjkalo. Prirejen je bil tudi bogat srečolov. Lepi dobitki so marsikoga razveselili. Blagajnik društva pa je razdelil upokojencem letno podporo. S posebnim avtobusom so se pripeljali pevci »Save«, ki so nam zapeli vrsto lepih slovenskih pesmi. Godci so igrali do belega dne, da so se lahko vsi pošteno zasukali. Tako smo se res prav dobro imeli na našem prvem družinskem večeru v Creutzwaldu, ki smo ga priredili v naši slovenski gostilni. Večera se je udeležil tudi naš generalni konzul g. Franc Žugel s soprogo in svoio mamico. Prinesel nam je lepo darilo, za katero se mu prav lepo zahvaljujemo.
Franc Planinc
iz Creutzroalda
*
V nedeljo 21. januaurja popoldne smo se člani Jugoslovanskega pevsko podpornega društva Slavček Freyming' - Merlebacli zbrali na letnem občnem zboru v društvenem lokalu v Freymingu. Predsednik Anton Škruba se je članom zahvalil za sodelovanje in pomoč v preteklem letu. Z enominutnim molkom smo počastili spomin lani umrlih članov, nato pa sta tajnik Mirko Višnikar in blagajnik Nikola Stanič poročala o delovanju društva v preteklem letu. Z odobravanjem so člani sprejeli vest, da se je društvena imovi-na povečala. Soglasno je bil nato sprejet predlog, da se začno med članstvom zbirati sredstva za pomoč Jugoslovanom iz Dalmacije, ki jih je prizadel potres. Po razreš-
Dve sliki z družinskega večera članov Udruženja Jugoslovanov Severne Francije, ki su ga priredili v Sallauminesu 14. januarja letos. Na sliki desno: dedek Mraz med našimi otroki na družinskem večeru o Snllau-
minesu (foto: Viktor Lapornik)
Zmagovalka na tekmi za letošnjo Miss SNPJ je, kakor smo že poročali, Gail Nachtigal iz Clevelanda. Za njo so dobile največ glasov Suzanne Vrbančič iz Verona Pa., Diana Žagar iz Euclida O. in Carol Lipeskp iz Verona Pa.
niči staremu odboru smo izvolili novega. V njem so častni predsednik Ilija Kostelac, prvi predsednik Anton Škraba, drugi predsednik Franc Zajc, prvi tajnik Jože Knavs, drugi tajnik Mirko Višnikar, prvi blagajnik Nikola Stanič, drugi blagajnik Karl Cernec. Pregledniki računov: Jože Čadej, Ivan Jamnik in Stanko Glogovšek. Zastavonoši Franc Jakič in Vinko Arh. Za društveno imovino odgovarjata Vitko Cadej in Franc Jurjavčič. Pevovodja je Avgust Rohr. Pomožni blagajniki pa so Avgust Vidergar, Franc Cindrič, Rudolf Smerkol, Karl Kalužer, Franc Jurjavčič, Vendel Deželak in Vili žužek	, „ ,,
Jože Knavs prvi tajnik
Iz Belgije
ŠTEVILNI NASTOPI JADRANA
Pevski zbor Jadran v Charleroi je imel lani zelo bogato sezono. Priredil je številne samostojne koncerte, sodeloval je na slovenskih prireditvah ter tudi skupno nastopal v Charleroi, Liegeu, Jumetu, Bruxellesu, Braine — L’allendu, Lauregnonu pri Monsu, Chateletu in seveda tudi v Fleursu itd. Dne 16. in 17. decembra je zbor gostoval v Londonu, kjer so dosegli zelo lep uspeh. Zlasti je poslušalcem ugajalo, ker je Ivan Kodeli v angleščini raztolmačil pomen posameznih slovenskih pesmi, ki so jih pevci zapeli. V Eisdenu je imel zbor lani dve samostojni prireditvi, večkrat pa je sodeloval na slovenskih veselicah.
Iz ZDA
OD FARMARJEV DO MILIJONARJA
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu, O. si je v devetih mesecih, odkar obstaja, pridobil nad 200 članov. Kar lepo število. Med člani je poleg delavcev, farmarjev, trgovcev, obrtnikov, tudi zdravnik, časnikar, bivši clevelandski mestni zastopnik, eden teh slovenskih upokojencev pa je celo milijonar. Glavni namen tega kluba je gojiti med upokojenci razvedrilo in družabnost. Na letni seji, ki je bila decembra, so v novi odbor izbrali za predsednika Krista Stokla, podpredsednika Johna Barkovicha, tajnika Louisa Levstika, blagajnika Josepha Okorna, zapisnikarja Franka Česna in za nadzorni odbor Mihaela Laha.
NAPREDEK SLOVENSKEGA DENARNEGA ZAVODA
Znani slovenski denarni zavod St. Clair Savings & Loan Assocation v Clevelandu je ob koncu pretek-
lega leta izkazal spet lep poslovni napredek. Hranilne vloge so se zvišale od 37,486556 dolarjev na 42 milijonov 642.183 dolarjev. Skupna imovina pa se je v preteklem letu povečala za 6,086.339 dolarjev. Dokaz, da je ta denarni zavod res priljubljen in da ga upravljajo sposobni naši ljudje.
JUBILEJ ZARJE
Najstarejši slovenski pevski zbor v Clevelandu Zarja je 21. januarja slavil 45-letnico. Ob svojem jubileju so Zarjani priredili v Slovenskem delavskem domu v Euclidu jubilejni koncert, na katerem so peli pesmi, s katerimi je ta pevski zbor nastopal pred leti. Lep obisk je bil jubilantom v zadoščenje. Koncertu je sledila zabava s plesom. Dragi Zarjani, naj vaša pesem veselo doni v naši ameriški Ljubljani — Clevelandu!
40 LET MLADINSKEGA LISTA
Letos mineva 40 let, odkar je začela Slovenska narodna podporna jednota izdajati mladinski mesečnik, ki je bil namenjen mladim Jednotarjem. Časopis, ki je skozi vsa leta častno opravljal svoje poslanstvo ter se naši mladini zelo priljubil, se je imenoval Mladinski list. Leta 1945, torej pred sedemnajstimi leti, pa je bil Mladinski list preimenovan v Voice of Youth. K jubileju naše čestitke!
Iz Argentine
NOVI GROBOVI
Prizadevni kulturni delavec, pevovodja Ciril Jekše je doživel hud udarec. Umrla mu je dobra življenjska družica Katica, ki je bila med rojaki zelo priljubljena. Jekšetova sta se v kratkem nameravala za stalno vrniti v rojstni kraj. Žal, Katici to ni bilo usojeno. Rojaku Jek-šetu naše iskreno sožalje!
PODJETNOST NAŠIH LJUDI
Rojakinji Vida Merkuža in Judita Lah sta v Mar del Plati v Punta Mogates odprli hotel in restavracijo, ki sta jo imenovali Punta Pie-dras.
DRUŠTVO ZARJA JE BILO LANI ZELO DELAVNO
Članstvo je bilo lani zelo agilno in to v gospodarski in kulturni dejavnosti svojega društva. Prizadevni so bili pri dozidavi in obnovi društvenih prostorov in zbiranju denarnih sredstev za kritje dolga na hipoteki. Med letom so v ta namen zbrali 400.000 pesov. Tudi na kulturnem področju je bila lani dejavnost Zarje zelo razgibana. Imeli so številne kulturne in zabavne prireditve ter pridno gojili šport. Lepo se je izkazala tudi mladina, ki je lani pri dramskih igrah in v športu dosegla lepe uspehe. Zarjanom čestitamo in želimo v letošnjem letu novih uspehov.
vprašanja in odgovori
Ali se lahko vrnem
Moj mož je bil 1. 1918 rojen v Postojni, ko je ta spadala še pod Italijo. Bilo je 13 otrok, zato so ga starši dali sorodnikom v Trst. Ko je odrasel, je moral za kruhom po svetu liin je zdaj v Franciji že 20 let. Svoje italijansko državljanstvo je obdržal in po njem ga imam tudi jaz. Njegovi bratje in sestre v Postojni so danes jugoslovanski državljani, le moj mož ni. Jaz imam jugoslovanski, italijanski in francoski potni list. Oba bi se zdaj rada za stalno vrnila. V Postojni ima mož tudi nekaj podedovane zemlje. Ali ise lahko vrneva brez bojazni, da bi morala nazaj v Italijo ali Francijo?
Pri nas stanuje tudi neki Jugoslovan z Reke, ki je pred leti pobegnil iz Jugoslavije, ker je pač mislil, da je na tujem lepše živeti, pa je spoznal, da mi tako. Rad bi se vrnil k svojcem in delal doma. Ali lahko pride?
M. B., Francija
Pred vsem bi radi vedeli, kakšen jugoslovanski -potni list imate, če je še veljaven in če ste pri našem predstavništvu registrirani. Ako imate naš stalni potni list, se lahko vselite kot vsi ostali povratniki, ki se vračajo domov. Če niste naša državljanka (isto velja za vašega moža), boiste morali na našem predstavništvu zaprositi za -sprejem v jugoslovansko državljanstvo. Lahko tudi oba z možem zaprosita za turistični vizum za obisk Jugoslavije in bosta potem že v Jugoslaviji zaprosila za jugoslovansko državljanstvo. Vaša bojazen, da bosta morala nazaj v Italijo ali Francijo, je brez podlage. Ker ste slovenske narodnosti, vas ne bo nihče pošiljal čez mejo, ne gilede na to, da ste tuja državljanka. Saj imamo pri -nas celo stalno nastanjene tuje državljane. Zaradi tega je vsaka bojazen odveč. -Na vsak način pa se predhodno ipo-svetujte na našem predstavništvu v Parizu.
Jugoslovanu z Reke, ki bi -se rad vrnil -domov, svetujemo, da
se prav tako oglasi na našem predstavništvu, kjer mu ibodo razložili, kako je z njegovim povratkom. Glede tega prav gotovo ne bo nobenih ovir.
Rad bi se naselil v Savinjski dolini
Lani' poleti sem obiskal Slovenijo. Tako mi je bilo všeč, da sem sklenil, da se vrnem za -stalno. Rad bi vedel, kako naj to uredim, da ne bom -imel sitnosti s carino pri selitvi? S seboj bom pripeljal pohištvo, kolesa in morda majhen avto. Najraje b-i se naselil v lepi Savinjski dolini. Tam 'b-i si postavil montažno liiš-ioo. Prosim, sporočite mi, kje bi se dobila primerna parcela in za kakšno ceno bi izdelal montažno hišico za dve osebi?
E. B., Belgija
Občini Žalec v Savinjski dolini smo «poročili vašo željo. Odgovorili so nam, -da so za individualne gradnje -določeni štirje okoliši: Žalec, Šentpeter, Prebold iin Polzela. Kar izberite in ko se boste odločili, morate vložiti pri občinskem ljudskem odboru Žalec vlogo za zazidljivost zemljišča -na območju, ki s-te ga izbrali. Pošiljamo vam tudi načrt montažne hišice, ki bi približno ustrezala vašim željam. Montažne hišice raznih tipov izdeluje -pri nas podjetje -Jelovica« v Škofji Loki. Hišice -so iz bo-ro-vega 'lesa. Navedene cene se razumejo franc-o -naloženo -na vagon ali kamion- v Škofji Loki, -brez okenskega stekla in strešnega kritja (salonita), instalacij in montaže. Za montažo da podjetje na razpolago strokovnjaka, -za potrebne -delavce pa mora -poskrbeti -kupec, ki plača tn-di stroške montaže. Kolikor se boste odločili za nakup, podjetje »Jelovica« prosi, da to čim-
Tisk tiskarne »Toneta
prej sporočite, da vam bodo hišico izdelali v določenem času. Upamo, da smo vaši želji ustregli in da so pogoji še kar ugodni.
Dalje vam svetujemo, da se pred povratkom zglasite na našem predstavništvu v Belgiji, ki vam bo potrdilo, da -so vsi predmeti, katere boste uvozili v Jugoslavijo, vaša last. V seznam morate vpisati tudi predmete, ki jih boste morebiti kupili na poti domov. Ta potrjeni -seznam boste predložili na naši carinarnici obenem s prošnjo -za oprostitev carinske takse. To prošnjo boste morali vložiti v osmih dneh po vašem prihodu v Jugoslavijo. Želimo vam -srečen povratek v domači kraj!
UPRAVA SPOROČA
NAROČNIKOM V ZDA smo ob naslovu na kuverti februarske številke RODNE GRUDE napisali datum, ki pomeni, do kdaj ima posameznik poravnano naročnino. Datume smo napisali 15. februarja in je torej upoštevano stanje vplačil do tega dne. Ce kdo meni, da se naša navedba ne strinja z njegovo evidenco, prosimo, da nam to sporoči. Tiste, ki so z naročnino zaostali, vljudno prosimo, da jo skušajo čimprej poravnati.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA v angleščini, francoščini, nemščini in španščini je letošnje najlepše presenečenje za Slovence v tujini. Tej številki je priložena prva lekcija. Naročnikom ga pošiljamo v jeziku, ki se uporablja v deželah, kjer žive. Tako bodo n. pr. rojaki v Ameriki prejemali UČBENIK v angleščini, rojaki v Franciji v francoščini, v Nemčiji v nemščini in v Južni Ameriki v španščini. Kdor bi želel prejemati UČBENIK v več ali v vseli štirih jezikili, nam mora to posebej sporočiti. Ceno bomo sporočili naknadno.
Na zalogi imamo še nekaj letošnjih koledarjev. Pohitite z naknadnimi naročili! Naročila pošljite Slovenski izseljenski matici, Ljubljana, Cankarjeva I/II.
Tomšiča« v Ljubljani
Svoje renomirane izdelke, vse vrste svetlega in temnega piva ter prvovrsten kvas
priporoča
Pivovarna
USHl OSH
Xjubljana
Trgovsko podjetje
l> t T 8.0 t.
Ljubljana
CANKARJEVA 5/II
prodaja naftne derivate v svojih skladiščih, bencinskih servisih in pri črpalkah v vseh večjih krajih Slovenije
Moderno, udobno in lepo si boste opremili stanovanje, če boste kupili izdelke
Tovarne riehorativniis talin
Ljubljana
Celovška c. 280
Blago za pohištvo, posteljna pregrinjala, zavese in frotirke, pliši za dekoracije pliši za oblačila
Obiščite našo prodajalno »BALA«
Ljubljana, Titova 3
EXPORT GRUDA IMPORT
Ljubljana, Titova 19 VII, Jugoslavija
Teleprinter 03-117	- POB 243
Telegram: GRUDA Ljubljana Telefon: uprava 22-184, komerciala 23-061 in /0-547
Predstavništva:
BEOGRAD, Karadjordjeva 71, telefon 26-652 ZAGREB, Haulikova 3, telefon 36-491
Izvaža in uvaža:
KLAVNO IN PLEMENSKO ŽIVINO
vseh vrst in pasem: govedo, konje, prašiče, drobnico itd.
ŽIVALSKE PROIZVODE
meso in mesne izdelke, konserve in mlečne izdelke
ŽIVINSKO KRMO
oljne pogače, repni rezanci, žitni odpadki, želod itd.
PERUTNINA, JAJCA, DIVJAČINA
Kemična tovarna Moste
LJUBLJANA
Ob železnici 14
Proizvajamo po svetovnoznani kvaliteti, v tuzemstvu pa prodajamo po najnižjih cenah:
Aluminijev oksid - glinica A1,03 Aluminijev hidrat Al (OH)3 Aluminijev sulfat Ala(SOJ x H,0
Kalijev aluminijev sulfat
K.,S04. Al2(SOJ3 , 24 H,O
Živosrebrov oksid HgO Kalomel HgXI2
Zahtevajte ponudbe in vzorce in prepriča li se boste
Telefon: h. c. 3U-351
komercialni odde ek CO-732 direktor 32-112
Poštni predal 589/XI
Razdeljujemo ¡n prodajamo električno energijo, projektiramo In gradimo n zko-napetostna omrežja, daljnovode in transformatorske postaje ter
električno industrijske instalacije
PODJETJE
KTR 0
SLOVENJ GRADEC