ko. februarja I94I.
ouatrav
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta «2, telef. it. 46-18. — Oprava: Knafljeva nllaa 6. telel. «t. 31-22
Delavska izdaja »DOMOVINE«
Naročnina polletno 22.— ln Četrtletno Din 44.—. Račun PoStne hranilnice — podružnica Ljubljana, St. 17.751,
Enako porazdeliena bremena
Ce kdaj, mora posebno v današnjih težkih in izjemnih časih obveljati načelo, da se vsa bremena pravično in sorazmerno enako raz-dele na vse stanove. Preprečiti se mora, da bi nekateri stanovi, ali posamezniki bogateli in živeli v izobilju, dočim bi morali drugi trpeti največje pomanjkanje. Najbolj bo okrepljena državna zavest in najlažje bo prenašalo vse ljudstvo skrbi in težave, ki se vsakodnevno znova pojavljajo, če ne bo mogel nihče trditi, da je bilo breme morečih razmer le nanj prevaljeno, dočim so se nekateri izvoljenci lahko izognili vsemu, kar bi jim otežkočilo življenje.
Prav dobro vemo, da so nekatere industrije zadnje dve leti ogromno zaslužile, da so se jim nakupičila premoženja, o katerih pred nedavnim časom še nihče niti sanjati ni mogel. Dogaja se pa, da prav tisti, ki se ne morejo pritoževati o slabih časih, ne kažejo prav nobenega razumevanja, kadar se prihaja k njim s predlogi, da zvišajo plače svojim delavcem, ali pa drugače poboljšajo slabe delovne pogoje. Polni so izgovorov, da se jim slabo godi, in da ne zmore obrat najmanjšega povišanja režije, katere glavni del bo delavske mezde. Če govorimo o narodni skupnosti, o povezanosti interesov vseh stanov in o skupni usodi, bodisi v dobrem, ali slabem, potem je pač dolžnost predvsem tistih, ki lahko dajo, da od svojih velikih dobičkov pomagajo k življenju tistim, ki niso imeli prilike, da bi zaslužili toliko, da bi zmogli vse stroške, ki jih dnevno zvišuje draginja.
Nekaterim industrijam primanjkuje surovin. Vsled tega omejujejo svoje obratovanje in odpuščajo delavstvo. Pomanjkanje surovin in odpuščanje delavcev je navadno strah s katerim hodijo delodajalci med še zaposlenim delavstvom in ga odvračajo, da bi glasneje postavljalo zahteve za zboljšanje mezd. Zopet je pa res, da so navadno prav te industrije za silne visoke cene prodale svoje stare zaloge in da tudi z blagom, ki ga sicer izdelujejo v zmanjšanem obsegu, kupičijo dobičke, ki jih svojčas niti pri normalni produkciji niso dosegle. Navzlic pomanjkanju surovin in zmanjševanju obratovanja, bi lahko industrije povečale mezde svojim delavcem ter bi jim na koncu še ostal večji dobiček kot v normalnih časih. Le malo več uvidevnosti bi bilo treba s strani podjetniških veljakov in le malo zmanjšati bi bilo treba pohlepnost po denarju, pa bi prišli delavci do plač, ki bi jih zadovoljile in jim dale vsaj tisto, kar potrebujejo za najskrom-nejše preživljanje.
V	pogledu na narod in državo bodo delavci v vsakem slučaju gotovo storili svojo dolžnost. Tem raje, če bodo živeli v zavesti, da največje žrtve ne bodo storjene pod okoliščinami, ki bi vsiljevale misel, da jc narod razdeljen med privilegirane in zapostavljene stanove. Tem raje, če bodo vedeli, da je vsak član naroda dal vse, kar jc mogel, in da so bili tudi tisti, ki žive najbornejŠe življenje deležni vseh dobrin, ki jih ustvarja delo.
Veselimo se In pozdravljamo
Mladi predstavniki naprednih političnih strank v Sloveniji so pred kratkim objavili poseben proglas z naslovom »Na skupno delo!« Proglas so podpisali predstavniki iz kroga razumništva in iz kmetskih vrst. Prav bi bilo, ako bi pod proglasom videli tudi več imen iz vrst delavcev in nameščencev, ki predstavljajo delavsko-nameščenski strokov ni pokret Tudi mlajši delavski rod je gotovo sposoben, da sodeluje pri združevanju naprednih narodnih sil in pri pripravah za bodoče reforme gospodarskega in socialnega reda.
Proglas je za nas zelo vesel pojav, ki ga iz globin srca pozdravljamo. Želimo, da bi proglas ne ostal samo napisana beseda, temveč, da bi se besede iz dneva v dan pretvarjale v krepka stvarna dejanja. V jedrnatih besedah je v proglasu začrtan program mlajše generacije, ki ga zahteva današnji čas. Poleg drugega so v izjavi vsebovane tudi načelne smernfce v oblasti socialnega življenja in programa. Ta del proglasa je skladen z načeli, ki jih v dolgih desetletjih podčrtava in zagovarja narodno delavstvo s svojo Narodno strokovno zvezo. Težnje, k' so izražene v programu niso nove, one so bile vedno klic borcev za svobodo in borcev za socialno pravičnost in narodne pravice. Ti klici pa so v ozračju kapitalističnega gospodarskega reda ostali pozabljeni, omalovaževani, brez prave prodornosti in (idamosti. Hudi časi in zamračeno nebo nad narodom in državo morajo vse, kar je poštenega in zdravega, ponovno pojačano siliti k razmišljanju in k iskanju novih potov in sredstev, kako narodu ohraniti obstoj in mu zajamčiti boljšo bodočnost v okviru velikih reform, ki jih bo prinesel sedanji spopad med svetovnimi narodi. Vsi spoznavamo, da sedanji družabni red sloni na trhlih temeljih, da je on porušil mirno mednarodno sožitje. Sedanji družabni red nosi v sebi kali za stalno nezadovoljstvo Širokih vrst posameznih narodov, nezadovoljstvo v narodovih vrstah slabi odporne sile naroda za napade od zunaj ali od znotraj. Družabne krivice v temelju ogrožajo obstoj naroda. Spoznanje, da mora priti do resnično globokih socialnih reform, je naravno. Hotenje po teh reformah je tako močno in
krepko, da ga nihče več zatreti ne more*
V	to hotenje so potegnjene zlasti mlade razumske sile in mlada srca, v katerih gore ideali srečne narodne bodočnosti. Ta hotenja hočejo, da je delo postavljeno na vrh vseh vrednot, da bo mogel delovni človek zadovoljno živeti in prinašati svoj delež k narodni kulturi, k splošni morali, k narodni zavednosti in k jakosti vsenarodnega občestva.
Proglas napredne mladine pravi, da morajo vse gmotne dobrine služiti le občim narodnim koristim in ne oblasti človeka nad človekom. Naloga vseh pozitivnih sil v narodu je — in to velja zlasti za mlajši rod —. da razvoj družabnega življenja k temu cilju z vserri sredstvi pospešuje, da ustvarja in utrjuje novo miselnost, da vsakdo postane goreč apostol pravičnejšega družabnega reda, vsakdo pa mora biti temeljit pozna-valec socialnega življenja naroda in naro-dovih socialnih potreb in njegovih posebnosti. Vsakdo mora biti aktiven pri drobnem delu in mora znati ceniti tudi vsa mala prizadevanja, ki se v dnevnem življenju pojavljajo za ublažitev socialnih krivic. Treba se je približati ljudskim množicam, besedam je treba dati dejanja, treba je visoko ceniti in spoštovati potrebe ročnega in umskega dela, na svoji avtoriteti mora pridobiti zlasti tudi delavski strokovni pokret. Mlajši rod mora svoje sile usmeriti tudi v ta pokret. Delavci morajo postati važen činitelj v delovni skupnosti, ki naj išče prave rešitve za vse probleme našega naroda.
Brez demokracije so večje reforme nemogoče. Želimo, da se reforme razvijajo v mir* nem evolucijskem koraku. To bo omogočilo povratek k vsestransko priznanemu demokratičnemu načinu življenja. Brez demokracije so reforme možne le z revolucijo, vsaka revolucija pa je za vsak narod spolzka pot.
Ideje velikih socialnih reform morajo prodreti v vse sloje našega naroda in morajo postati najvidnejši izraz vsega našega političnega življenja. Hotenje po socialnih reformah ne sme biti izraz trenutnih učinkov velikih dogajanj. Socialne reforme so življenjska nujnost tudi za jugoslovensko državo in narod. — ec.
Nov, pravičnejši red
Dne 25. januarja 1941 so se vidnejši politični delavci iz različnih naprednih političnih skupin v Sloveniji sporazumeli o skupnem proglasu na slovensko javnost. V tem pomembnem proglasu se mlajši slovenski nanredni rod zavzema za novo usmeri-
Komur je v resnici ležeče na tem, da doseže nerazdružljivo narodno skupnost, ne sme misliti le na svoj dobiček. Novi čas odločno zahteva, da se vsak dobiček, ki je last celote delovnega naroda, tudi tej celoti nezmanjšano prepusti.
tev političnega, kulturnega in socialnega življenja ter poudarja nujno potrebo, da se vse napredne skupine zedinijo za skupno in složno delo. V proglasu se med drugim poudarja, da veliki dogodki v svetu postavljajo tudi naš narod in našo državo pred hude preizkušnje. Na prelomu med dvema dobama se pripravlja v svetu nov, pravičnejši red. Ta red novega življenja more biti osnovan le na večnih nravnih zakonih enake pravice in svobode za vse. Po nebrzdanem strankarskem življenju zavrženo demokratično načelo, da izvira vsa oblast od na*
r STRAN t	_______________________
IM f ■
roda, moramo obnoviti. Demokracija bo pa resnična le, ako jo boipo postavili na trdno socialno in gospodarsko podlago. Socialne odnose je treba preosnovati tako, da bo delo osnovna družbena vrednota. Na tem temelju mora biti zgrajen socialni red, v katerem bodo delovni sloji vzajemno upravljali družbo, nje organizacija in gospodarstvo. Samo tako bodo imeli kmet, delavec in izobraženec kot vsak delovni Človek pravično mesto v družbi in možnost dostojnega življenja. Nujno potrebne so-
cialne reforme morajo biti namenjene predvsem malemu človeku, tako ročnemu kot umskemu dclavcu. Po značaju našega naroda mora postati naša vas činitelj javnega življenjar Vse gmotne dobrine morajo služiti le občim narodnim koristim in nikdar več oblasti človeka nad človekom. Gospodarstvo, katerega gibalo je bilo doslej le dobiček posameznika, se mora umakniti načrtnemu gospodarjenju za skupnost, adruž-na misel se bo mogla pri tem s pridom uporabiti kot tvorna osnova.
k naših delavskih kralev
Žalec	,
Ustanovni občni zbor podružnice NSZ vi Celju se bo vršil v nedeljo, dne 23. februarja 1941 ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne Angele Skoberne v Žalcu.
Nacionalno zavedno delavstvo vabimo na ustanovni občni zbor, na katerem boste slišali poročila društvenih funkcionarjev in pa poročila o prepotrebni ustanovitvi podružni* ce NSZ.
Eibnica
Predavanje tov. dr. Koviča o pomenu strokovnih Organizacij je bilo prav dobro obiskano in je žel tov. predavatelj za svoje poročilo pohvalo številnih navzočih. Kako potrebno je tako predavanje, nam dokazujejo razna vprašanja, ki so jih stavili navzoča na predavatelja.
Želeli bi še več takih predavanj, ker ima-imo od njih samo koristi.
Ljubljana
Občni zbor podružnice NSZ Ljubljana se je vrši v nedeljo, dne 16. februarja 1941 ob 10. uri dop. v prostorih tajništva NSZ.
Po poročilih društvenih funkcionarjev so. se vršile volitve odbora in je bil predsednikom ponovno izvoljen tov. Jančar Albin. Po izvršenih volitvah je članstvo določilo novel smernice.
Videm-Krško
Podružnica NSZ vabi na redni letni občni zbor v nedeljo, dne 23. februarja 1941 ob
9. uri dop. v gostilni Vanič v Krškem.
Poleg volitev odbora bo tudi razprava O
no^ j nastalem mezdnem gibanju.
Člani, prinesite s seboj članske legitimacije in smatrajte, da je udeležba na nedeljskem občnem zboru dolžnost organiziranega delavstva.
Jesenice-Javomik
V	nedeljo, dne 23. februarja t. 1. se vrši ob
10. uri dop. v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah skupni članski sestanek za podružnici Jesenice-Javomik, na katerem bodo podana poročila o poteku razgovorov za ureditev višjih draginjskih doklad in o dodatku kolektivne pogodbe. Ob isti priliki bo podal zastopnik NSZ poročilo o zvišanju pokojnin staro in novo upokojencem Bratovske sklad-nice.
Člane obeh podružnic kakor tudi upokojence vabimo na udeležbo, ker bo le tam mogoča •dobiti jasno sliko pravega pložaj a staro ih novo upokojencev.
Naročniki zamudniki
Naročnike — zamudnike vljudno prosimo za nakazilo zapadle naročnine za zadnje četrtletje leta 1940, da se izognejo neljubi usta-j vitvi lista »Nove Pravde«. V, marcu bomo ustavili list vsakomur, ki je za več kot S mesece v zaostanku na naročnini.
Prosimo upoštevanja, ker delavci s težko prisluženim denarjem ne morejo pošiljati lista zastonj. še enkrat prosimo točnosti.
Uprava »Nove Pravde«.
jetnostim, ki so jim neizogibne, če nimajo s seboj potrebnih dokumentov.
Vsi, ki odhajajo na delo v inozemstvo, morajo imeti v redu potni list, družinski izkaz, spričevala o strokovni usposobljenosti in potrdila o dosedanji zaposlitvi. Seboj naj vzamejo dovolj obleke in obutve ter ostale najpotrebnejše stvari, da bodo vsaj za prvo silo preskrbljeni. V tujini naj se po možnosti vsi takoj včlanijo v strokovne organizacije naših izseljencev, ki jim bodo nudile vso podporo in zaščito.
Narodni izseljenski odbor v Ljubljani.
Zvišanje plač drl« uslužbencem
Pravkar se sestavlja državni proračun. Delavstvo zaposleno v državnih podjetjih z nestrpnostjo čaka, ali bo prinesel državni proračun tudi zvišane mezde, ali ne. V današnjih težkih dneh, ko so živila vsak dan dražja, delavstvo v državnih podjetjih ne more več živeti s starimi prejemki. Vsakomur, ki pozna plače državnih uslužbencev, je naravnost nerazumljivo, kako je sploh mogoče, da žive z dosedanjimi prejemki. Povijanje prejemkov državnih uslužbencev bi znatno dvignilo povprečje zaslužkov sploh, kar bi imelo prav gotovo tudi vpliv na višino mezd delavstva, ki je zaposleno v zasebnih podjetjih. Sedaj se večkrat zgodi, da se povišanje mezd delavstvu v zasebnih podjetjih zadržuje s sklicevanjem na nizke prejemke državnih uslužbencev. Delavstvo ima zato velik interes, da se vendar že enkrat uredi vprašanje prejemkov delavstva, kakor tudi uradništva, ki je zaposleno v državnih ustanovah.
Mislimo, da ne bo preveč težko najti sredstva, da se državnim 'uslužbencem zvišajo plače. Vsaj so se državni dohodki zadnji čas znatno povečali in je edino pravično, da se vsaj skromen del teh dohodkov razdeli med one, ki morajo v najtežavnejših razmerah opravljati tako odgovorno službo.
V	zvezi z vprašanjem, da se morajo državnim uslužbencem povišati plače v sorazmerju z rastočo draginjo, je bil iznešen predlog, da se povišek plač ne izplača v gotovini, am-ak da dobe uslužbenci po nižjih cenah živi-
a.	Državni uslužbenci naj bi dobivali živila pri aprovizacijah nabavljalnih zadrug. Minister financ bi dal v to svrho na razpolago
E
za vse državne uradnike in delavce 600 milijonov dinarjev kredita.
Koristno je, če se podpira habavljalne zadruge državnih uslužbencev. Dvomimo pa, da bi bilo že z kreditom nabavljalnim zadrugam zadoščeno potrebam uslužbencev in odpravljeno njihovo težko gmotno stanje. Prvič se draginja ne nanaša samo na blago, ki je v nabavljalnih zadrugah na razpolago članom in drugič je tudi veliko vprašanje, če bodo nabavljalne naloge kos nalogi, da bodo uradnike in delavce res lahko preskrbele po nizkih cenah z blagom, ki ga potrebujejo. Vsekakor bi bilo boljše, da dobe uradniki in delavci, ki so zaposleni v državnih ustanovah in uradih plače, ki jim pritičejo vsled zvišanja cen življenjskim potrebščinam, da si blago nakupijo tam, kjer ga bodo pod najugodnejšimi pogoji dobili. Ne smemo pozabiti, da so se uradniki, kot delavci zadnji čas zelo zadolžili pri trgovcih in da ne morejo kar tako čez noč zapustiti svoje dosedanje dobavitelje in kupovati blago pri nabavljalnih zadrugah. Lahko bi se pričelo neusmiljeno izterjavanje dolžnih zneskov po trgovcih, tako da bi se prednostne cene v nabavljalnih zadrugah zelo malo poznale pri gospodarstvu državnih uradnikov in delavcev.
Poleg zvišanja plač svojim uslužbencem naj bi se država raje poslužila še tudi vseh sredstev, ki so ji na razpolago, da se zviša-vanju cen za življenjske potrebščine na sploh napravi temeljiti konec. Vzgledov, kako se to učinkovito napravi, imamo v sosednih državah več kot dovolj.
Po jeseniškem občnem zboru
Iz Jesenic nam pišejo:
Pri naši podružnici NSZ smo pričeli po občnem zboru z novim delom. Iz prav vzorno podanega tajniškega poročila na občnem zboru smo spoznali podrobno delovanje podružnice, razčlenjeno na vsa tekoča aktualna vprašanja, ki se tičejo organizacije in delavstva. Iz poročila je bilo predvsem razvidno, kako so delavci in organizacije obremenjene in kakšne dolžnosti imajo izvoljeni funkcionarji do organizacije. Razumljivo je, da je tako podrobno poročilo na članstvo zelo zadovoljivo vplivalo in zato tudi dobilo zasluženo priznanje.
V	nedeljo, dne 16. t. m. se je novoizvoljeni odbor konstituiral sledeče: predsednik tov. Zupan Tine, podpredsednik tov. Piber Jože in tov. Žnidar Mirko, tajnik tov. Zen Tine, zapisnikar tov. Zen Maks, blagajnik tov. Avsenik Janko, njegov pomočnik tov. Babič Jože, prosvetar tov. Bartolj Anton, poverjenik »Nove Pravde« tov. Klemenc Franc, gospodarja tov. Markizeti Janko in Mikelj Franc. Nadaljnji odborniki, na katere je razdeljeno tudi še ostalo delo so tov.: Štefelj, Avber, Čadež, Razinger, Nedog, Godec. Nadzorstvo tvorijo tov.: Baraga Mirko, Arh Lovro, Zva-gen Jernej; praporščak pa je naš stari veteran in soustanovitelj podružnice sedaj upokojeni delavec KID tov. Globočnik Andrej, ki še vedno ob vsaki priliki mladeniško nese naš prapor. Njegov namestnik je tov. Sterle Andrej. Odbor ima vsako sredo od 7. ure dalje svoje redne seje, na kar opozarjamo vse društvene funkcionarje in jih prosimo, da to upoštevajo.
Novi odbor se je moral takoj baviti s vprašanji draginjskih doklad za delavstvo KID in so se formalni razgovori vršili še 17. t. m. Zlasti so postavljeni odgovorni društveni funkcionarji sedaj pred težko vprašanje, ko se je pričela pri podjetju redukcija delavstva. Te redukcije bodo imele za enkrat za posledice 5 odst. zmanjšanje staleža delavstva KID. NSZ zavzema v tem vprašanju svoje stališče kakor vedno, t. j. ako je podjetje res iz finančnih razlogov prisiljeno zmanjšati stalež delavstva, naj ga zmanjša tam, kjer je to najmanj občutljivo. Upoštevati mora socialni položaj delavcev, četudi niso isti že celo vrsto let zaposleni pa so se kljub temu ustalili in si skušali uravnati svojo družinsko in gospodarsko pot. Zato je bilo veliko preseljevanje na teritorij Jesenic
—	Javornika in okolice. Nastaja vprašanje, ali naj se sedaj taki delavci izselijo. Za tak primer navaja podjetje, da bo oddalo gotova dela privatnim podjetjem s pogojem za zaposlitev prvenstveno odpuščenih delavcev KID. Seveda še vedno upamo, da ta redukcija ne bo imela dalekosežnejših posledic in da se bo še vse uredilo tako, da bodo sedaj reducirani delavci prišli v kratkem zopet na delo.
Opozorilo
Narodni izseljenski odbor v Ljubljani opozarja naše delavce, ki iščejo zaposlitve v inozemstvu, da se naj pred odhodom brezpogojno oskrbe z vsemi potrebnimi listinami, da ne bodo izpostavljeni raznim nepri-
Politični pregled
Nemški poročevalski urad javlja:
Jugoslovenski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in jugoslovenski zunanji minister Cincar-Markovič sta prispela 14. t. m. dopoldne s posebnim vlakom v Salzburg.
Opoldne sta bila gosta nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v njegove mgradu Fu-schlu. Po kratkem oddihu v hotelu »Avstrijski dvor« v Salzburgu sta krenila na Berg-hof, kjer ju je ob 16.30 sprejel voditelj Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pred glavnimi vrati Berghofa. Oddelek SS je izkazal jugo-slovenskima državnikoma čast. Razgovori, ki so trajali čez tri ure, so bili ustavljeni samo za kratek čas zaradi čaja. Tem razgovorom je prisostvoval razen Hitlerja in Ribbentropa in razen obeh jugoslovenskih državnikov tudi poslanik dr. Schmidt kot tolmač. Ko so bili razgovori končani, sta jugoslovanska gosta ob 19.45 zapustila Berghof In odpotovala iz Salzburga v Beograd. Po sporedu je bilo izdano tole uradno poročilo: Voditelj Nemčije in državni kancelar je v navzočnost' nemškega zunanjega ministra Ribbentropa sprejel jugo-slovenskega predsednika vlade Cvetkoviča in jugoslovenskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča na Berghofu. Razgovori o vprašanjih skupnih koristi so potekali v duhu zgodovinskih prijateljskih odnošajev med obema državama.
Bolgarski listi prinašajo poročila o potovanju jugoslovenskih državnikov v Nemčijo »Slovo* pravi med drugim:
Ta dogodek je eden izmed najvažnejših v današnjem političnem trenutku. Zlasti če upoštevamo veliko zanimanje, ki ga vsi posvečajo Balkanu in jugovzhodni Evropi. List sodi, da so vprašanja, ki so bila na sporedu, .političnega značaja in v zvezi z uvedbo novega reda. — V madžarski javnosti je bilo sprejeto to potovanje z naj večjim zadovoljstvom. Danes ni več presenečenje, poudarjajo, če predsednik jugoslovanske vlade obišče voditelja Nemčije. Odnošaji Jugoslavije do Nemčije in Italije so že davno' jasni in razčiščeni. Potovanje jugoslovenskih državnikov je v znamenju koristi jugovzhodne Evrope.
Ameriške radijske postaje so te dni govorile o položaju v Jugoslaviji in izvajale:
Jugoslavija bo gledala na to, da ustreže vsem državam, s katerimi je v prijateljskih zvezah,
toda samo toliko, kolikor bo dopuščala njena nevtralnost, ki je doslej rodila tako ugodne uspehe.
Važen in čisto nepričakovan dogodek tega tedna je, da sta turški zunanji minister Sa-radžoglu in bolgarski poslanik v Ankari podpisala
skupno izjavo bolgarske in turško vlade o medsebojnem zaupanju in prijateljstvu.
Obe državi se zavezujeta, da se vzdržita vsakega napada, da poglobita medsebojne odno-Saje in da povečata medsebojne gospodarske stike. Po vesti iz Ankare ostaneta zvezna pogodba med Anglijo in Turčijo in balkanski dogovor še naprej v veljavi. Grki so sprejeli turškobolgarski prijateljski dogovor ugodno na znanje.
Iz Londona poročajo, da
so "se razgovori med Turčijo in Bolgarijo vodili s sporazumnostjo Anglije. Na odločujočih angleških mestih so mnenja, da s turško-bolgarsko pogodbo Se niso odstranjene vse ovire za nemški vdor v Bolgarijo. Zato da si Turčija po tej pogodbi v nekaterih vprašanjih ni vezala rok. Sklenjena pogodba da ne bo nikakor vplivala na določbe turškoangleške pogodbe o medsebojni pomoči.
Sofijski dnevnik »Mir« piše: Cvetkovič ima velike zasluge,
da se je ojačil med Bolgarijo in Jugoslavijo duh dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in Tarčnega prijateljstva.
List potem pravi: »Predsednik vlade Cvetkovič ima še drugo zaslugo: povezal je svojo oblast z dr. Mačkom in ustanovil samostojno hrvatsko banovino. Cvetkoviču se je posrečilo prav tako v zunanji politiki koristiti ne samo lastni državi, temveč tudi vsemu Balkanu. Po sklenitvi prijateljske pogodbe z Nemčijo je Cvetkovič postavil gospodarske in politične odnošaje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo.
K pisanju nekaterih bolgarskih listov, da želi Churchill pritegniti Bolgarijo v vojno ob strani Anglije, izjavljajo z uradnega angleškega mesta med drugim: Ministrski predsednik Churchill ni predlagal, da bi Bolgarija vstopila v vojno ob strani demokratskih držav. Toda nevtralnost, ki jo Bolgarija po pisanju bolgarskih listov hoče obdržati, nalaga določene dolžnosti.
Churchill je hotel Bolgarijo samo opozoriti, da ne stori ničesar podobnega, kar je spravilo Rumunijo v obžalovanja vredni položaj.
Tako početje gotovo ne bi bilo v skladu z nevtralnostjo. Edini namen Churchillove opombe o zemeljskih izgubah Bolgarije po svetovni vojni je bil, da bi preprečil ponovno odločitev Bolgarije za politiko, ki jo že enkrat zavedla v nesrečo.
United Press poroča: Po poročilih iz vrst angleških politikov je treba prihodnje dni pričakovati,
da bosta povabljena v Nemčijo tudi bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister dr. Popov.
Napovedujejo, da bo pri tej priliki Nemčija skušala doseči, da bi Bolgarija vstopila v trojno zvezo in s tem dala Nemčiji možnost za prehod vojske čez bolgarsko ozemlje. Angleški poslanik v Sofiji je izjavil tujim časnikarjem, da bo Anglija takoj z vso silo odgovorila, če bo Nemčija napadla Bolgarijo.
»Vreme« poroča iz Sofije: Iz Bukarešte poročajo, da
jc prispelo v Rumunijo več nemških divizij, ki sc zbirajo ob obali Donave nasproti Bolgarije.
Kakor zatrjujejo, pošiljajo v isto smer tudi vojaški material.
K nedavnim izjavam angleškega ministrskega predsednika Churchilla o Bolgariji zagotavljajo bolgarski listi,
da je Bolgarija že vavzela svoje stališče in sicer kot nevtralna država. Bolgarija ima, kakor pravijo bolgarski listi, samo željo, da goji dobre odnošaje s svojimi sosedami in drugimi državami. Listi zanikajo, da bi bilo tuje vojaštvo v Bolgariji. Nekateri listi pa izražajo obenem domnevo, da hoče Churchill zaplesti Bolgarijo v vojno ob strani Anglije, in se boje, da ne bi potem Bolgarija postalo vojno področje. Najostreje obravnava Churchillov govor »Zora«, ki ugotavlja, da je angleški ministrski predsednik z nekim sočutjem govoril o usodi Hailija Se-lasija, med tem ko je o Bolgariji govoril s skrajno razdraženim glasom, namesto da bi bil obljubil popravo krivic, ki so bile storjene Bolgariji Nadalje pravi list: »Mi se sprašujemo, kje je tistih sto divizij, ki jih je Anglija obljubila dati Balkanu na razpolago v obrambo demokracije. Bolgarija je nevtralna država in, kakor je uradno javljeno, ni na njenem ozemlju nobenih tujih čet«
»Hrvatski dnevnik« je objavil uvodnik, v katerem pravi, da za ustanovitev banovine Slovenije danes ni nobenih ovir več. Odločno pa zavrača glasilo dr. Mačka beograjsko mišljenje, da bi sledila ustanovitvi banovine Slovenije sama po sebi tudi ustanovitev banovine Srbije. List pravi med drugim: »Ničesar nimamo proti organiziranju srbskega naroda, ne more pa biti govora o tem, da bi se razglasilo vse ozemlje, ki bi ostalo izven mej banovin Hrvatske in Slovenije, za srbsko področje.
Obstoje še zmeraj zahteve hrvatskega naroda o končni razmejitvi med Srbi in Hrvati.
razkraja čez noč nesnago v perilu!
Te zahteve je mogoče oblikovati na razne načine. Vse je odvisno od tega, ali bo ustanovljeno iz ostalega državnega področja več dr-žavnopravnih teles, ali pa bo država razdeljena samo na tri edinice: Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. V prvem primeru je mogoča več rešitev, v drugem primeru pa bo treba razširiti ozemlje banovine Hrvatske, ker bi sicer dobili s srbsko edinico državno-pravno telo, v katerem bi imeli Srbi komaj absolutno večino. Zadeva odgovornih činiteljev je, da ugotove, ali je današnji čas primeren za reševanje tega vprašanja. V začetku pogajanj za sporazum je bila postavljena s hrvatske strani zahteva,ynaj odloči ljudstyo samo, v katero banovino želi priti. Pri tem vztraja Hrvatska seljaška stranica tudi dahneš.«
V	ponedeljek
je aačel ameriški senat razpravljati o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala demokratskim državam. Vodja demokratske večine v senatu senator Barkiey je v svojem govoru rotil senat, naj pospeši razpravo in čim prej sprejme zakonski osnutek. Govori se, da bo izmed 95 senatorjev le 25 glasovalo proti osnutku. Razprava v senatu bo trajala, kakor sodijo, 10 dni.
Italijanski list »Lavoro Fascista« piše: It»* lija ni vstopila v to vojno zato, da bi se povečala, tudi ne zato, da bi izpolnila svoje obveznosti nasproti Nemčiji. Ta vojna je s stališča Italije obrambna vojna.
Italija ni napovedala vojne Angliji L 1940., temveč jo je Anglija napovedala Italiji že 1. 1935., ko je hotela preprečiti ustanovitev italijanskega imperija v Vzhodni Afriki.
Anglija ne more trpeti, da je nastala v srcu Afrike kolonialna sila Italije. Italija si t* vojne ni želela ,mora jo pa zaradi lastne bodočnosti izbojevati.
Po nepotrjenih vesteh iz Sofije je Nemčija posredovala pri grški vladi,
da naj bi Grčija pristala na sklenitev miru z Italijo.
Nemški poslanik je baje zagrozil, da bo nemška vojska vkorakala i? Rumunije v Bolgarijo in iz Bolgarije napadla Grčijo, če Grčija odkloni nemški predlog.
Iz Aten poročajo:
Grška vlada najodločnejše zavrača vesti, da bi Nemčija posredovala za mir med Grčijo in Italijo.
Grčija se ne pogaja z nikomer, marveč se bo vojskovala v vojni, ki ji je bila vsiljena, do končne zmage.
Kakor poroča agencija United Press, je angleški zunanji minister Eden naslovil na madžarsko vlado svarilo zaradi prevozov nemških čet in nemškega vojnega materiala preko madžarskega ozemlja
in po madžarskih železnicah v Rumunijo. V svojem svarilu, ki je bilo madžarski vladi !*•
ročeno preko poslanika v Londonu, izjavlja minister Eden, da sicer v polni meri razume položaj Madžarske .vendar pa mora opomniti, da bo morala Anglija, ko dobi vojno, pri bodočih mirovnih pogajanjih upoštevati mad-žarsko-nemško sodelovanje.
»Hamburger Fremdenblatt« piše:
Bojišče, na katerem se bo izvojevala zmaga, je Anglija s svojimi pomorskimi potmi,
ki jim Nemčija zadaja hude udarce.« Angleški uspehi v Afriki so po mnenju lista brez pomena.
Iz Londona poročajo: V vrstah vodilnih angleških oficirjev so prepričani,
da bodo Nemci pri poskusu vdora v An glijo izvršili napade s plinom v velikem obsegu.
Zato se Angleži že pripravljajo na plinsko vojno. Nemci so po tej vesti vzdolž belgijske ln francoske obale Rokavskega preliva nagrmadili velikanske množine jeklenih posod s plini. V Londonu sodijo, da se bodo napadi s plinom začeli že kmalu.
Letalsko delovanje je bilo spet močnejše na zapadu.
Nemška letala spet močno napadajo Anglijo.
Tako so v noči na torek napadla razne kraje
v	Angliji, posebno pa London. Angleži pravijo, da posebno velike škode niso napravili. Tudi angleška letala zelo pogosto močno napadajo vdorna pristanišča in razne nemške industrijske kraje.
Po nemški vesti
so nemške vojne ladje pretekli teden napadla velik angleški konvoj in potopile 13 angleških trgovinskih ladij. Mornarji, rešeni iz potopljenih ladij pripovedujejo, da se je med angleške trgovinske ladje vrinila neka velika nemška bojna ladja pod angleško zastavo in nenadno začela streljati na obe strani. Pravijo tudi, da so napadajočo nemško ladjo zadeli streli z ene izmed angleških ladij.
Angleško vrhovno poveljstvo na Bližnjem vzhodu poroča, da
so angleške čete zasedle že 25.000 kvadratnih kilometrov italijanske Somalije.
Južnoafriške čete so na tem področju v zadnjih dneh prepotovale 120 km in so zavzele luko Kismajo. Pri tem jih je podpiralo letalstvo in vojno brodovje. V Kismaji so zaplenile velike količine raznega vojnega materia-
Umor
»In na pokopališču mi je Julijina sobarica povedala nekaj prav zanimivega.«
»Kaj pa?«
»Da je Julijino grobnico plačala neka neznanka pod napačnim imenom. Potem sem zvedel, da je pogreb plačala Julijina prijateljica, ki jo dobro pozna. Včeraj sem bil pri njej. Povedala mi je, da je bila dan poprej na pokopališču in da je pri Julijinem grobu naletela na neznanko, ki je tam jokala. Rekla je, da je bila neznanka svetlolasa in da je govorila zelo lepo francosko.
»Ali je z njo govorila?«
»Da. Toda neznanka je takoj pobegnila Julijina prijateljica je bila snoči v gledališču. Poklicala me je k sebi in mi rekla, da tisto gospo s pokopališča zelo dobro poznam.«
»Kako? Ne razumem vas «
»Verjamem vam. ker Klavdina — tako je ime tisti Julijini prijateljici — uporno trdi, da ste vi tista ženska. Pomislite . . . kar smeh mi je ušel, ko sem jo slišal .. No. vsakdo se lahko pač zmoti . . tudi sodišče ...«
Gospa Cambryjeva je prebledela in komaj zajecljala:
»Kaj! Ta ženska se je drznila ... da, prav pravite, nihče ni varen pred obrekovanjem! Kaj pa ste ji vi na to rekli?«
»Rekel sem ji kar naravnost, da se ji meša. Ona je svoje še naprej trdila. Zato sem se obrnil in šel.«
»Res, kdo naj ji pa verjame? Prismojena tnora biti. Kako pa se piše?«
, »Klavdina Risslerjeva, stanuje pa v Lisa-
la in zajele veliko število italijanskega vojaštva, med njimi mnogo oficirjev. Velika bencinska skladišča so bila v plamenih, v luki pa so našli italijansko vojno ladjo, ki jo je posadka sama potopila, razen tega pa še tri tovorne ladje, ki so bile poškodovane.
Po vesteh iz Aten so te dni grške čete suačcle ofenzivo.
Pri ofenzivi živahno sodeluje angleško letalstvo. Grki so zavzeli več italijanskih postojank in ujeli precej italijanskih vojakov. Angleške vesti pravijo, da Grki napredujejo na vsej fronti, razen pri Podgradcu. Po uradnih angleških in grških podatkih je bilo v devetih dneh pred 18. t. m. nad Albanijo in Grčijo sestreljeno 34 italijanskih letal, medtem ko so Grki in Angleži izgubili samo tri letala. 'Italijanska poročila pravijo, da se Grkom ni posrečilo napredovati
Zadne angleške vesti iz Afrike javljajo, da z zavzetjem Kumoka v Sudanu ni nobenega italijanskega vojaka več na ozemlju Egipta, Sudana in Kenije.’
Posebnih dogodkov zadne dni na afriških bojiščih ni bilo.
Le v italijanski Somaliji so bile po angleških vesteh italijanske čete potisnjene na črto ob reki Džubi in Abesiniji napredujejo južnoafriške angleške čete vzhodno od Rudolfovega jezera. V Libiji in Eritreji je položaj nespremenjen. Živahno pa je obojestransko le-telsko delovanje. Nemški poročevalski urad poroča, da nastopa v Afriki tudi nemško letalstvo. V petek so nemški strmoglave! napadli angleško oporišče El Agheilo. Po nemški vesti so ti strmoglave! napravili Angležem veliko škodo.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: voli in telice I. po 9.50. II. po 8 75, III. po 7.25, krave I po 8.25, II. po 7.25, III. po 6.50, teleta I. po 13, II. po 12, v Ptuju: voli po 8.25 do 10, krave po 5 do 8 50. biki po 6 do 8.25, telice po 7.50 do 9.50 din SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: Špeharji po 18 do 18.50, pršutarji po 16 do 17, v Ptuju: pršutarji po 12 do 13 debele svinje po 14 do 15, v Konjicah: Špeharji po 18, pršutarji po 14 din.
na plesu
bonski ulici. V Parizu je zelo znana ...«
V	tem trenutku je stopil v sobo sluga.
»Kaj pa je?« ga je nestrpno vprašala gospa.
»Gospod Roger Darcy želi, da bi ga sprejeli.«
»Povejte gospodu, da sem na vrtu!«
»Voznik sprašuje, ali naj zapreže voz,« je dodal sluga.
»Ni treba. Nikamor se ne bom danes peljala.«
Gospod Darcy je bil zelo presenečen, ko je zagledal Nointela. Vendar pa ga je prisrčno pozdravil. Potem je gospej Cambryjevi poljubil roko.
»Gospod mi je prinesel novico o smrti Bertine sestre,« je povedala gospa preiskovalnemu sodniku.
»Mene je Gaston davi obvestil o tem,« je rekel Roger Darcy.
»Ali ste zdaj opustili preiskavo proti Berti?«
»Da, gospa. In Gastona sem pooblastil, da to pove gospodični Lesterelovi.«
»Upam, da se zdaj ne upirate več njuni poroki.«
»Zakaj bi se upiral. Kakor se mi zdi, ste
vi	zanjo zelo navdušeni «
»Dragi prijatelj, zelo sem srečna... Zdaj pa nehamo že enkrat govoriti o tem zločinu, ki nas ie že vse stal precej živcev «
»Zal sem jaz še zmerom na začetku. Ljubo ml je, da vidim vas tu, gospod Nointel. Vse
KRMA. V Kranju: lucerna 150 do 175, seno 150, slama 100 din za 100 kg.
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v ptujskem okolišu: navadno mešano vfno po 8 do 10, finejše sortirano po 12 do 14, v konjiškem okolišu: navadno mešano vin* po
8	do 12, finejše sortirano po 12 do 14 din za liter.
Zabela. V Kranju: slanina 25,, svinjska mast 28 do 30, v Konjicah: svinjska mast 30, v Ptuju: slanina 24, svinjska mast 32 din za kg.
JAJCA. V Kranju 1.50 do 2, v Konjicah 1.75, v Ptuju 1.25, v Ljubljani i.50 do 2 din za kos.
MED. V Kranju 36 do 40, v Ptuj* 36 din
za kg.
STROVO MASLO. V Kranju 48 do 52. v Ptuiu 44, v Konjicah 50 din za kg.
FlZOL. V Kranju 6 do 10, v Ptuju 5 do 7, v Konjicah 4 do 8 din za kg.
KROMPIR. V Kranju 1.75 do 2. v Ptuju 1.75 do 2, v Konjicah 1.75 do 2.25 din za kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 92 de 96, oprana 104 din za kg.
TRDA DRVA. V Kranju 180 do 1«, T Ptuju 150, v Konjicah 120 do 130 din za kubični meter.
MOKA. V Kranju: pšenična 5.50 do 9, turščična 6.50. ajdova 7.50 do 9, ržena 8.59 do 7, v Ptuju: turščični zdrob 5, ajdova moka 8 do 9, v Konjicah: pšenična 5 do 9 50, turščična 4 do 4.75, ajdova 7 do 9 din za kg.
MLEKO. V Kranju 2.50 do 3, v Ptuju 2.50 do 3, v Ptuju 2.50 do 3, v Konjicah 2.5» din za liter.
JABOLKA. V Kranju 6 do 10, v Ptuju 8 do 8, v Konjicah 4 do 12 din po kakovosti . za kg. Prvovrstnih jabolk že skoro ni več.
Sejmi
24. februarja: Beltinci, Moravče, Bučka, Studenec pri Krškem, Laško, Radohova vas, Zubna, Cerknica pri Logatcu, Slov. Bistrica, Lesce (za živino), Mislinje’ (za živino), Kozir, Rogatec;
25. februarja: Rajhenburg (za živino), Metlika;
26. februarja: Blanca;
27. februarja: Studenec-Ig, Toplice pri Novem mestu, Velenje;
28. februarja: Veliki Cimik;
1. marca: Konjice (le za živino), Boštanj, Krka-Videm, Nova vas (Bloke), Maren-berg (samo za živino).
se je obrnilo v tisto smer, ki ste si jo vi zamišljali.«
»Gospod ... zelo sem vam hvaležen za te besede . ..«
»Kaj mi boste hvaležni? Ravnal sem po svoji vesti in se prepričal, da je markiza nedolžna. Bila je davi zelo dolgo pri meni. Tudi vratarica lože je prišla, da sem je zaslišal.«
»Torej ste obe soočili?«
»Seveda. Markiza je šla v sosedno sobo, da se je oblekla prav tako, kakor- je bila oblečena v tisti usodni noči. Med tem sera jaz izpraševal gospo Majorejevo. Povedala mi je, da je spustila v ložo tri ženske: prva je imela čisto preprost domino in prav takšno krinko, drugi dve pa sta bili zelo razkošno oblečeni. Le s težavo je doumela, kaj nameravam. Sedla je, kakor navadno sedi pred ložo. V sobo je stopila markiza, oblečena v domino. Šla je naravnost proti vratarici in ji rekla: »Prosim vas, čia mi odprete to ložo!« Vratarica je bila tako presenečena, da ji ni nič odgovorila. Potem ji je markiza strogo rekla: »Nočete mi odpreti?, Dobro. Šla bom in ne bo me več. To‘povejte gospej, ki je notri!« Vratarica je na te besede odgovorila prav tako kakor takrat v operi: »Gospa, naročeno mi je, da smem spuščati dame le po eno v ložo. No, vidite, ne bo se vam treba več jeziti. Tista, ki je v loži na obisku, že odhaja. »Potem se je šele vratarica spomnila vseh poedinosti: kako je markiza odšla v ložp, kako je potem še enkrat prišla ženska, ki je bila prej v loži in kako je morala čakati, da je markiza odšla. Naposled je prisegla, da je Julija še živela, ko je ta .maškara’ — vratarica ni;
VccjSkosS «8eaaaffja
Na naših borzah smo dobili iti. t. m. v i*c-vizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu).
1 angleški funt za 174.57 do 1/7./7 (za
215.90 do 219.10) din;	,,0-, uan
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.8o (za 4.30
do 55.20) d'n;	,n~n t
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71
do 12.81) din;
Nemška klirinške marke so bile po 17./-do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 480 dd 480.25 din.
Drobne vesti
= Borski rudnik prešel v nemške roke. Dunajski »Sudost Echo« poroča iz Berlina, da je te dni nemška skupina pod vodstvom nemškega generalnega konzula v Beogradu Franza Neuhausena sklenila kupno pogodbo 6 pariško banko Societe Mirabaud et Cie glede odkupa večin delnic borskega rudnika bakra. Pogodba je že podpisana in se izvaja. Do pogajanj je prišlo na željo nemške vlade in v sporazumu s francosko vlado v Vichyju »Sudost Echo« še pripominja, da ima ta nakup za nemško gospodarstvo s kovinam) Izredno važnost, ker so ležišča bakra v Boru med največjimi ležišči bakra v Evropi na tretjem mestu in se tam pridobiva bakrena ruda visoke kakovosti.
= Rusija se zanima za naš aluminij. Trgovinsko zastopništvo Zveze sovjetskih socialističnih republik v Beogradu se zanima za nakup našega aluminija. Sovjetska zveza bi nakupila večje količine aluminija, če bodo ustrezali kupčijski pogoji.
= V oktobru in novembru lani so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugeslovenskih hranilnic v Ljubljani so se tudi v oktobru in v novembru la-«i ugodno razvijale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah. V oktobru je znašalo povečanje vlog le en milijon din na 990,829.952 din. Zato pa so se v novembru dvignile skupne vloge kar za 27 milijonov na 1.017,835.514 din, od česar odpade na 123.650 hranilnih knjižic 752,2 milijona in na 1689 tekočih računov 265.6 milijona din. Vloge na knjižice so se povedale v oktobru pri devetih zavodih v novembru pri 11, vloge v tekočem računu v oktobru pri petih, v novembru pri 10 zavodih (izmed 20, ki vodijo tekoče račune), skupne stanje vlog v oktobru pri osmih, v novembru pa pri 10 zavodih. Tudi število vlagateljev je naraslo v oktobru pri osmih, v
novembru pa pri 10 zavodih in znaša tedaj 125.184. Kljub sedanjim nemirnim časom kažejo ti podatki prav razveseljivo sliko o delovanju naših hranilnic.
—	Kako so šle letos kože divjačine v denar. Dne 27 in 28 januarja je bila na velesejmu v Ljubljani 31. dražba kožuhovine. Letošna kakovost krzna je bila za nekaj slabša od one lanskega leta. Kljub temu, da je bilo mnogo kupcev, zanimanje ni bilo bogve kako veliko, to pa zaradi tega, ker je izvoz kožuhovine v druge države otežkočen. Tudi tujih kupcev je bilo precej manj kakor druga leta. Veliko pa je bilo letos zanimanje jugoslovanskih krznarjev Na dražbi je bilo tudi nad 300 srebrnih in čez 100 modrih lisic, vzgojenih na domačih- farmah Do večjih kupčij pa ni prišlo ker se lastniki farm niso mogli zediniti s kupci zaradi cen. Blago domačih farm je bilo že prav dobro, z leti pa bo postalo prav gotovo odlično. Na dražbi so prodali skoro vso razpoložljivo kožuhovino razen srebrnih in modrih lisic. Znatno je poskočila cena divjim zimskim zajcem, jazbecem, pižmovkam. pa tudi domačim zajcem. Dosežene cene za prvovrstno krzno so nasledne (v oklepajih lanske cene na dražbi 22. januarja): lisice 180 do 220 (120 do 180), lisice, posebni kosi do 305. kune zlatice 1400 do 1600 (1300 do 1700), kune zlatice, posebni kosi dp 1830 kune belice 750 do 760 (750 do 900), kune belice, posebni kosi do 1060, dihurji 150 do 180 (120 do 140), vidre 600 do 1000 (500 do 600) zimski zajci 15 (10), letne srne 27 (26), zimske srne 16 jazbeci 130 (75), divje mačke 50 (44). pižmovke 88 (40), veverice 14 (14), rjave podlasice 7 (3), bele podlasice 35 (35), domače mačke 10 do 40 (10), domači zajci 3 do 6 (3), polhi 3, krti 1.50 dinarja. Prihodnja dražba krzna bo 10. marca na Ljubljanskem velesejmu.
= Rusija kupuje Savinjski hmelj menda za Zedinjene države. Kakor poročajo iz Žalca, je ravnatelj uvoznega odseka sovjetskega trgovinskega zastopstva v Beogradu g. Aleksej Sokolov, ki je prišel v Žalec, nakupil že precej savinjskega hmelja. Ta hmelj se je moral pakirati na ameriški način, zaradi česar sodijo, da pojde iz Rusije v Zedinjene države. Kakor javljajo, je g. Sokolov moral te dni po trgovskih poslih v Zagreb. V hmeljskih zadevah ga nadomešča v Žalcu g. Golubov.
Rusija nam začne v kratkem dobavljati bombaž. Odposlanstvo naših tkaninskih indu-strijcev, ki se je nedavno vrnilo iz Moskve, je sklenilo pogodbo za dobavo bombaža v vrednosti 1.000.000 dolarjev v kliringu. mili-
jon dolarjev v svobodnih devizah, za 600.000 din pa bombažnih odpadkov. Mi že dobavljamo Rusiji v smislu trgovinske pogodbe naše pridelke. V kratkem bo poslano v Rusijo 33 vagonov masti. Jugoslaviji namenjeni ruški bombaž izvira iz Južne Rusije in ustreza po kakovosti ameriškemu. V Moskvi je bilo pa tudi sproženo vprašanje prevoza kavčuka za potrebe Jugoslavije skozi Rusijo. Rusija je dovolila, da bomo lahko čez njeno ozemlje uvažali kavčuk iz Amerike in Japonske, toda prevoznino bomo morali plačevati v kavčuku.
= V Jugoslaviji imamo blizu 4000 tvornic.
Te dni je izšla v Beogradu obs?žna gospodarska knjiga, ki jo je napisal v;šji uradnik v ministrstvu za trgovino in industrijo Ku-koleča. V knjigi je opisan razvoj naše industrije v zadnih 20 letih. Po podatkih te knjige je bilo leta 1938 v Jugoslaviji 3954 tvornic. Največ jih je odpadlo na živilsko industrijo in sicer 1000. Na drugem mestu po številnosti so električne centrale in sicer jih je bilo 589. Tkaninskih tvornic je 432, kemičnih 193, za kovinsko stroko 206, strojnih 33, papirnic 51, tvornic olja 53. tiskarn 66. tvornic mineralnih olj 13, tvomic kavčuka 5 in tako naprej. Največ industrijskih podjetij je v dunavski banovini, in sicer 1016. Na drugem mestu ie bivša savska banovina z 940. Sledi dravska banovina z 810 tvomicami, drinska z 260, moravska s 159, vardarska » 152, bivša primorska s 147, vrbaska z &8 In zetska s 73 tvonvcami. Izjema je področje uprave Beograda, ki ima kljub svojemu sorazmerno majhnemu ozemlju v primeri s področji banovin 309 tvornic.
©niče
* Kneginja Olga na slavi Društva za zaščito živali in rastlinstva. Nj. Vis. kneginja Olga je najvišja zaščitnica Društva za zaščito živali in rastlinstva v Beogradu, ki je pretekli petek praznovalo svojo krstno slavo. Kneginja Olga je bila sprejeta in toplo pozdravljena od številne ugledne zbrane družbe in je prižgala slavsko svečo.
* Jugoslovenska pevska zveza pripravlja slovesnosti ob polnoletnosti Kralja Petra II. Na seji uprave Jugoslovenske pevske zvez* 30. januarja v Beogradu so bili storjeni važni sklepi, da se bo čim dostojneje praznoval
vedela, koga ima pred sabo — odšla in se ni več vrnila. Tako sem se jaz prepričal, da je markiza pri vsej zadevi nedolžna in je ne bom več klical, dokler ne dobim prave zločinke v roko.«
»Ali upate, da boste to žensko našli?« je vprašala vdova.
»TŠžavno bo, toda našel jo bom. Ali vam jp gospod Nointel povedal, kaj mi je snoči Izročil?«
»Da, gumb z začetno črko mojega imena.«
»Draga rnoja Barbara,« se je nasmehnil sodnik, »sveta Barbara je velika svetnica. Četrtega decembra, na vaš god, bom priredil veliko pojedino, kamor bom povabil tudi gospoda stotnika Nointela. Glede gumba pa
—	poizvedel bom pri vseh pariških draguljarjih, ali ta gumb poznajo. In še vašo gospodinjo bom vprašal, ali pozna te vrste gumbe. Stara je že in se morda spozna na takšne družinske svetinje.«
Nointel je videl, da je njegova navzočnost zdaj že odveč. Poslovil se je in šel.
XVIII.
Nointel je bil po odhodu od lepe vdove zadovoljen. Stvar se je začela razvijati, kakor je treba. Le misel na Simancasa in na Gal-inierja mu je grenila zadovoljnost.
»S tema dvema lopovoma moram čimprej obraSunati,« si je rekel.
Odpeljal se je v kavarno, kamor je navadno hodil general južinat. Tam ga ni bilo. Zato je šel proti klubu. Med potjo pa ga je opazil pred nekim oglom. Stopil je k njemu in ga potrepljal po rami:
»Dobil sem vas in vas bom aretiral!«
Simancas se je ves besen obrnil proti njemu.
»Gospod, na kaj čuden način ustavljate ljudi.«
»Kaj hočete? Takšno navado imam. Z vami bi rad govoril Ali bi šla v klub?«
»Zdajle pa res ne utegnem. Neko delo še imam.«
»No prav. Se bova pa med potjo malo pogovorila «
»Jaz pojdem na to stran. Mudi se mi.«
»Meni se pa nič ne mudi. Kar spremil vas bom.«
»Oprostite, voz moram vzeti, tako nujno je.«
»Nič hudega Se bom pa z vami peljal.«
»Torej me preganjate?«
»Morda. Ali se bova torej peljala s kočijo?«
»Ne. Rajši pojdiva peš.«
»Dobro. Tudi jaz rajši hodim.«
»Na kratko mi povejte, kaj prav za prav želite.«
Nointel je začel:
»Markiza vas je torej odpravila?«
»Ce me mislite žaliti, vam sploh ne bom
odgovarjal.«
»No, zaradi tega me ne bo preveč glava bolela. Obvestiti vas hočem, da je bila markiza danes pri preiskovalnem sodniku, ki je vso njeno zadevo razčistil, in zato bi vi pametno storili, če ne bi več mislili na tista ava milijona.«
»To bomo še videli. Markiza pa menda ni povedala preiskovalnemu sodniku, kako je bilo s smrtjo tistega gonjača na lovu...«
»Ne. To bom preiskovalnemu sodniku povedal jaz, ki sem spoznal tistega slavnega gonjača.«
»Jaz ga nisem.«
■>u, vi ste ga dobro poznali. Plačali ste ga, da bi me ubil. In ko je drugič nerodno ustrelil je zadel sebe namesto mene.«
»Dokazal bom, da ste ga ubili vi ali p« markiza.«
»Le dobro premislite, ali sem bil jaz ali mark 'za. In sicer še preden pojdete k preiskovalnemu sodniku.«
»Kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje.«
»Poslednji? To bo kapitan Crozon, ki se je zaklel, da bo vas, pisca anonimnih pisem naprej javno oklofutal, potem pa zaklal s mečem.«
»Ali ste me ovadili?«
»Vi ste ovadili gospo Crozonovo!«
»Gospod,« je dejal Simancas in pogledal na uro, »zdaj pa moram iti na sestanek. Povejte mi hitro, kaj želite od mene.«
»Želim, da v oseminštiridesetih urah izginete iz Pariza, v petih dneh pa iz Fmacije. Za vas samega bo najbolje, če bo čimprej morje med vami in gospodom Crozonom.«
»Gospod, verjemite mi, da sem že sit te dežele, kjer tako ravnajo s pravico, kakor ne bi smeli. V soboto se odpeljem v Združene države.«
»Upam, da pojde z vami tudi vaš izvrstni doktor za živčne bolezni...«
»Galmier se misli vrniti v Kanado.«
»Izvrstno! Boga hvalite, da mora Crozon zdaj še najprej ženo pokopati. Zato lahko ostanete v Parizu še dva dneva.«
»Ali mi dovolite, da zdaj odidem?«
»Pojdite, toda ne pozabite, da vas nadzorujem.«
Simancas je šel, Nointel pa ga je spremljal s pogledom.
nameniti dogodek, ko postane kralj Peter IL, ki je pokrovitelj te pevske zveze, polnoleten in zasede prestol.
* Profesor dr. Matija Murko 80-letnik. V Pragi je praznoval starosta slovenskih slavistov vseučiliški profesor v pokoju dr. Matija Murko 9. t. m. 801etnico svojega plodne-
fa in znanosti posvečenega življenja. Dr. lurko je eden izmed največjih raziskovalcev slovanskih jezikov in slovstev in v tem pogledu učenjak svetovnega slovesa. Je Slovenec, Jugosloven in Slovan z dušo in telesom. Njegova soproga je hčerka pokojnega narodnega borca dr. Josipa Semeca iz Celja, hčerka Jelka je soproga dr. Arnerija, člana jugoslovenskega poslaništva v Moskvi, sin dr. Vladko je docent na ljubljanskem vseučilišču, sin dr. Ivo pravni zastopnik Trboveljske premogokopne družbe, sin inž. arh. Stanko pa banovinski inženjer v Ljubljani. Dr. Murku, ki tako častno zastopa slovensko ime v slovanskem in ostalem svetu, iskreno čestitamo k 80-letnici z iskreno željo, da bi nam ostal še dolgo ohranjen.
jJ; Sreska seja Jugoslovenske nacionalne stranke in nacionalne omladine v Škofji Loki
V	petek zvečer je bila v Škofji Loki pri »Kroni« skupna seja sreskih odborov Jugoslovenske nacionalne stranke in omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke. Seje so se polnoštevilno udeležili vsi odborniki, vodil pa jo je predsednik sreske organizacije notar g. Stevo Šink, ki je toplo pozdravil vse domačine in odposlance banovinskega omladin-skega odbora predsednika inž. Jožeta Rusa, tajnika Andreja Uršiča in inž. Borisa Sancina. Prvi je poročal o postanku in namenu združitve napredne mladine v Sloveniji inž Jože Rus. Njegova izvajanja so naletela na polno razumevanje in odobravanje, kar je dokaz, da bo delo mladih predstavnikov raznih naprednih skupin našlo najplodnejša tla na našem podeželju. Za njim je poročal g. Uršič predvsem o notranjepolitičnih vprašanjih. Izvajanja poročevalca so bila enodušno odobrena. Nato je sledila zanimiva razprava, v kateri je bila g .inž. Borisu Sancinu dana prilika, da je razvil gospodarske poglede nacionalne mladine v zadovoljstvo vseh poslušalcev.
* Nov orožniški poveljnik v Ljubljani. »Vojni list« je pred dnevi prinesel vest, da Je dozdajšni poveljnik orožniškega polka v Ljubljani polkovnik Alojzij Barle po službeni potrebi premeščen za poveljnika orožniškega polka v Banji Luki, obenem pa je bil za poveljnika ljubljanskega polka imenovan pol-
kovnik Krešimir Pavelič, doslej pomočnik komandanta savskega orožniškega polka v Zagrebu. G. Pavelič je že pred leti služboval v komandi našega orožniškega polka in od takrat ga imata naše orožništvo in tudi vsa nacionalna javnost v prav lepem spominu.
* Oton Zupančič predsednik Združenja dramskih pisateljev. Na izredni skupščini Združenja dramskih pisateljev v Beogradu je bil izvoljen za predsednika slovenski pesnik Oton Zupančič.
* Odlikovanje pisatelja Finžgarja. V soboto je priredil g. ban v prostorih banskega -3JISU0AOIS jsej eu ojiuefej preCiqnCq a bjoap
mu pisatelju Francu Finžgarju. Povabljeni so bili številni pisatelji in predstavniki javnega življenja, posebej še člani umetniškega razreda Akademije znanosti in umetnosti, katere član je Finžgar. Jubilanta in goste je pozdravil g. ban z govorom, ki je v njem poudarjal zasluge pisatelja in duhovnika Finžgarja. Nato je sporočil jubilantu, da je bil z najvišjega mesta odlikovan z redom jugoslovenske krone II. stopnje, obenem pa mu je izročil darilo banovine in avtonomnih slovenskih občin kot narodni dar in izraz priznanja ob 701etnici življenja in 501etnici književniškega dela.
*{: Grof Adam Zamojski umrl. V Varšavi je umrl starešina sokolstva in bivši predsednik mednarodne telovadne zveze grof Adam Zamojski. Poljski narod je izgubil enega svojih najuglednejših mož, predstavnika stare sloveče plemiške rodbine. Kot sokolski prvak je bil znan po vsem slovanskem svetu.
•J; Dolžnost vsakega kmetovalca je pomagati ponesrečenim živalim. Kako se pomaga, imate natanko popisano v knjigi »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal dr. Ferdo Kern. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3.
* Nov ravnatelj zagrebške železniške direkcije. Za ravnatelja zagrebške železniške direkcije je imenovan dozdajšnji načelnik v generalnem ravnateljstvu državnih železnic inž. Nikola Turkalj. Dozdajšnji železniški ravnatelj v Zagrebu Terček je postal pomočnik prometnega ministra.
•J; 601etnica vzglednega narodnjaka. 60-letnico rojstva je praznoval ugledni trgovec in gostilničar v Pekrah g. Peter Zorko. Slavljenec, ki je po rodu iz Zamušanov, je bil dolgo vrsto let starešina pekrskih gasilcev in je tudi vnet podpornik nacionalnih društev. Od 1. 1933. do 1. 1936. je bil član limbuškega občinskega odbora. Se mnogo let!
Maks Goričar f. V Šoštanju je umrl v 64. letu starosti izseljenski duhovnik g. Maks Goričar, ki je bil blag in značajen mož. Rajnki je bil po rodu iz Mozirja. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih bivše Štajerske. Nato je stopil v samostan in služboval v Dubrovniku, Rimu, Gradcu, Sopronju in na Dunaju, pozneje pa pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Novi cerkvi in Mozirju. Leta 1935. je pri skupščinskih volitvah kandidiral v konjiškem srezu. Istega leta je bil na lastno prošnjo imenovan za izseljenskega komisarja v Diisseldorfu in je posvetil vso svojo skrb slovenskim izseljencem. Bil je iskren pripadnik jugoslovenske skupnosti in navdušen Slovan. Maksu Goričarju bodi ohranjen časten spomin!
* V Zagrebu bo evharistični kongres. Zanj bodo uredili pod milim nebom slavnostni prostor, kjer se bo lahko zbralo 300.000 vernikov. Na svečanost so povabljeni vsi Škofji na svetu. Papežev odposlanec se bo najbrž pripeljal iz Jakina čez Jadransko morje v Split s posebnim našim parnikom. Sprejeli ga bodo tam, kjer se začne naše morje, nadalje v Splitu, v Solinu in na progi do Zagreba. Papežev odposlanec se bo peljal s posebnim vlakom. Zaradi vojnih zapletkov, ki zajemajo tudi Jadransko morje, ni mogoče reči, ali se bo celotni načrt sprejema lahko izvršil v želenem obsegu. V Zagrebu bo svečani sprejem najbrž v narodnem gledališču. Vse zagrebške šole bodo zaključile pouk pred začetkom velikih svečanosti, ker bodo šole služile za nastanitev udeležencev evharističnega kongresa. Učenci in dijaki bodo na koncu šolskega leta dobili umetniško izdelana šolska spričevala, na katerih bo poudarjen spomin na proslavo 13001etnice prvih zvez Hrvatov s Sveto stolico.
* Novo postajališče med Jesenicami in Blejsko Dobravo. Novembra 1940. so začeli pod gorskim sedlom Kočno med Jesenicami Blejsko Dobravo na ravnici zidati novo železniško postajališče za delavstvo, ki se iz tega okoliša vozi na delo v jeseniške in javor-niške železarne. Gradnja je bila nujno potrebna, ker je moralo delavstvo v primeru narasle Save hoditi v velikem ovinku preko Jesenic na delo v železarno na Javorniku. To postajališče bo počasi dobilo velik pomen, ker je na vrhu goi-skega prelaza Kočne, na tako imenovanih Poljanah nastalo veliko delavsko naselje, ki ima že danes vse pogoje, da se razvije v veliko planinsko vas. Postajališče stoji nekako sredi med Jesenicami in Blejsko Dobravo. V nedeljo 16. t. m. ob 14.25 se je
»Kam vraga, je namenjen?« je pomislil stotnik. »Morda je kaj važnega. Za njim pojdem.«
Od daleč mu je sledil. Na oglu Druotove ulice se je Simancas obrnil proti veliki raz-prodajalnici, kjer so imeli vsak dan dražbe.
»Glej, glej! Morda razprodajajo Julijino pohištvo. Moram se prepričati.«
Nointel je začel hoditi po velikih dvoranah. V eni izmed njih, kjer so prodajali ■like, je zagledal Galmierja. Ta se je napravil, kakor da ga ne vidi. Nointel je začel iskati Simancasa. Naposled ga je zagledal v neki drugi dvorani blizu izklicevalca.
»Kaj hudiča, si pa misli Simancas tu kupiti?« je pomislil Nointel. »V tej dvorani ni ničesar, kar bi bilo Julijino. Tu so sami predmeti, ki so bili last raznih siromakov in življenjskih brodolomcev.«
Ko je mislil na take brodolomce, se je spomnil Gelimina.
»Res,« je pomislil, »ta možak je pustil za sabo kopico dolgov, pa so upniki najbrž zaplenili vse, kar je imel. Zdaj mi je vse jasno. Imeti želi kakšen spomin na sebe vrednega tovariša. No, malo bom pazil.«
Izklicevalec je povedal, da pride zdaj na vrsto bleka nekega moškega, orožje in nekaj dragocenosti. Začeli so z orožjem, nato pa i zlatimi predmeti. Simancas se za vse to ni zmenil.
»Čemu je potem prišel sem?« se je vprašal Nointel. »Kaj le čaka?«
Naposled je izpregovoril izklicevalec:
»Gospoda, zdaj pride na vrsto bleka. Začel bom s tem krasnim kožuhom. Podložen je z Tidrovino, ovratnik pa je iz najboljše Sobo-Uffvina.«
»Sto frankov!« je zaklical Simancas.
»Imam ga!« je zamrmral stotnik. »Golimi-nov kožuh misli kupiti. Toda zakaj? Samo za spomin najbrž ne. Nekaj drugega se mora za tem skrivati.«
Med starinarji je završalo. Kdo se upa segati po njihovem plenu? Treba mu je pokazati, da proti njim ne bo nič opravil. Hitro so se domer:li med seboj. Dražili bodo tako dolgo, dokler suknja ne bo njihova, in če bodo pri tem imeli izgubo, jo bodo med seboj razdelili.
Stari žid je zaklical:
»Sto pet!«
»Sto deset!« se je oglasil Simancas.
»Sto petnajst!«
»Sto dvajset!«
»Pet in dvajset!«
»Trideset!«
Številke so se tako hitro vrstile, da si jih dražilec ni mogel sproti zapisovati.
»Dobro si oglejte suknjo!« je zaklical.
Žid je otipaval vidrovino in pokimal:
»Sto pet in trideset!«
»Sto petdeset!« je zaklical general.
Nastala je tišina. Zid je pogledal svoje tovariše.
»Ženi do petih stotakov!« mu je šepnil eden izmed njih.
»Sto šestdeset!« je vzkliknil stari žid.
»Osemdeset!«
»Dve sto!« je zavzdihnil žid.
»Štiri sto!« mu je dražil Simancas.
Nointel je pozorno spremljal ta b«j. Računal je že s tem, da bo Simancas gnal tako daleč, da bo nazadnje suknjo dobil.
Začel je premišljevati, ali naj mu ta dvomljivi plen pusti.
V tem se je začulo po dvorani:
»Pet sto!«
»Gospodje!« je dejal izklicevalec. »Prišli smo do petih stotakov, pa bomo prišli tudi do tisočaka. Toliko pa je suknja vredna, saj piše na njej, da je stala tisoč rubljev.
»Pet sto dvajset!« se je oglasil eden izmed starinarjev.
V tem trenutku se je Nointel spomnil, kako je Simancas v trenutku, ko se je v klubu razvedelo, da se je Golimin obesil, vprašal, ali je bil v suknji, in kako zadovoljen obraz je pokazal ,ko mu je Lolif to potrdil.
»Za suknjo mora biti neka pomembna skrivnost«, je pomislil stotnik.
»Pet sto dvajset!« je ponovil izklicovalec.
»Pet sto petdeset!« se je oglasil Nointel.
General je prebledel. Nointel ga je prezirljivo pogledal.
»Šest sto frankov!« je zajecljal Simancas.
»Sedem sto!« je takoj odvrnil Nointel.
»Tisoč!«	j
»Tisoč dve sto!«
»Tisoč dve sto petdeset!«
»Tisoč tri sto!«
In sam pri sebi je dejal Nointel:
»Lopov, k vragu pojdi! Izgubil bom tista tri tisočake, ki sem jifi davi vzel s seboj, da kupim konja, in bom dobil namesto njega s-ta-re cunje, — toda nič ne dč.«
»Tisoč pet sto!« je vzkliknil Simancas.
Nointel je potipal ovratnik suknje, pokimal in rekel:
»Tisoč šest sto!«
V podlogi je otipal papir.
»šest sto petdeset!« je besno zaklical Simancas.
CDalje)
ustavil prvi osebni vlak na novi železniški postaji. Čeprav je lilo in snežilo, se je na postajališču zbralo mnogo ljudi z Jesenic, Ja-vornika, Blejske Dobrave in Gorij, ki so proslavili otvoritev postajališča.
* Zadušnica za obletnico smrti Ljube Davidoviča. V Beogradu in v mnogih drugih mestih naše države so bile v soboto 15. t. m. spominske proslave Ljube Davidoviča za obletnico njegove smrti. Glavni odbor Demokratske stranke je priredil zadušnico v cerkvi sv. Save, ki so ji prisostvovali poleg rodbine pokojnega Davidoviča vsi člani glavne-
£a odbora Demokratske stranke s predsedni-om Milanom Grolom na čelu in mnogi politiki iz drugih strank. Jugoslovensko nacionalno stranko so zastopali Peter Živkovič, Bogoljub Jevtič, Jovo Banjanin in drugi. Samostojno demokratsko stranko minister za socialno politiko dr. Budisavljevič in predsednik izvršnega odbora senator Večeslav Vil-der, radikale Miša Trifunovič, Andra Radojevič in Boža Maksimovič, socialiste Živko Topalovič, navzočni pa so bili tudi drugi ugledni politiki.
* Luksemburg spet izplačuje izseljenske rente. Izseljenski odsek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je prejel obvestilo, da naši državljani, ki so si služili prejšnje čase rente v Luksemburgu, spet lahko prejemaio denar iz Luksemburga. Zato je potrebno, da vsi rentniki pošljejo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje posebne listine (potrdilo, da še žive), da bo ministrstvo lahko doseglo izplačilo tega, kar nam dolguje Luksemburg.
* Spremembe v voznem redu potniških vlakov. S 17. t. m. je ukinjen na progi Celje —Velenje ob delavnikih vlak št. 9126 z od-hodohi iz Celja ob 20.43 in s prihodom v Velenje ob 21.51. Namesto njega vozi samo ob delavnikih vlak št. 9120 z odhodom iz Celja ob 19.05 in s prihodom v Velenje ob 20.13. Vlak št. 8126 z odhodom iz Celja ob 20.43 in s prihodom v Velenje ob 21.51 bo vozil torej
' samo ob nedeljah in praznikih. Nadalje je ukinjen od istega dne na progi Poljčane— Konjice vlak St. 8236 z odhodom iz Poljčpn ob 16.30 ln ■ prihodom v Konjice ob 17.18. Namesto njega vozi vlak št. 8238 z odhodom Iz Poljčan ob 18.55 in s prihodom v Konjice ob 19.13.
* Sprejem mladeničev v lnženjersko In konjeniSko podoficirsko Solo v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijavo v inženjersko je do 10. marca, v konjeniško do 15. aprila t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustno ali
pismeno: Koncesioninma pisarna P er Franc, kapetan v p Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamke za 10 din.
* Upravni odbor Hranilnice drav. banovine J® namesto slovesne otvoritve podružnice v Kranju votiral znesek din 5000 za zimsko pomoč Mestni občini v Kranju.
* Naš parnik »Dub« potopljen. V Dubrovnik je prispela vest, da je bil na Atlantskem morju potopljen naš parnik »Dub«. Potopila ga je neznana podmornica. Parnik »Dub« je bil last Svobodne plovidbe in je vozil železno rudo iz Durbana v Filadelfijo. Posadka je Stela 24 mož.
* NaS parnik »Peter« na Atlantskem morju. Iz Dubrovnika je krenil v New Port News v državi Virginija naš parnik »Peter«, ki ima 26 mož posadke in vozi tovor iz naših pristanišč.
* 106 let star mož je umrl v okolici Zelenice v Bosni. To je bil Mustafa Sijakovič, ki je doživel nenavadno visoko starost, čeprav v svojem življenju ni bil preveč zmeren. Mož se nikoli ni vozil z železnico ali z avtomobilom. Vse svoje življenje tudi nikdar ni bil bolan. Toda nedavno se je nalezel prehlada, ki ga je spravil v grob.
4: Sest zabavnih knjig dobe čitatelji »Domovine« za 40 din (s poštnino vred za 49 din) in sicer: Goncourt Edmond »Dekle Eliza«, Cervantes »Tri l.ovele«, Anatole France: »Pingvinski otok«, Leonid Andrejev: »Plat zvona«, Andrej Strug: »Jutri«, Leonid Andrejev: »Povest o sedmih obešenih«. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3.
Sj: Dve smrtni nesreči. V soboto zvečer se je v Šiški pripetila huda prometna nesreča. Hlapec Prve slovenske zidarske zadruge Martin Dimic je vozil na dvovpreženem vozu naložene smreke proti Ljubljani. Za njim se je pripeljal v hudem diru na motornem kolesu 211etni ključavničar in mehanik Franc Novak, ki zaradi goste megle ni opazil voza. Posledica je bila, da se je Novak z vso silo zaletel v smrekove hlode in odletel z motorja na tla, kjer je obležal s prebitim levim sencem. Kmalu je prispel reševalni avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali proti bolnici, a je že med prevozom umrl. Pokojni France Novak zapušča mlado ženo in majhnega otroka.
V	soboto dopolnde je šel posestnik in vojni invalid Anton Goršek, ki ima svoje po-stvo na vrhu hribčka v Pečovniku pri Celju, po opravkih v mesto. V mestu je nakupil ne-
kaj blaga ln se napotil zvečer proti domu. Ko j* v temi stopal po zelo strmem pobočju proti svojemu domu, mu je spodrsnilo. Goršek je padel, se zakotalil po pobočju, nato pa treščil z vso silo z glavo v drevo. Ko so Gorška v nedeljo zjutraj našli, je bil že mrtev.
Otročiček žrtev nesreče. Te dni se je pripetila v vasi Bregah pri Leskovcu huda nesreča. Sumičeva gospodinja je Sla k sosedi in pustila svoje štiri mladoletne otroke same doma. Komaj 16-letna hčerka Angela je kuhala in pri tem postavila lonec vrele vode sredi kuhinje. Pri tem pa je pozabila paziti na svojo enoletno sestrico Marijo, ki se je splazila k loncu in ga prevrnila po sebi. Na obupne otrokove klice so prihiteli sosedje, ki so otroku nudili prvo pomoč. Otrok je bil opečen po vsem telesu in je po sedemdnevnih mukah umrl.
Samomor Slovenke v Beogradu. Nedavno zjutraj si je v Beogradu končala življenje soproga ravnatelja Jugoslovenske družbe vžigalic Julka Goriškova. Z možem Mirkom sta bila prejšni večer v večji družbi pri prijatelju advokatu Vinku Zorcu, kjer so ostali do
6.	zjutraj. Ko sta se vrnila domov, je Gorišek vzel iz žepa samokres in ga položil na nočno omarico, potem pa je šel za trenutek iz sobe. Ta čas je pa zaslišal iz sobe strel. Skočil je nazaj in našel ženo v zadnjih zdihljajih. Zapustila ni nobenega poslovilnega pisma in zato ni znano, kaj jo je pognalo v smrt. Najbrž je bila kriva njena bolezen.
* Smrtna nesreča na cesti. Ko je 18-letni, pri nekem posestniku pri Sv. Katarini nad Trbovljami zaposleni hlapec Stanko Hribar z Marije Reke vozil les, se je na cesti pri Sv. Katarini prevrnil težko naloženi voz nanj in mu zdrobil lobanjo. Hribarja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl.
* Kosjolec je pogorel. V zadnem času je bilo v Savinski dolini več požarov, ki jih je po večini Zanetila zlobna roka. Tako je gorelo pri ge. Dečkovi v Gaberju pri Celju, Pri Je-žovniku v Arji vasi, pri Celinšku v Levcu in pri Holubarju v Kasazah. Nedavno noč pa se je vnel veliki kozolec posestnika Vinka Žagarja v Dobriši vasi pri Žalcu. Kozolec je bil poln sena in je pogorel do tal. Skoda znaša okrog 100.000 din, je pa po večini poravnana z zavarovalnino. Gasilcem in sosedom se je posrečilo ogenj zajeziti, da se ni razširil na sosedna poslopja.
* Smrtna nesreča starega gospodarja. Osemdesetletni posestnik Golež Mihael v Ho-tunjah je pred dnevi šel iz stanovanja v nekoliko oddaljeno gospodarsko poslopje, da
kla že vrsta let. Izkušnje, ki jih je bil deležen v kratkem času gledališkega udejstvovanja, so ga naučile spoznati vso resnost življenja in so napravile iz svežega, veselega mladeniča, resnega moža. Otožno mu je bilo pri srcu, ko je kot nekdanji visokošolec obujal spomine na lepe študentovske čase.
»Ali veš za stanovanje svojega prijatelja Lassendorfa?« ga je vprašal stari gotpod, ki mu je hoja po trdem cestišču postala 2e neprijetna.
»Obdržal je najino prejšno skupno sobo, a se ni mogel odločiti, da bi si na moje mesto poiskal kakšnega drugega sobnega tovariša,« je pripovedoval Robert. »Sicer pa bova kmalu na smotru«.
Oba moža sta nekaj trenutkov nato stopila v Iskano hišo in Sla po stopnicah v podstrešno sobo medicinca Lassendorfa. Mladi viso-košolec je presenečen planil pokoncu, ko sja Robert in njegov oče tvstopfila. Veselo je pozdravil starega gospoda, ki ga je poznal že od prej, nato pa je svojega bivšega tovariša vihamo objel.
»Robert! stari prijatelj,« je vzkliknil Las-sendorf, »če bi ti ne bil na najboljšem potu, da postaneš velik gledališki umetnik, bi moral biti jaz resno hud nate, saj mi že pol leta nisi odgovoril na nobeno pismo!«
»Oprosti mi to malomarnost. Prepričan sem, da mi jo boš oprostil, ko ti bom povedal, kaj sem vse doživel v T... «
»Sicer sem marsikaj slišal,« je odvrnil me-, dlcinec, »toda vedeli le nismo, kaj je resnica in kaj je laž. Mislim, da je bilo marsikaj pretirano.«
»Otroka, nikar ne načenjajta zdaj te zgodbe, v moji glavi Se kar vse brni,« je rekel pravni svetnik. »Imela bosta Se dovolj prir*
Moritz LUie:
Iz strahu pred sodnim zasledovanjem se nisem upala takoj odpotovati domov v Nem-fcijo, temveč sem živela nekaj čas v Stockholmu in potem več let v Londonu. Naposled pa sem le sklenila, da se skrivaj vrnem v svooj domovino in se pri tej priložnosti od-kriiam svojega spremljevalca. Toda motila sem se, zakaj komaj je odplula naša ladja na morje, je bivši prerok prikorakal po stopnicah svoje kajute na krov in me pozdravil z zasmehljivo vljudnostjo. Od tega časa se je
E risi mil name ko senca. Nisem se ga več od-rižala.
O silnih prepirih, ki so bili dnevno med nama, rajši molčim. Prav tako ne bom pisala o potokih solz, ki so ponoči stekle na mojo blazino. Bile so ure, ko sem v silnem obupu hotela napraviti konec temu življenju.
Tedaj si prišel ti, Robert, in po dolgem času je v moji duši spet zasvetila zvezda upanja. Spet sem dobila veselje do življenja. V tebi sem upala najti zaščito in pomirjenje. Toda ni mi bilo usojeno. Včerajšnja nesreča je ugonobila moje nade, sirovo je razbila mo-
Je blažene sanje. Ko boš bral to pismo, bom e daleč od tod. Svet ima gotovo še kak skrit kotiček, kjer se bom pokorila za zlo in mirno umrla.
Oprosti, da sem tako obširna, toda hotela sem ti svoje življenje brez olepšan j a opisati ln tl tudi podati sliko zlikovca, ki me je kot hudobni duh zavedel na zločinsko pot Pro-
9
sim te, oprosti mi, da nisem bila že prej nasproti tebi odkrita. Strah, da ne bo konec lepih sanj, mi ni dopuščal, da bi bila govorila. Vem, da ne zaslužim odpuščanja in ne sočutja, morda pa vsaj iskrico sočutnega razumevanja, ki ga plemeniti ljudje nikoli ne odrečejo nesrečnikom.
Ostani zdrav in bodi srečen, kakor zaslužiš!
Malvina!«
Globoko pretresen je izročil Robert Mal-vinino pismo očetu.
»Kaj nameravaš storiti?« je vprašal oče dna.
»Najprej bom vzel večtedenski dopust, da bom s teboj odpotoval domov ter pozdravil mater in sestro,« je odvrnil mladi gledališki igralec. »Ce ti je prav, se ustaviva med potjo v VBeučiliškem mestu in povabiva mojega starega prijatelja Lassendorfa, naj naju spremlja.«
»V božjem imenu, saj veš, da imamo prostora dovolj doma.«
11.
V	marcu Je sijalo solnce že prav toplo in
Erijazno na zemljo, ki je še bila odeta v tan-o sneženo odejo. Solnce je privabilo iz zemlje prve zvončke, ki-- so v topli sapici, stresali svoje bele glavice. Pravni svetnik je korakal s sinom po ulicah vseučiliškega mesta. Ni še bilo dolgo od časa, ko je bil Robert odložil pravne knjige in stopil na gledališke deske, a se mu j« zdelo, da je od tistega časa pote-
Blodnje življenja
Povest iz preteklih časov
nakrmi živino in je s senika padel na lesen pod. Prebil si je lobanjo in zlomil tilnik. Ker se ni vrnil v hišo, so ga domači šli iskat. Našli so ga mrtvega v mlaki krvi. Bodi mu blag spomin!
* Iz obupa v smrt. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 211etno služkinjo Marijo Podlo-garjevo iz Zelimlja, ki je o priliki obiska neke prijateljice v mestu v njeni trenutni odsotnosti izpila steklenico lizola. V bolnišnici so ji izprali želodec, pa je kljub skrbni zdravniški negi umrla. Kaj je mlado obupan-ko pognalo v smrt, se ni moglo ugotoviti.
* Ljubljanski brzovlak je v Tremerjah pri Celju usmrtil progovnega delavca. V Tremerjah so te dni progovni delavci čistili s proge sneg. Med njimi je bil 281etni Jože Vetrih iz Lokrovca pri Celju. Okrog 15. ure se je pripeljal po progi od Zidanega mosta ljubljanski brzi vlak, istočasno pa njemu nasproti tovorni vlak iz Celja. Vetrih se je umaknil in se naslonil na lopatin ročaj. V tistem trenutku je privozil brzi vlak, treščil v lo-patino oporišče in odbil Vetriha, da je padel na nasip ob Savinji. Nesrečnik si je prebil lobanjo na temenu in obležal nezavesten. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč Odnesli so ga v čuvajnico, kjer je po polurnem hudem trpljenju izdihnil. Rajnki je bil izredno priden mož. Bil je dober družinski oče in zapušča enega nepreskrbljenega otroka in hudo prizadeto vdovo. Blag mu spomin!
* Žaloigra mladih zaljubljencev. H gostilničarju Antonu Gabriču v Splitu je prišel te dni njegov znanec podnarednik Franc Žuraj s svojo zaročenko 181etno Genovefo Ro-dinovo in ga prosil, da jima odstopi za nekaj časa sobo. Gabrič mu je ustregel. Zvečer istega dne je poslal gostilničar Gabrič svojo uslužbenko, naj pogleda, ali je gostoma kaj potrebno. Na trkanje pa se ni nihče oglasil. Zadeva je postala sumljiva, zato je Gabrič obvestil policijo, ki je morala skozi okno v sobo, kjer je našla na postelji mrtvo Genovefo, kraj postelje na tleh pa njenega zaročenca. Dekle je imelo rano na prs:h. Žuraj pa je imel dve rani na prsih in prerezane žile na obeh rokah. Najprej je streljal na zaročenko, potem pa še na sebe Hkratu si je tudi prerezal žile. Samomorilca n:sta zapustila nobenega pisma. V Split so prišli sestra in dva brata pokojne Genovefe in pojasnili vzroke, ki so dovedli mlado Genovefo v smrt. Rodinova rodbina živi v Šibeniku. Genovefa je bila zaročena z nekim pehotnim podna-rednikom. ki ie služboval v Šibeniku, pa je
ložnosU, da s bosta pogovorila. Zaenkrat mi prizanesite s to rečjo.«
»Prav imaš, oče!« je soglašal gledališki igralec, »nikar ne pogrevajmo teh razburljivih speminov!«
»Zdaj pa, o«troka moja, pustita me eno uro samega. Zelo sem utrujen od dolge vožnje z vlakom in bi rad malo počival.«
»Kar izvolite, gospod pravni svetnik,« je vzkliknil medicinec in vrgel na ogenj v peči nekaj velikih kosov premoga. »Medtem poj-deva z Robertom na sprehod po mestu in bova obujala stare spomine.«
Prijatelja sta si imela mnogo povedati, ko sta stopala po mestnih cestah.
Robert je povpraševal po svojih starih znancih in Lassendorf mu je odgovarjal. Naposled je predlagal, da bi se vrnila domov.
Medicinec je obstal pred prijateljem. »Povpraševal si po vseh, ki so tvoji znanci,« je rekel resno in očitajoče, »osebo, ki ti je bila najbližja, pa si pozabil.«
»Gretico misliš, kaj ne?« je rekel tiho in s prizvokom sramovanja mladi umetnik. »Zelo sem jo užalil!«
»Prav gotovo si jo,« je menil Lassendorf. »Tvoje početje je pognalo mladenko na rob groba.«
»Ali je bolna?« je vprašal Robert hlastno.
»Bila je bolna. V hudi vročini je cele tedne nihala med življenjem in smrtjo. V vročici je mnogo govorila o tebi. Jaz sem ti bil pisal o tem in te prosil, da jo obiščeš, kar bi bilo najboljše zdravilo za njeno bolezen. Zal je to pismo kakor mnogo drugih ostalo brez odgovora.«
Robert je čutil, kako upravičeni so bHi ti očitki, zato se ni upal odgovarjati. Molče je poslušal.
bil pozneje premeščen v Bdeče. Med tem se je Genovefa spoznala z mornariškim podna-rednikom Francem Žurajem. Zaljubila »ta se in sklenila, da se poročita. Njeni starši pa so zahtevali od Genovefe, da se poroči s pi'-vim zaročencem. Ker Genovefa tega ni hotela je šla v Split, kjer se je sestala z Žurajem in šla z njim v smrt.
*	Smrt zaradi padca po stopnicah. V ljubljanski bolnišnici je umrl za poškodbami 33 letni delavec Rudolf Kamer iz Hrastnika. Kamer je dan poprej padel doma po kamnitih stopnicah več metrov globoko in treščil
V ponedeljek 17. t. m. se je sestal v Ljubljani banski svet in začel razpravljati o novem proračunu dravske banovine. Novi proračun ni sestavljen za 12 mesecev kakor vsi dozdajšnji, temveč samo za dobo devetih mesecev, to je od aprila 1. 1941. do 31. decembra 1941 zaradi tega, ker se je moral banovinski proračun v smislu novega zakona o državnem knjigovodstvu prilagoditi državnemu proračunu, katerega proračunsko leto se bo odslej krilo s koledarskim letom.
Dohodki novega banovinskega proračuna znašajo 125,070.000 din in prav tolikšni so izdatki.
Na posamezne oddelke banske uprave je proračunska vsota porazdeljena takole:
Obči oddelek in glavna pisarna 6,580.890 din, upravni oddelek 1,211.700 din, kmetijski oddelek 8,594.380 din, prosvetni oddelek din 21,966.310, tehnični oddelek 40,650.940 din, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 10,339,120 din, finančni oddelek 13,348.860 din, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,767.810 din, prispevek banovinskega zavodom 13,610.650 din, proračunski rezervni kredit 5,000.000 din.
Dohodki proračuna so pričakovani iz tehle virov: doklade na državne neposredne davke 59,596.250 din, delež na skupnem davku na poslovni promet 4,1B5.000 din, trošarina din
34.065,000	din, davki in takse 18,487.500 din, odkupnina za osebno delo 112.500 din, razni dohodki 4,549.410 din in terjatve iz prejšnjih let 3,975.000 din.
V primeri z zdaj veljavnim proračunom za 1. 1940-41. so izdatki v novem proračunp
»Zdaj je spet zdrava,« je nadaljeval študent, »toda ni več sveža in vesela deklica, kakršna je bila prej. Grenka izkušnja io je napravila resno in tiho.«
»Bedak sem bil!« je bolestno vzkliknil Robert, »zavrgel sem demant in si rajši vzel bleščeče steklo. O, da bi se to nikoli ne bilo zgodilo!«
Medicinec je čudno pogledal svojega tovariša. »Ali ne bi morda šla k njej?« je rekel tako mimo grede.
Gledališki igralec je prijel prijatelja za obe roki. »Ali misliš, da bi mi Gretica odpustila?« je vprašal z glasom, ki je izražal upanje.
»Prava ljubezen ne pozna trajne jeze,« je odvrnil Lassendorf, »prava ljubezen ne odkloni roke, ponudene v spravo.«
»Prehudo sem užalil Gretico, ne upam se spet stopiti ji pred oči,« je rekel mladi umetnik malodušno bolj samemu sebi kakor prijatelju.
»Gretica te je zmerom zagovarjala, te z resnično plemenitostjo branila in skušala opravičiti tvoje zablode, čeprav je silno trpela: Še zmerom te ljubi in oprostila ti bo, če se ji spet skesano približaš.«
»A kaj misli o meni gospa Siebertova, kako naj si upam stopiti pred njo’*
»Ne bo nasprotovala volji svoje edine hčerke, ki jo ljubi z neizmerno nežnostjo, če bo videla tebe resnično skesanega.«
»Gretina mati pač lahko upravičeno dvomi o meni, kar moram priznati v svojo globoko sramoto,« je vzkliknil Robert, toda moj trden sklep je, da hočem popraviti, kar sem zakrivil. Na kolenih si hočem izprositi odpuščanje od naj plemenitejše tako zelo užaljene mladenke in ne vstanem prej, dokler
I «11111111 i ........................   ■-«
z glavo naprej ob podzidek, da je obležal nezavesten s prebito glavo. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico in mu nudili vso potrebno pomoč, ki je bila zaman.
*	Roparski napad na posestnico v samoti. Nedavno ponoči so neznani razbojniki vdrli v domačijo posestnice Antonije Kastelčeve v Polju ob Sotli. Staro ženico so pretepli in ji odnesli nekaj gotovine, masti in prekajenega mesa. Orožniki so aretirali nekega fanta ia občine Sedlarjevega, ker je osumljen, da je sodeloval pri napadu.
narasli, posebno če upoštevamo, da je stari proračun veljal za dobo 12 mesecev, novi pa je določen samo za dobo 9 mesecev. Narasli so proračuni vseh oddelkov, zlasti pa proračuna tehničnega in prosvetnega oddelka.
Zdaj vladajoče razmere in draginja so vtisnile svoj pečat tudi novemu banovinskemu proračunu. Večji izdatki so potrebni zaradi povečanja plač banovinskim in državnim nameščencem in zaradi porasta cen vseh materialnih izdatkov. Materialni izdatki so se najbolj občutno povišali za financiranje banovinskih ustanov in zavodov, ki nimajo svoje ekonomije. Proračun tehničnega oddelka se je zaradi tega znatno povečal, ker mora oddelek večino svojih del opraviti že v dobi
9	mesecev, in sicer v mesecih, ko so dela na cestah in drugod najbolj nujna.
V	proračunu upravnega oddelka ni več postavke za združevanje občin, ker je to delo že opravljeno. V kmetijskem oddelku so izdatki višji za kmetijsko in gospodinjsko izobrazbo. Za ureditev posestva »Lepi dol?, kjer bo banska uprava ustanovila poseben zavod za gojitev sadja, je v proračunu nova postavka 300.000 din. V proračunu prosvetnega oddelka je nova postavka 240.000 din za stanarino za prejšnje leto učiteljicam, ki niso poročene z učitelji. V proračunu tehničnega oddelka je posebna izredna d 'kiad:» za cestarje v znesku 945.000 din. V proračunu za trgovino, obrt in industrijo je nova pcstavka
265.000	din za preureditev elestrične napeljave v tehnični srednji šoli v Ljubljani.
Za kritje izdatkov bodo v veljavi 50od-stotna obča doklada, 5odstotna cestna dokla-
mi ne odpusti. Če me pa več ne bo marala, ji bom dal roko in se ne bom več sanimal za nobeno žensko na svetu. Pojdiva, obiščiva Gretico, njeno stanovanje ni več daleč’«.
Smehljaje se je sledil študent prijatelju, čigar koraki so ubirali pot v predmestje, kjer sta obe ženski še zmerom stanovali. Čuden občutek je spreletel umetnika, ko je po tolikem času spet stopil na vrtiček, kjer je bil preživel najlepše ure svojega življenja — občutek sramu in kesa. Tu je bil prostor, kjer sta poleti stala zeleno pobarvana miza in vrtna klop, tu je bil ljubljeni deklici povedal veselo novico, da je nastavljen pri gledališču in tu se je Greta zaradi te novice jokala, kakor bi bila vnaprej vedela, da bo doživela grenke dni. Danes mu Gretica ni prišla naproti kakor v onih srečnih dheh, da bi se ga oklenila okoli vratu. Tih in pust je bil vrt in drevesa so stegovala svoje gole veje proti mlademu možu, kakor bi ga bila hotela izgnati iz tega tihega svetišča, katero on s svojo prisotnostjo oskrunja.
Oklevaje je stopil bliže in srce mu je začelo slišno tolči v prsih, ko je zagledal pri oknu prijazne dvorišne hišice Greto sklonjen no nad ročnim delom. Mladenka je vzdignila glavo, ko je zaslišala bližajoče se korake, in njen ljubek, a bled obraz je globoko zardel ob pogledu na nepričakovani obisk.
»Vračam vam izgubljenega sina!« je vzkliknil Lassendorf« na pol v šali, na pol resno, ko sta vstopila. »Bodite mu milostni, saj se je kakor njegov tovariš v svetem pismu za svojo nepremišljenost moral hudo pokoriti!«
Gospa Siebertova je resno in očitajoče pogledala mladega umetnika, nato pa se je hladno priklonila. Študenta, ki je Siebertovi po odhodu Roberta, pogosto obiskal, je pri-
Novi proračun dravske
banovine je povečan
da, 5odstotna zdravstvena doklada in 35od-stotna šolska doklada. Ker se je donos neposrednih davkov dvignil, bo tudi banovina iz tega naslova imela večje dohodke. Zmanjšan je proračunski donos trošarine na bencin in pnevmatike zaradi manjšega avtomobilskega prometa in zaradi omejitve porabe pogonskih sredstev. Nižji je tudi donos davščine na jedilno olje. Banovina pričakuje večji donos od taks za prenos nepremičnin, ker so kup-čdje z nepremičninami še zmeraj živahne. Te takse bodo tudi povišane. Poleg tega sta uvrščena med dohodki blagajniški prebitek v znesku 1,500.000 din iz prejšnjega leta in donos od nepobranih terjatev za banovinske davščine iz prejšnjega leta.
Kmetijski nasveti
Kaj je krivo, aa svinja požre svo,o mladiče. Vzrokov za to je več. Največkrat je kriva napačna prehrana. Slabo je, če breje svinje dobivajo za krmo mesne odpadke ali kri. Pred porodom morate skrbno gledati na to, da žival ne dobi kakšne krme živalskega izvora. Dajajte močno hrano, na primer ječmenom zdrob z dodatkom kiajnega apna. Pazite tudi na to, da bo žival redno opravljala svojo potrebo, kar dosežete z dodatkom g; enke soli med hrano, kadar je to potrebno. Breja svinja naj se giblje tudi malo na prostem, če je vreme pcvoljno. Pri pometavanju naj bo stalno kdo pri živalih in naj pazi, da ne bo požrla posteljice, kar lado zbudi v njei tudi slast po mladičih. Mrtve pujske takoj odstranite. Seveda pa morate biti ori živali, kadar pometava, mirni, da je ne razburite. Najnevarnejši čas je, ko začnejo pujski sesati. Zato morate že prej pregledati, ali ni na vimsnu kje kahšna ranica ali bolezen, ker v takem primeru svinia ne pusti mladičev k vimenu Če opazite rano in bolezen na vimenu, morate gledati, da se zazdravita š“ pred porodom. Netkateri priporočajo, da se mladiči za vsako morebitnost namažejo od re^a do glave s slabo preolinsko rastopino. Pozornost, svinje od mladičev se odvrne tu^i ? tem. da vlij^ svinji v ušesa lanenega oii ' Praviio celo. da je dobro dati sv;nii v t^k^m nam malo žra-nia. Glavno ie pri vnem tem prvo sesanje. Ko se svinia enkrat navadi mladičev, ie dob^o. Opozarjamo r>a. da nai bo v času poroda pri svinji le niei znana rseba. ker sQ t* žival ne boii.
Turščični storži (Štoki) so odlična krma.
»Kmetovalec« piše. da imajo turščični storži
srčno pozdravila. Tudi Gretica je prijazno sprejela vedrega mladega medicinca. Bila je
v	zadregi in se je ogibala Robertovih pogledov.
»Prijatelj Lassendorf je rekel prav,« je povzel besedo gledališki igralec in njegov glas se je lahno tresel, »izgubljen sin se vrača in skesano prosi za odpuščenje!«
Zenski nista na te besede rekli ničesar. Dolga, mučna tišina je nastala.
»Na vas, gospa Siebertova, se obračam najprej,« je nadaljeval Robert in prijel malo ženo za roko. Vem. da sem se zelo pregrešil. Nisem več vreden vašega zaupanja in se ne upam vas znova prositi zanj. Samo za odpuščanje prosim za grenke ure, ki sem vam jih napravil, za hude bolečine, ki sem jih zadal vam in Gretici.«
»Zelo ste nas razočarali, gospod Štern,« je rekla Gretina mati, »ne bi bila kaj takega pričakovala od vas!«
»Vaši očitki so upravičeni, toda uvažujte tudi olajševalne okolnosti, gospa Siebertova.« Je rekel mladi mož. Vnema, s katero se je začel zagovarjati in braniti, mu je pordila lica. »Tuji svet, ki me je obdajal, me je zavedel na druge poti, uspehi mojega mladega umetniškega udejstvovanja so me omamili in pestro menjajoče se razburljivo gledališko delovanje me je puščalo živeti le zdaj-žnosti, a preteklost z ljubljenimi osebami je Izginila čedalje bolj v ozadje. Vse mi je bilo novo, kar zasipali so me s pozornostjo in povabili. Ves utrujen sem vsak večer legel k počitku, da sem na templju, ki sa ga je začela graditi moja častihlepnost, drugega jutra dalje neumorno delal. Zapeljivost se mi je približevala in bil sem preslab, da bi se jj bil uprl.
(Štoki) skoro za polovico večjo hranilno vrednost kakor razne slame razen prosene, ki je izmed vseh najboljša. Turščične storže so včasih drobili, parih s slanim kropom in po-kladali živini. Dopisnik »Kmetovalec« piše, da je spričo stiske za krmo dal v svinjski kotel Alfa samo polovico repe, sladkorne pese in korenja, na vrh pa vrečo storžev in vse skupaj paril. Položil je živini kar cele storže in pravi, da se je živina trgala zanje. Tudi kobili jih je dal in jih je pojedla.
Podlasica je koristna živalca, ker uničuje poljske miši, pa tudi podgane. V Prekmurju hvalijo podlasico kot edinega sovražnika, ki preganja poljske miši.
DOPISI
GORNJI GRAD. (Smrtna kosa). Pred dne-
vi	je umrl v visoki starosti 81 let, v Štajn-grobu pri Gornjem gradu ugleden posestnik g. Matjaž Ivan. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo poleg sorodnikov in znancev obilo njegovih prijateljev. Čeprav je bil zelo varčen, je vedno rad podpiral siromake. Mož je bil dober gospodar in naobražen, ker je vedno rad prebiral knjige in časopise, zlasti napredne. Ko je bil še zdrav, je rad pcsečal sokolske prireditve. Sveti naj mu večna luč, ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje!
GORNJI GRAD. Na Svečnico je naš mladi sokolski orkester pokazal občinstvu, kako se je izuril v razmerno kratkem času pod spretnim vodstvom g. Tajnika Miloša. Nastopil je s prav težkimi skladbami, katere je izvedel odlično in bil deležen obilne pohvale. Koncert je v vsake mo žiru prav dobro uspel. Na pustno nedeljo priredi Sokol v domu’ svojo običajno maškerado.
MALA NEDELJA. Sokolska četa Mala Nedelja uprizori na pustno nedeljo 23. t. m. ob 15. v svojem domu veseloigro »Dva para se ženita«. Vabljeni k obilni udeležbi.
METLIKA. (Smrtna kosa.) Pred dnevi je umrl v starosti 90 let najstarejši meščan Metlike g. Martin Volk. Pred 60 leti je bil najboljši čevljar za metliško gospodo. Tmeli so ga vsi radi, ker je bil trezen mož in vedno deloven. Po rodu je bil iz Novega mesta. Bil je zvest bralec »Domovine«, ki jo je vsak teden vso prečital. Le od decembra dalje, ko je zaradi bolezni moral v posteljo. ni mo<*e1 ve*
Imel sem za ljubezen, kar je bila le nečimrnost. Mrežo, ki se je pletla okoli mene, sem opazil šele, ko sem bil že ujet vanjo. Ce bi mi bil stal ob strani prijatelj z nasvetom in pomočjo, bi bil s pogumno odločitvijo raztrgal vezi. A bil sem neizkušen in bil postal žrtev svoje zaupljivosti, če ne bi bilo o pravem času dobrohotno naključje odvrnilo od mene najhujšega. Zdaj gledam z grozo v prepad, ki je grozil požreti me, in se zahvaljujem Bogu, da nisem padel vanj. Kot neizkušen mladenič sem šel v svet, kot dozorel mož stojim zdaj pred vami in vas prosim, da me ne zavrnete. Vaše in Gretino odpuščanje mi bo na daljnem samotnem življenjskem potu dajalo pogum za nadaljnje delo!«
»Če vas je kratka šola trpljenja in razočaranja okrepila, vaš pogum ojeklenila, sta lahko usodi le hvaležni,« je rekla mala žena in sočutno pogledala čednega mladega moža. »Odpuščam vam vse hudo, ki je prišlo nad naju, toda vaSa prava sodnica, gospod Stem, sedi tamle!«
Umetnik je stopil h Gretici, v katere očeh so se svetlikale solze. Z naraščajočo pozornostjo je sledila Robertovim besedam. Sočutje se je zbudilo v njej in pripravljena je bila, odpustiti mu vse. Proseče je stegnil Robert roko proti dekletu in vsa srečna se ]e vrgla na prsi vmivšega se, ki ga ni bila niti za trenutek nehala ljubiti. Nobeno oko ni ostalo suho v tem trenutku. Celo zmerom vedremu Študentu se je strkljala solza po licu. Zveza med obema mladima srcema je bila na novo sklenjena, toda tokrat čvrsto, nerazvezljivo. * Robertova ljubezen je bila očiščena z izkušnjo In njegovo blesteče se oko, ki je zrlo v ljubljeno bitje, je govorilo o nje prvi čisti, neizmerni sreči.
brati. Blag spomin vrlemu možu, njegovim svojcem naše sožalje!
SV. BARBARA V HALOZAH. Naša sokol" ska četa uprizori na pustno nedeljo 23. t. m. po daljšem odmoru veseloigro v treh dejanjih »Vozel«. Ker je čisti dobiček namenjen za šolsko kuhinjo siromašne dece, vabimo na polnoštevilno udeležbo lepe igrice. — Pred kratkim je bila tukaj ustanovljena gospodarska nabavljalna zadruga. Zdaj že nameščajo prodajalno v prostorih bivše farne cerkvice sv. Katarine, kar je zbudilo veliko ogorčenje med našim vernim ljudstvom. Zadnjo čase so se našli neki ljudje, ki so začeli begati vinogradnike, češ da galice ne bo dobiti. To pa seveda ni res, ker galice bo dovolj. Bi-
lo	bi treba vsakogar, ki Žiri takšne neresnične vesti, prijaviti «blastvom.
VOJNIK. Sokol je uprizoril v nedeljo 16. t. m. Petrovičevo veseloigro »Ploho« Igra je bila zelo dobro pripravljena. Bratu Gorenškir k njegovi prvi režiji iskreno čestitamo. Vse vloge so bile prav dobro podane. Ploha se ja ves čas igre prav posrečeno vlivala na posamezne igralce, a levji delež je odnesel brat Rojc, ki je igral Stojana Mariča in v vseh treh dejanjih imenitno zabaval občinstvo. Prav posrečena sta bila tudi brata Gorenšek in Jožep, prvi v vlogi tasta Mariča, a drugi v vlogi Nikole Joviča. Tudi ženske vloge so bile prav dobro odigrane. Sestra Trstenjakova se je v vlogi Stane lepo uveljavila. Istotako sestra Stantejeva v vlogi Mare. Obe tašči, Ozebkova in Bobkova sta zbujali salve smeha, a tudi sestra Mariničeva v vlogi ciganke ni zaostajala. Z uprizoritvijo omenjene igre je vojniški Sokol ponovno dokazal, da ne spi. kakor se je to že nekajkrat slišalo. Tudi telovadba se redno vrši v vseh oddelkih. Pri moških telovadcih je zabeležiti celo zelo lep porast telovadečih. Vrše se pridno priprave za udeležbo na sokolskem zletu v Beogradu in pri svečanosith, ki se bodo vršila ob priliki nastopa vladania našega visokega starešine Nj. Vel. kralja Petra II.
Ustnica isredtalštva
Bohinjska Srednja vas. Vaša srečka ni zadeta. Morata se ujemati številka in serija.
Adrijcnci, Kje si lahko nabavite za vas
sadna drevesca, povprašajte v kakšni bližnji podružnici Sadjarskega in vrtnarskega dru-ščtva ali katerega izmed gg. učiteljev, ki se v večji meri bavijo s sadjarstvom. Drevesnic je v okolici Maribora in po Štajerskem več.
Robert Štern je bil potem dvomi gledališki igralec v neki nemški rezidenci, v tistem mestu, v katerem je deloval tudi njegov prijatelj Hans Lassendorf kot zdravnik. Med sodnimi počitnicami ni več obiskoval starajoči se pravni svetnik s soprogo prijaznega Ilme-naua, temveč sina in snaho. Robertova sestra Helena je vzela za moža doktorja Lassendor-fa. Mala gospa Siebertova je bila v pomoč svoji hčerki pri gospodinjstvu, zlasti kadar sta prišla na obisk s svojima soprogama pravni svetnik in doktor Bothner, stari družinski prijatelj.
Malvina Tautenbergova je obupala nad zgrešenim življenjem in se je nekega dne zastrupila. Stari pustolovec, ki jo je bil zavedel na krivo pot, pa je izginil neznano kam. Nihče ni ničesar več slišal o njem.
KONEC
PREVELIKA HVALEŽNOST
Boštjan: »Če mi posodiš tisoč dinarjev, bom ostal tvoj večni dolžnik -
Aleš: »Saj prav tega se bojim «
NE ZNA ZADETI
V	Žabjo vas pride cirkus Pri predstavi je na programu napeta točka: Lepo mlado dekle se postavi k steni, njen tovariš pa meče nože v steno tik ob dekletu.
Prvi nož leti tik nad gla^o zmerni se smehljajoče deklice, pa se zabode v leseno steno Druri nož se zapiči tik njene desnice, tretji pa tik levice. Občinstva je strah, a dekle se zmerom smehlja, dai se zaniči četrti nož tik njenega desnega ušesa v les.
Tedaj se iz vrst gledalcev zasliši glas: »No, že spet je ni zadel!«
Italijansko-grško bojišče v Albaniji
CETINJE O
V*,
1 x vvV O PR.IZR.EN
3o.
$KADERvl -***
ULJCIN
SV. IV/AN MEDOVANSKl
VELES
Z
0 tirana
*
KausEV0o
PR.ILEP©
OHRID'
ORAC
ELBASAN ©
tv
O0ITOLJ
DG^ADEC
DBERAT
KORCA©
BUZI
VAlONA
K.U5UR.A'  	*
/ V	.
AR^,fl&c''~V J^'^’KOR,ICA ^	*
KAST£Cf
HIMAR.A
DELVINA
JANIJA
Naš zemljevid prikazuje Albanijo t njenimi sosedami Jugoslavijo in Grčijo. Debela črta prikazuje položaj italijanske fronte, kakršna je bila sredi tega meseca. Pikčast« črta na grškem ozemlju prikazuje približno mejo, do kamor so vdrli Italijani v svoji prvi ofenzivi proti Gfkom, takoj po začetku sovražnosti.
Kakor znano so se začele vojne sovražnosti med Grčijo in Italijo, Id je bila že davno prej zasedla Albanijo, lani 28. oktobra. V nekaj dneh so Italijani prišli že precej globoko na grško ozemlje (glej zemljevid), vendar so se Grki hitro znašli in že 3. novembra je poročalo uradno grško vojno poročilo, da^jim je uspelo ustaviti nadaljno sovražnikovo prodiranje. Odtlej je grška moč vse bolj naraščala. Pomoč so dobili Grki tudi od Angležev, ki so jim prišli pomagat največ z letali, pa tudi po morju so jim pripeljali mnogo težkega Orožja in municije. Sijajno opremljeni in or-
ganizirani grški vojski, ki Jo je vodil prav za prav nedavno umrli ministrski predsednik general Metaksas, pa ni uspelo le zadržati* italijansko napredovanje, temveč je sama prešla v ofenzivo in v nekaj dneh prestavila fronto v vsej dolžini na albanska tla. Pravkar so na mestu, ki ga na zemljevidu označuj« debela črta. Najhujši boji se bijejo za mesto Tepeleni, ki ga imajo Grki že skoraj povsem obkoljenega; posebno višinske postojanke na okoliških visokih hribih so v njihovih rokah. Italijani pa mesto z vsemi silami branijo, ker se zavedajo, da bi padec Tepelenija pomenil tudi skorajšnji padec Valone, najvažnejšega albanskega obmorskega pristanišča. Tako s« že nekaj časa fronta tod bistveno ni spremenila, čeprav so nedavno poizkušali Italijani izboljšati svoje položaje z veliko ofenzivo. Takoj za njo pa so pričeli Grlci s velikim napadom vzdolž vse fronte, vendar do zdaj večjih uspehov de niso dosegli
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Is enotne moke se dado napraviti tudi palačinke. Seveda niso take palačinke prav odlične, vendar so čisto okusne. Od palačink« se terja, da je tanka, a iz enotne moke moraš napraviti malo debelejšo. Da boš tudi i marmelado varčevala, ker varčevanje terjajo zdajšnji hudi časi, potresi vsako palačinko le is sladkorjem in jo pokapaj z limonovim sokom.
Ocvirkovka iz enotne moke. Napravi testo iz enega kilograma enotne moke (lahko dodaš nekaj bele moke), treh kuhanih in pretlačenih krompirjev, vzhajanega kvasa ia soli. Ko je testo kipnilo (vzhajalo), ga razvleci za prst debelo, pomaži z vročimi ocvirki, katerim si primešala žlico smetane, pobrane z za vrelega in ohlajenega mleka. Potresi še, če hočeš, z majhno količino sladkorja, zavij in deni v pomazano pekačo. Pusti, da ocvirkovka kipne (vzhaja), kar traja do tri četrt ure, nato pa peci eno uro v precej vroči pečici.
Kunec (domači zajec) v papriki. Očiščenega kunca zreži na koščke, malo nasoli, stolči na drobno malo paprike, potresi z njo kunca, deni nanj štiri žlice vina in prav toliko vode (ali pa juhe) in pokrito duši. Ko je meso mehko zarumeni na sirovem maslu žlico drobtin. Jih daj zraven, ponev preplakni z majhno količino juhe, vlij v kozico in pusti, da še nekoliko prevre. Tako daj domačega zajca Z omako na mizo.
Juha s suhimi gobami in krompirjem. Skuhaj kakšnih pet na drobne koščke zrezanih krompirjev v poltretjem litru slane vode.
; Prideni lorberjev list, malo na drobno zrezanega peteršilja, česna in timeza. Nato deni v kozico dve žlici masti in dve žlici moke. Ko je rumeno, dodaj drobno zrezano čebule, in ko se čebula zarumeni, primerno količino poparjenih suhih gob, ki sl jih po poparje-nju sesekljala in ožela. Mešaj, da se malo osuši, prilij malo kisa in dodaj prej kuhani krompir z vodo vred. Premešaj dobro, pridem nekaj kisle smetane in popra ter pusti, da vre, dokler ni kuhano. Juha je prilično gosta, če pa imaš žemlje, ki so zdaj redkost, skuhaj juho bolj čisto in jo kuhano vlij na spražene žemlje. Da bo juha bolj čista, vzemi le tri krompirje in dodaj nekaj manj gob.
Praktični nasveti
Dober nadomestek za kavo je tudi žgan« turščica. Zdaj tudi nimamo preveč ječmena, katerega mnoge gospodinje znajo' same prežgati za kavo. Kakor beremo v listih, se da prav dobro uporabiti namesto ječmena turščica. Kava iz prežgane turščice je okusna in sladka, da jo je treba le malo sladkati. Ker nima kofeina, je enako kakor ječmenova prav zdrava tudi za otroke.
Zdaj se nabirajo kolmeževe korenine. Proti koncu februarja le čas nabiranja kolmeževih korenin. Kolmež rase ob rekah, potokih in stoječih vodah. Kolmeževe korenine se razrežejo na krajše kose, olupijo in posušijo na zmerno topli peči.. Kolmežev čaj (na en liter vode 10 do 15 gramov v prah zmletih kolmeževih korenin) je dober za želodec, da laže prebavljaš. 2ene tudi na vodo. zato g« zlasti pijeio vodenični ljudje. Enako stara gnojne rane umijemo z bolj gosto kolmežev« vodo, nato pa posujemo rano s kolmeževim prahom.
Preprosta obleka je najlepša. Dobijo m ženske, ki mislijo, da je elegantno, če se oblačijo v kričeče načičkane obleke in v klobučke, zverižene na vse načine in okrašen« z vsemi mogočimi rečmi. Zraven pa mislijo^ da je fino, če imajo na prstih polno prstanov in v ušesih kakšne smešne uhane. Na| povemo tem ženskam tole skrivnost: Moškim, tako oblačenje ni všeč. Moški smatrajo za lepo, če je ženska oblečna čedmoe, vendar preposto in ne prav kričavo, brez nepotrebne navlafoe. Klobuček mora biti ličen, a n« smešne oblike. Za moški okus je ženska elegantna, če se oblači tako, da se vidita ličnost ln preprostost združena v eno.
Bz naših delavskih krajev
Društvo zidarjev Ljubljana
Na občnem zboru društva Zidarjev NSZ, ki se je vršil 2. februarja 1941, je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Vižintin France. Na občnem zboru se je razpravljalo
o	organizaciji stavbinskega delavstva po razpustu marksističnih 'organizacij in je bil novoizvoljeni odbor naročilo za pridobivanje novega članstva, pri čemur pa se mora izogibati vseh demagoških fraz, ki se jih v zadnjem času poslužujejo gosposki zastopniki druge delavske organizacije. 'Demagoško frazarenje prepuščamo drugim, ker smo prepričani, da ne bo nikdar imelo delavstvo koristi od fraz, niti od obljub, glasom katerih naj bi se mezde stavbinskega delavstva zvišale v nedogledne višine. Tov. Vižintin je zaključil občni zbor in apeliral na vse navzoče k stvarnemu delu v odkritosrčnem prijateljstvu.
Jesenice
V četrtek, dne 20. t. m. se vrši obratni sestanek »Opekarne«, ker je bila ta želja iz-nešena od delavcev. Sestanek bo ob pol 3. uri pop. v članski sobi NSZ, na kar se opor. zarjajo vsi tam zaposleni delavci. Dnevni red: razgovor o obratnih zadevah.
V sredo, dne 26. t. m. prične redni knjigovodski in računski tečaj za člane NSZ.
Vse organizacijske zaupnike kakor tudi ostalo članstvo vabimo za priglasitev v ta tečaj, ker nam je znano, da' je za delavstvo zelo koristen. Tečaj je brezplačen in ga družnica priredi v svojem delokrogu in zato naj se interesenti takoj priglasijo v naši podružnični pisarni.
•	Z ozirom na sklep občnega zbora, da se poviša članski prispevek, je odbor sklenil, da stopi povišanje v veljavo 1. marca.
Litija
V »Slovenskem delavcu« od 14. t. m. čita-mo pod naslovom: »Da bo imelo »Jutro« še kaj ponatisniti« članek o poročilu »Nove Pravde« iz Litije, v katerem sporoča, da je podružnica pričela z resnim delom.
Na sejah smo obravnavali težke razmere v tovarni. Ugotovili smo, da nekateri zaupniki ne izpolnjujejo v polni meri svojih dolžnosti. Borcem ZZD iz Litije in iz Ljubljane povemo, da bomo preko zavijanja ZZD šli na dnevni red in še nadalje organizirali delavstvo v NSZ tako, kakor je to koristno za delavske interese v Litiji. Resnici na ljubo pa moramo tem gospodom povedati, da niso napadi v skladu s pomirjenjem, za katerega se je tako toplo zavzemal g. predsednik minister dr. Kulovec na celjskem političnem zborovanju. Litija .ni kraj baharije in zafrkavanja, ampak kraj dela, ako hočemo spraviti interese delavstva v sklad z vedno naraščajočo draginjo. Le napadajte, gospodje, Saj si boste s takimi napadi še bolj poslabšali svoj položaj. Narodna strokovna zveza ponovno vodi v predilnici, za kar je že vse poskrbljeno. Po važerti članku samem se vidi, da je dala razgibanost in zanimanje za NSZ v tovarni povod za napad v »Slovenskem delavcu«. Tudi nas zanima, kaj je napravila ZZD v korist delavstva pri nas?
Naša podružnica je živela in se borila za pravice delavstva že pred 20. leti. 2e takrat, ko ni bilo nobenega sledu o vas, smo se trudili In priborili delavstvu eno najboljših kolektivnih pogodb v vsej državi. Kaj pa so do danes že storili ti »stari delavski borci« za predilniško delavstvo? Prav nič! Bodočnost pa bo pokazala, kdo bo zastopal interese delavstva.
Podružnica NSZ v Litiji je poživila svoje delovanje na strokovnem in kulturno prosvetnem polju. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ravno v Litiji zastopali interese nacionalno mislečega delavstva ljudje, katerih po-kret je od danes do jutri. Prav radi tega smo kot uvod v to delo sklenili prirediti 1. delavsko akademijo, na kateri bodo gostovali tam-buraški orkester NSZ, dramatski in pevski
odsek NSZ iz Ljubljane. Akademija se bo vršila v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri pop. v dvorani na Stavbah. Spored akademije je zelo pester in skrbno pripravljen, saj vodi orkester mladi in nadarjeni komponist tov. A. Karmelj. Na sporedu so glasbene in pevske točke ter spevoigra v 3 dejanjih »Kovačev študent« v režiji ge. Polonce Juvanove. Na tej akademiji bomo peli novo pesem NSZ: »Naš simbol«, ki jo je zložil tov. Sitar in skomponiral tov. Karmelj. Prireditev bo za naš kraj svojevrstna in smo prepričani, da bo dvorana do zadnjega kotička zasedena. Vstopnice dobite v predprodaji pri tovarišici Trampuš Cilki na Stavbah in pridno segajte po njih.
Videm-Krško
Krški športni klub je priredil v nedeljo velike skakalne tekme, katerih so se udeležili tudi naši tovariši. Prireditev sama je bila pod pokroviteljstvom sreskega tajnika g. Vizjaka ter so se je udeležili razen športnih delavcev na čelu z g. J. Krivcem tudi mnogobrojna publika, ki je z zadovoljstvom sledila vsaki točki naših podjetnih skakačev. Skakalnica dovoljuje skoke do 21 m, vendar niso bili doseženi čez 15.50 m, Vzrok dopoldanski dež in južno vreme, kljub temu da sta^ jih postavila gg. Schmid in Počivavšek Božo. Obveščevalno službo je držal čvrsto in v zadovoljstvo vseh neumorni g. Istenič. Ska kali so vsi mladi fantje, ambiciozni, predvsem pa tov. Peternel, Mlakar in Zlatič, obetajo nam še obilo uspehov.
Zagorje
V vrsto občnih zborov podružnic NSZ spada tudi občni zbor, ki se je vršil 16. t. m. popoldne v Zagorju. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik tov. Sedlar Vinko, ki je bil ponovno izvoljen za tekoče leto. Poročilo zastopnika centrale ie obsedalo vse aktualne probleme in je bila v njem omenjena tudi propaganda za naš strokovni list.
Na občnem zboru je bil iznešen predlog, da naj I. o. ustanovi v Zagorju okrožno rudarsko tajništvo, za katerega bi članstvo v revirjih prispevalo mesečno din —.50. Predlog bomo obravnavali na seji Upravnega odbora dne 2. marca t. 1.
Škofja Loka
V nedeljo, dne 23. februarja 1941 se vrši ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Škofji Loki ob 11. uri dop. v prostorih gostilna pri »Otetu«.
Vse zavedne delavce in delavke vabimo, da se tega ustanovnega občnega zbora gotovo udeleže in s svojo udeležbo pripomorejo k ustanovitvi prepotrebne organizacije narodno zavednega delavstva v Škofji Loki.
Hrastnik
V	petek, dne 21. t. m. bo imela podružnica NSZ pri Birtiču širšo odborovo sejo, na kateri bo poročal delegat NSZ iz Ljubljane o rezultatu poravnalnega postopka s TPD.
Loke pri Zagorju
Vabimo na širšo odborovo sejo, ki bo v soboto, dne 22. februarja t. 1. ob 15. uri pop. v Lokah — Sokolski dom.
Vsem članom NSZ
Vljudno pozivamo vse člane NSZ, da pravočasno in brez priganjanja poravnajo članarino pri svojih podružničnih blagajnikih, ker ima netočno plačevanje za posledico ustavitev Usta vsakomur, ki je že 3 mesece na zaostanku na članarini. Težke prilike in ogromni izdatki za list bodo povzročili, da se bo gornji rok še skrajšal.
Bodite točni s plačevanjem članarine, da ne bo nepotrebnih pritožb zaradi lista.
Kako naj bodo
obdelani vrtovi
V vsej državi, a že v Sloveniji sami je nešteto vrtov, katerih lastniki nimajo druge zemlje. Lastniki teh vrtov so najrazličnejši ljudje: od najsiromašnega kočarja do bogatega mestnega lastnika. V rednih časih je mnogo teh vrtov zanemarjeno, a v današnjih časih, ko na vseh koncih in krajih primanjkuje živil, bi bilo neodpustlijvo, če bi ti kotički zemlje ostali neizrabljeni.
V takem dobro pognojenem in skrbno obdelanem vrtu lahko pridela družina zase zelje, fižol, grah, solato, čebulo, česen, korenje, cvetačo, peso, peteršilj in mnoge druge zelenjave toliko, kolikor vsega tega potrebuje za vse leto, zraven pa še lahko pridela nekaj krompirja, zlasti če je vrt večji, in pa precej najrazličnejšega sadja, če je na vrtu posajeno sadno drevje. Poleg vsega tega pa se na takem vrtu dobi dovolj krme za kunce (domače zajce). Reja kuncev je še zlasti pomembna v času pomanjkanja krme. Ce jo vrt večji, imaš lahko tudi kokoši, ki jih pa pri malih vrtovih ni priporočati. Pa kozo, Id daje mleko, lahko rediš, če imaš zadosti velik vrt.
Zal ni podatkov, ki bi nam povedali, koliko takih vrtov imamo v državi, odnosno v sami Sloveniji, toda prepričani smo, da bi se z umno obdelanimi vrtovi silno oblažilo pomanjkanje živil, kar bi držalo v primernih mejah tudi cene tem živilom.
Slišimo pa že ugovore, češ da je treba za obdelovanje vrtov izkušenj in znanja. Mnogi, ki so se že pečali s sadjarstvom na takih vrtovih, so spričo škodljivcev, ki so jim sproti uničevali trud, vrgli puško v turščico in so niso več brigali za zemljo. Enako so mnogi, ki so gojili na vrtovih kapusnice, fižol in podobno, zaradi neuničljivih škodljivcev obupali. Ni prav tako. Vse to nam sicer dokazuje, da brez truda ni pridelka, a vedeti je treba, da imamo proti škodljivcem dovolj sredstev za njih uničevanje. Kako bi sicer živeli poklicni vrtnarji, če bi si ne znali pomagati! Za rejo kuncev ie prav tako huda. Kunec ie občutljiva živalca in mnogo ljudi je zaradi tega že opustilo to rejo.
Vprašanje obdelan.ia vrtov naj bi vzela v roke oblastva odnosno kmetijski referenti na srezih. Oblastva na.] bi tudi čimbolj podpirala združenja ki prihajajo pri vrtovih v poštev. Zdaj pred pomladjo je čas, da se lastniki malih in velikih vrtov pouče o potrebnem. Če ne gre drugače, naj bi se izdala zadevna odredba, četudi samo za našo banovino. Vedeti bi bilo morda dobro, kako ravnajo
i	vrtovi v Italiji in zlasti v Nemčiji, kjer imajo vsak košček zemlje umno obdelan Ne smemo se kar slepo zanašati na to, da bo v naši izrazito kmetijski državi drugo leto vsega dovolj Vojna lahko traja še dolgo časa in letine so lahko še slabše, kakor ie bila lanska.
Ne smemo biti lahkomiselni Zlasti je rad lahkomiseln meščanski človek, ki ima svojo hišo in okoli nje velik vrt, pa se mu zdi za malo, da bi brskal po zemlji. S svojim delom v pisarni ne pridela niti lista solate, a če bi prišlo do tega, da bi morda vsa živila dobival na karte, bi se silno hudoval in čudil, da se mora kaj takega pripetiti njemu, ki ima dovolj denarja Nismo sami krivi takega stanja, a če je enkrat položaj tak. moramo biti vsak na svojem mestu Jadikovanje tu nič ne pomaga, umestni sta samo vzajemnost in narodna disciplina
X Nemčija je zasegla dansko vojno brodov-
je. Švedski dnevnik »Dagens Nyheter« poroča, da so nemška oblastva zasegla danske torpedne rušilce in danske podmornice., čeprav je bilo ob zasedbi Danske izrecno zagotovljeno, da ostane Danska gospodar svojega vojnega in trgovinskega brodovja.
X Največje židovsko mesto na svetu j'; New York. Tri petine vseh Židov na svtlu živijo zdaj v Evropi. Samo Židov prebivajočih med Baltskim in Črnim morjem, je 8 milijonov. V Evropi je bilo leta 1937 vseh žiti o v
10,270.000	ali dobrih 60 odstotkov vseh Žid >v na svetu, v Ameriki 5,110.000, ali 30 odstrl-kov, v Aziji 939.000 ali poldrugi odstotek,
RADIO
Ljubljana
od 23. februarja do 2. marca.
Nedelja, 23. februarja: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15= Operni trio. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve (Jobst: Slovenska maša za mešani zbor in orgle). 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček) 10.00: Hrvatske pesmi (plošče). 10.15: Radijski salonski orkester (vodi Novšak). 11.00: Valčki in polke (plošče). 11.45: Koroške pesmi v harmonizaciji Luke Kramolca bo pel sekstet »Javornik«. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02:	Bodimo	dobre	volje
(Duet Jožek in Ježek in radijski orkester). 17.00: Veselo popoldne: Gorenjski trio (samospevi Ahačiča), vmes plošče. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Slovenska ura: Amošt Adamič: Blaž Kocen ob 120 letnici rojstva. Ziv-Ijenjepisna zvočna igra (člani radijske igralske družine). 20.30: Godba 40. p. p. triglavskega 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radij-clci orkester
Ponedeljek, 24. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15:	Pisan
venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Nekaj poskočnih (plošče). 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Nacionalni spored (radijski orkester). 14.00: Poročila, objave. 1-7.»0 Šramel »Skrjanček«. 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 18.40: Vsakoleten razvoj prirode, II, del (prof. Moder). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. Zagreb govori. 19.40: Plošče. 19.50. Deset minut zabave. 20.00: Pridržano za prenos. 22.00: Napovedi, poročila.
Torek, 25. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Slovenski napevi ln radijski orkester). 14.00: Napovedi, poročila. 14.15: Šolska ura: Pojdimo po naših vaseh (Julija Cučeva). 17.30: Za oddih: dueti harmonik (brata Goloba), vmes godbe na pihala (plošče). 18.40: Notranje zmede v Rusiji v začetku XVII. stoletja (Fran Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Pesem slovenske Matice med Jugoslove-ni (predaval bo Karel Mahkota in pel zbor Glasbene Matice). 19.40: Plošče. 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.00: Včasih je luštno b’lo, zdaj pa ni več tako... Vesela revija vsakdanjih mask. Izvajali bodo člani radijske igralske družine in sodelovala Jožek in Ježek (vmes nekaj plošč). 22.00: Navedi, poročila. 22.15: Olga Pertotova bo pe-v španščini plesne pesmi ob spremljevanju klavirja.
Sreda, 26. februarja: 7.00: Jutmi pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7,15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Iz češke orkestralne glasbe (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Godalni kvartet (Marin, Burger, Ivančič, Comelli). 14,00: Napovedi, poročila. 17.30: Preludiji in melodije (plošče). 18.00: Mladinska ura: a) Peš na morje (Volta), b) Dijaška oddaja: 1. Breški študentje, 2. Dijakova nedelja (dr. Vilko Fajdiga). 18.40: Razlika med značaji (dr. Stanko Gogala). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. 19.55: Plošče. 20.00: Ura Dvoržakovih komornih skladb (prof. Jan Slais — violina, prof. Cenda Šedlbauer — violončelo, prof. Janko Ravnik —■ klavir). Uvodno predavanje (dr. Dragotin Cvetko). 21.00: Balalajke (plošče). 21.15: Pevski koncert Corrie Koopman-Eerensove (kon-traalt) ob spremljevanju klavirja (prof. Marjan Lipovšek). 22.00: Napovedi, poročila.
Četrtek, 27. februarja: 7.00: Jutmi pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Nekaj solistične lahke glasbe (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski salonski orkester (vodi Petrič). 14.00: Napovedi, poročila. 17.30: pisan spored (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. 19.40: Plošče.
19.50: Deset minut zabav«. 10.00: Koncert zbora Glasbene Matice in Slovenskega vokalnega kvinteta, vmes predavanje o pevskem zboru Glasbene Matice do konca svetovne vojne (Mahkota). 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila.
Petek, 28. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 12.00: Iz slovenskih logov in gajev (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Slovan na dan (koncert radijskega orkestra). 14.00: Napovedi, poročila. 14.10: Tuj-skoprometna poročila: Pokljuka in Komna, ponosni planinski postojanki. 17.30: Salonski kvartet. 18.10: Sodobne skrbi in omejitve v gospodinjstvu (Marinčeva Angela). 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Dodekanez in Ciper (dr. Roman Savnik). 19.40: Plošče. 19.50: Narodnovzgojni moment v gorah (Jor-
Na Malajskem otočju dozori trikrat na leto plod, ki mu pravijo domačini durio. Po vonju spominja durio na česen in star sir. Evropec, ki prvič uživa ta plod, sl navadno zatisne nos Kmalu se pa navadi njegovega čudnega okusa in potem ga ne more več pogrešati. Fo Malajci, ki se hranijo izključno s temi plodovi Pa tudi mnogi Evropci se jim ne morejo več odreči. Najzanimivejše je, da tudi nekatere živali ne morejo živeti brez teh plodov, tako sloni. V živalskih vrtovih nekaterih velikih malajskih mest so ugotovili, da tudi tigri zelo radi jedo durio in da postanejo sčasoma zagrizeni rastlinojedci.
Strokovnjaki dele drevesa, ki rode ta sad, v petnajst vrst, toda samo dve ali tri vrste daieio sadove, ki človeka in žival tako skriv-
Časi zaljubljenih grajskih gospodičen in ognjevitih vitezov so že davno minili. Toda kliub temu prinaša vsakdanje življenje še zmerom zgodbe, ki so polne tako zvane romantike. Celo v Ameriki, kjer je svet trezen, se lahko primeri kaj takega Pred tedni je bilo ameriško časopisje polno vesti o ljubezenski pustolovščini 18-letne Natalije Carrove, edinke bogatega Newvorčana.
Mlada Natalija je poleg bogastva še telesno mikavna, zato ni čudno, da so se za njo pehali številni snubci. Dekle pa se ni moglo ogreti za nikogar. Neprestano je tožila, da se v družbi strahotno dolgočasi. Oblegal jo je sicer cel roj oboževalcev, toda vsakogar, ki jo je zaprosil za roko, je ponosno odbila. Naposled pa je počil ledeni oklep, ki je oklepal njeno srce: lepa Natalija se je zaljubila, in sicer v čisto navadnega šoferja Valterja Stranforda.
Nekega dne ji je namreč zunaj na cesti odpovedal motor pri avtomobilu. Zaman se je trudila, da bi ga spet naravnala. Priskočil ji je na pomoč neki šofer in ji pomagal iz zadrege. Spoznala je v njem vedrega človeka, ki je v trenutku omrežil njeno srce. Mladi mož je bil preprost, spodoben človek ki ni pri tem razvajeni milijonarki prav nič dvoril, temveč je govoril z njo kakor enak z enakim.
Natalijin oče bankir Carr seveda ni bil navdušen, ko mu je edinka zaupala svojo srčno skrivnost Se tisti trenutek je sklenil, da iz' te moke ne bo kruha. Valterju Stran-fordu je poslal večjo vsoto denarja in sodil, da je s tem zadeva končana. Natalijo pa je poslal, ko je bil izvedel, da se še vedno sestaja s šoferjem, k daljnim sorodnikom. Mož pa očitno ni računal z vztrajnost-
dan). 20.00: Vsakemu nekaj (ploSče). 20.30t Koncert (Pavla LovSetova in radijsld orkester; dirigent Sijanec). 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 1. marca:	7.00:	Jutmi	pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 14.00: Poročila, objave. 17.00: Otroška ura: Nastop »Pavlihovega odra« (prenos iz velikega studia). 17.30: Slike iz prirode (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.40: Pasivna obramba in zaščita (sestra Marija Pokomova). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Beseda k prazniku. 19.40: Korošci pojo (plošče). 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Na straži hrvaški«. Potopisen in narodopisen večer. Napisal Davorin Petančič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine.
nostno privežejo nase.
Zrel plod je velik kakor otroška glava in zelo bodičast. Semena so velika kakor naš kostanj. Malajci jedo te plodove po večini sirove. Znajo pa iz njih pripravljati +udi zelo okusna in redilna jedila in so celo prepričani o tem, da imajo ti plodovi pomlajevalni učinek. Če namreč uživa človek te plodove, ostanejo njegovi živci v prijetna napetosti. Po mnenju Evropcev je to najboljši o led, kar jih daje vroča zemlja. Zato so se našli v zadnjih letih podjetni ljudje, ki so skušali ta plodove izvažati v ameriške in evropske države. Zaenkrat pa večjega uspeha niso dosegli, kajti ti plodovi izgube med vožnjo ne samo okus, temveč tudi vse lastnosti, zaradi katerih so v svoji domovini tako priljubljeni.
jo svojega otroka. Čez nekaj dni je dobil od hčere brzojavko, v kateri mu je postavila pogoj: »Če mi v sedmih dneh nc daS svojega očetovskega blagoslova, pojdem takoj v samostan, kajti brez ljubljenega Val-terja( je svet zame prazen«.
Oče na ta ultimat, ki ga ni smatral za resnega, ni odgovoril. Toda koliko je bilo po sedmih dneh njegovo presenečenje, ko je zvedel, da je Natalija res stopila v samostan. Vse nujne očetove brzojavke niso ničesar zalegle. Moral se je sprijazniti s šoferjem, ki ga zaljubljena mladenka ni hotela zapustiti.
X Malta ni majhen otok. O Malti, ki je v angleški oblasti in jo italijanska letala pogosto napadajo, si mnogi mislijo, da je majhen otok Sredozemskega morja. Temu pa ni tako. Malteško otočje ima površino 323 kvadratnih kilometrov, od tega odpade 248 kvadratnih kilometrov na južni, glavni otok Malto, 18 na srednji, skoro neobljudeni otok Comino, 57 pa na severni otok Gozzo. Površina Malte je v glavnem okrog 250 m visoka skalna ravan, ki pada proti jugu in jugo-zapadu strmo proti morju. Na tej strani so številni zalivi. Angleži so v času svojega gospostva nad Malto storili vse, da so jo spremenili v nezavzetno trdnjavo. Zlasti so pospešili to delo v zadnjih letih, ko so se začeli Italijani oglašati s svojimi pravicami do Malte. Zgradili so dolge vrste podzemskih, betonskih utrdb in garnizijo so povečali. Mnogo milijonov je šlo za ta dela. Ne samo zoper napada z morja, temveč tudi zoper napada iz zraka je otok silno zavarovan.
čaroben sad, ki hlepita
po njem človek in žival
zgodba dolarske milijonarke in šoferja
Izdaja xa konzorcij »Nov* Pravdo« dr. Jota Bohinjoo — prodniki Ivan Tavčar — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Vsi t Ljubljani.