TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Vedno večje zanimanje za naše programatorje mmm 3ÍV*' ■t®’"-* ÍÉÉÜ«*= STJíü1* ÉÉéIÍI Sl I - 3r ® »j 1 ■■■■I mSŠŠk. WmáM.w - V soboto 10. t. m. je prišla v našo tovarno električnih aparatov 29-članska delegacija zastopnikov tovarne »Prvomajska« dz Zagreba.’ Ti zastopniki iz 29 različnih držav so se po posvetu v »Prvomajski« in ogledu te velike strojne tovarne nato pripeljali v i Ljubljano, da bi si v tovarni električnih aparatov ogledali še demonstracijo Iskrinih programatorjev, s katerimi »Prvomajska« . vedno bolj pp remija svoje obdelovalne stroje za domača in tuja tržišča. Zastopniki tovarne »Prvomajska« so bili ob demon- -c- VSI ZA ZOŽITEV PROIZVODNEGA PROGRAMA, TODA V KATERIH PANOGAH? Tribuna »Iskre« - oblika najširšega obravnavanja ključnih problemov podjetja straciji naših programatorjev zelo presenečeni, saj niso pričakovali,' da tako uspešno usmerjajo delovanje teh obdelovalnih strojev. Od vodstva tovarne elektr. aparatov smo izvedeli, da so razgovori po demonstraciji s tujimi zastopniki potekali precej ugodno, kar da upati, da bo »Prvomajska« v prihodnje lahko še več svojih obdelovalnih strojev prodala v tujino, s tem pa hkrati tudi naša tovarna električnih aparatov svoje; programatorje, ki sl tako začenjajo vse bolj Utirhti pot na tržišča. JHi Tuji zastopniki tovarne »Prvomajska« v Zagrebu med demonstracijo programatorjev Izvoz in devizno samofinanciranje So nekateri problemi, o katerih ne morejo razpravljata . le strokovni, upravni in samoupravni forumi, temveč Ves kolektiv. Ves kolektiv ne zato, ker so preobširni, marveč ker so ključnega pomena in se tičejo v temelju prav slehernega delavca našega integriranega kolektiva. Če hočemo, da bodo sprejete odločitve imele-res zdravo osnovo, pravi smisel in podporo večine kolektiva, moramo za uspešnejše razglabljanje vseh, na videz tudi manj pomembnih dejstev, pritegniti k obravnavam vse delavce, pričeti tako rekoč od spodaj navzgor. Eden izmed teh problemov, ki že dolgo časa trka na vrata, je nedvomno naš sedanji proizvodni program, za katerega nam- je že vsem jasno, ča je prenatrpan, preobsežen •n potreben v smislu boljše ekonomike podjetja odločnih sprememb. Spričo izredne pomembnosti bodočih posegov v strukturo proizvodnega programa Si je sindikalni odbor podjetja zadal lepo nalogo, da po ®i strani seznani vse zainteresirane člane o tem, kaj je bilo do sedaj, storjenega pri Malhah problemov in po dru-8 Plati, da pritegne k pre-tresu materiala in obširni diskusiji vse, ki sodijo, ,da bi-Btoralo biti tako ali drugače. Skupaj naj bi bila novoorga-nizirana tribuna nekak smiselni uvod v široke razprave v okviru posameznih tovarn, njihovih strokovnih teamov in končno upravnih -im samoupravnih organov pred njihovimi odločitvami. V četrtek popoldne je bila v dvorani bivše Ljudske skupščine v Ljubljani prva tribuna, ki je privabila prek 200 članov našega podjetja, tako da je malone zmanjkalo: sedežev. Za uvod je podal nekaj tehtnih misli predsednik sindikalnega odbora podjetja ing. Franc Jan. Pojasnil je namen, obliko in tematiko tega in bodočih sestankov in prešel na edino točko dnevnega reda: razglabljanje o bodočem proizvodnem programu podjetja. Glede zoževanja je dejal, da so se pogoji gospodarjenja v naši državi bistveno spremenili in že nekaj časa nismo več edini proizvajalci elektronske industrije v državi. S svojim proizvodnim programom smo ustvarili velike apetite drugim tovarnam, tako da je danes javna tajna,; da eksistirata v- naši državi dva v elektronski de-j avnosti skoraj - identična proizvodna programa, pri tem pa konkurenčna niška tovarna ustvarja tipično avtarkijo na (Dalje na 12. strani) Napori za uskladitev zunanjetrgovinske bilance so se v zadnjem času v močnejši meri uveljavili tudi pri nas. Vsi 'činitelji še zavedajo, da se Iskra mora aktivneje vključiti v menjavo dobrin na svetovnem tržišču. Ta naloga ni lahka nifi ni poceni. Preorien-taeija proizvodnje za tuja tr-žišča zahteva spremembe na vseh področjih — nove tehnične zahteve, višja kvaliteta, nove oblike, cenejša -proizvodnja. Vse to zahteva nove posege’ v proizvodni proces z modernejšimi tehnološkimi postopki, novimi stroji, napravami in orodji, kar pa ima za .posledico tudi drugačen odnos' neposrednega proizvajalca do proizvodnje in njegovo aktivnejšo vlogo, v kateri se znajde. Iskrini proizvodi se na zunanjih tržiščih ne pojavljajo prvič. Del njene proizvodnje se prodaja na inozemska področja že desetletja.-RCs je, da smo z našimi artikli bili'orientirani v glavnem na notranje tržišče. Kljub temu, da bi lahko vso proizvodnjo prodali doma, pa smo vedno smatrali, da se nujno moramo pojavljati tudi izyen naših meja, že zaradi tega, da imamo živ stik s svetovnim tržiščem, s kvaliteto, izgledom proizvodov itd. V strukturi prodaje ta izvoz sicer ni pomenil nič posebnega, imel pa je bistven vpliv na~orientacijo in razvoj naše proizvodnje za doma in za izvoz. Danes, ko se postavlja alternativno vprašanje, proizvajati za izvoz ali pa omejiti proizvodnjo, je jasno, da se v. taki intenzivni preorientaciji na področjih proizvodnje pojavljajo težave. Najbrž si nihče ne predstavlja, da se to lahko izvrši čez poč, saj vemo, da je uspeh na področju te proizvodnje možno doseči le z intenzivnim in sistematičnim vlaganjem velikih naporov ih sredstev v tej smeri. Pojavljati se z našimi artikli na področjih zahodne Evrope ne pomeni le biti cenejši,'temveč biti pozpan po svoji solidnosti in kvaliteti, dobavnih terminih, lepem in dobrem izgledu proizvodov in v poslovnih odnosih uživati polno zaupanje. Vse to pa zahteva inieti doma dobro organizirani) proizvodnjo, imeti na razpolago pravočasno -in zadosti; kvaUtetnih materialov, strojev /in predvsem ljudi, ki vedo- kaj’ hočejo in morejo doseči. Tukaj»se prične vprašanje našega poslovanja. Osnovno’ kar lahko ugotovimo je, da imamo-izredno zastarela in dotrajana osnovna sredstva,' kar pogojuje temu ustrezno -tehnologijo in predvsem vpliva na rentabilnost takšne proizvodnje. •Problematika potrebnih odgo-. varjajočih materialov nam je poznana. Vemo, da ihateria-loy ni pravočasno dobiti, predvsem pa kvalitetnih materialov primanjkuje.^ Uvoz le-teh nam v zadnjem času dela nepremostljive : težave. Plani izvoza so zelo veliki in pod danimi pogoji skoraj nerealni. Gre za to, da proučimo naše možnosti uveljavitve na svetovnem trgu, ne s,stališča trenutne prodaje, temveč s stališča perspektivne orientacije. Tem analizam in ugotovitvam bo treba podre-' diti; investicijske programe, zagotoviti zadostne kapacitete tistim! artiklom, ki so za izvoz, predvideni in se odlomiti,'da modernmramo in racionaliziramo to proizvodnjo. Z namenom, da uskladijo potrošnjo s proizvodnjo tudi na zunanjem trgovinskem področju, so kolektivi zadolženi, da z ’ stnim izvozom pokrijejo potrebe po uvozu materiala. V položaju, v katerem smo se v zadnjem času znašli, je to gotovo potrebno. Res pa je, da bi'bili s pametnejšim. gospodarjenjem te dispropprce lahko obvladali. Predvsem gre ¿.a vprašanje deviznega , samofinancira.nia vsakega posameznega kolektii va, kar je za zdravo gosoo-darstvo nesprejemljivo. Vemo, da ima vsaka nacionalna ekonomika podjetja, ki so močno vezana na-; izvozno področje, druga pa so vezana v glavnem na področje doma-, če potrošnje. Razlika je v (Dalje na 11. strani) Dne 22. aprila 1965 ob 16.30 uri . bo v veliki dvorani na Trgu revolucije 1 , (Stara skupščina) v Ljubljani TRIBUNA ISKRE o izvozni orientaciji Vabimo vse zainteresirane člane kolektiva, da se razprave udeleže! Sindikalni odbor podjetja ISKRA LJUBLJANA IŠČEMO NOVE SODELAVCE za redna delovna razmerja Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj \ 1. VODJO LAKIRNICE pogoj: srednja tehniška šola, kemijski odd. ali tehniška tekstilna šola, kemijski oddelek in ustrezna praksa 2. VODJO GALVANIKE pogoj: tehniška srednja šola, kemijski oddelek 3. TEHNOLOGA za površinsko obdelavo pogoj: fakulteta II stopnje, kemijski oddelek . in ustrezna praksa 4. TEHNOLOGA za telefonske centrale j pogoj: elektj o fakulteta II. stopnje šibki tok in ustrezna praksa 5. TRI TEHNOLOGE TEHNIKE — strojni oddelek 6. ŠTIRI TEHNOLOGE TEHNIKE — elektro oddelek ' 7. TEHNOLOGA TEHNIKA — kemijski oddelek 8. KONTROLNEGA TEHNOLOGA za električne meritve pogoj: fakulteta II. stopnje, el tehn, šibki tok (merilne naprave) in ustrezna praksa 1. 9. KONTROLNEGA TEHNOLOGA TEHNIKA pogoj: srednja tehn. šola — strojna (1 delovno mesto) srednja tehn; šola kemijski oddelek (I delovno mesto) .; ' jis 10: VODJO ODDELKA za zasledovanje proizvodnje in za tekoče investicije pogoj: .elektro fakulteta šibki tok II. stopnje in ustrezna praksa v telefoniji 11. KONSTRUKTERJA mehanskih konstrukcij pogoj: strojna fakulteta I. stopnje in ustrezna praksa 12. KONSTRUKTERJA — TEHNIKA pogoj: srednja tehniška šola elektro — 3 delovna mesta srednja tehniška šola strojna — 1 delovno mesto 13. STROJNEGA ORODJARJA — specialista pogoj: 'VK brusilec orodjar, in ustrezna praksa 14. ŠEFA pravno-administrativnega oddelka pogoj: pravna fakulteta z nekaj leti prakse Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne- ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4. Tovarna elektronskih naprav Ljubljana 1. VODJO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA pogoj: visoka ali srednja ekonomska šola s 5 do 8-letno prakso na takem delovnem - mestu. Stanovanje zagotovljeno. . , Ponudbe sprejema ISKRA KRANJ — TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA — Stegne š. p. p. 269-V. Sodelovati e naših strokovnjakov v reviji »Avtomatika« Dne 5. aprila je bil sestanek izdajateljskega sveta »Avtomatika«, revije Zvéznega strokovnega odbora za. avtomatizacijo jugoslovanskega komiteja za ETAN. Izdajateljski svet predstavljajo člani — ustanovitelji, med njimi tudi naše podjetje. Na tem sestanku je bilo dano s strani glavnega urednika časopisa, poročilo, ki je med drugim obravnavalo tudi objavo člankov po'ustrezni tematiki in po področnih uredništvih. Uredništvo se -je trudilo, da bi časopisu dalo čimbolj industrijski karakter, zlasti, :da sé ciriiveč obravnava problematika uvajanja avtomatizacije pn"nas, kakor tudi problematika sšvajanja proizvodnje pripray z.a avtomatizacijo. Pri tem pá uredništvo'ni doseglo zadovoljivih uspehov. PosŠljej je.bilo v poročilu od-, govornega j urednika?, poudarjeno, da | je bila posebno skromna udeležba s strokovnimi članki s- strani članov ustanoviteljevpodjetja. Od 66 objavljenih prispevkov so dali sodelavci iz »Energoinvesta« 5, instituta »Rade Končar«, 2, poslovnega združenja »Avto-macija« 1 prispevek, skupaj torej 8, dočim. iz Zavoda za avtomatizacijo »Iskre«,“’ATM in RIZ ni bil dostavljen uredništvu noben strokovni članek!? , Ta ugotovitev, zlasti za naš Zavod, kakor'za podjetje, ni zadovoljiva, če pogledamo' na dan 1 januarja 1965, smo imeli v našem podjetju skupaj z Zavodom 329 sodelavcev s fakultetno izobrazbo s tehničnega področja. Nedvomno bi mnogi posamezniki iz tega kroga visoko-strokovnih oseb lahko prispevali prispevke iz raznih področij avtomatizacije v to revijo, katera iz dneva v\dan zavzema širok krog bralcev in sodelavcev. - je zelo slabo V poročilu ugotavlja odgovorni urednik, da ima Časopis »Avtomatika« še vedno razmeroma teoretski značaj, ki je tipičen za dežele, kjer je avtomatizacija šele v začetku svojega razvoja. Glavni uredniški odbor si je. zadal nalogo, „da bo poskuša) izvajati naloge in smernice, za vsebino časopisa, ki mu po svojem značaju pripada. Uredništvo bo poskušalo, to doseči s konkretnimi stiki s posamezniki, ki bi. s svojimi, pri spevki lahko pripomogli k na- Izvoz postaja vsak dan važnejši .faktor našega celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Ne? gre pri izvozu samo za pridobivanje deviz, s ka-terimi potem odplačujemo naši - industriji in prebivalstvu potrebne surovine, polizdelke, prehrambene artikle in drugo. Gre za širšo gospodarsko problematiko. Dandanes se nobena država ne- more več zapirati v lasten krog. gospodarstva, ampak jo njen lastni razvoj sili v mednarodno blagovno menjavo,. Torej gre, za. vključevanje : držav v regionalni in svetovni gospodarski krog. Vse to pa vsako državo sili, da svoj gospodarski potencial tehnično, čimbolj? dviga, da poskuša v tem krb-gu čimbolj enakopravno sodelovati. Razumljivo je, da . se pri tem vključevanju pojavljajo- velike težave, žlŠsti pri še nerazvitih in polrazvitih gospodarskih državah. Te države se morajo vključevati in prilagajati gospodarstvu držav, ki imajo že visoko razvito industrijo, kjer so posamezne gospodarske panoge tako razvite, da postajajo pojem za določene vrste dejavnosti. Te težave občuti tudi naša država, prav tako pa tu- daljnjemu razvijanju avtomatizacije- v naših gospoSaršKih organizacijah. Tudi za naše podjetje je to važna naloga, saj je od čim večje uvedbe avtomatizacije. odvisna večja produktivnost, ki je nujna za povečanje standarda naših de lovnih ljudi. • Vsekakor bo -sodelovanje naših strokovnjakov, ki jih ni malo, pripomoglo v‘ tem či-sopisu k razvijanju te, tako za naše celotno gospodarstvo, kakor. tudi za naše .podjetje, .zelo pomembne dejavnosti. di naše podjetje v mednarodni blagovni menjavi. Več ali manj so vsi člani našega kolektiva enotni, da je izvoz eden najpomembnejših faktorjev našega nadalj nj ega razvoja. Orientacija proizvodnje le za domači trg je ¡stvar preteklosti.; Že iz ekonomskih razlogov, to je zlasti zaradi čim hitrejšega napredovanja v proizvodnji, deviznega sa-mofinanciranja in ostalih okoliščin se je treba s čim hitrejšimi koraki prilagajati novi situaciji-, vključevanja v mednarodno monjavo, .pri čemer pa je jasno, da ta zadeva ne gre čez'noč V okviru našega podjetja je treba na tem področju najprej- prilagoditi ■ organizacijo podjetja od razvoja pa do plačila za izvoženo blago, tako da je materialni interes vseh teh, ki v tej liniji, sodelujejo ta, da je izvoz čim-večji, kvalitetnejši, da se bo mo držali dobavnih rokov itd. Zato mislim, da je treba našo interno organizacijo prvenstveno. prilagoditi tej nalogi. V okviru izvozne politike je treba Ugotoviti ustrezno izvozno orientacijo. Pri tem se pojavi vprašanje, ali smo mi (Dalje na H. strani) ISKRA in njen izvoz Vključevanje subjektivnih sil pri vstopu Iskre v mednarodno delitev dela Na osnovi referatov in razprav, ¡ki so bile podane na konferenci ZK podjetja »Iskra« Kranj 15. 3. 1965, je sekretariat konference ZK'napravil naslednje izvlečke s dljem, da usmeri in informira članstvo ZK podjetja o nekaterih stališčih in ukrepih, tki jih zahteva vključitev »Iskre« v mednarodno delitev dela. V zvezi z navedeno temo pripominjamo, da so razne razprave potekale'že dve leti, da pa ni bilo prave realizacije. Ker so ukrepi naše družbene skupnosti v zvezi z deviznim kamofinanciranjem že zadevali ob# življenjsko eksistenco posameznih proiz- .vodnih grupacij, je smatralo , vodstvo ZK podjetja, da omenjeni problem postavi pred javno tribuno ZK in razčisti tista nerešena in protislovna vprašanja, na katera komunisti »Iskre« lahko vplivajo in jih razrešijo. V tej zvezi povzemamo naslednje zaključke: Pri povečevanju izvoza ter sistematične jšem izvajanju izvozne politike in vključevanju v mednarodno delitev dela je potrebno v večini naših .tovarn izboljšati in izpopolniti vsa tista področja dejavnosti, ki nas bodo o kvantitativnem in kvalitativnem oziru uspo- sobila za zunanjetrgovinsko menjavo. Komunisti v tovarnah se morajo s svojim delovanjem v družbenih organizmih, kakor tudi na delovnih mestih odločnejše prizadevati za uveljavljanje takega proizvodnega programa, ki bo omogočil potrebno specializacijo z ekonomskimi proizvodnimi serijami in ustrezno kvaliteto naših proizvodov. V podjetju dn tovarnah je potrebno ugotoviti in proučiti ekonomske pokazatelje različnih oblik izvozne dejavnosti: izvoz izdelkov, elementov, sestavnih delov itd. Posebno skrb je potrebno posvetjji dolgoročnejšim kooperacijskim oblikam, vključevanju v mednarodno tržišče, upoštevanju tudi možnosti organiziranja večjih proizvodnih kapacitet pretežno -za potrebe zunanjega trga. I Komunisti v tovarnah in podjetju, zlasti tisti, ki delujejo neposredno v, izvozni dejavnosti morajo vztrajati na preorientaciji iz sedanje geografske preobsežne izvozne usmeritve k sistematičnejši obdelavi in I orientaciji na manjša —■ našim možnostird ustreznejša tržišča. Orientacija v postopno bolj sistematično povečanje mednarodne menjave terja tudi v tovarnah opuščanje nekaterih za industrijsko proizvodnjo neustreznih navad ob istočasnem reševanju še drugih notranjih problemov: — tovarne in aplikativne razvojne kapacitete ZZA morajo ustvariti take medseboj- ne ekonomske odnose, ki bodo obstoječe razvojne zmog-' ljivosti v čim večji meri stimulirale na ekonomske rezultate pri realizaciji naših izdelkov na zunanjem tržišču. — v podjetju in tovarnah moramo cim hitreje Usposobiti take bazne' in vzdrževal; ne, orodjarske, kapacitete, ki naš bodo usposobile za ¡pravočasno prilagajanje zahtevam zunanjega trga) —¡ tovarne morajo temeljiteje in hitreje delati ?na poenotenju metodologije planiranja, finančnega poslovanja, zajemanju statističnih podat- 1 kov itd. z,namenom, da dosežemo čim. ažurnejše. poslovanje tovarn dn celotnega podjetja — uvajanje’ sodobnih1 sredstev (mehanografije) in'metod dela (operacijske ražiška- ve) mora odločujoče vplivati na odločanja v poslovni po- Izvoz v marcu Skupni izvoz v I. trimesečju kaže 100,5 % od Izvoznega plana (januar 104,5 %, februar 101 %, ma-- rec 97 %). Spodnja tabela kaže soudeležbo v % posameznih tovarn pri izvozni dejavnosti v marcu. Tovarna % Elektromehanska Kranj 26,92 Avtomatika Pržan 12,47 Elektromotorji Železniki 18,40 Elementi Ljubljana , 5,05 Kondenzatorji Semič 1,53 Polprevodniki Trbovlje 7,61 Inštrumenti Otoče 0,14 , Elektronika Horjul 1,34 Usmerniki Novo mesto 0,43 BHAT-T — Indija (»Kondenzatorji«, »Elementi«) 23,11 SKUPAJ PODJETJE 97,- Pokrivanje izgub tovarnam S predvolilnih zbrorovanj Že v prejšnji številki ravnavali na proizvodnem se- Tovarna polprevodnikov Tr« poročali o zborih delovnih Stanku, 1 ' > bovlje: poročilo smo prejeli ljudi, in sicer iz tistih to- »Kondenzatorji* Semič: iz oddelka, v Kranju: od 36 vam in služb, ki so imel zborovanje 7. 4. ob 14. uri; zaposlenih je bilo ¡navzočih zborovanje pred 3. aprilom. od 430 je bilo navzočih 400 28. Posebne razprave ni bilo. Poročila, ki .smo;jih dobili-članov kolektiva. Razprava »Elektromehanska* Kranj: za zbore po tem datumu, pa je potekala živahno (plan kot največja tovarna je imela kažejo,- da so le-ti potekali 1965, delo samoupravnih or- 17 zborov -delovnih ljudi, m dokaj različno: ponekod 'v ganov). sicer 7. in 8. aprila oh 13rui*, redu in dobro pripravljeni, »Avtoelektrika* Nova Go- Zbor »Skupne službe* je drugod so opravili le fprmal- rica: zborovanje 6! 4. ob 16.30. razpravljal- o _ poprečnih no dolžnost, .bile pa so tudi Od 701 člana kolektiva je osebnih dohodkih, prevelikim, izjeme, o_ katerih bi lahko bilo navzočih 550. Posebne-'odsotnostim in o tem, zakaj rekli, da?’so zbore jemali razprave o gospodarjenju ali tako dolgo hf pripravljen za« dokaj neresno oz. da so bili posebnih problemih ni bilo. ključni račun, zbori slabo pripravljeni. »Sprejemniki* Sežana:- .žbo- Zbor »Umetne mase* je . Izvdo,^ajšnjega gradiva smo rovanje 6.4. ob 13.uri. Od predvsem razpravljati 6 ure-lzluščiii -naslednja dejstva; 470 zaposlenih je bilo navzo- ditvi- delovnih prostorov. »Naprave« Ljubljana: zbo- ejh 453. Razprava je obse- Zbor »Avtomatske tel. na- rovanje 7. 4. ob 13. uri; pri- gala proizvodnjo, pej.spekli- pravd« je razpravljal,, o po- sotnih 68 % članov kolektiva, ve tovarne, materialno pro- <,manjkanju materiala in dela. Razprava je bila, dokaj ži-. blematiko in zastoje. Zbor »Kontaktor«: pred- vahna (letni plan 1965, go- »Instrumenti« Ofoče: zbo- vsem je bilo govora o glba-spodarjenje v letu 1964) rovanje 8.4. ob 13. uri. Od nju osebnih dohodkov in po4- »Elektromotorji« Železniki: 280 članov kolektiva — na- manjkanju materiala, zborovanje. &4; ob 13. uri; .od vzočih 220. Razprava je po- Zbor »Lipnica«; razprava je 520 članov “navzočih 436. Po- segla v delo samoupravnih posegla v delo Samoupravnih sebne razprave ni bilo, ker organov in proizvodnem pro- organov, h koncu pa so kri-so vse pereče probleme ob- gramu podjetja. .tizirali tudi prehrano ozira» »Avtomatika« Pržan: zbo- bta topli obrok, rovanje 7.4. bd 13. do 14. ure. Zbor »Produkcija« je' ob-mm 2aP°slen>h je bilo na- ravnava! pomanjkanje ftiate-vzocih 650. Razprava je po- riala, s tem pa tudi pomani-segla v problem odpuščanja Ivanje dela v nekaterih od- Zbor »Montaža števcev«; je polju materiala. 9M K članku: »Kdaj bodo pogodbe. Pogodbe za kritje- vernosti 'iž.prejlnjih obdobij, -dejovne sile" Isti jjrobtem- pa deffldh sredstva za pokrivanje izgube izgub po zaključnem računu ki'bremenijo njihove sklade' sfa obravnavala tudi obrata v *_. • vrnjena«, v. 14. številki tedni- za leto 1963 so pripravljene nato pa ostanek prvenstveno Višnji gori in Mokronogu ki ka »Iskra« je dal finančni in jih bomo v kratkem pred- porabijo za vračilo sredstev, sta -imela'zborovanje ob'iz- Predvse*n razpravljal o •direktor tov. Alojz Vidmar, ložili tovarnam na vpogled ki so jih v. prejšnjih letih redni udeležbi 8 4 in 9 4 ¡ffllfflllM materiala,- naslednji odgovor: ", -in v podipis, medtem ko bodo prejele za pokrivanje svoje ocj 14, do 15 ure 1 ■ . *'% ■ ■ V smislu določi! statuta se pogodbe za pokrivanje izgub izgube. % . pokrivajo izgube tovarnam, po zaključnem računu za Ob zaključku pripominjam, če posamezna tovarna doseže leto ' 1964 pripravljene do- da je treba v vseh' enotah, v obračunskem obdobju sprejetja zaključnega računa kjer se pojavljajo izgube,, manjši čisti dohodek, kot' so po njihovih samoupravnih opraviti kompleksne revizije njeni izplačani osebni do- organih in dahe v podpis po poslovanja, ki morajo ugoto- hodki. Razlika v' višini napo- sprejetju zaključnih računov viti vzroke gospodarskega kritih osebnih dohodkov se tovarn, s strani Delavskega neuspeha’ tovarne ter pred- začasno pokrije z obrestnim: sveta podjetja. . > videti ukrepe za ureditev na- posojilom iz skupnega skla- Te pogodbe bodo veljavne stal ega položaja, sprejeti re-_ da podjetja. samo v primeru, če nam bo organizacijske ukrepe y to- ll Skupni, poslovni sklad pod- služba družbenega knjigo- varni,- spremeniti notranje, jetja v danih pogojih še ni vodstva, potrdila predloženi ekonomske instrumente ter bil formiran, zato ker osta- zaključni račun brez spre- v skrajnem primem uvesti ’ nek'čistega dohodka ni zado- memb, sicer pa jih bo treba interno prisilno upravo, ali Seal niti v letu 1963 niti v za korekturo-ostanka čistega pa celo likvidirati dosedanjo jetu 1964 za pokrivanje vseh. dohodka ustrezno spremeniti, proizvodnjo in > jo preušme-obveznosti tovarn. f Tovarne, katerim, se pokriva- riti v rentabilnejšo. Glede na I Iz tega razloga morajo to- jo izgube, morajo v smislu sedanje stanje in predvide-,varne v smislu ustreznega določil statuta iz ostanka či- vanja v prihodnjih letih to-:sklepa upravnega odbora stega dohodka po svojih -za- vame, katerim se pokriva iz-podjetja sklepati za pokriva- ključnih računih najprej po- guba, še ne bodo v stanju nje nastalih izgub ustrezne ravnati, svoje, že sprejete ob- teh posojil vrniti pred 1.1968. IŠČEMO NOVE SODELAVCE Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica 1. ŠEFA GOSPODARSKO PLANSKEGA SEKTORJA pogoj: višja ali visoka šola elektro ali strojne smeri ali ekonomska fakulteta, 5 let prakse na vodilnih.delovnih mestih ali srednja šola elektro ali strojne sineri ž 10-letho prakso na vodilnih delovnih mestih.' 2. ŠEFA TEHNIČNEGA SEKTORJA -pogoj: višjt. ali visoka šola .elektro ali-strojno smeri, s 5-letno prakso na vodilnih delovnih inestih ali srednja šola elektro ali strojne smeri 1 z 10-letno prakso na vodilnih delovnih inestih. Ponudbe sprejema ISKRA KRANJ, tov. avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica. jitiki tovarn in celotnega — za doseganje kvalitetnih nju v i^zširjeno reprodukci-podjetja izdelkov je treba nujno vpe- jo. Vsi ti ukrepi morajo bazi- — investicijska vlaganja in ljati tudi prevzemno, med- Tati na optimalnih možnostih, sredstva iz amortizacije mo- fazno in končno kontrolo ki so ob dani situaciji do-rajo tovarne usmeriti prven- — uresničevanje teh nalog segljive. 'stveno v proizvodnjo, ki nam terja nadaljnjte kvalitetne Komuniste v razvoju obveza obstoječi ravni razvoja, spremembe v obstoječi kad- zuje zgornja razprava, še s tehnologije in organizacije rovski strukturi tovarn in posebno resnostjo. Stadje v dela in tehniške dognanosti, skupnih Služb podjetja in dru- razvoju nikakor ne zadostu-da največje možnosti za ugo- glh pravno samostojnih enot je smotrom, ki so postavljenem ekonomski plasman na 'katerih ustanovitelj je pod- ni pred proizvajalce Iskre, rimanja tržišča jetje, v' smislu krepitve stro- Razvoj bo treba predvsem . — oblikovanje tehnološko kovnih kadrov vseh strok, ki preusmeriti na področje iz-in organizacijsko zaokroženih so zastopane V podjetju. popolnjevanja modernih teh-delovnih enot z ugotavljanjem Razčiščeni proizvodni pro- noloških posegov v našivže Proizvodnih in ekonomskih gram" in dolgoročna izvozna obstoječi proizvodnji, V vseh rezultatov ob 'ustreznih nor- orientacija sta tista bistvena letih integrirane Iskre ni bilo fflativih in merilih nagrajeva-‘dokumenta,1 ki morata doseči, na področju avtomatizacije nja si mora kljub obiek- v vsaki proizvodni organiza- in delne, avtomatizacije niče-™ težavam in uravniiov-' ciji v okviru podjetja, nadalj- sar napravljenega. V tej zvezi skim težnjam utreti pot v na- nje oblikovanje in, formira- bo treba ojačati navedeno em samoupravnem življenju, nje stališč, o podrobnejših grupacijo, jo s programom — »kolektivna« odgovornost ukrepih, ki temu sledijo. Od- dela točno usmeriti na naloge Va®- odšW mesto nepo- ločanje o specializaciji — raz- in ji zato zagotoviti sredstva. edm moralni "in materialni poreditev proizvajalnih, sred- . Tudi aplikativni del razvoja ,e go varnosti posameznikov štev — razporeditev kadrov je bil na nekaterih važnih .pri uresničevanju naših ci- — gospodarjenje z obratnimi področjih do skrajnosti zane-,ev ; sredstvi in nadaljnjem vlaga- mar jen. Ta 'razvoj-je treba kvantitetno in kvalitetno izpopolniti; ga približati proizvodnim enotam (S* ciljem doseganja ekonomskih rezultatov v mednarodni izmenjavi. Grupiranje zavoda je treba dokončno izoblikovati tako, da bo, pogojen z branžno organizacijo celotnega podjetja »Iskra«. Prodaja mora uveljaviti znanstveni pristop pri obde-' lavi mednarodnega tržišča. Tehtna ekonomska proučevanja, tržna strategija, modema oblika propagande na zunanjem tržišču,, hitre in točne informacije o ekonomskih nihanjih na raznih regionalnih tržiščih, .predstavljajo sredstvo za resno delo na tem področju. V zvezi s kvalitetno vključitvijo v mednarodno izmenjavo in zs ozirom na našo materialno moč je nujno preiti na formiranje lastnih agentur in zastopstev. Pri tem je treba ožiti širok asortiman izdelkov za izvoz in ožiti regi on e. Izvažati'v tako veliko število držav kot izvažamo danes je drago, neučinkovito ter neperspektivno. V štej zvezi je treba ’ tudi v domači prodajni organizaciji izdelati za vsak region (geografsko področje) ’ svojo poslovno politiko, ki bazira na prilikah' v regionu in domačih proizvodnih možnostih. Organizacijo, ki dela na izvozu je treba predvsem kvalitetno izpopolniti ter ji dati možnost hitrega reagiranja na razne pojavne oblike na zunanjem tržišču. Odgovornost in 'učinkovitost te v grupacije naj bo pogojena tudi s stimulacijo za dosežene -rezultate v posameznih časovnih obdobjih. Sprijazniti se bo treba z dejstvom, da bo treba v krajši dobi 2—3 let doseči 25 °/» proizvodnjo Iskre za izvoz, FRANC LOTRIČ V ponedeljek, 5. aprila nas je težko prizadela, vest-; da je za vedno usatf nilo srce sodelavca, 41-let-nega Franca Lotriča-. Pokojni je bil dolgoletni član kolektiva »Elektromehani-ke« v Kranju. Vrsto let je marljivo in vestno opravljal delo rezkalca, požneje pa strugarja v I. delavnici. Zaradi njegove odkritosti in marljivosti je bil priljubljen med vsemi, ki smo ga poznali. Ko je j pred dobrim letom menjal delovno mesto in postal kontrolor ,TK v I. delavnici STK, se je kaj hitro privadil novemu okolju. Nenadna smrt dragega tovariša nas je pretresla, še bolj pa je prizadela njegovo' ženo in 11-letnega sina, ki jima je pomenil vse. Vzornega sodelavca, tovariša in prijatelja bomo ohranili v najlepšem spominu. Sodelavci iz sektorja tehnične kontrole V »Elektromehanski« kar z ozirom na stanje ni lahka naloga. V tej zvezi bo potrebno poiskati vse mogoče oblike izvoza, ki nam jih omogoča prav podjetniški princip specializiranega proizvajanja. Informiranost komunistov o kompleksnih ukrepih, ki so važni za življenjski obstoj sleherne organizacijske -grupacije je vsekakor premajhna. Časopis »Iskra« igra v tej zvezi odgovorno, vlogo, vendar je to le enostranost informiranja. V tej zvezi zaključujemo, da bi morali tako komunisti v sindikatu, mladini, organih . samouprave in vodstvu podjetij in tovarn dognana stališča in iskanje stalile dosegati in posredovati preko raznih drugih oblik kot so javne tribune, sestanki po org. grupah, obveščanje preko ozvočenja, javnih manifestacij. Te oblike še'niso zado-biie kvalitete, ki jo zahteva Železniki — Sodelavci pri izdelavi »ROTOTESTA« (od leve na desno); inž. Anton Demšar, orodjar Ivan Šmid in konstruktor Franc Žumer Pismo iz Železnikov Doma izdelan »ROTOTEST« iliSiSSp?Ö| Čestitamo Ivanek Ferdinand, dipl. ing, rojen 1. VI. 1923 v Ljubljani’ znanstveni sodelavec Zavoda za avtomatizacijo, je dne 2, aprila 1965 na Tehniški visoki šoli na Dunaju pridobil akademsko stopnjo doktorja tek niških ved. Disertacijo iz teme »Selektivna odprava nezeljenih načinov valovanja v periodičnih strukturah za elektronke g potujočimi valovi visoke izhodne moči« je zagovarjal dne 8. februarja 1965 z odličnim uspehom. Čestitamo! ; . J Mnenje in kritika Mnenje k članku: »Kdaj bodo sredstva za pokrivanje izgube vrnjena, ki je izšel v glasilu Iskra dne 3. aprila 1965_____ Dosedanji način kontrole rotorjev v naši tovarni je bil dokaj primitiven in nezanesljiv, poleg tega pa določenih napak sploh ni bilo možno odkriti z napravami,-ki smo jih uporabljali doslej. Rototest, ki So ga izdelali naši strokovnjaki pa je naprava, ki zagotavlja hitro in zanesljivo kontrolo rotorjev. Vse zahodnoevropske in ameriške firme uporabljajo enako napravo, ki jih izdeluje danska firma DISA in prodaja pod imenom »Armasco-pe«. Tako napravo ima tudi tovarna v Kranju, ki jo je uvozila že pred osmimi leti. Takrat je bila nabavna cena 1,800.000 din. Naprav^, ki so jo izdelali ) / sodobna informiranost; Dokončno je treba zgraditi branžni sistem organizacije podjetja kot celote s ciljem dosegati neposredno vplivanje strokovnih ih samoupravnih faktorjev. Pri tem je treba postaviti jasno, kdo je za kaj materialno in moralno odgpvoren. Tezo, da smo vsi za vse odgovorni je treba ab-solutnp odklanjati. Pri tem je potrebno zagotoviti, da so v panogi sinhronizirane misli razvijalca, proizvajalca in prodajalca. Za rešitev drage, toge, netočne in počasne poslovne korespondence je treba nujno nabaviti poslovne računarje (mehanografijo), ki bodo omogočili pokazati nelikvidnost našega podjetja na vseh področjih proizvodnega in poslovnega dogajanja. Poleg tega nam bo sistem dela, ki ga pogojujejo ti stroji navrgel sodobnejše organizacijske in naši strokovnjaki, se v detajlih precej razlikuje od omenjene naprave; originalne rešitve so za nas ugodne in prilagojene našim tipom rotorjev. Naprava je izdelana s povsem standardnimi Sestavnimi deli. Katodne cevi smo dobili v ‘ tovarni v Horjulu kot nekurantni material, vsi mehanski deli so standardni ih izdelani v/naši orodjarni. Enako napravo bomo izdelali tudi za tovarno »Mikron«. Zanimajo pa se , zan jo tudi še »Elektrokovina« in nekaj drugih podjetij. Elektronski del naprave je konstruiral ing. Anton Demšar;- mehanski del pa konstruktor Franc Žuuier,-v orod- raziskovalne prijeme, katerih Se danes ne moremo posluževati. V zaključkih je podanih le bfkaj osrednih misli z željo, da jih proučimo, dogradimo in realiziramo, O gornjih za: ključkih bodo razpravljali še; specializirani aktivi ZK v posameznih organizacijskih grupacijah. Na letni konferenci ZK, ki bo' jeseni, pa bomo napravili--obširnejšo analizo realizacije gornjih zaključkov. Po možnosti se ob obravnavi zaključkov poslužite tudi referatov, \\ so bili podani ha konferenci ZK in jih imajo v naši- enoti člani — delegati konference. 7 / Na javnih sestankih ZK, ki jih boste organizirali, skušajte proučiti na konkretnem primeru lastne grupacije svoje naloge, ki vam iz navedenega sledijo. Sekretariat ZK podjetja »ISKRA« jami pa je glavna dela opravil orodjar Ivan Šmid. Potreba po hitrem in sigurnem kontroliranju rotorjev v določenih fazah proizvodnje, je narekovala izdelavo takšne kontrolne naprave, ki odkriva vse možne napake rotorja na enem samem delovnem mestu. S tako, doma izdelano napravo, imenovano »Rototest«, se preizkušal - 1. ovojni stik 2. stik med dvema lamelama kolektOrja 3. zamenjani priključki izvodov navitij na kolektor 4. prekinitev navitja 5. pravilno število ovojev 6. nepravilna lega kolek-torja - 7. izolacijska trdnost navitja (delni ali popolni preboj» Z Rototes-tom se dajo kontrolirati vsi rotorji, ki so v proizvodnem programu naše tovarne (dolžine osi öd 60 do 250 mm). Nastavitev za posamezne, vrste rotorjev je hitra in enostavna. Čas celotne kontrole rotorja je 5 do 10 sekund. Rototest je po principu delovanja podoben izdelku danske firme DISA. S teni, da je bila celotna naprava izdelana doma in z materialom in elementi, ki 'se dobijo na domačem tržišču, pa je odpadla potreba po uvozu' te naprave, hkrati pa pomeni izdelek lep uspeh naših sodelavcev, ki so z omenjeno napravo prihranili tovarni' velike finančne izdatke,'zagotovili hitro in sigurno kontrolo rotorjev, kar zagotavlja Večjo kvaliteto in manjše stroške. Za potrebe naše tovarne in tovarne »Mikron« Prilep bomo izdelali še 4 take naprave. . -Iz dejstva, da delavci sprašujejo kdAj bodo sredstva, K so jih' njiho-vi kolektivi posodili za pokrivanje izgub in pričakujejo iz teh povmje-; nih. sredstev olajšanje nape-'j tih gospodarskih Situacij v lastnih enotah, se kaze, da je teorija »skupnega Žaklja« s težnjami po razvoju materialne baze samoupravljanji^ v ostrem nasprotju. Seveda se ob tej problematiki vsilju-, je niz vprašanj, ki pa jih moramo mi v Iskri rešiti in zgrešeno bi bdlo, da se izgo varjamo samo na toga stališča naše zakonodaje. Tako je n, pr. s statutom predviden sklad podjetja, ki naj slu2 ; v te namene in, široka javnost Iskre kaj malo ve o formiranju, problem-ih in težavah tega sklada. Dalje je bilo.' ob priliki dajanja posojil M samoupravnih organih rečeno, da se bodo podpisovale odgovarjajoče pogodbe in kolikor mi je znano takih pogodb še ni. Ne vemo zakaj? Ni čudno, da se v takem stanju med delavci lahko porajajo različne utemeljene in neutemelje-ne govorice, To kar potrebu- , jemo je čist račun in sicer j v tem. smislu, da bo vsaka . tovarna vedela, kakšen Je j njen delež, ki ga mora v sklad j podjetja prispevati in kakšne .-..j koristi ima od tega, Predsto ječe bilančne razprave s® d prava mesta za to. > Ing. Mitja Klopčič Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 OBJAVA KANDIDATNIH LIST ZBOROV DELOVNIH LJUDI za vse organe delavskega upravljanja, ki jih bodo dne 27. aprila 1965 volile delovne skupnosti podjetja Iskra - Kranj, Zavoda za avtomatizacijo in Šolskega centra I, Kandidatne liste za volitve v delavski svet podjetja ISKRA Kranj Volilna enota TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ: Vsi kandidati za mandatne dobo 2 let: 1. Alij Drago, (1931) vodja planiranja panoge ' 2. Bajželj Ivan (1919) mojster 3. Damjanovič j Jovi (1931) mojster 4. Huth Franja .-(1915) vodja skladišča 5. Jerala ing. Jože (1934) Jjef oddelka 6. Knaubert Danica (1926) podmojster 7. Korošec Miha (1929)*' vodja sujser koiitrble 8. Krstič Cveto (1930) podmojster 9. Kus Daniel (1938) vodja GPO 10. Mlakar Tine (1911). šef oddelka 11. Naglič, Franc (1924) vodja tehnologov 12. Nedog ing. Tone (1931): šef OPM 13. Okorn Ivan (1925) - šef računskega centra; 14. Plešee Vinko (19Ž) , .pBidtovodja 15. šolar Jože (1934) podmojster ; 16. "Unk ing. Jože (1919) šef obrata ATN 17. Vertačnik Maks 1 (1910)' konierc. teh. svetnik : 18. Vidmar Drago (1934) • asistent šefa GPS 19. Zager Jurij (1932) vodja vhodne kontrole Volilna enota TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA PRŽAN: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Groznik Martin (1940) ' vodja kontrole 2. Kolarič Ivan (1934) tehnolog I. 3. Rakovec Rudi (1923) vodja nabave ; 4. Šebenik Janež (1925) vodja meh. del. Volilna enota TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA: Vsi kandidati za,mandatno dobo 2 let: 1. Bradač Tone (1939) vodja priprave dela j , 2- Bregar Avgust (1968) tehnolog II. 3. Miloradovič Miodrag (1925) vodja priprave . dela 4. gkerlj Franjo (1926) mojster II. 5r šurc Jože (1935) analitik Volilna enota TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Mali Danijel (1933') t ehnolog ' 2. Pečlin Branko (1929) šef kadr. odd. 3. Rošelj Franc (1933) obratovodja 4. Sešek ing. Pavle (1922) šef odd. SVN ^ Volilna enota TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Dobre Janko (1924) sekretar 2. Koltaj Emerik (1932) planer Volilna enota TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1 Cas Oskar \(1933X vodja .styroflexa , 2 štrumbelj Stane (1937) vodja, skladišča Volilna enota TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV HORJUL: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Hornung ing. Ivo - (1936) tehnolog 2. Zdešar Pavle' (1936) vodja plan. odd.' Volilna enota TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Besednjak Danijel (1936) vodja orodj. 2. Sušen ing. Alkesander (1931) šef proiz. sek. 3 Jelinčič Ludvik (1932) šef. org.-kadr. sek. 4. Križman Valter (1930) referent nabave 5. Poljšak Marjan (1930) vodja izmene str. . in napr. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ Volilna enota SKUPNE SLUŽBE UPRAVE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Mušič Jožica (1929) računovodja - bilancist Volilna enota TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Eržen Rafko (1928) glavni tehnolog • I 2. Fajfar Jože (1931) vodja nabavnega odd. Volilna enota TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Ferehčič ing. Franjo (1932) vodja tehn. sekt, 2: Grmek Srečko (1933) vodja kontr. sekt. . 3 Groznik Smiljan (1934) vodja plan. odd. ' Volilna enota PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1 Artič ing. Ljuban (1926)j vodja izvoza 2. Dolenc Franc (1924) prevzemni kontrolor 3. Medič Jlija (1931) vodja službe Volilna enota ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA: . Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Grahek Bruno (1907) višji^strok. sodel. 2. Grčar ing. Stane (1931) vodja proj. skup. 3. Kert Pavel (1932) vodja oddelka 4. Koprivniki.r Avgust (1928)/ vodja razvoj, skupine 5. Planinšček Ljube (1926) vodja oddelka 6. Raubar Zorko (1923) strok, sodelavec 7. Remec ing. Jože (1931) vodja skupine 8. Simonič Maks (1931) strok., sodelavec 9. Soklič Emilija (1918) višji strok sodel. t II. 2. Pečenik Franc (1913) vodja likvidature 3. Pernuš Ančka (1927) računovodja stroškov Volilna enota GOSPODARSKO PLANSKI SEKTOR: Vsi kandidat* za mandatno dobo 2 let: 1. Bertoncelj Milan (1935) referent za koop. ’2. Pečar Avgust (1921) tehnolog za pos. naroč. Kandidatne liste za volitve v delavske svete tovarn podjetja ISKRA Kranj s TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1 Ahačič Franc (1919) šef tehn. odd. 2 Možina Alojz (1936) analitik dela Volilna enota SEKTOR TEHNIČNE-KONTROLE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bilbija Mileva (1932) kontrolor 2. Brce Martin (19£1) kontrolor 3. Košnik Pavla (1926) samost, kontrolor 4. Omahei- Ciril (1932. mojster kontr. orodja 5. Zadnikar Milena (1926) kontrolor . ^ Volilna enota PRODUKCIJA DELOV: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Ferčak Jože (1940) delaven 2. Ferjan Jakob (1937) delavec 3. Lužan Jana (1944 v delavka 4. Makuc Ivan (1937) . d“la> ec 5. Polajnar Janez (1933) delavec 6. Povšnar Jože (1923) delavec 7. Trampuš Jože (1914) obratovodja 8. Vodnik Marija (1943) delavka Volilna enota ORODJARNA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Podgoršek Mihael (1915) delavec 2. Šparovec Jože (1934) delavec • 3. Vodnik Peter (1940) delavec _ Volilna enota VZDRŽEVANJE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Jakopi Anton (1931) pleskar 2. Jeler Peter (1927) mojster 3. Saje Ludvik (1927) ključavničar Volilna enota MONTAŽA ŠTEVCEV: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bohinc Darinka (1944) delavka 2. Rihtaršič Milka (1923) delavka | Volilna enota AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bradaška Vera (1945) delavka 2. Govc Peter (1942), ' referent za osn. plan 3. Peteh Vera (1928) delavka 4. Teran ing. Jože (1931) asistent 5. Topolovec Marija (1922) skladiščnik 6. Vidic Angel (1931) mojster Volilna enota MONTAŽA KINOAKUSTIKE: . Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Delavec ; Martin (1935)- dispohent 2. Teropšič Mira. (1926) delavka Volilna enota UMETNE MASE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Mohor Rafael (1934) podmojšter 2. Rakovec Pavel (1928) delavec Volilna enota STIKALA: Vsi kandidat! za mandatno dobo 2 let: 1. Novinc Anica (1937) delavka 2. Rozman Edo (1928) mojster Volilna enota OBRAT LIPNICA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Arh Valentin (1925) vodja skladišča 2. Ažman Polona (1946) delavka TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA PRŽAN: Volilna enota PRŽAN: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1 Abduiovič Zoran (1920) kontrolor 2., Brovč Viktor (1940) delavec - 3. Čebulj Karel (1922) delavec ” 4. Dežman Marika (1944) knjigovodja 5. Dolinar Jožica (1942)' fin. knjigovodja . 6. Filipič Vera (1932) delavka 7. Florjane Lado (1930) vodja plan. odd. 8. Gorza Tončka (1927) delavka 9. Južnič Ivica " (1938) delavka / - 10. Kenda Slavko (1939) delavec 11. Korošec Franc (1913) mojster montaže 12. Krže Franc (1937) popravljalec TV 13. Mohar Anica (1924) preddelavka montaže 14. Mrak Gašper (1932) tehnolog 15. Novak Franc (1943) stroj, ključ. 16. Pipan Stane (1930) mojster strugarne 17. Strgar Danilo (1924) referent za OD, 19. škafar Matija (1931) - električar 20. Žmavc Franc (1944) popravljalec TV Volilna enota MOKRONOG: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: H Adamič Alojz (1927) električar 2. Mrhar Majda (1943) delavka 3. Pivk Marjan (1932) mojster proizv. Volilna enota VIŠNJA GORA: Vsi kandidat: za mandatno dobo 2 let: ^ 1. Oražem Alojzija (1924) delavka 2. Petrič Marjan (1943) preddelavec Volilna enota JEŽICA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Jadrič Niko (1938) delavec 2. Ogrin Janez (1932) delavCc 3. Škrlj Ana (1935) | delavka TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA Volilna enota UPRAVA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Mikuš Brane (19Ž3) vodja GTO 2. Potočar Helena (1938) vodja fin. knjig. 3. Ramovš Brane (1924) nabavni referent Volilna enota ŽARNICE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Filipič ing. Ivan (1936) vodja razvoj, odd. 2. Gore Ignaca (1928) vodja montaže -r 3. Hebar Vida (1928) delavka 4. Perušek Antonija (1926) delavka* 5. Tekavec Zdravko (1931) vodja operativne priprave dela Volilna enota KERAMIKA: V^i kandidati za mandatno dobo 2 let: P 1. Bernik Milan (1931) vodja kontrole II 2. Hribar Marija (1946) administrator III. 3. Konjar Helena (1927) skladiščnik II. 4. Kopač Slobodan (1943) kontrolor II. 5. Kužnik Majda (1929) mojster II. 6. Pečnik Karlo (1929) tehnolog II. Volilna enota UPORI ŠENTJERNEJ: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Androja Lado (1928) vodja TPD 2. Brišar Jožica (1943) ref. za osn. sredstva 3. Gorenc Danica (1938) obrač. del. listov 4 Gričar Terezija (1936) , preddelavka 5. Kovačič Mimica (1935) pripravljalec! proizv. 6. Lepšina Ivan (1937) stroj, ključavničar 7. Pavlič Emilija (1921) preddelavka 8 Sintič Stanislav (1939) ključavničar 9. Škrinjar Mimica (1927) vodja knjigovod. - 10. žulič Vinko (1929) pripravljalec proizv. Volilna enota KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Fabjan Anton (1930) vodja grupe 2. Hrovat Milka (1942) administrator 3. Koncilja AlojZij)1931) delavec 4. Kužnik Marija (1944) delavka 5. Rotar Slavko (1928) šofer 6. Slak Tone (1942) vodja grupe 7. Senica Jože (1935) terminar TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA: Vsi kandidat za mandatno dobo 2 let: 1 Brezigar Bogdan (1934) planer *- 2. Feguš Andrej (1937) tehnolog , _ 3. FinirJože (1936) j skladiščnik 4. Gianini Janez (1934) mojster 5. Grujakovič Mile (1926) mojster 6. Juvančič Ivan (1935) šofer 7. Korošec Viktor (1939) orodjar 8. Kovačič Adolf (1940) planer 9. Malovrh Stane (1938) finpmehanik 10. Mramor Alojz J1933). tehnolog 11. Sterle Marjan (1939) finomehanik 12. Sterle Rezka (1942) planer 13. Trtnik Janez (4929) ref. za HTV . 14. Zadnikar Franc (1943) eiektromehanik ' 5 TOVARNA KONDENZATORJEV -SEMIČ: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Gabri jan Stanka (1946) pointerka 2. Jager Ludvik (1930) vodja remonta -3. Kump Tončka (1925) delavka 4. Lavrin Martin. (1942) rezkar 5. Moljk Franc (1931) kalkulant 6. Ogulin Jože (1941) str. ključavničar 7. Pavlin Rozi (1936) preddelavka 8. Pečavar Marija (1932). delavka . ... 9. Prešeren Majda (1940) navijalka konden. 10. Sever Alojz (1922) vratar 1 11. Vidmar. Alojz (1937) impregner * 12. Zorc ing. Vlado (1-933) vodja tehn. pripr. 13. Žnidaršič, Lojzka (1938) delavka TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV HORJUL: -Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Akrap ingr Josip (1932) tehnolog 2. Cunder Ignac (1942) : konstruktor ,' .3. Drglin Anton (1939) planer - 4. Jerman Jožefa (1924) kontrolor 5 Krivina Stanislav (1943) teh. kontrolor 6. Končan Micka (1939) knjigovodja 7. Končan Franc (1940) tehnolog 8. Kostič Jovan' (1935) tehnolog 9 Možina Marjan (1941) . umerjevaleC 10. Sedej Zofija (19^5) radiomehanik 11. škof Ivana (1945) teh. kontrolor 12. Vrhovec Franc (1929) klepar TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA: Vsi kandidati za 'mandatno dobo 2 leti 1. Bajt Angela (1926) delavka 2. Bensa Slavko (1926) brusilec' 3. čotar Alojz (1941.) delavec 4. Derman Jože (1940) tehnolog I 5. Fornazarič Alojz (1926) delavec 6. Godnič Marjan (1940) vodja izmene kon. I 7. Gulin Radko (1926) vodja izmene linije rotorja 8. Hmeljak ing. Darij (1939) VS konstrukter 9. Konic Benjamin (1936) delavec' | 10. Križman Valter (1930) referent nabave 11. Krušeč Ivo (1937) HTV tehnik 12. Leban Edvard (1927) vodja izmene . serij, proiz. 13. Luis Ivan (1939) SS konstrukter 14. Milavec Maks (1931) šef vzdrževanja 15. Novak Marija (1922) delavka 16. Orel Venceslav (1939) preddelavec na nav. rotorja 17. Pahor Ivan (1922) KV kontrolor 18. Skaler Ludvik (1923) delavec 19. Sulič Milovan (1947) delavec 20. Šorli Marko (1943) tehnolog III 21. špik Milka (1926) delavka 22. štanta Jože (1939) delavec 23. Tribušon Božo- (1936/ VK kontrolor 24. Vodopivec Jože (1941) delavec 25. Vuk Savo (1931) vodja izmene tekoče proiz. TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Cigale Nada -(1928) skladiščnik orodjà 2. Debeljak Viko (1946) strugar II 3. 'Demšar ing. Anton (1935) stažist 4. Demšar Nace (1941) strugar IV 5. Eržen Rafko (1928) glaVni tehnolog 6. Kavčič. Marjan (1930) planer proižv. . 7. Kolenc Anton (1928) šef TPP' 8. Markelj Jožica (1931) kontrolor 9. Nastran Mici (1935) vodja izmene lakir. 10. Prezelj Franc (1924) kurjač 11. Primožič Minka (1925) vodja knjig. 12. Reya Irena (1927) likvidator fakt. 13. Rakovec Janez ("1938) urejevalec 14. Šmid Milka (1948) -vrtalec I 15. Tolar Francka (1938) kontrolor 16. Vrhunc Tone (1931) urejevalec TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Babič Jože "(1932) kontrolor sest.: delov I. 2. Boben Vladimir (1940) podmojster 3. Gale Ivanka (1920) delavka 4. Gobec Anica (1941) 'delavka. 5. Gregorič Angel (1942) kontrolor sest. • delov I. 6. Hajdinjak Štefan (1930) terminar 7. Iskra Alojz (1930) mojster orodjarne 8. Justin Vinko (1939) v. d. izmenski mojster 9. Kemperle Franc (1945) elektromeh. 10. Knaflič Marija (1934) delavka 11. Kranjc Marija (1930) delavka 12. Praprotnik Zinka (1943) delavka 13. Raičhmann Erika (1943) admin. teh. ref. 14. Rakovec Olga (1941) delavka, 15. Stemad Danijel (1937) tehnolog 16. Triplât Anton- (1927) ključavničar Î TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Andriič Evgenija (1940) 'vodja VP traku 2. Božeglav Alma (1926) fin. knjigovodja 3. Frankovič Silvo (1935) vodja meh. kontr. 4. Gomizelj Slavko (1940) preddelavec 5. Grmek Ciril (1943) popravljalec RA 6. Husu Milan (1933).. vodja traku II. 7. Kocmur Jožica (1930) pers. referent; I 8. Mahnič Srečko (1936) preddelavec 9. Malalan Bruno (1939) preddelavec 10. Pregelj Edi (1942) popravljalec orodja 11. Rožac Marjan (1935) planer 12. Tavčar Karlo (1937) tehnolog 13. Terčon Avgust (1929) vodja traku III. 14. Ukmar Ermin (1939) popravljalec RA 15. Uršič Cilka (1943) meh. mont. RA 16. Verč Bruno (1938) navijalec na avtom. TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Berkopec Hilda (1930) delavka 2 Drenik Vera (1933) poihtterka 3. Fink Janez (1938) sestavljalec 4 Hočevar Stane (1938) sestavljalec 5. Kotar Ivan (1932) ■ orodjarski mojster 6. Krevs Jože (1944) strojni ključavničar 7. Macedoni Albin (1946) elektromehanik 8 Nahtigal Stane (1940) sestavljalec 9. Papič Dušanka (1934) delavka 10. šurla Jože (1940) električar^. TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Brilej Ana (1925) delavka 2. Brc m c c Rado (1927) elektromehanik UPRAVA PODJETJA KRANJ: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Baronik Tereza (1929) uvozni referent' 2. Grims Franc (1926) fin. strok, sodel. 3. Kačič Metod (1939) glavni knjigovodja 4. Lopamik Milan (1936) vodja ref. v nabavi 5. Mohor Bogdan (1925.) sekretar uvoza 6. Podrekar Anica (1919) knjigpvodja-konter 7. Sevnik Suzana (1936) uvozni referent 8. Stare Stane (1935) programer 9. Velkavrh Marija (1931) ref. za obrač. invest. 10. Ziherl Marjan (1919) šef uvoz. podr. PROOAJNCfSERVISNA organizacija LJUBLJANA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: g/ > 1. Anžič Franc (1934) vodja prod. biroja^ velep. Ljublj. 2. Drašler'Janez (1930) 'vodja prod. biroja, servis Ljubljana 3. Košorok Rudi (1939) pravni ref., skup. 8 sl. Ljublj. 4. Kušar Peter (1937) projektant, montaža Lj. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ Delovna enota SKUPNE SLUŽBE: Vsi kandidati za' mandatno dobo 2 let: ' 1. Čarman Franc (1929) vodja službe za var. 2. Držaj Marija (1943) samostojni knjigovodja 3. Frelih Franc (l919) vratar 4. Geč Stane (1932) varnostni tehnik 5. Logar Franc (1901) pravni referent 6. Malus Tončka (1941) knjigovodja OD 7. Oman Jožica (1931) samostojni knjigovodja 8. Sekne Anica (1941) razdeljevalec dokum. 9. Trebar Helena (1931) samostojni knjigov. 10. Vari Andrej (1930) vodja odseka za stanov, izgradnjo Delovna enota . TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Antolič Jože (1936) normirec — tehnik ; 2. Hafner Marko (1942) projektant — tehnik 3. Barlič Janez (1940) tehnolog i Jaboi 4. Gačnik Božo (1930) ključavničar 5 Herman Franc (1931) vodja oddelka 6. Jcrvtina Rezka (1920) delavka 7. Japelj Rudolf (1920) elektromonter 8 Kišek Vlasta (1934) knjigovodja 9. Kovačič Stane (1941) konstrukter 10. Medved Marija (1933) delavka 11. Nadižar Božo (1928) šef GPS 12. Povhe Boža (1931) delavka 13. Piki Janez (1933) električar 14. Perme Franc (1933) konstruktor 15. Ponikvar Mili (1939) tehnolog 16. Penko Stane (1922) str. ključ. 17. Rozman Marija (1939) tehnolog 18. Smodiš Rafael (1941) delavec T9. Stankovič Arandel (1941) .stažist 20. Sovre Janez (1927) vodja linije 21. Tanjšek Milan (1930) radiomehanik 22. Verbič Stane (1928) • disponent 23. Virt Marjan (1939) finomehanik 24/Zmrzlak Jelka (1930) delavka .; 5. Kurent Anton (1924) vodja sejem, ref., propaganda Lj. / 6. Mihajlovič Borislav (1924) strok- sod., \ - veleprod. Bgd. 7. Muzga Viktor (1934) strok. ref. veleprod. Litija 8. Poklukar Jože (1917) vodja službe, ’ * j'■ / veleprod. Kranj 9. Pompe Janko (1936) v. d. vodja službe, skupne -sl. Lj. 10. Prevc Janez (1927) vodja odd., servis Lj. 11., Stojadinovič Ana (1932) samost, knjig., -. servis Bgd. > > 12. škodreanu Kiro (1925) poslovodja Servisa Skopje 13. Škorjanc Jože (1936) vodja mont. ekipe, mont. Kamnik 14. Tisovec Jože (1930) poslovodja mont., mont. Kranj 15. Trampuš Jože (1937). vodja oper. za tisk, propag. Lj. | , ! , 16. Virtič Ivo (1927) vodja odd., servis Lj. 17. Vreček ing. Franc (1928) vodja prod. sek. veleprod. Lj. 18. Vukadinovič Lazo (1933) servis, teh. Reka 19. Žižek Jože (1922) šef izvozne panoge, veleprod. Lj. 3. Lapan Marjan (1937) predkalkulanf 4. Ozebek Jožica (1927) daktilograf 5. Planina ing. Tomaž (1934) vodja odseka 6. Purgar Albin (1936) projektant — tehnik 7. Stare Marjan (1924) tehnolog tehnik 8. Sulcer Leopold (1930) konstrukter tehnik 9. Šparovec Franc (1915) mojster/ 10. Vilfan Vinko (1932) normirec — tehnik Delovna enota SEKTOR TEHNIČNE KONTROLE: - Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: j - p Burmaz Milka (1923) evidentičar 2. Colja Franc (1917) kontrolor 3. Čebular Jože (1941) samostojni kontrolor 4. Ferenčak Edo (1942) kontrolor 5. Francelj Janez (1930) kontrolor specialist 6. Hafner Drago (1933) vodja FK MRS 7. Komovc Jože (1928) samostojni kontrolor 8. Naglič Francka (1928) obračunovalka OD 9. Oman Franc (1919) samostojni kontrolor 10. Pirc Mira (1934) kontrolor 11. Rupar Franc (1931) kontrolor specialist 12. Sečnik Ivanka (1922) samostojni kontrolor 13. šemeri Anton (1910) vozač elektrokare III. Kandidatne liste za volitve v delavske svete enot skupnih služb podjetja ISKRA Kranj IV. Kcndidatne liste za volitve v delavske svete delovnih enot v tovarnah in enotah skupnih služb 14. šifrer Peter (1942) kontrolni tehnolog 15. Tepina Marija (1915) kontrolor 16. Trškan Marjan (1931) samostojni kontrolor 17. Vidmar Miha (1942) kontrolor PKM . - 18. žerovnik Franc (1931) samost, kontrolor* Delovna enota PRODUKCIJA DELOV: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Berce Franc ^ (1922) delavec 2. česen Tone, (194.0) delavec 3. Globočnik Ivan (1925) vodja skladišča 4. Grohar Milan (1932) urejevalec 5. Hrovat Franc (1930) delavec 6. Hrovat Jože (192(1) podmojster 7. Jenko Franc (1935) delavec 8. Mavec Ivan (1923) urejevalec 9. Nežmah Adolf (1930) ključavničar 10. Papič Milan (1925) terminar JI. Planinšek Stane (1925) delavec 12. Renko Slavko (1933) urejevalec 13. Ribič Jernej (1941) urejevalec 14. Rihtaršič Karel (19l8) delavec 15. Rink Pavel (1917) mojster 16. Rot Anton (1928) urejevalec 17. Štern Tončka (1944) delavka J8 Vaj saj zen Martin (1931) delavec Delovna enota ORODJARNA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Božičevič Miro (1933) predkalkulant tehmik \ 2. Juvan Franc (1934) kontrolor, specialist 3. Koncui Jože (1938) -delavec. 4. Krajnik Urban (1932) delavec 5. Kranjc Ivan (1931) mojster, strojne obd. 6. Križaj Franc (1942) delavec 7. Mezek Alojz (039) delavec 8. MGkelj Janez ~ (1932) kahlec 9. Naglič Janko (1934) delavec 10. Prestor Francka (1932) obračunovalka OD 11. Vagaja Erih (1941) delavec Delovna enota VZDRŽEVANJE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: (.Drinovec Niko (1940) ključavničar w 2. Gaberšček Marjan (1926) strugar 3. Hvala Rudi (1924) skladiščnik. ' 4. Jereb Milka (1927) obračunovalka OD 5. Kaltenekar Franc (1921) mizar 6. Košir Pavel (1925) preddelavec 7. Lahövec Marjan (1939) zidar 8. Lapanja Francka (1913) knjigovez 9. Lebar Anton (1943) električar 10. Ravnahrib Ivan (1912) sedlar 11. -štete Franc' (1934) električar 12. Tepina Vinko (1938) ključavničar 13. Tomše Andrej (1941) ključavničar 14. Zorko Ivan (1925) ključavničar 15. Žumer Mirko (1927) inštalater Delovna enota MONTAŽA ŠTEVCEV: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Benedičič Anica (1930) delavka 2. Blažič Julij (1925) mojster 3. Čarman Ančka (1932) delavka 4. Čebulj Hilda (1925) delavka « 5. Delavec Francka (1919) delavka 6. 'Guna Vlado (1941) skladiščnik 7. Horvatič Zalka (1936) delavka 8. Martinjak Danica (1922) delavka 9. Rihtaršič Milka (1923) delavka 10. šnajder Francka (1914) delavka 11. Zupančič Marija (1935) delavka Delovna enota KINO MONTAŽA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Blažič Manja (1930) disponent 2. Blažič Marjan (1936) clelavec 3. Dovodlja Lizika (1945) delavka 4. Leskovac Anton (1943) delavec 5. Petek Anton (1943) delavec 6. Pifcelj Ana (1932) delavka 7. Rakovič Ljubo (1935) delavec 8. Štravs Marija (1922). 'delavka 9. Teropšič Mira (1926) delavka 10 Torkar Janez (1941) delavec Delovna enota MONTAŽA ROTACIJSKIH Sf ROJEV: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Deželak Anica (1938) delavka 2. Hafner Martina (193.4): delavka 3. Hočevar Ljubica (1924) delavka 4: Hvastja Angelca (1928) delavka 5. Leskovar Marija (1930) administrator odd. 6. Logar Janez (1909) vodja skladišča 7. Lukane Janez (1939) preddelavec 8 Ramovš Lado (1947) delavec 9. Selak Milan (1947) delavec 10. Trček Ane (1917) delavka' Delovna enota UMETNE MASE: . Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Aljančič Marija (1922) delavka 2. Arh Miro (1936) delavec 3. Benedičič Anton (1943) delavec f 4. čorovič Dušan (1930) delavec 5. Krstič Andrlja (3940) delavec 6. Muhi Cvetka (1944) delavka 7. Rupar Franc (19351 delavec 8. Selan Viktor (1937) delavec 9. Sever Andrej (1926) delavec 10. škriec Vera (1925) delavka ■ Delovna enota STIKALA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Dolinar Tinkr (4923) kontrolor 2. Fojkar Teja (1927) delavka 3. Kmetič Marija (1933) -delavka 4. Košir Viktor (1926) vodja vzdrževanja 5. Kristan Anica (1923) delavka 6. Mihajlovič Drago (1936) delavec 7. Perkovič Maks (1934) tehnolog 8. Podobnik Marija (1928) delavka 9. Semen Franc (1937) orodjar 10. Štern Angelca (1943) delavka . 11. Tičar Darinka (1944) delavka 12. Zupan Janko (1927) mojster Delovna enota OBRAT LIPNICA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Avguštin Jelka (1928) kontrolor 2. Blaznik Franc (1934) podmojster mehanske obdel. 3. Božič Angelca (1939) delavka 4. Gašperšič Slavko (1939) samostojni orodjar 5. Goli Janez (1923) podmojster 6. Kozjek Julka (1944) delavka 7. Krnc Evald (1939) delavec 8. Markelj Jože (1942) strojni ključavničar " 9. Pfajfar Janez (1943) delavec 10. Pogačnik Anton (1943) orodjar 11. Šparovec Anic- (1933) delavka Delovna enota GOSPODARSKO PLANSKI SEKTOR: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bregar Stane *(1936) terminar izdelka 2. Gorjanc Marjan (1930) preddelavec opreme 3. Kozamernik Peter (1940) skladiščnik 4. Pintar Franc (1915) samostojni skladiščnik 5. Pirih Stane (1925) terminar izdelka 6^Poljanšek Lado (1935) preddelavec r7. Sladič Niko (1930) terminar izdelka 8. šifrer Anica (1944) daktilograf 9. Uršič Biba (1937) nabavni referent 10. Vukotič Brane (1922) planer proizvodnje 11. Zapušek Martin (1936) planer m. TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA PRŽAN Delovna enota OBRAT PRŽAN: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Belčevič Time (1935) prometnik 2. Bergant Avgust (1929) kaliiec 3. Dolenc Florijan (1941) popravljalec 4. Doljak Minka (1923) obratovni knjigovodja 5. Jesih Kristina (1940) | administratorka 6. Kastelic Ljudmila (1922) delavka 7. Knapič Viktor (1946) finomehanik 8. Kovačič Ana (1939) delavka 9. Kumer Franc (1933) mojster orodjarne 10. Kušar Brane (1940) preddelavec 11. Posavec Miro (1931) preddelavec 12. Rudič Dušan (1936) delavec 13. Seliškar Stane (1933) mojster 14. Sinmovčič Lovro (1916) mizar 15. Srša Ivan (1942) delavec 16. Stanjek Sonja (1918) delavka 17. špende Jože (1936) tehnolog 18. Zadnikar Franc (1936) popravljalec Delovna enota OBRAT MOKRONOG: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bečaj Silva (1935) administratorka 2. Debeljak Ludvika (1944) delavka 3. Jagrič Franc (1925) preddelavec 4. Jevnikar Jože (1942) ključavničar 5. Kolenc' Marjan (1936) delavec 6. Kralj Milka (1933) delavka 7. Lindič Cilka (1934.) delavka 8. Lovše Dušanka , (1933) delavka 9. Renko Marija (1921) delavka ' 10. Skušek Slavka (1935) delavka 11. Šunta Franc (1943) planer 12. Švare Tončka (1928) delavka 13. Vitman Kari (1919) , ključavničar Delovna enota OBRAT VIŠNJA GORA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Brčan Andreja (1928) delavka 2. Dremelj Terezija .(1927) delavka 3. Klemenčič Rozi (1945) delavka, 4. Kobal Tilka (1936) delavka 5. Kos Amalija (1926) delavka 6. Medved Ivan (1930)- preddelavec ■ 7. Novljan Marija (1932) -delavka 8 Omerzo Justi (1945) delavka ,9. Planinšek Mara (1926) administratorka 10. Skubic Magda (1942) . delavka 11. Struna Marija (1947) delavka 12 Volk Milena (1931) skladiščnik TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA: Delovna enota UPRAVA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Grabrijan Albina (1936) pravni referent 2. Ladiha Alojz (1926) vodja obrat, knjig. 3. Lambergar Slavica (1934) planer stitistik 4. Marlinuč Jože ji 1913) ' gradbeni referent 5. Milič ing. Iifan (1926) konstruktor 6. Škufca Vinko. (1936) nabavni referent 7 Udovč Franc (1939) šofer 8. Vrhovec Antonija (1922) blagajničarka Delovna enota t MAGNETI: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Jurca Stane (1926) tehnolog 2. Kožnian Dušan (1947) str. ključ. 3. Lukič Ljubiša (1941) -brusilec 4. Markovič Nada (1933) delavka 5. Mežnar Viora (1943) delavka 6. Obrenovlč Petra (1945) delavka 7. Vincentič Mato (947) pripravlja-lec 8. Vlaisavljevič Spasc^e (1936) strok, oblik. 9. Žmuc Angela (1918) delavka Delovna enota FERITI: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bernik Jure (1926) tehnolog II. 2. Brelih Karlo (1938) 'ključavničar 3. Jordan Cvetka (1943) delavka 4. Lasič ing. Boris (1936) /tehnolog I. 5. Močnik Xvo (1930) tehnolog I 6. Oblak Vida (1937) obračun, del. listov 7. Peterlin Milan (1941) kontrolor I. 8. Sever Jože (1938) monter^ 9. Stresen Betka ; (1941) mojster '10. Trtnik Frančiška (1937) skladiščnik II. 11. Ulrih Magda (1932) vodja sploš. službe 12. Volčič Hermina (1947) delavka 13 Zupan ing. Janez (1938) tehnolog 14. Zupančič Srečko (1937) kurjač Delovna enota ORODJARNA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1; Goropevšek Aloj* (\931j skladiščnik II. 2. Lukane Marjan (1934) strugar 3. Mara Angelca (1929) delavka 4. Peklenk Matjaž (1943) orodjar 5. Peterca Anton (1943) orodjar 6. Preskar Vinko (1937) Tezkalec 7. Radelj Vera (1941)’ administrator 8. šeme Janez (1929) ključavničar 9. Trtnik Marjan' 1931) str. tehnik : 10. VrhovskiIvan (1931) str. tehnik Delovna enota ŽARNICE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Aridrejič Sibin (1936) tehnolog 2. Črešnjevec Nada (1943) delavka 3. Ferfila Stanka (1934) delavka 4. Furlan Aleš (1937) tehnolog III i 5. Gnezda Ana (1927) delavka 6. GorišekXirila (1943) administrator. IV 7. Kuralt Vida (1938) delavka 8. Kuzmanovič Terezija (1927) ■ delavka 9. Momčilovič Ljubica (1939) delavka 10. Poljanšek Marija (1930) steklopihač 11. Somatorčan Marija (1938) delavka 12. Skubic'Terezija (1918) delavka' 13. Smrtnik Marija (1937) administrator IV 14. Šorli Ljudmila (1939) preddelavka Delovna enota' KERAMIKA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Aksentijevič Tončka (1936) kontrolor III 2. Berginc Marica (1936) obrač. del, listov 3. Cetinski Slavica (1927) obrač. del. nalogov 4. Cirman Vera (1929) delavka 5. Čarman Marija (1931) delavka 6. čonč Pepca (1938) kontrolor III : 7. Dukarič Frančiška (1939) delavka 8. Glušica Saja (1921) delavka 9. Gosar Marija (1948) delavka 10. Klemenčič Julka (1920) delavka 11. Klopčavar Sonja (1927) delavka 12. Eovirk Janez (1937) kurjač : 13. Povirk Jožefa (1926) delavka -14. Rautar Ivanka (1937) kontrolor III r 15, Rozman Kristina (1935) delavka 16. Stare Nada (1941), /delavka 17. 'štrukelj Marija (1933) delavka 18. Završnik Marjan (1944) ključavničar . Delovna enota ' UPORI: • Vsi kandidati za mandatno dobo 2 leti 1. Bambič Franc (1934) 'vodja prototip, del. 2. črtalič Janez (1930) električar 3. Franko Ljudmda (1939) SSU knjigovodja 4. Kos Jožefa (1937) preddelavka 5. Kostrevc Henrik (1937) elektrotehnik 6. Kovačič Anton. (1935) gasilec . 7. Kovačič Jožefa (1927) delavka 8. Marušič Franc (1928) ključavničar 9. Mašilo Terezija (1928) kontrolor III 10. Primc Jožefa (1942)' delavka 11. Sivec Albina (1943) medicinska sestra 12. Slak Angela (1925) delavka 13. štemberger Nuša (1943) delavka 14. -širne Antonija (1945) delavka 15. Tršinar Franc (1937) delavec 16. Verbič Ffartc (1918) kontrolor II 17. Vidmar Rado (1941) električar 18. Zidarič Ivan (1943) kovinostrugar 19. Župan Jožefa (1920); delavka Delovna enota KERAMIČNI KONDENZATORJI: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Ban Terezija (1920) delavka 2. Gruden Tilka (1932) delavka 3. Hribar Pavla (1944) ; delavka 4. Kužnik Janez (1941) kontrolor 5. Lavrič Jožica (1948) obrač. del.'listov. 6 Longar Eranc (1939) str. ključavničar 7. Primc Anica (1947) delavka 8. Pucelj Verona (1934) delavka , 9. Rojc Jaka (1924) delavec 10. Smolič Avguštin (1941) delavec 11. Stupar Zmaga (1927) delavka 12. Urbančič Roza (1938) delavka 13. Vidmar Angela (1930) delavka TOVARNA ELEKTRIČNIH Aparatov Ljubljana: Delovna enota 200 — TEHNIČNI SEKTOR Vsi kandidati za mandatno dobo 2Tet: 1. Brezigar Bogdan (1934) planer1 2. Cvar Terezija (1935). .delavka 3. Globočnik Marko (1936) elektrojnst. 4 Justin Vladimir (1931) planer 5. Leban Jože (193C)\ delavec 6. Pečjak Marija ,.(1938) administratorka 7. Slane Janko (1942) radiomehanik 8. Tary Karlo (1939) stroj, tehnik 9. Tomšič Stane (1927) mizar 1 10. Vrančič Mitja (1937) referent Delovna enota 500 — RELEJI Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Donša Jožica (1942) delavka 2. Doma Anton (1943) elektrotehnik 3. Kic Franc (1929) stroj, ključ. 4. Korce Angelo (1942) radiomehanik 5. Lovše Leopold • (1925) delavec 6. Radonjič Slavka (1930) delavka 7. Rožič Zinka (1933) delavka 9. Saksida Ivanka (1919) administrator. 9. Vodnik Marjan (1938) / elektromehanik 10. Žižek Helena (1930) delavka j» H ’ . Delovna enota 700 — OBRAT DOBREPOLJE Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Blatnik .Tončka (1953) mater, knjigov. - 2. Drobnič Anton (1941) elektrotehnik^. 3. Gačnik Janez (1931) delovodja 4. Jakič Stane (1930) delavec 5. ; Kaplan Jože (1919) delavec 6. Kovačič Adolf (1940) planer 7. Perhaj Rudi (1939) vodja skupine ■ 8. Petek Zlata (1942) delavka 9. Pinoso Pavla, (1930) delavka 10. Sušnik Miha (1943) delavec Delovna enota 600 — SIGNALNO VARNOSTNE NAPRAVE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Biloderič Jure (1933) ključavničar \ 2. Govekar Bojan (1906) planer 3. Indihar Milan (1940) elektromehanik 4. Kavšek Boris (1934)’ tehnolog 5. Krapeš Franc (1939) ključavničar 6. Kurent Franc (1942) elektromehanik 7. Mikec Franc (1937) ključavničar 8. Ognjanovič ing. Drago (1938) elektro ing. 9. Petkovšek Milan (1922) monter 10. Pogorelec Urška) (1942) planer 11. Virant Ivanka (1936) ^ monter 12. Zajc Jože (1939) ključavničar Kandidati za mandatno dobo 1 leta: 1. Bitenc Zvone (1936) vodja montaže 2. Goli Stane (1934) planer 3. Hočevar Janez (1940) elektromehanik 4. Kravanja Tomaž (1931) tehnolog 5. Mejač Adolf (1935) elektromehanik i j 6. Petrovič Milentije (1938) merilec 7. Ravnic Milan (1928) tehnolog 8. Remškar Stane (1934) tehnolog > , PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA: Delovna enota SKUPNE SLUŽBE: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Hočevar Majda (1931) vodj. prav. službe 2. Hribar Marija (1930) vodja oddelka 3. Irižanin Milorad (1927) vodja oddelka ' 4. Juvan Vida (1936) daktilograf 5. Kusturin Ivo (1923) vodja službe 6. Mihalič Erna (1934) referent . 7. Pongračič Nada (1936) blagajnik, Zgb. 8. Primožič Edvard (1920) vodja fotdref. 9. Wagner Vladimir (1937) pravni referent Delovna enota VELEPRODAJA: : Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Blažič Pavel (1929) strok, referent 2. Bojadžijev Ivan (1939) prod. ref., Zgb. 3. Dvoraček Danica (1933) prod. referent ji.. Dular ing. Alojz (1920) šef .panoge 5. Filipovič šekib (1932) prod. ref., Sarajevo 6 Flere ing. Pavel (1924) namestnik vodje izvoza 7. Košmrlj Štefka (1925) poslov, baz. sklad 8. Mokorel Milka- (1931) šef operative 9. Ogolerel Vida (1922) prod. referent 10. Perenič Marko (1936) prod.' ing. 11. Sitar Anica (1931) vodja oddelka 12. Stojanovič ing. Dejan (1932) samost, knjig , Bgd. 13. Verhek Vladimir (1923) posli baz. sklad Delovna enota / MONTAŽA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Čadež Danilo (1937) poslovodja 2. Jerman Vladimir (1924) vodja projektive 3. Kadunc Jože (1921) samost, projektant 4. Maček Franjo (1932) TT mehanik Zgb. 5. Makarevič Veroljub (1933) vodja montažno ekipe, Bgd. 6. Nikolič Mileva (1923) korespondent, Bgd. 7. Prebil Nace (1937) poslovodja 8. Radovanovič Vladeta (Î923) TT mehanik, Bgd. 9. Šober Jože (1937) vodja mont.'ekipe 10. Trajkovič Stojan (1926) vodja mont, ekipe, Bgd Delovna enota SERVISI: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: ' gg| WR'(Ulj'-,'-:) 1. Ambrožič Albert (1920), vodja oddelka 2. Bratanič Miloš O^O) mojster delavnice 3. Hadžič Mustafa. (1933) skladiščnik, Saraj. 4. Iglič Božidar (1926) prod. referent 5. Koprivec Janez (1935) servisni mehanik 6. Modic Marija (1937) stenodaktilograf 7. Stritih Franc . (1931) poslovodja servisa 8. Šlibar Franc (1926) mojster delavnice 9. štrukelj'Jože (1932) prod. referent - 10. štambekar Cveto, (1937) RA tehnik, Mrb, v. Kandidatne liste za volitve organov upravljanja Šolskega centra in Zavoda za avtomatizacijo ŠOLSKI CENTER ISKRA KRANJ Svet ŠOLSKEGA CENTRA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bašelj. Božo (1933) ' učitelj praktičnega pouka 2. Erjavec Karel (1935) predavatelj 3. Hafner Kristina (1931) knjigovodja 4. Kordež Gaspari (1929) 'učitelj praktičnega'-pouka 5. Koželj Alojz (1922) predavatelj 6. Mačefat Zdene (1932) učitelj praktičnega pouka: 7. Oblak Danica (1937) predavatelj 8. Povše Ježe (1932) učitelj praktičnega' pouka _ • 9. Stružnik Ivan (1925) učitelj praktičnega , potika 10. Tišler Anton (1929) predstojnik PŠ 11. Trnovec Karel (1935) učitelj praktičnega pouka Upravni odbor ŠOLSKEGA CENTRA: Vsi kandidat, za dobo 1 leta: 1. Dolgan prof. Marinka (1939) predavatelj 2. Kordež Alojz (1931) učitelj praktičnega pouk?. • 3. Markič Miloš (1932) učiteljspraktičnega pouka 1 .. 4. Mihelčič Jožica (1923) šivilja , 5. Muzik Milena (1933) predavatelj 6. Novak Peter (1936) predavatelj 7. Vovk Janez (1912) učitelj praktičnega pouka 8. Župan Jože (1919) učitelj praktičnega pouka ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO IJUBLJANA: Delavski svet ZAVODA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Arnež Jože (1932) elektror&elianik , 2. Benedičič ing. Franc (1932) vodja projekt, skupine 3. Burger Franc (1941) vod. mont. 4. Cener ing. Željko (1932) vodja odd. 5. Deržaj ing. Majda (1932) *razv. I. 6. Kmetič Franc (1932) vodja stroj, delav. * 7. Komac Branko (1916) vodja oddelka 8. Korbar Rajko (1925) strok, sodelavec 9. Kurnik ing. Albin (1928) vodja oddelka 10. Levovnik ing. Vera (1930) vodja oddelka 11. Lipoglavšek ing. Stane (1919) vodja odd. 12. Logar Franc (1926) vodja skupine 13. Peterca Franc (1926). višji Strok, sodel. 14. Peternel ing. Jože (1929) strok, sodelavec 15. Pirc ing. Dušan (1931) vodja razvij. skup. 16. Pleško Lojzka (1923) vodja prod. sl. 17. Robavs ing. Branko (1930) strok.'sodeL 18. Sepin Mirko (1930) vodja sl. uvoza 19. Starič ing. Peter (1924) strok, sodelavec 20. Stojanovič Miodrag (1930) ref. za st and. 21. Trampuž ing. Albert (.1938) razvijalec H. 22. Urbas ing. Marjan (1929) vodja labdr. 23. Vernik Marjan (1936) ekonom Sveti delovnih enot ZAVODA: Delovna enota UPRAVNE SLUŽBE ZAVODA: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Bucik Stane (1912) vod. mat. kontr. 2. Drvarič Polde (1935) vod. skl. sl. 3. Fortič Mitja (1938) -ref: za planiranje 4. Kraševec Jelena (1930) blagajnik 5. Martinčič Franc (1936) šofer 6. Omejc Janez (1929) organizator-7- Pogačnik Nada (1930) pravnik 8. Slabe Marjan (1936)' nabav, referent I 9. Zajc Drapca (1926) vod. pen. adm. Delovna enota RAZISKOVALNO RAZVOJNI SEKTOR I Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Brezar Anton (1933) PKD tkal. 2. Erzin ing. Maks (1936) tazv. I. 3. ' Nadižar Mira (1930) risar. 4. Trilar Ivo (1942) finomehanik 5. Udir ing. Zoran (1928) strok, sodelavec 6. Zupanc Ivan (1934) orodjar Delovna enota RAZISKOVALNO RAZVOJNE SEKTOR II Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: ' 1. črepinjšek ing. Stanko (1934) razvijalec I. 2. čuk Karel (1934) razvijalec II. 3. Ferlež ing. Ivan (1929) vod.razv.sk. 4. Gajšek ing Stanko (1933) razvijalec II. 5. Kavalar mg. Mar jan (1928) strok, sodel. 6. Kadunc ing. Janez (1939) .razvijalec II. 7. Lampe Stane (1932) strok, sodelavec 8. Mandrino ing. Dorde (1936) razvijalec II. 9. Povalej Zoran (1937) razvijalec I. 10. Psaltirski Aleks (1926) vod. razv. sk. 11. Ravnikar Marjan (1938) konstruktor II. 12. š;nid Justi (1940). stenodaktilograf Delovna enota RAZISKOVALNO RAZVOJNI SEKTOR III ' Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: ! 1. Anželj Milan (1939) 'razvijalec II 2. Breščak Marjan (1938) razvijalec II 3. Kline ing. Alojz; (1930) strok sodelavec 4. Lah ing. Martina (1936) razvijalec I ' 5. Liber?ar ing. Jelko (1933) strok, sodelavec 6. Penik Ivan (1932) finotnehanik 7. Vencelj ing. Peter (1939) razvijalec II 8. Zauber ing. Josip (1928) razvijalec I 9. Zupan Vinko (1931) razvijalec I Delovna enota RAZISKOVALNO RAZVOJNI SEKTOR IV Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Borovič ing. Dušan (1931) j razvijalec II 2. Gosar ing. Franc ^(1929) razvijalec I 3. Jeglič ing. Sergej (1933) konstruktor 4. Pavlin Majda (1940) administratorka ' 5. Pleško ing. Peter (1931) višji strok. sod. 6. Sirk Aleksander X1935) konstruktor I 7. Vozlič Oto (1926) razvijalec II 8. _Žnidaršič Janez (1938) razvijalec I Delovna enota TEHNOLOŠKO PROJEKTIVNI SEKTOR: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Kovač Janez (1940) tehnolog II 2. Majnik Silvo (1932) strok, sodelavec 3. Prezelj Cvetka (1932) ref. za obračun- 4. švagelj Andrej (1935) konstruktor II - . -r* : Delovna enota DELAVNICE Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Jerina Anton (1943) ključavničar 2. Juvič Magdalena (1943) radiomehanik 3. Kmetič Franc (1932) vodj str. delavnice 4. Lipovšek Leopold (1937) urar. pom. 5. Meglič Franc (1924) ključavničar 6. škerlec Aleksander (1930) vodja pripr. dela Delovna enota SPLOŠNO TEHNIČNI SEKTOR: Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let: 1. Avbelj Katja (1941) prevaj. . 2. Gjivovič-Matejčič J. (1934) prevaj; 3. Koprivc Mara (1927) teh. administrator 4. Peršič Franc (1932) konstruktor-II Delovna enota SEKTOR ZA MERITVE IN KVALITETO Vsi kandidati za mandatno dobo 2 let:, ' 1. Fras ing. Marjan (1941) merilec II 2. Gajšek ing. Jože (1928) -višji strok, sodel. 3. Lampe Damjan (1941) elektromonter 4. Pogačnik Jože (1933) vodja laboratorija 5. Potokar ing. Adolf (1932) strok, sodel. 6. Pucihar Sodja (1945) radiomehanik 7. Simčič Marjan (1937) razvijalec III RAZPIS »ELEKTROMEHANSKE« Kranj TEHNOLOŠKI ODDELEK Projektant Pogoj: strojna -fakulteta II. stop. in ustrezna praksa Projektant Pogoj: srednja tehniška šola, strojni oddelek in ustrezna praksa. Konstruktor Pogoj; srednja tehniška šola, strojni -oddelek. t ■ NORMIRSKI ODDELEK Normirec Pogoj: srednja tehniška šola ODDELEK ZTP Šef oddelka ZTP ' Pogoj j strojna fakulteta II., stop. in ustrezna praksa Projektant Pogoj: strojna fakulteta II. stop. in ustrezna-praksa ODDELEK POSKUSNE PROIZVODNJE Tehnolog Pogoj: srednja tehniška šola, strojni ali elektrc oddelek. ODDELEK ZA PREISKAVO MATERIALA Tehnolog v korozijskem oddelku Pogoj: srednja tehniška šola, kemijski oddelek. Metalurg Pogoj: srednja tehniška šola, metalur- . ški oddelek in ustrezna praksa Vodja kemijsko analitskega odseka Pogoj: kemijska fakulteta II. stop. .in ustrezna praksa. Tehnik v kemijsko analitskem odseku Pogoj; srednja tehniška šola, kemijski oddelek in ustrezna praksa. Tehnolog v kemijsko tehnološkem odseku Pogoj: srednja tehniška šola, kemijski oddelek in ustrezna praksa. KONSTRUKCIJA ORODJA Konstruktor Pogoji strojna fakulteta II. stop. 'in ustrezna praksa. ' Konstruktor Pogoj: srednja tehniška šola, strojni oddelek. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek »Elektromehanjke« Kranj, Savska loka 4 — do 30. 4. 1963. Razpis POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA KRANJ razpisuje za sezono 1965 naslednja delovna mesta za počitniške domove ISKRA: ' Poreč: UPRAVNICO KUHARICO DVE KUHINJSKI POMOČNICI SERVIRKO SOBARICO Dugi otok: UPRAVNIKA KUHARICO DVE KUHINJSKI POMbCNICI DVE SKRVIRKI Trenta: j KUHARICO Bled: KUHARICO UPRAVNIKA KUHINJSKO POMOČNICO — SOBARICO ' Za zgoraj navedena de-lovna, mesta pridejo v poštev upokojenci, ki imajo možnost za delo. Vsi zapo-sleni bodo v ...začasnem delovnem, razmerju. Sezona bo od 10. junija do 20. septembra,' razen, počitniškega doina na Bledu, "ki bo v • posloval že od L maja 1965. Prijave- sprejema ISKRA KRANI — uprava podjetja, kadrovska služba Kranj; Kidričeva 40. Osebni dohodki in drugi pogoji po dogovorni. Prodaja v mesecu marcu 19S5 Plan Izvršitev % v 000 vOOO Zveze 90,5 Naprave 127,0 Merilna tehnika 125,9 Stikalna tehnika 98,4 Avtoelektrika 121,8 Elementi 87,7 široka potrošnja 120,3 Skupaj 3,000.000,— 3,267.401.— 108,9 Rezervni deli 150.000,— 137.597.— 91,7 Skupaj 3,150.000,— 3,404.998.— 108.1 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Izvoz in devizno samofinancir anj e (Nadaljevanje s I. strani)' tem, da tisti,'ki prodaja doma, ne more -im ne sme. zaslužiti -na - račun.- tistega, ki ■izvaža, kot ijo-to slučaj pri nas. Takšen sistem nujno .orientirale proizvajalce na domače tržišče. V novem sistemu deviznega samafinartciranja ; kolektivi prav gotovo niso našli tistega faktorja stimulacije, zaradi katerega bi se obrnili na izvoz; Administrativne mere, ki 'jih imamo danes, sicer prisiljujejo nekatere na izvoz, ne omogočajo pa kolektivom zavestne opredelitve, in ekonomske orientacije njihovega nadaljnjega ‘ razvoja, glede vključitve v mednarodno delitev dela in menjavo dobrin. Več ali manj je njihov raa- ISKRA in njen izvoz že na taki stopnji, da se lahko v celoti vključimo v zunanji gospodarski krog, zlasti z industrijsko razvitimi državami, z našimi finalnimi proizvodi, ker obstojajo industrij* ska podjetja, ki So po-jefn v elektroindustriji Moje osebno ngnenje je1, da bo prvenstveno moralo iti v sedanjem našem razvoju v zunanjetrgovinski menjavi z visoko razvitimi deželami, kjer imamo poseben' nnferes, prizadevanja v sineri delitve dela. To je vključevanje v ta mdusfrijski Z zborovanj . ., (Nadaljevanje' s 3. strani) Po poročilu, nar vseh drugih zborih »Elektromeha-ni-ke« razprave ni bilo, poročilo pa dalje kae, da je bilo kandidiranih 68' žensk, 149 moških, od tega 42 mladincev. Na kratko povedano; zbori so se le- malo dotaknili izbire kandidatov; razpravljali so predvsem o. stvareh, ki proizvajalce trenutno teže, Žal, Ponekod tudi teh razprav ni bilo, posebno tam, kjer so bili zbori določeni raa čas od 13 do 14, ure. Vsekakor bi kazalo ta čas proučiti. Na vsak način pa moramo dati Priznanje-,.tistim kolektivom, ki so Se v popoldanskem cas;i tako številno udeležili zborov delovnih ljudi. ABC krog za proizvodnjo in dobavo raznih podsestavnih delov in z raznimi drugimi- oblikami mednarodne kooperacije. Perspektivno smer našega izvoza, na katerega bomo morali še posebej misliti, pa predstavljajo brez dvoma dežele v razvoju, ker bo možno samostojno in v povezavi z drugimi državami preiti na trg v vseh mogočih oblikah zunanjetrgovinske menjave. Končno ni za prezreti, da se ho morala tudi naša prodaja prilagoditi po svoji organizacijski strukturi zunanjetrgovinski situaciji. Moje • mnenje je, da ne bomo- mogli prodajati samo- iz sedeža -našega podjetja, odnosno prodaje, nadalje z raznimi občasnimi potovanji -v razne države, ampak bo treba misliti na formiranje naših predstavništev v vseh možnih oblikah v za nas pomembnih in interesantnih državah. Le na ta način bomo lahko dodobra poznali tuja tržišča, kjer bi na teh tržiščih hitro nastopali in se tudi hitro prilagajali -posameznim, gospodarskim situacijam, ki se v svetu tudi hitro menjajo. ; Ta je le nekaj misli o problemih naše zunanjetrgovih-.! ske dejavnosti; ki pa niso.edini, katerih reševanje -pa je za naše podjetje osnovnevaž-nosti. G. P. . voj odvisen od-ljudi v bankah in njihovega mnenja o razvoju posameznih gospodarskih panog. Tak ristem gotovo ni • zdrav in - nacionalni ekonomiki -ne more prinesti večjih gospodarskih koristi. Delitev ' deviznih sredstev, ustvarjenih z izvozom vseh gospodarskih podjetij s centralnega mesta, po presoji po treb in razvoju posameznih gospodarskih področij, ne more' objektivna vplivati na nadaljnji razvoj ekonomske proizvodnje. Saj. vemo, da taka delitev mi objektivizirana in vezana na dejanske rezultate. Kljub temu, da podjetja dobijo na papirju tako imenovano kvoto deviznih sredstev in jih morajo v takem ali drugem odnosu pokrivati z lastnim izvozom, je znano, da teh Sredstev ni in jih kolektivi ne dobijo pravočasno na razpolago. V tem sistemu deviznega samofinanciranja ni možno v bistvu najti ničesar novega od tistega administrativnega sistema, delitve deviz-nih sredstev, ki smo ga imeli pred letopi. Stvarna decentralizacija bi morala pomeniti vsebinsko menjavo sistema, ko bi vsak kolektiv. sam razpolagal s sredstvi, ki jih- z izvozom ustvari. V primeru, da jih sam ne porabi naj jih proda po tržni cenr, kot prpdaja svoje blago, ki ga proizvaja. Le na ta način bi-tudi izvoznikom priznali,, da ima to blago svojo ekvivalentno-vrednost. V takem sestemu bi se kolektivi sami opredelili m se orientirali na osnovi ekonomskih pokazateljev na izvoz ali na domače tržišče. Administrativne mere delitve deviznih sredstev' so pri nas preživele. Cim prej jih bomo odpravili, prj bomo rešili vprašanje deviznega sa-mofinanciranja in uskladitve izredno pasivne zunanjetrgovinske bilance. To bi pomenilo tudi .za Iskro novo obdobje in bi imelo za posledico jasno opredelitev na izvozno področje, ne da bi zato morali osiromašiti , domače tržišče in prizadeti domačega potrošnika, ki danes v visokih cenah plačuje.razlike, na-stale pri izvozu blaga, Vlado Sp din 38. seja UO podjetja (9. aprila 1965) © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo o poteku osvajanja proizvodnje in o stanju investicijske izgradnje v tovarni Mikron Prilep. UO podjetja prosi UO tovarne Elektromehanska, da za določen, čas po dogovoru me d tovarno y Prilepu in upravo podjetja pošlje tov. Marca v tovarno Mikron Prilep,’ da bo kot strokovnjak pomagal pri uvajanju proizvodnje. UO bo predlagal delavskemu svetu, da tovarna Mikron v Prilepu .dobi za leto 1965 žiro račun v smislu predloga finančnega direktorja podjetja. @ Poročilo o delu upravnega odbora y sedanji mandatni dobi bosta za delavski svet sestavila tov. Križaj in tov. Vreček. 9 UO bo predlagal delavskemu svetu v potrditev pravilnik o delitvi OD Tovarne elektromotorjev v Železnikih s tem, da se v členu 6 črta 2. odstavek, ki določa dodatno stimulacijo za izvozno dejavnost. 0 UO sprejema na znanje poročilo teama za investicijsko izgradnjo. © UO je potrdil prvo varianto razdelitve obratnih sredstev na tovarne po predlogu finančnega direktorja podjetja. V tem smislu naj se sestavi tudi razdelilnik obratnih sredstev ir gospodarskem planu podjetja za leto 1965. Istočasno naj se finančni sektor podjetja dogovori s tovarnami za prenos sredstev za potrebe servisa, montaže in industrijskih prodajaln. © UO sprejema na znanje informacijo finančnega direktorja, da so v team za proučitev enotnega sistema obračunavanja stroškov po tovarnah .imenovani naslednji tovariši: Franc Križaj, Frane Grims, Miroslav Gogala, Maks Sluga, Rudi Čibej, Draga Mesec, Janko Kralj. © Ker nimamo sredstev na skladu skupne porabe za udeležbo na natečaju pri stanovanjskem skladu občine čežana, UO predlog Tovarne sprejemnikov v Sežani zavrača. Če pa je le možno iz lokalnih ali drugih virov dobiti sredstva za lastno udeležba, pa naj se tovarna natečaja udeleži. © UO odobrava razpis štipendij in učnih mest v naših poklicnih šolah tako, kot to predlaga organizacijsko kadrovski sektor. ® UO daje delavskemu svetu v' potrditev predlog, da se v svet šolskega centra dne 23. aprila 1965 imenujejo to- variši Grims Franc, Kosec Viktor in Jože Fende ter od dosedanjih članov Orel Franc in Troha Franc. © UO bo predlagal delavskemu svetu v potrditev spremembo pravilnika o štipendijah in šolanju v tujini v smislu predloga organizacijsko kadrovskega séktorja, © UO odobrava, da se Iz sredstev za'izobraževanje kadrov plačajo potni stroški in po 5000 din za nabavo potnih listov približno 50 najboljšim študentom-štipendisiom, id bodo šli na prakso v inozemstvo. ® UO bo predlagal delavskemu svetu v potrditev sklep, da 9e poslovnemu združenju RUDIS plača kot posojilo znesek 500.000.— din iz poslovnega sklada podjetja "iñ da se vplača kot enkratni prispevek. 125.000.— din' poslovnemu združenju RUDIS za propagandne stroške. Istočasno bo UO predlagal delavskemu svetu, da imenuje v UO združenja RUDIS 2 člana, in sicer: Alojza Vidmarja in ing. Leona Štirna- 33. seja UO Tovarne avtoelektričnih izdelkov, N. Gorica j j (18. marca 1965) © Upravni odbor je sprejel sklep, da naj se podvza-mejo vsi ukrepi za izpolnjevanje postavljenega plana. V kolikor se postavljeni plan ne bo izvrševal, naj se odgovorne delavce kliče na zagovor in naj se o tem, poroča upravnemu odboru. ® Upravni' odbor ugotavlja, da bi bilo nujno, če si hočemo zagotoviti kader, posebno če hočemo zbirati kader na osnovi razpisov, da Odkupimo najmanj' 10 — 15 stanovanj za potrebe strokovnega kadra. Neobhodno potrebno pa bi bilo tudi, da se za pomoč pri individualni gradnji predvidi vsaj 20 nnEjanov za individualno gradnjo. ® Pr obravnavi predlogov komisije za racionalizacije, je upravni odbor zavzet naslednje stališče; Upravni odbor se strinja, da se tov. Marjanu Dermoti za predlog o tehnični izboljšavi na rotorju ZB 4 in ZC-3 izplača nagrada 25.089 din. Glede predloga za nagrado tov. ščukovtu, naj. komisija upravnemu odboru poda pismeno poročilo, če je predlog. v sklada s Pravilnikom o radonaKzaciji-Poleg tega daje upravni odbor nalog komisiji, da do prihodnje seje UO predloži upravnemu odboru vse predloge, ki jih je do sedaj obravnavala. i Nekaj obvestil pred letnimi športnimi igrami »Iskre« V okviru II. letnih iger ISKRE, posvečene 20-obletnici obstoja podjetja, je zastopan tudi nogomet. Za predtekmovanja se je prijavilo 9 nogometnih ekip. Tekmovali bodo v treh skupinah — v vsaki po tri moštva. Nosilci skupin so: ZZA, Elektromehanika in Aparati. Zmagovalec iz vsake, skupine — skppaj trije — bodo igrali v Novi Gorici, kjer se bo dokončno določila najboljša ekipa. Ekipe so razdeljene v skupine takole: — ZZA, Sežana, Železniki — Elektromehanika, Šolski center, Otoče — Aparati, Naprave, Pržanj — Pravila: polčasa trajala dvakrat po 30 minut; — en igralec se lahko menja do 29. minute prvega polčasa; — vratarji se menjajo celo tekmo; Datum dan — pričetek tekem ob 16, uri; — če nasprotnik ne pride na igrišče 15 minut po napovedanem času, se tekma zaključi v korist tistega, ki je na igrišču z rezul-' tatom 3:0; le elementarne nezgode se upoštevajo; — prvi v skupini je tisti, ki ima največ točk in najboljše) gol razliko; — v slučaju, da imata dve ekipi enako število točk ih 1 isto razliko, v golih, odigrata še tretjo tekmo med seboj; pri enakem rezultatu se nadalje strelja 11-metrovke in sicer pet po Številu, oziroma se določi zmagovalca z žrebom; — vodja ekipe mora imeti s seboj spisek tekmovalcev, potrjen od kadrovske službe, zdravstvene knjižice in osebne izkaznice' igralcev. Vabimo člane podjetja, da prisostvujejo tekmam, po navedenem razporedu: S predvolilnega zborovanja v Železnikih Letos izvozna ofenziva nogometna moštva 14. 4. 16. 4. 21. 4. 23. 4. 28. 4. 5. 5. 14. 4. 21. 4. 23. 4. 28. 4. 30. 4. 5.5. 19. 4. 22. 4. 26. 4. 29. 4. 10. 5. - sreda - petek - sreda - petek - sreda - petek - sreda - sreda - petek - sreda - petek - petek - ponedeljek - četrtek - ponedeljek • četrtek - ponedeljek 13. 5. — četrtek Sežana : ZZA Železniki : Sežana Železniki : ZZA Sežana : Železniki ZZA : Sežana (Krim) ZZA : Železniki (Krim) Elektromehanika : šolski center Otoče : šolski center Šolski center : Eiektro-mehanika Elektromehanika : Otoče šolski center : Otoče Otoče : Elektromehanika Aparati : Avtomatika (Olimpija, Bežigrad) Avtomatika : Aparati (Sava) Naprave : Aparati (Olimpija) Aparati : Avtomatika (Sava) Avtomatika : Naprave (Olimpija) Naprave : Aparati (Sava) Vsekakor drži, da smo v preteklih- letih močno zanemarili izvoz. Šli smo po liniji najmanjšega odpora in prodajali proizvode v glavnem domačemu potrošniku, ki ni bil občutljiv niti pri cenah niti pri kvaliteti. Lanskoletni novi bančni sistem deviznega samofinanci-ranja nam je pri tem načinu gospodarjenja stopil na prste. Nekaj Časa smo se jezili, dokazovali eden drugemu, da ne bomo zmogli pokrivati svojih potreb uvoza z ekvivalentnim 'izvozom, potem oklevali, se nato umirili in lotili realizacije- poslov. Rezultat prvega tromesečja s 100,55 odstotka realizacije izvoznega plana kaže; da Se nismo ušteli. Še več. Pokazal nam je lepe možnosti še večjega obsega izvoza, hkrati pa smo razgalili slabosti; zaradi katerih izvoz prej ni bil uspešen. Ne- bomo se ustavljali pri težavah za uravnovešen j e zvezne trgovinske bilance. Dejstvo je, da je "naš uvoz repromateriala letos pogojen Tribuna Iskre ... (Nadaljevanje s L str.) škodo delitve 'dela in uvajanja specializacije v posameznih podjetjih. Prikazal je drastični primer dupliranja in celo tripliranja proizvodnih programov pri cestnih Signal-no-vamostnih napravah, kjer je prišlo celo do zapiranja trgov v republiške meje. S prečiščenim proizvodnim programom in smotrnejšim gospodarjenjem bomo lahko v bodoče uspešno, konkurirali, tako doma, kot v tujini. Resneje se bomo morali v bodoče Iptiti delitve dela, ki naj bi bila trajna oblika rentabilne in velikošerijske proizvodnje. Direktor strokovne službe podjetja — programskega oddelka — in vodja teama za analizo proizvodnega programa Ing. Vladimir Klavs je podal nato poročilo o možnostih zoževanja programa in njegove nadaljnje specializacije. Po sklepu UO podjetja so ob koncu leta izdelali obširno analizo za posamezne proiz- vodne grupe in določili okvirne kriterije za zoževanje programa. V pomoč lažjim in smotrnejšim odločitvam .so pri tem razvrstili posamezne dejavnosti v štiri osnovne grupe z naslednjimi definicijami: I. grupa naj bi vsebovala proizvode zelo perspektivne dejavnosti z izredno ugodnim razmerjem izvoza in uvoza. Ta grupa bi imela pri nadaljnji proizvodnji In investicijski1 izgradnji .največjo, prioriteto. II. grupa naj bi vsebovala proizvode tudi perspektivne dejavnosti z relativno majhnim uvozom in lepimi možnostmi izvoza. III. grupa naj bi bila še vedno perspektivna dejavnost s proizvodnjo po dosedanjem planu. IV. grupa naj bi bila manj perspektivna dejavnost z možnostjo, da se proizvodu] a lah-ko tudi delno ali povsem opusti. Kateri so posamezni proiz- vodi oziroma osnovne dejavnosti, ki se uvrščajo v posamezne grupe, so razvidni v elaboratu, a jih v celoti ni možno citirati zaradi preob-sežnosti. Omenil pa je, da bodo tovarne že naslednji dan dobile izvlečke za posamezne grupe. " - Sledila je razprava. Predsedujoči ing. Jan je predlagal, naj bi posamezniki napisali vprašanja na lističe tako, da bi bilo delo bolj urejeno in skoncentrirano po posameznih tematikah, Na oddana vprašanja so odgovarjali ing. Jan, ing: Klavs, predsednik UO podjetja Franc Križaj in ing. Železnik. Razvila1 se je tudi debata, ki pa ni bila kdo-vekaj razgibana, čeprav so posamezniki zastavljali zelo različna vprašanja," nekatera celo izven okvira dnevnega rjeda. Zaradi-pomanjkljive organizacije, ki je bila zgrešena zlasti v terna, da diskutanti niso dobili v roke materiala z analizami posameznih dejavnosti, je diskusija obtičala pri pojasnjevanju posameznih primerov im le skopo prispevala k razčiščevanju proizvodnega programa. M. K. z izvozom planirane vrednosti multiplicirane s faktorjem 13. To je pogoj, ki ga ni moč zavrniti ali na kakršen koli način obiti — treba, se mu je preprosto ukloniti in ga realizirati. Letošnji plan je v primerjavi z lanskoletno realizacijo za 113 odstotkov večji, a dosega komaj 4,85,odstotka celoletne planirane proizvodnje, (preračunano, na obr. dinarje — 1 -dolar je 750 dinarjev) Čeprav uspeh prvega četrtletja vsaj na videz kaže, da bomo tudi v naprej kos zahtevanim nalogam, moramo v korenu spremeniti nekatere vzporedne pojave, ki ovirajo izvozno dejavnost. Predvsem moramo izvozu posvetiti posebno skrb in potrebno prioriteto pri nabavi materialov, proizvodnih kapacitetah, kadrih 7—; skratka povsod tam, kjer so činitelji, ki vplivajo na pospeševanje ali zaviranje. Na področju poslovnega formiranja politike moramo spremeniti sedanje pasivno zadržanje v aktivno v smeri organizacije zunanjih opera-tiv in sistematsko preiti k. obdelavi tržišč. V tujini moramo j razviti veliko aktivno akcijo in se prilagoditi zahtevam in željam kupcev. Za realizacijo poslov moramo organizirati izvozno operativo, ki .bo vsem tem nalogam kos in jo primemo z doseženimi uspehi tudi stimulirati. Kar se da hitro bomo morali razviti učinkovito delovanje mednarodne kooperacije, ker nam to področje lahko prinese še., presenetljive koristi. Več pozornosti bomo. morali posvetiti tudi prodaji naših licenc, tehnične pomoči — skratka celotnega inženiringa, V tujini, bo treba poiskati prek mednarodne kooperaci- je proizvodna podjetja, ki imajo tako kot mi preširok proizvodni sortiment oziroma povečati proizvodnjo na ekonomsko rentabilne serije. Možnost, ki pride zlasti v sedanji situaciji v poštev je, da ponudimo tujim proizvajalcem naše odvišne proizvodne kapacitete, saj tuja podjetja ponekod le s težavo najdejo delovno Silo, ki pa je vrh tega še mnogo dražja. Morda bi organizirali za takšne izvozne posle celotno drugo izmeno, kot to ponekod že uvajajo. Na vsak način bo treba izvozno st tat egi j o prilagoditi trenutni situaciji tržišča, dosegi rentabilnost in čimprej uveljaviti devizni sistem samofinanciranja, pri tem pa ustvariti devize in jih prek notranjega trga prodajati našim tovarnam, torej tistim, ki rizvoza ne morejo do* ; seči in proizvajajo Za domači trg. Končni cilj te izvozne ofenzive, ki smo je pričeli letos naj bi bil, da bi se v bodoče sami oskrbovali z reprodukcijskim materialom, z ustvarjenimi viški deviz pa bi devizno amortizirali našo rekonstrukcijo in morda celo prispevali za kritje skupnih državnih potreb. Obsežna razprava na Tribuni »Iskre« bo nedvomno osvetlila izvozne probleme že z drugih zornih kotov. Marjan Kralj ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk* Krani . OBVESTILO Sindikalna podružnica »Elektromehanike« v Kranju — obvešča vse člane kolektiva, da organizira prvomajske Izlete v soboto 1. maja v naslednje smeri: 1. Kranj, Škofja Loka, Cerkno (bolnica »Franja«)» Most na Soči, Brda, Nova Gorica. 2. Kranj, Turjak, Ribnica, Kočevje (baza 20), Dolenjske toplice, CENA DIN 600 Odhod avtobusov v soboto I. maja izpred kina »Center« ob 6. uri. Prijave sprejema tajništvo sindikata, tel. 395 — do 26. aprila.