Iz domače in tt1je prakse GDK: 907.11 Regijski park Snežnik : 907.2 : 916 : (497 .12 * 05) Program razvoja socialnih vlog snežniških gozdov1 Spe la HAB I Č' * UVOD Že nekaj let tečejo prizadevanja, da bi \' Sloveniji razglasili več regijskih naravnih parkov in s tem po- večali delež zavarovanih območij. Med novo razgla- šenimi bo tudi Regijski park Snežnik, ki bo zajemal celotno območje snežniška-javorniškega gorskega hrbta, Cerkniško jezero, Planinsko polje in del doline Pivke. Segal bo v območje občin Postojna, Pivka, flirska Bistrica, Loška dolina, Loški potok, Bloke, Cerknica in Logatec. Na postojnski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer skrbimo kar za dobrih 80 % površine bodočega regijskega parka, vsakodnevno spremljamo dogajanja v tem prostoru. Različni problemi, ki so posledica neustreznih posegov v prostor v preteklosti, sedanje poseganje v prostor in različni interesi, ki niso vedno v skladu z našimi načrti in cilji zavarovanja območja, zahtevajo sprotno reševanje, seveda v skladu z našimi pristojnostmi in v sodelovanju z naravovar- stveno službo ter drugimi uporabniki prostora. Na ožjem območju snežniških gozdov, predvsem v zahodnem delu, v okolici Mašuna, Sviščakov in na vrhu Snežnika,je iz leta v leto več obiskovalcev. Dobro je, da ljudje, siti mestnega vrveža, hrupa in smoga, iščejo ohranjeno naravno okolje za sprostitev, rekre- acijo in druge načine preživljanja prostega časa. Žal pa njihove aktivnosti in obnašanje v naravnih ekosis- temih povzročajo različne probleme. Gozdarji zaradi tega ne smemo zapirati gozdov pred javnostjo. Na- sprotno, prav tu, kjer javnost stopa v naše delovno območje, ji moramo stopiti naproti. Navezati moramo stik z ljudmi, jim predstaviti okolje, kamor so prišli, jim pomagati, da se v tem okolju znajdejo,. in jim po- nuditi možnost za take oblike rekreacije in drugih aktivnosti, ki so naravnemu gozdnemu okolju prijazne. V ta namen smo na postojnski območni enoti Za- voda za gozdove Slovenije že konec leta 1996 pristo- pili k izdelavi celostnega programa razvoja socialnih vlog v najbolj obiskanem predelu snežniških gozdov. * Š. 1-1., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Poscojna, Vojkova 9, 6230 Postojna, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru. 16. 6. 1999 na Mašunu 254 Uskladili smo ga z drugimi uporabniki prostora in pridobili njihovo moralno in materialno podporo za uresničitev. Po dobrih treh letih so nekatere faze projekta že uresničene. Pridobljene izkušnje in spremljanje doga- janja v tem prostoru so nam vodilo za usklajevanje interesov in reševanje konfliktov tudi v drugih boU obremenjenih predelih gozdnega prostora pri nas. V nadaljevanju povzemamo program razvoja so- cialnih vlog snežniških gozdov in predstavljamo že uresničene faze projekta. 2 PREDSTAVITEV OBMOČJA Snežniška pogorje je razgibana visokokraška pla- nata, del Dinarskega gorovja v jugozahodni Sloveniji. Najvišji vrh, Veliki Snežnik (1 .796 m), kraljuje nad precej nižjimi okoliškimi vrhovi in nudi čudovit raz- gled daleč naokrog. Vrh Snežnika je od leta 1964 za- varovan kot botanični rezervat, od leta 1980 pa kot gozdni rezervat, katerega meje smo sredi osemdesetih Jet močno razširili in spustiti približno na nadmorsko višino 1.400 m. Snežniško-javomiško pogorje je skoraj v celoti poraslo z gozdovi. V osrednjem delu uspevajo mešani jelovo-bukovi dinarski gozdovi, ki v višjih legah pre- idejo v visokogorske bukove gozdove. Na vzhodni strani pogorjajelovo-bukovi gozdovi prehajajo v huka- ve in na obrobju kraških polj v hrastovo-gabrove goz- dove. Spodnje dele zahodnih pobočij snežniška-javor- niškega pogorja poraščajo termofilni gozdovi . Obsežno strojeno območje snežniško-javomiških gozdov in njihova naravna ohranjenost omogočata ludi ohranjanje pestrega živalskega dela gozdnega ekosis- tema. V projektu obravnavamo l 2.600 ha velik del snež- niških gozdov, ki leži zahodno od vrha Snežnika in severno od ceste Jlirska Bistrica-Sviščaki. Tu so re- virji Dedna gora, Miku la, Črni dol, Okroglina, Mašun in Jurjeva dolina. Večji del gozdov leži v občinj Hirska Bistrica, le revir Jurjeva dolina je v občini Pivka. Dve tretjini gozdov je državnih, ena tretjina pa zasebnih. Ta del reliefno zelo razgibane k.raške planete leži na nadmorski višini nad 900 m in je skoraj v celoti GozdV 57 (1999) 5-6 porasel z gozdovi. Kopasti vrhovi, razen najvišjega Snežnika; dosegajo višine večinoma med 1.050 in 1.350 min so navidez brez reda razvrščeni po planoti. V nekaterih dol ih, dolinah in na prevalih leže slikoviti lazi in travniki, pogosto so ob njih tudi gozdarske ali lovske koče. V območje večina obiskovalcev prihaja iz treh smeri: - iz Ilirske Bistrice čez Okroglin o na Sviščake (v spod- njem delu asfaltna cesta), - iz Knežaka skozi Koritnice na Mašun (v celoti as- faltna cesta), - iz Starega trga skozi Kozarišče in Leskovo dolino na Mašun ali Sviščake. Pričakujemo, da bodo ti dostopi najpomembnejši tudi v prihodnje. Razen regionalne cestne povezave Ilirska Bistrica-Sviščaki-Kozarišče so ostale ceste v obravnavanem območju gozdne. Glavna cestna povezava med Mašunom in Sviščaki pelje nad Markovo dolino, čez Kam brice in skozi Grdo drago. V zimskem času je ta cesta, kot tudi večina gozdnih cest, zaradi obilice snega običajno zaprta. Redno sta pluženi le cesti Ilirska Bistrica-Sviščaki in Koritnice-Mašun. 3 PREDSTAVITEV PROBLEMA Hiter tempo življenja, veliko stresnih situacij in utesnjujoče mestno okolje zbujajo v ljudeh željo in potrebo po ponovnem stiku z naravo ter zdravem in aktivnem preživljanju prostega časa v okolju, ki deluje pomirjujoče in osvežujoče. Ker prostrani in naravni snežniški gozdovi to nudijo, privlačijo veliko obisko- valcev iz okoliških krajev pa tudi iz bolj oddaljenih mest, npr. Ljubljane, s Primorske in Notranjske ali iz tržaške in videmske pokrajine. Opažamo, da se število obiskovalcev v zahodnem delu snežniških gozdov v zadnjih letih povečuje, s tem pa postaja vse močnejši pritisk na gozd in življenje v njem. Ljudje se vozijo po gozdovih z avtomobili, mo- torji, kolesi, pridejo pa tudi na konjih. V top1ejšem delu leta je ob posameznih koncih tedna obisk Sviščakov in Mašuna še posebno velik. Mašun je priljubljen tudi zaradi privlačne gostin- ske ponudbe, zato je vse pogosteje mesto različnih družabnih srečanj in prireditev. Število udeležencev na posameznih prireditvah je v preteklih letih nekajkrat preseglo razumno mejo. Množica ljudi je bila tako velika, da so nastopile težave v gostišču, parkirnih mest za ogromno število avtomobilov in avtobusov je GozdV 57 (1999) 5-6 Iz clornače i11 tuje zmanjkalo, ljudje pa so preplavili bližnjo okolico Ma- šuna, poteptali travnike in pustili za seboj kupe smeti, raztresenih po gozdu. Sviščaki so najpogostejše izhodišče za vzpon na Snežnik. Od leta 1968, ko so bile zgrajene prve počit­ niške hišice, njihovo število stalno narašča in je že preseglo sto hiš. Prostor urbanistično in infrastruktur- no ni urejen. Škodljivi vplivi na naravno okolje so zato vse večji, prostor postaja vse bolj degradiran. K temu veliko pripomore tudi dokaj nepremišljeno in neustrez- no širjenje smučišča na Sviščakih. Vendar težave ne nastajajo le na Mašunu in Sviš- čakih, pač pa v celotnem prostoru. Mreža gozdnih cest nudi nešteto možnosti za prevažanje z avtomobili in motorji. Hrup, ki pri tem nastaja, onesnaževanje zraka, prisotnost ljudi v gozdu, divja kurišča in odpadki, ki ostajajo za njimi, pa so moteči za celoten ekosistem, predvsem pa za živalski svet. Kolesarjenje, hoja, tek na smučeh in podobne dejavnosti so do gozda veliko manj agresivni, kljub temu pa ni dobro in tudi ni po- trebno, da se odvijajo kjerkoli. Po izkušnjah iz drugih območij lahko preveč ljudi na izletniških točkah, njihovo neustrezno obnašanje in za naravno okolje nesprejemljive dejavnosti pov- zročijo nepopravlj ive škode v gozdovih, umik in izgin- janje ogroženih živalskih vrst ali povečanje njihovega pritiska na življenjsko okolje, nenazadnje paje vse to moteče tudi za obiskovalce, ki v gozdovih v resnici iščejo mir in pristen stik z naravo. 4 CILJI Program razvoja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov upošteva vse interese in dejavnosti, ki se v tem prostoru pojavljajo. Zastavljeni cilji so re-, alni in uresničljivi, saj lahko le tako dogajanje v pro- storu teče po zastav lj enem programu, ob aktivni ude- ležbi in sodelovanju vseh uporabnikov prostora. Cilji so naslednji: - varovanje gozdov in načrtno, celovito in mnogona- mensko gospodarjenje z njimi po načelih sonarav- nosti in trajnosti; - varovanje in izboljšanje življenjskega okolja ogro- ženih in redkih živalskih vrst s povečevanjem pes- trosti, biomehanske stabilnosti gozdov in oblikovan- jem mirnih območij za prosto živeče živali; - ohranjanje privlačnosti glavnih izletniških točk Ma- šuna in Sviščakov ob zmanjšanju njihovega degra- dacijskega vpliva na naravno okolje; 255 Iz ttJje - izboljšanje odnosa obiskovalcev do gozdov oz. na- rave z različnimi oblikami informiranja in izobraže- vanja; - usmerjen razvoj gozdnemu okolju primernih rekre- ativnih dejavnosti. Uresničevanje tega programa zahteva večletna pri- zadevanja in stalno spremljanje dogajanja v prostoru. Cilje dosegama po korakih, odzivi uporabnikov pro- stora pa nam kažejo, da smo na pravi poti. 5 KRATEK PREGLED REZULTATOV ŠTETJA OBISKOVALCEV Štetje obiskovalcev v obravnavanem območju je poleti 1997 izvedlo Gozdarsko društvo Postojna. Opa- zovalna mesta so bila razporejena na ključne vstopne točke in križišča gozdnih cest. Štetje je bilo ponovljeno trikrat, in sicer eno soboto v juliju in dve nedelji v avgustu. Ugotovljeno~je bllo, da pride v poletnih mesecih ob koncu tedna v obravnavano območje med 800 in 1.200 obiskovalcev. To pomeni približno 2.000 ljudi ob koncu tedna ali vsaj 15.000 obiskovalcev v poletni sezoni. Velika večina jih prihaja z avtomobili, v pov- prečju 2,25-2,75 oseb/avto. Zabeležili smo tudi nekaj kolesarjev, nekaj avtobusov in posamezne popotnike. Iz skice 1 je razvidno, daje najpomembnejše vstopno mesto na Mašun iz Knežaka in na Sviščake iz Ilirske Bistrice. Iz Sviščakov se velik del obiskovalcev usmeri na Snežnik ali (in) proti Mašunu. Ostale smeri v tem predelu so za obiskovalce očitno manj zanimive oz. manj poznane. Obiskovalci, ki prihajajo na Mašun, pa se večinoma zadržujejo kar tam ali pa pot nadaljujejo proti Sviščakom. Iz Loške doline vstopa v obravna- vano območje relativno malo obiskovalcev, do 15 %. Delež obiskovalcev na Mašunu in v njegovi okolici niha med 35 in 50 %, medtem ko smo na Sviščakih opazovali med 30 in 60 %obiskovalcev. Delež obis- kovalcev v posameznem predelu je odvisen od vre- mena: ob izrazito lepih dnevih je opazno večje število obiskovalcev na Sviščakih in na poti proti Snežniku, in sicer že do 1 O. ure dopoldne. Sicer pa obe izletniški točki pritegneta veliko obiskovalcev predvsem po- poldne, še posebej ob posameznih prireditvah. Sodeč po registrskih tablicah avtomobilov je delež tujcev največji na Mašunu, med 20 in 30%, drugod je bilo opažen ih 5-15 % tujcev. Med njimi seveda izra- zito prevladujejo Italijani. 256 SNEŽNIK KNEŽAK SVIŠČ AKI TRNOVSKA BAJTA OKROGUNA ILIRSKA BISTRICA S k ica 1: Gostota obiskovalcev v Z.'\hodnem delu snežniških gozdov. Debelina črt je sorazmema s številom obiskovalcev na posameznih odsekih cest (gibanje v obe smeri). 6 PROGRAM UREJANJA GLAVNIH IZLETNIŠ- KIH TOČK IN GOZDOV 6.1 Mašun Lepo urejeno in skrbno vzdrževana okolje na Ma- šunu je zelo privlačno. Blago zaobljeni travniki sredi gozdov in nad ih dolgoletne tradicije, ki jo izpričujejo ostanki nekdanjega schonburškega lovskega gradiča in gozdarske stavbe~ dajejo vtis domačnosti in varnosti sredi prostranih gozdov. Privlačnost tega prostora paje mogoče še povečati z razširjeno in urejeno ponudbo različnih naravi pri- jaznih aktivnosti, kijih omogočajo Mašun in okoliški gozdovi. Največ obiskovalcev Mašuna se ustavi in zadržuje na prostoru med gostilno, baliniščem in parkiriščem. Tu obiskovalce seznanjamo z osnovnimi podatki o tem, kam so prišli in kako pričakujemo, da se bodo v GozdV 57 (1999) 5·6 gozdnem okolju vedli, saj se tu s predstavitvijo Ma- šuna pričenja mašunska gozdna učna pot. Kot postav- ljalec poti je predstavljen Zavod za gozdove Slovenije, ki usmerja gospodarjenje s tem prostorom in nadzoruje dogajanje v njem. Na vljuden in nevsiljiv način je prikazano, da v gozdovih ni mogoče in tudi ni spre- jemljivo početi vsega, kar si kdo izmisll, temveč da obstajajo določene omej itve, ki so potrebne zaradi varovanja gozdov in ohranjanja privlačnosti naravnega okolja. 6.1.1 Mašunska gozdna učna pot in druge pešpoti Že nekaj let je od gostilne na Mašunu do razgledne An ine skale in nazaj označena l. 700 m dolga spreha- ja ina pot, ki je vzorno vzdrževana. Da bi jo naredili še zanimivejša, smo na njej postavili mašunsko gozdno učno pot, kije namenjena vsem obiskovalcem Mašuna. Le-ti imajo na učni poti priložnost razširiti svoje vedenje o gozdovih in Mašunu. Pričakujemo postopno izboljšanje odnosa obiskovalcev do gozdov, kajti več, ko ljudje vedo o gozdovih, bolj jih spoštujejo, obču­ dujejo in tudi varujejo. Izšel je tudi vodnik po mašunski gozdni učni poti z razširjeno vsebino v slovenskem in italijanskem je- ziku. Poleg opisane kratke sprehajalne poti je edina mar- kirana pešpot, ki gre čez Mašun, evropska pešpot E6. Poteka čez precejšen del našega gozdnogospodarskega območja, iz Kozarišč pa se mimo gradu Snežnik vz- Iz clomače in tuje prakse pen ja skozi gozdove do Mašuna in naprej na vrh Snež- nika, nato pa se spusti na Sviščake, na Veliki KozJek in v Ilirsko Bistrico. Obisk evropske pešpoti E6 je po letu 1990 močno upadel zaradi znanih razlogov. Priča­ kujemo, da se bo število popotnikov postopoma spet povečalo. Opazovanje gibanja obiskovalcev Mašuna potrjuje našo domnevo, da se ljudje peš ne oddaljujejo veliko od osrednjega prostora (prib l. 1 km), pa še to večinoma le po cestah. Poglavitni razlogi za to so nepoznavanje območja, težave z orientacijo in verjetno tudi strah in nelagodje v nepoznanem gozdu. Prepričani smo, da bi urejene in označene pešpoti, primerne tudi za daljše (nekajurne) sprehode, priteg- nite izletnike in jim omogočile sproščeno gibanje po prostoru. Poti, za katero veš, da te bo pripeljala nazaj, ni težko slediti. Zato načrtujemo označitev vsaj še ene krožne poti. 6.1.2 Smučanje in tek na smučeh V zimskem času je na Mašunu običajno veliko sne- ga, zato je gozdarsko delo prestavljeno v nižje ležeče gozdove, gozdnih cest na Mašunu pa večinoma ne plužimo. V bližini gostilne je že vrsto let kratko smučišče z vlečnico, v dolini med cesto in lovskim gradičem pa je zelo primemo sankališče in smučišče za otroke in začetnike. Zato je Mašun tudi pozimi zelo obiskana izletniška točka. Slika 1: Stolpa nekdanjega Schonburgovega lovskega gradiča na Mašunu Slika 2: Pogled na Snežnik z Anine skale na Mašunski gozdni učni poti GozdV 57 (1999) S-6 257 clo111aČ"e ii1 tLtje prakse Da bi zadovoljili vse več obiskovalcev in usmerili zimsko rekreacijo v naravnemu okolju primernejšo obliko, s programom odpiramo možnost urejanja te- kaških prog različnih dolžin. Sodobne zahteve teka na smučeh narekujejo urejanje dovolj široke kombinirane tekaške proge za klasično diagonalno tehniko teka in za drsalno tehniko. Ozke gozdne vlake za to niso pri- merne~ zato je z upravnikom smučišča na Mašunu dogovorjeno, da lahko tekaške proge uredi po gozdnih cestah (5,7 in 10 km). 6.2 Sviščaki Sviščaki so zelo priljubljena izletniška točka in smučarski rekreacijski center. Večina planincev pa na Sviščakih začne svoj vzpon na Snežnik. Osrednji pro- stor tvori slikovita gozdna jasa, s planinskim domom Planinskega društva Ilirska Bistrica, kjer je gostom na voljo osnovna gostinska ponudba. Večina počitniških hišic je raztresenih v bližnjem gozdu, vendar Qekatere žal kvarijo podobo prostora, saj so za to območje neprimernih oblik in izgleda. Na- selje infrastrukturno ni urejeno, zato predstavlja veliko in stalno nevarnost onesnaženja okolja, predvsem vo- de. Sviščaki namreč ležijo v vodozbirnem območju zajetij pitne vode za Ilirsko Bistrico in okoliška na- selja. Poleg zidanih počitniških hišic pa izgled narav- nega okolja na Sviščakih močno kvari tudi vrsta po- čitniških prikolic na robu osrednje jase, ki tja prav gotovo ne sodijo. Vtis, ki ga obiskovalcu daje ta kraj, je zaradi slabše urejenega okolja in mnogih moteč ih tujkov v prostoru v primerjavi z Mašunom manj prijeten. Resnici na ljubo pa bi bil izgled Sviščakov lahko še veliko slabši, če se pri gradnji počitniških hišic ne bi potrudili ohrani- ti kar največ dreves. Tako je večji del počitniškega naselja skrit v gozdu in ga na prvi pogled niti ne opazimo. Na Sviščake prihaja veliko domačinov iz Ilirske Bistrice in okolice, lastnikov počitniških hišic z dru- žinami in prijatelji, planincev, v zimskem času pa so Sviščaki priljubljeni tudi zaradi smučišča. Smučarske proge so bile v zadnjih letih celo razširjene oz. na novo izkrčene, vendar je gradnja zastala. Eden od vzrokov je verjetno tudi nerentabilnost smučišča. Osnovni problem, s katerim se srečujemo na Sviš- čakih, je dejstvo, da tu ni nikogar, ki bi skrbel za ure- jenost, privlačnost in primerno opremljenost izletniške točke ter za informiranje in usmerjanje obiskovalcev. Skrbnika bi lahko iskali v upravniku planinskega doma 25S ali med lastniki počitniških hišic, zagotovo pa bi bilo potrebno sodelovanje javne gozdarske službe. 6.2.1 Smučanje in tek na smučeh Snežne razmere so na Sviščakih običajno dokaj ugodne, večje težave se v zadnjih letih kažejo pri upravljanju smučišča, čeprav so načrti in želje sicer veliki. Zavedamo se, da je smučanje tista rekreativna de- javnost, zaradi katere se morajo gozdovi umakniti (gozd je treba posekati, da dobimo smučarsko progo). Zato je v tako občutljivem in naravno ohranjenem prostoru ta dejavnost zelo moteča. Zaradi tradicije, že narejenih posegov in zahtev po razvoju prostora je sicer ne moremo kar ukiniti, vsekakor pa jo je potrebno omejiti, obiskovalcem Sviščakov pa ponuditi druge, prav tako privlačne in za naravno gozdno okolje veliko ustreznejše oblike rekreacije. Pozimi je primernejša oblika rekreacije v snež- niških gozdovih tek na smučeh, kar smo poudarili že pri predstavitvi Mašuna. V okolici Sviščakov je mo- goče po obstoječih gozdnih cestah urediti zelo lepo tekaško progo (7, 1 km). Možno bi bilo s tekaško progo celo povezati Sviščake in Mašun (12 km). 6.2.2 Gozdna učna pot Sviščaki Po večletnem uspešnem sodelovanju med gozdarji in šolami ilirskobistriške občine se je pokazala potreba, da bi na Sviščakih, kjer se najpogosteje srečujemo, ure- dili gozdno učno pot, ki je za otroke, učitelje in druge obiskovalce primerna oblika izobraževanja v naravi. Krožno speljana pot je dolga 4.300 m, na njej paje razvrščenih 1 O poučnih točk s tablami in lovski objekti. Gozdna učna pot Sviščaki je namenjena osnovnošol- cem in vsem obiskovalcem snežniških gozdov, saj je njena ureditev primerna tako za skupine s strokovnim vodstvom kot za posameznike, ki se po poti podajo sami. 6.3 Usmerjanje obiskovalcev skozi Snežniške gozdove 6.3.1 Planinarjenje Dostop na Snežnik je mogoč po več poteh iz raz- ličnih strani. Zanje skrbijo bistriški planinci. Zgornji del planinskih poti poteka skozi gozdni rezervat Snež- nik- Ždrocle, katerega meja je sedaj na terenu ozna- čena le z dvema modrima črtama na drevju. Velika večina planincev ne ve, kaj pomenijo te oznake, ali pa jih sploh ne opazi. Gozdy 57 (1999) 5-6 Osnovni namen gozdnega rezervata na Snežniku je varovalni in raziskovalni, v njem pa, kot v vseh rezervatih, niso dovoljeni nikakršni posegi. V gozdne rezervate naj javnost ne bi imela dostopa. Snežniški rezervat je v tem pogledu izjema. Planinske poti so bile namreč speljane na vrh, preden je bil leta 1964 zavarovan kot botanični in kasneje še kot gozdni rezer- vat. Dolgoletne planinske tradicije in izjemnosti vrha v snežniškem pogorju pač ne gre kratiti, saj je mogoče z informiranjem in vzgojo planincev združiti varovanje občutljivega in izjemnega naravnega okolja, razisko- valno delo in planinarjenje. Gibanje planincev je zaradi težavnosti terena in težke prehodnosti ruševja, razen na vrhu, omejeno na planinske poti. Naša naloga je, da ljudi seznanjamo s tem, da se nahajajo v gozdnem in botaničnem rezervatu in kako naj se v njem vedejo, da bodo dragoceno naravno okol- je varovali, in ne uničevali. V ta namen je potrebno postaviti informativne table pri vstopu glavne planin- ske poti v gozdni rezervat ter k planinski koči na vrhu Snežnika. 6.3.2 Kolesarske poti Kolesarjenje je za naravo sprejemljiva dejavnost, ki ne povzroča negativnih vplivov na okolje, če je pri- merno urejena. Osnovni pogoj je, da so poti za kole- sarjenje primerne in vzdrževane. Pomembno je tudi naravi prijazno vedenje kolesarjev. Na Mašunu in Sviščakih opažamo vse večje število obiskovalcev s kolesi, najsi se na njih pripeljejo iz doline ali jih pripeljejo na strehi avtomobilov in šele na Mašunu ali na Sviščakih sedejo nanje. Dogaja se celo, da poskušajo posamezniki osvojiti Snežnik na kolesu, kar nikakor ni primerno. Po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/ 95) je vožnja s kolesi v naravnem okolju (izven cest) prepovedana. Ker je v snežniških gozdovih mreža gozdnih cest dokaj gosta, menimo, da za kolesarjenje ni potrebno trasirati novih poti. Po izbranih obstoječih cestah bomo speljali krožne kolesarske poti različnih dolžin in zahtevnosti ter jih označili na terenu. S tem bomo olajšali orientacijo vsem ljubiteljem te vrste rekreacije. Kriteriji, ki so nas vodili pri izboru gozdnih cest za kolesarjenje, so naslednji: obiskovalce- kolesarje usmerjamo v zahodne, ob- robne predele, osrednje območje pa je prvenstveno namenjeno ohranjanju in izboljševanju živalskih ha- bi tatov ogroženih vrsti zato smo tu z zapiranjem nekaterih gozdnih cest oblikovali mirna območja; GozdV 57 (1999) 5-6 do111ače it! pral-ese - kolesarske poti naj potekajo po obstoječih pomemb- nejših gozdnih cestah, ki so bolje vzdrževane; - kolesarske poti naj potekajo krožno) začetna in konč­ na točka vsake poti naj bo na Mašunu ali na Sviš- čakih; - dolžina in težavnost kolesarskih poti naj bo različna, da bomo zadovoljili različno zahtevne kolesarje. Posamezne kolesarske poti bodo na terenu ustrezno označene, tako da se bodo kolesarji lahko orientirati. Po sedanjih načrtih imata na Mašunu izhodišče dve kolesarski poti (11,7 in 21 km), na Sviščakih pa tri (7, 14 in 25 km). S kombiniran jem bo mogoče po ozna- čenih cestah prevoziti tudi daljše razdalje. V okviru Regijskega parka Snežnik je predvidena ureditev t. i. notranjske kolesarske transverzale. Trans- verzalaje načrtovana v 164 km dolgem krogu, ki po- vezuje središča šestih občin v parku. Vodi tudi čez Sviščake, in sicer iz Ilirske Bistrice v Loško dolino ali obratno, z možnostjo odcepa proti Mašunu. S par- kom naj bi zaživela tudi notranjska kolesarska trans- verzala, to pa bo tudi za Sviščake in Mašun pomenilo večje število obiskovalcev na kolesu. 7 USKLAJEVANJE EKOLOŠKIH, SOCIALNIH IN PROIZVODNIH FUNKCIJ IN VLOG 7.1 Socialne vloge Program razvoja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov vsebuje konkretne predloge za iz- boljšanje tistih socialnih vlog, ki so v tem delu območ­ ja že sedaj najbolj izražene. Na prvem mestu sta rekreacijska in turistična vloga. Najbolj sta poudarjeni na izletniških točkah ter v njuni neposredni okolici. Z informiran jem obiskovalcev na Mašunu in Sviščakih ter z označitvijo kolesarskih in tekaških stez ter pešpoti bomo pripomogli k bolj ure- jeni ponudbi primernih rekreacijskih aktivnosti v tem prostoru. Rekreacijska in turistična vloga gozdov na izletniških točkah in ob poteh se bosta okrepili, pove- čala pa se bo tudi estetska vloga gozdov v predelih, namenjenih obiskovalcem. Gozdni učni poti na Mašunu in Sviščakih sta bistve- no okrepili poučno vlogo gozdov. Pričakujemo večji obisk organiziranih skupin, predvsem otrok iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih šol, ki v gozdove prihajajo pred- vsem z namenom spoznavanja in izobraževanja. Po obeh poteh pa naj bi se podali tudi naključni obis- kovalci, ki jih bodo v snežniške gozdove pripeljali sicer drugi cilji, učni poti pa jih bosta pritegnili, da se 259 Iz doT11.ače in tuje prakse bodo po njiju sprehodili in se tako mimogrede naučili kaj novega o gozdu. Večji izobraževalni pomen gozdov bomo dosegli tudi s postavitvijo tabel o naravnem rezervatu na Snež- niku. Zloženke in knjižice s poučno vsebino in informa- cijami o gozdovih ter o pravilih obnašanja izletnikov, kolesatjev, smučarjev, planincev in drugih obiskoval- cev snežniških gozdov bodo na voljo na Mašunu, Sviš- čakih in na krajevnih enotah Zavoda za gozdove. Tudi to gradivo naj bi pripomoglo k osveščanju javnosti in izboljšanju njenega odnosa do gozdov in narave. V snežniških gozdovih je poudarjena tudi funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja. Veliko je drag, dolo v, udomih dolin in večjih vrtač, kjer se zaradi ujetega hladnega zraka pojavlja vegetacijska inverzija. Pogosti objekti narav- ne dediščine so tudi jame in brezna, nahajališča fosilov, ledeniške morene, botanične in zoološke posebnosti ter drugi naravni,pojavi. Ob predstavitvi naravne de- diščine na učnih poteh in ob predstavitvi rezervata na Snežniku se bodo tudi obiskovalci seznanili s temi naj- vrednejši mi deli narave, z razlogi za njihovo zavaro- vanje in z načini varovanja. Boljša informiranost ljudi in obogatitev njihovega znanja pa bosta, upamo, učin­ kovitost varovanja naravne dediščine in vlogo gozdov pri tem še okrepila. 7.2 Biotopska funkcija V snežniških gozdovih je biotopska funkcija zelo poudarjena, saj so ti gozdovi, kot smo navedli že v predstavitvi območja, pomembni za ohranitev več vrst živalskih populacij. Veliko vrst, ki žive v teh gozdovih, je redkih in ogroženih, kar pomen snežniških gozdov za njihov obstoj še povečuje. Pri usklajevanju goz- darskih, lovskih in drugih dejavnosti v tem prostoru moramo še posebej upoštevati tudi manjša območja, kjer se nahajajo npr. medvedji brlogi, rastišča divjega petelina, gnezdišča ogroženih vrst ptic in podobno, da ne bi po nepotrebnem in ob nepravem času s svojo aktivnostjo ali neprimemimi ukrepi ogrozili občutlji­ vih živalskih vrst. Podobno velja tudi za mirne cone, zimovališča divjadi in grmišča. Usmerjanje obiskovalcev snežniških gozdov v manj ranljive predele in na dogovorjene, skrbno izbrane poti in ceste bo zmanjšalo stopnjo razpršenih motenj v občutljivejših, za živalski svet pomembnejših prede- podarskih ukrepih, kijih v skladu z načrti redno izva- jamo, okrepilo biotopsko funkcijo snežniških gozdov. 7.3 Lesnoproizvodna vloga V pričujočem programu predvideni ukrepi za po- speševanje razvoja socialnih vlog ne bodo vplivali na zmanjšanje stopnje izkoriščenosti rastiščnih poten- cialov gozdov. Usmerjanje razvoja socialnih vlog bo predvidoma delno vplivalo na čas izvajanja posamez- nih gozdnogospodarskih ukrepov. Čeprav večina obis- kovalcev prihaja v snežniške gozdove ob koncu tedna, ko je v državnih gozdovih delo gozdarjev ustavljeno, bi bilo potrebno izvajanje redne sečnje ob najbolj pro- metnih gozdnih cestah in izletniških točkah načrtovati spomladi in jeseni. Potrebno bo pripraviti tudi posebne obvestilne napise, s katerimi bomo obiskovalce sez- nanili o tem, kaj se na sečišču dogaja in katera služba oz. oseba je za to odgovorna (podobne napise imajo gradbeniki na gradbiščih). V zasebnih gozdovih ne pričakujemo bistvenih mo- tenj lesnoproizvodne vloge. Zaradi povečane stopnje poudarjenosti socialnih vlog naj bi bili lastniki gozdov ob najbolj obiskanih cestah in poteh upravičeni do višjih subvencij za gojitvena in varstvena dela. lih. To bo ob drugih gozdnogospodarskih in lovnogos- Slika 3: Planinski dom na Sviščakih (Vse foto: Špela Habič) 260 GozdV 57 (1999} 5-6 ·~ f Večjo poudarjenost socialnih vlog snežniških goz- dov bo potrebno upoštevati tudi pri vzdrževanju gozd- nih cest. Z ustreznim časovnim razporedom vzdrže- vanja bo mogoče doseči zadovoljivo kakovost po- membnejših cest. Ugotovimo torej lahko, da se bodo vplivi povečanja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov po- kazali v določeni meri le pri načrtovanju in časovni razporeditvi, ne pa pri izvajanju gozdnogospodarskih ukrepov in količini ali kakovost proizvodnje lesa. 8 POSTOPNOST URESNIČEVANJA PROGRAMA Obsežnega programa razvoja socialnih vlog zahod- nega dela snežniških gozdov ni mogoče izvesti v enem letu. Poglavitna ovira za to je pomanjkanje finančnih sredstev. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik dveh tretj in gozdov na obravnavanem območju, ne namenja potrebnih sredstev za izboljševanje sploš- no koristnih funkcij in vlog gozdov. Zavod za gozdove Slovenije vsako leto sofinancira investicijska in vzdr- ževalna dela na gozdnih učnih poteh. Na razumevanje in podporo pa je ta program naletel na Upravi RS za varstvo narave. Preostali del potrebnih sredstev za uresničevanje tega programa pridobivamo od lokalnih skupnosti in sponzorjev, saj uresničitev zastavljenega programa ni le v interesu javne gozdarske službe, pač pa v širšem družbenem interesu. Izvajanje usklajenega programa razvoja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov poteka v na- slednjih korakih: 1. korak (leto 1997) - predstavitev osnutka programa vsem zainteresira- nim, pridobitev mnenj in uskladitev interesov -./ pridobitev finančnih sredstev ../ - postavitev gozdne učne poti Mašun ../ - določitev kolesarskih in tekaških stez ter pešpoti ./ - spremljanje obiska v gozdovih ../ 2. korak (leto 1998) - pridobitev finančnih sredstev ../ izdaja vodnika po mašunski gozdni učni poti v slovenskem in italijanskem jeziku ,; GozdV 57 (1999) 5-6 Iz tLtje })ral