109 Hladnikia 41: 102-113 (2018)
Wraberjev dan 2017 – srečanje slovenskih botanikov
V soboto, 11. novembra, je Botanično društvo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za 
matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru 
organiziralo tradicionalno vsakoletno novembrsko srečanje – Wraberjev dan. Zbralo se nas je 
rekordnih 80 profesionalnih botanikov, študentov in drugih raziskovalcev rastlinskega sveta. 
Kratek uvodni pozdrav so imeli predsednik društva, Jošt Stergaršek in tajnica Simona Strgulc 
Krajšek ter predstavnik fakultete, Boštjan Surina. V letu 2017 sta nas zapustila botanika 
Vlado Ravnik in Marko Accetto; spomin nanju je obudil Igor Dakskobler. Anka V ončina 
je predstavila življenje in delo aktivnega ljubiteljskega botanika, Branka Dolinarja, ki ne 
kaže dopolnjenih 70 let. Sledilo je 15 strokovnih predavanj, ki so jih pripravili raziskovalci 
z Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani, Univerze v 
Mariboru, ZRC SAZU in drugod.  
B. Surina (soavtorji Manica Balant, Peter Glasnović, Dijana Kosić, Živa Fišer Pečnikar, 
Regine Classen-Bockhoff) je predstavil rezultate novejših raziskav reprodukcijskega 
sistema na kratkozobi kadulji (Salvia brachyodon). M. Balant (P. Glasnović, Ž. F. Pečnikar, 
B. Surina) je spregovorila o sistematskem vrednotenju skupine travniške kadulje (Salvia 
pratensis) na območju vzhodnega Jadrana. P. Glasnović (Martina Temunović, Dmitar 
Lakušić, Tamara Rakić, Valentina Brečko Grubar, B. Surina) je prikazal biogeografske 
vzorce vrčic (rod Edraianthus) na Balkanskem polotoku. Čeprav so o Blagayevem volčinu 
pisali že mnogi, so nas raziskovalci (Ž. F. Pečnikar, Nataša Fujs, Dalibor Ballian, Robert 
Brus, Elena Bužan) njegovega genetskega ozadja prepričali, da o izvoru in diferenciaciji 
znamenita volčina lahko odkrijemo še marsikaj novega.  Nina Šajna (Mitja Kaligarič) je 
prikazala zanimive ekološke učinke biodiverzitete, med drugim tudi na primeru hladnikovke. 
Dolgoletni raziskovalec prekmurske flore Branko Bakan nas je znova navdušil s florističnimi 
zanimivostmi iz SV Slovenije. I. Dakskobler (Peter in Polona Strgar) je predstavil novo 
botanično pot in publikacijo z odličnimi fotografijami rastlin Črne prsti. O spremembah 
vegetacije hudournika Bela v Vipavi nas je seznanila Irena Breščak. Sonja Škornik (M. 
Kaligarič) je podala pregled pestrega dela Katedre za Geobotaniko iz Maribora v zadnjem 
desetletju. Polona Sušnik (Andreja Urbanek) je osvetlila dediščino nekdanjega svilogojstva 
v Sloveniji in na Madžarskem in predstavila sedanje raziskave in razširjenost vrst murve v 
Sloveniji. Jasna Dolenc Koce, Sabina Anžlovar, Jerneja Ambrožič Avguštin, S. S. Krajšek so 
raziskovale biološko aktivnost izbranih invazivnih tujerodnih rastlin. O rešitvah sistematskih 
zagat gozdne spominčice (Myosotis sylvatica agg.) v Sloveniji je poročala S. S. Krajšek  
(Polona Sušnik). Igor Paušič (I. Dakskobler, B. Dolinar) nas je razveselil z novo opisano 
vrsto -  Ravnikovo murko. Branka Trčak je pripravila prispevek k ekologiji in razširjenosti 
jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) na Natura območju vinorodnih 
Haloz. Matej Lipovšek (I. Paušič) je napovedal  raziskave rodu Ophrys v slovenski Istri v 
prihodnjih treh letih. Med odmori smo uživali ob fotografski razstavi Rastlinstvo Komenskega 
Krasa, avtorja J. Stergarška. Kolegi z gostiteljske fakultete so poskrbeli za odlične prigrizke 
ob kavi in čaju ter okusno kosilo.
 valeriJa babiJ